Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredni&tvo je v Kopitarjevi uLfc/lll S£OVENEC telefoni uredništva ta npravet 40-01, <0-03, 404)3, 40-04, 40-05 — Izhaja vaak dan ajntraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cekevnl račnn Ljubljana itevUka I0,b50 in 10.349 U inserate. Uprava: ICopitar ieva ulica številka Smernice za katoliško delo Dne 4. septembra je papež Pij XII. sprejel predstavnike italijanske Katoliške akcije in ob tej priliki imel velik govor. Slovesna avdienca je bila v veliki dvorani blagoslovov — delle Benedizioni. Med kardinali so bili trije, Lavitrano, Piazza in Boetto, ki tvorijo vrhovno vodstvo italijanske Katoliške akcije. Za njimi je sedelo veliko število italijanskega episkopata, nekaj nad sto. Navzoč je bil tudi papežev državni tajnik kardinal Maglione in starešina kardinalskega zbora Granito di Bel-monte. Papežu je prinesla Katoliška akcija v dar dragocen kelih. Dvorano je napolnila velika množica članov akcije, ki jih je bilo toliko, da so napolnili tudi bližnji dve veliki dvorani, Reggio in Ducale. Papežev govor so mogli slišati vsi, ker so bili postavljeni zvočniki. Kar videti je bilo, da je italijanska Katoliška akcija močna in da obsega vse sloje ljudstva. Ko je prišel papež, je bil sprejet z viharnim navdušenjem. Tudi njegov govor je bil opetovano prekinjen od navdušenega aplavza. Govor sv. očeta je bil obsežen, pa eden naj-jepših, kolikor jih je do zdaj imel. Vsi vemo, da je papež Pij XII. eden najboljših, če ne najboljši govornik sploh v našem času. Najprej je papež poudaril, da je naloga Katoliške akcije, da sodeluje pri delu za odrešenje duš in nadaljuje v vseh časih in po vsem svetu delo izveličanja, ki nam je prišlo po Jezusu Kristusu. Nato se je vprašal papež, v čem se more pomiriti človeška duša, ki je, kakor je dejal sv. Avguštin, krščanska po prirodi. Danes, ko človeški um obhaja zmage nad silami narave, ko se dviga z aparati visoko v nebo, ko tekmujejo med seboj znanstveniki v iznajdbah, o katerih se nam nikoli ni sanjalo, ko ljudje hkrati iščejo največjih dobičkov in možnosti užitkov, ko teži človeštvo po višku moči in vlade nad vesoljstvom? Ali bomo našli srečo v takem gospodstvu, ki meša materijo z duhom, človeške reči z božjimi, trenutek z večnostjo? Ne! V teh sanjah ni počitka duši, ni odgovora na glas vesti, se ne zadovolji duša, ki je nad vso materijo in stremi k večnemu in neminljivemu. Sodobno življenje, ki človeka popolnoma pritegne nase, da pozabi na svoj večni namen, je vzrok, da se množijo vrste ljudi,- odtegnjenih nauku izveličanja in večne sreče, v velike množice, med katerimi se izgublja majhno število duhovnikov in cerkva, tako da je sodelovanje laikov pri aposto-latu krščanske vere bolj potrebno, kakor le kdaj v Cerkvi. In laiki so posebno pripravna sredstva v delu za izveličanje duš, kakor je poudaril že sveti Avguštin, pozivajoč vernike, da naj tekmujejo v plemenitem prizadevanju, da bi pridobivali duše za Kristusa, ker sami vedo, kje je za vsakega najboljša pot in vrata, da se odpre dohod do Boga. In res je Katoliška akcija danes na poziv papežev našega časa zbrala številne skupine gorečih duš, zlasti med mladino, ki pod vodstvom svojih škofov zastavljajo svoje sile za to, da se vera ohrani in širi. Ti laiki si ne stekajo samo zaslug za Cerkev, ampak tudi za državo, ker njihovo delo za krepostno življenje posameznikov in družin ter socialnih krogov po načelih pokorščine, pravičnosti in medsebojne ljubezni okrepljajo tudi temelje, na katerih počiva posvetna družba. V času, ko so sproščene najhujše strasti v medsebojni borbi rušenja — je dejal papež — je največja naša nada Katoliška akcija, v kateri vidimo najboljše sodelavce za to, kar je naša največja skrb, namreč za povratek Kristusa v človeško vest, v domača ognjišča, v javne nravi, v odnošaje med socialnimi razredi, v družabni in državni red pa tudi v mednarodne odnošaje. Nato je papež prešel na organizacijo Katoliške akcije kot tako. Najprej je tesna povezanost med Katoliško akcijo in cerkveno hierarhijo. Cerkvena hierarhija uči in vodi, Katoliška akcija pa je poslušna sodelavka, ki Cerkvi nuja vse svoje moči. Člani Katoliške akcije pa so dolžni spoštovanje in poslušnost tudi državni oblasti in njenim zakonitim uredbam. Tako bodo člani Katoliške akcije, ki ni in noče biti strankarska organizacija, ampak vzor gorečnosti za vero in zglednega življenja, dokazali, da niso samo zgledni kristjani, ampak tudi najboljši državljani, ki so pripravljeni za domovino žrtvovati tudi življenje, kadar to zahteva njena upravičena blaginja. Kot pomočnica cerkvene hierarhije si mora Katoliška akcija v prvi vrsti prizadevati za globoko versko, duhovno in kulturno oblikovanje vsakega posameznika. To oblikovanje vsakega posameznika je delo prav posebne in izbrane vzgoje in posebno duhovni pomočniki akcije so tisti, ki imajo nalogo v tem smislu oblikovati člane akcije, katere napajajo iz čistih virov krščanskega nauka. V tem duhovnem delu pa — je dejal papež — priporočamo predvsem molitev, poslušanje svete maše, pogosto sprejemanje Evharistije in duhovne vaje. »Biti član Katoliške akcije« — je poudaril papež — »ne pomeni imeti kakšne predpravice in se smatrati za boljšega od drugih, ampak pomeni s posebno močjo čutiti dolžnost biti v duhu odpovedi in ljubezni vsem vse, da bi se vsi pridobili za Kristusa.« Člani Katoliške akcije pa morajo tudi biti povezani med seboj v eno samo veliko družino od najstarejših do najmlajših. Tudi med duhovnimi pomočniki akcije mora biti sloga in če so kakšne majhne razlike, naj se žrtvujejo ljubezni in vzajemnosti. Sile naj se ne trošijo in izgubljajo, ampak vse pobude in vsi delovni načrti, bodisi duhovnikov bodisi laikov, naj se med seboj spravijo pametno v sklad. Sloga pa mora biti tudi med organizacijami Katoliške akcije in med drugimi organizacijami, ki zavisijo od cerkvene avtoritete in od katerih imajo mnoge tudi značaj apostolata in sodelovanja s Cerkvijo. Nobena ne sme druge ovirati v njenem delu, ampak morajo med seboj tekmovati in se vzajemno podpirati, zato da se v prirodni razliki duhov, značajev, navad in okoliščin pokaže skupna ljubezen. In kjer koli bi se osnovala Katoliška akcija znotraj drugih organizacij, ki imajo cilje in organizirane oblike apostolata, naj se ne moti struktura in življenje dotičnega društva, ampak naj se mu da samd nova pobuda, da bo na ta način eden izmed sodelujočih članov velike osrednje organizacije Katoliške akcije. Tako se bo namen pokristjanjenja zasebnega in javnega življenja najuspešneje dosegel. »Pojdite, dragi sinovi in hčere.« Doslej najhujši nemški letalski napadi na Anglijo 0d 2000^3000 nemških letal, med njimi do 400 bombnikov, je od sobote zvečer do nedelje zvečer letalo nad Londonom in vrglo I milijon kilogramov bomb — škoda je znatna zlasti v londonskem pristanišču — Angleži so s 50 bombniki napadli nemška pristanišča V soboto zvečer so se začeli izredno obsežni napadi na angleško prestolnico London. Trajali so brez prestanka vso noč in ves dan. Angleška poročila govore o 400 nemških letalih, smemo reči, da je bilo v noči od sobote na nedeljo in vso nedeljo nad Londonom, odnosno nad južno Anglijo do 3000 letal, ki so po angleških poročilih zmetala na tla en milijon kg bomb (to je 100 vagonov) -ter po angleških poročilih ubile do 400 civilnih oseb, poldrugi tisoč jih pa ranile. Skoda v londonskem pristanišču je velika. Angleška letalska obramba ni mogla ubraniti nekaterim skupinam bombnikov, da ne bi prodrli skozi zračne zapore. Število izgub v zraku je veliko na obeh straneh, kakor pravita obe vojni poročili. Letalski napadi so trajali tudi vso noč od nedelje do ponedeljka in ves ponedeljek, kakor pričajo spodaj objavljena uradna poročila obeh taborov. Vojaški strokovnjaki pravijo, da se je s tem začel veliki napovedani napad na Anglijo, nemški uradni krogi pa pripominjajo, da je Nemčija hotela samo odgovoriti na napade angleških bombnikov na nemška mesta. Od sobote do Angleška poročila London, 8 septembra. AA. Reuter. Letalsko ministrstvo je objavilo naslednje poročilo: Včerajšnje letalske borbe nad Londonom so trajale dobro uro. Angleška letala so priletela iz raznih letališč nad London, da bi odbila prvi sovražni napad na London. Ob 20. uri je bilo ugotovljeno, da so angleška letala sestrelila 21 sovražnih letal. Protiletalsko topništvo je sestrelilo več sovražnih letal. Sovražna letala so preletela obalo med Do-verom in Dungenessom in to v dveh valovih. V prvem valu je priletelo 150 bombnikov in lovcev, v drugem pa okoli 200 letal. Letalom se ni posrečilo, da bi priletela nad ves londonski okraj. V bitkah nad Londonom je bilo nad ustjem Temze sestreljenih ogromno število sovražnih štirimotornih letal. Skupine so letele v višini 7000 m. Angleška letala so takoj posegla vmes. Opazovalci so mogli ugotoviti, kako čestokrat omahne iz borbe poškodovano sovražno letalo. Letalsko ministrstvo sporoča, da je bil to najhujši napad, kar jih je bilo do sedaj nad Londonom. Napadi so se vrstili drug za drugim. Letalsko ministrstvo in ministrstvo za varnost metropole poročata nadalje, da so sedaj znane podrobnosti o velikih napadih iz zraka, ki jih je včeraj in snoči izvršilo nemško letalstvo. Bombardiranje je bilo obsežno, zdi se pa, da je bilo bombardiranje proti koncu izvedeno na slepo srečo. Škoda je velika, ni pa v sorazmerju s hudimi bitkami. Nekaj bomb je padlo na doke londonske luke. Na južnih dokih Temze so nastali veliki požari. Poškodovano je bilo neko skladišče. Napade na ostale dele Londona se ne more primerjati s tem napadom, vendar je bilo vrženih tudi precej bomb. V središču Londona je nastalo več požarov in v mestu je bilo uničenih več stanovanjskih hiš. — Obramba je povsod učinkovito odgovarjala. Izpraznjenih je bilo več okrajev, ki so nevarni zaradi požarov. Bomba v zaklonišču London, 8. septembra. AA. Reuter. Ob priliki bombardiranja nemških letal je padla neka bomba skozi cev za zračenje v nekem zaklonišču zahodnega dela Londona. V zaklonišču je bilo 1000 ljudi. Bomba je ubila 14 oseb, 40 pa jih je ranila. Prvo poinoč so nudili ranjencem člani pasivne obrambe, nato pa je hitro prišlo devet zdravnikov, čeprav so okrog padale bombe. Včeraj je bilo sestreljenih 88 sovražnih letal. Pogrešamo 22 angleških letal, toda piloti 8 letal so bili rešeni. nedelje zvečer južni Nemčiji in metal poedine bombe, ki pa niso naredile nobene škode. Drugi val angleških bombnikov je skušal leteti proti Berlinu, toda zaradi močne obrambe so se morala angleška letala vrniti in 6o metala bombe na slepo srečo. Bombe 60 poškodovale samo neko cerkev v Hammu. Sovražnik je v teku včerajšnjih bitk izgubil 94 letal, 20 nemških letal se ni vrnilo. Neka nemška podmornica je torpedirala 5 oboroženih sovražnih trgovskih ladij, v skupni tonaži 33.400 ton in poškodovala v nekem konvoju šesto ladjo (4000 Ion). V noči med 6. in 7. septembrom 6ta dva nemška borbena čolna naletela na sovražni konvoj, ki so ga varovali rušilci. Bojna čolna sta kljub obrambi sovražnika poškodovala težko tri ladje v skupni tonaži ll.OGO ton in sta 6e nepoškodovana vrnila. Nemške pomorske sile so v čezmorskih vodah zaplenile neko sovražno trgovsko ladjo, ki 60 jo nemški mornarji potopili, ko jo je hotel rešiti neki angleški rušilcc. Berlin, 8. septembra. AA. DNB Danes dopoldne •so številne nemške letalske cdinice ponovno izvršile napad na London tako, kakor tudi včeraj. Cilji teh napadov so bile važne industrijske in luške naprave v Londonu. Iz vojnih krogov je DBN izvedela, da so stalni napadi na London takoj v začetku pokazali, da Anglija ne more Londona braniti pred napadi iz zraka. Kakor je znano, so Angleži dosedaj stalno trdili da so nemški napadi na London odbiti. Stvarno takih napadov do sedaj ni bilo in 60 se začeli šele včeraj. Takoj se je videlo, da nemške eskadrile morejo podnevi in ponoči bombardirati vse vojaško važne cilje v Londonu. DNB je izvedela, da bodo na London padali milijoni kg bomb vse tako dolgo, dokler bodo trajali sovražni bombni napadi na nevojaške cilje v Nemčiji. Popoldne so se začeli vrstiti novi napadi na angleško prestolnico. Val za valom prihajajo nemški bombniki in se zavijajo v dim, ki 6C širi nad Londonom. Nemški bombniki zadevajo odrejene ciljc z isto točnostjo kakor včeraj. Uspeh bombardiranja se vidi po velikih stebrih gostega doroke »boljših ljudi < in je zid na eni strani dobil razpoko od stropa do tal tako, da bodo morali ta del porušiti. Ena bomba je padla na v bližini ležeče poslopje londonske galerije in je tamkaj v eni dvorani podrla strop ter povzročila požar, ki pa je bil ugašen. Nepopravljive škode ni. (Poročilo verjetno misli na znano plemiško cerkvico St. Martin in the Fields in na Nacionalno galerijo, ki stoji takoj na nasprotni strani ulice. Oboje poslopij je v osrčju Londona na Trafalgar Squareu.) Kralj Jurij si ogleduje škodo London, 9. sept. t. Reuter: Kralj Jurij se je odpeljal v vzhodni del Londona, kjer si je ogledal nekatere najbolj poškodovane dele mesta. Ogledal si je ogromno žrelo od bombe, tako veliko, da bi vanj lahko položili tri hiše. Hiše naokrog so delno poškodovane, daleč naokrog pa so popokale vse šipe po poslopjih. Ena ulica tik ob žrelu je izgubila prednje zidove hiš, tako da so stanovanja odprla in se vidi. kako je v stanovanjih vse razdejano. Davi so začeli odpravljati iz neke bolnišnice, kjer je bomba razbila eno krilo, bolnike. V razrušenem krilu ni bilo bolnikov, zato žrtev tamkaj ni. Toda iz ostalega poslopia, ki je dosti trpelo, jih sedaj odnašajo na varnejše kraje. Odnesli so jih 200. Pristanišča so pri opoldanskem pregledu kazala zevajoče posledice bombnih napadov. Ponekod požari še trajajo. Toda delo se je v opoldanskih urah začelo razvijati povsod povsem normalno. (Nadaljevanje z 2. strani) Zagrebška vremenska napoved. Oblačno, poslabšanje vremena. Zemunska vremenska napoved. Postopno se bo pooblačilo od zahoda proti vzhodu. Tu pa tam bo dež na zahodni polovici, možne pa so tudi nevihte. Ohladilo se bo. Bolj vedro bo v vzhodnih krajih. Mušja marnja »Slovenski narod« ima rubriko »Izpod sita«, kjer mhrsikaterikrat res pove kaj duhovitega. Tudi v včerajšnji številki je bilo tako. List namreč objavlja zelo zanimiv razgovor med dvema muhama. Prva jo sedla na volovji rog in ostala ves čas dela zunaj na polju na svojem opazova-lišču. Dniga pa je leno čepela doma v hlevu in čakala. Po opravljenem oranju pride muha na volovjem rogu spet domov, pa jo povpraša njena lenobna tovarišica, kako je bilo tam zunaj. Ona pa bahato odgovori: »Orali smo« »SN« k tej zanimivi pripovedki pristavlja še svoj nauk v katerem meni, da je takšnih muh po svetu vse polno, da pa proti njim ni leka, ker da je pač svet tako neumno narejeni Gotovol Tudi pri nedavnih slovesnostih v Ljubljani je bilo prav tako, kakor pripoveduje povest o dveh muhah. Naših sokolov je bilo 720 prisotnih pri nacionalni prireditvi, , kjer je na deset tisoče zastopnikov slovenskega naroda izpovedalo svojo domovinsko prisego pred kraljevim spomenikom v Ljubljani. Nekaj se jih je baje še leno potikalo okrog drugod, ali pa so ostali kar doma in čakali na vrnitev tovarišev. In ko je potem »muha na rogu« prišla domov in so jo tovariši, ki so doma leno dremali, vprašali, kako je kaj bilo, jim je po liberalnem časopisju bahato razodela: »Spomenik smo odkrivali!« In vse muhe, tiste, ki so »čepele na rogu* in tiste, ki so lezle okrog doma, so košato zabrenčale: Spomenik mo odkriva-a-a-n-li! Le Io je sreča, da tisti, ki delajo v potu svojega obraza na polju med narodom teh muh ne opazijo in tega mušjega pogovora ne razumejo! Ko je svet tako neumno narejen! Minister Pantič o enotni mladinski organizaciji Zagrebški »Obzor« objavlja dopis svojega prVročcvalca na Bledu, da je tamkaj minister za telesno vzgojo Pantič, ki se je pravkar vrnil s 14.dnevnega potovanja po Nemčiji sprejel časnikarje ter jim povedal, da vlada pripravlja organizacijo mladine. Vlada polaga največjo važnost na mladino. Cg. Cvetkovič, dr. Maček iu dr Korošec, je rekel minister, se ImkIo med seboj sporazumeli, du izberejo način, kuko skupno organizirati vso našo mladino v organizaciji, ki bo zares nacionalna. Minister je povedal nadalje, da se uspešno brzino pripravljajo tudi mnoge druge gospodarske in socialne reforme in »boste že v nekoliko dneh slišali o uspehih tega načrtnega vladi-nega dela.« Sestanki SDS »Novosti« poročnjo iz Belgrada. da je bil tamkaj zbor prvakov Samostojne demokratske stranke kar na stanovanju odvetnika dr. Rajka Gjermanoviča. Osnovni referat sta imela minister socialne politike dr. Srdjan Budisavlje-vič in prvak Večeslav Vilder. Za podpredsednika stranke je bil izvoljen prota Dušan Kec-manovič, , kar jc »v vseh belgrajskih krogih«, kot poroča list. izzvalo ižVanredno odobravanje. Prvaki so z!>orovali ves dan, sprejeli proti večeru resolucijo, na to pa šli k skupni večerji v resfnvaeijo SbtirOvič. Izvršilni odbor SDS, ki je imel dva dni seje v Belgradu, je danes končal svoje delo ter sprejel resolucijo, v kateri samostalci poudarjajo, da je sporazum s Hrvati kljub temu, da se ni v celoti izveden, dal dobre rezultate. Nadalje v resoluciji poudarjajo usodno povezanost Srbov Hrvatov in Slovencev ter se zavzemajo za združitev vseh delovnih sil. Končno se zavzemajo tudi za rešitev znanih socialnih in gospodarskih vprašanj. Zakaj je bila sokolska župa v šibeniku razpuščena »Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Vladka Mačka, poroča o vzrokih, ki so napotili bansko oblast Hrvatske, da je odredila takojšen razpust sokolske župe šibenik — Zadar. List pravi, da so »posamezni člani te župe zadnje čase večkrat prekoračili mejo svojega delokroga v toliki meri, da je bila banska oblast prisiljena nastopiti«. List pravi nadalje, »da so posamezni hoteli ne samo svoje delovanje prenesli na popolnoma drugo področje, kakor ga jim dopušča jo predpisi zakona o sokolstvu, marveč so »nekateri med njimi, celo takšni izmed najvišjega starešinstva zagrešili izpade, ki bi bili mogli škodovati ne samo Hrvatski, ampak vsej Jugoslaviji, poleg tega pa ogrožati mir in red v današnjih itak nepovoljnih prilikah«. List poroča, da je »iznad vsakega suma ugotovljeno, da so člani te župe prepevali pesmi, ki so protivne sokolski ideologiji, poskušali izzivati nemire in hujskali prebivalstvo k demonstracijam«. V zvezi z razpustom župe je bil zaprt tudi eden od prvakov sokolstva. Glasilo dr. Mačka pravi na koncu, da »nastop banske oblasti v vseh krogih, ki so poučeni o tej aferi, odkritosrčno odobravajo, ker je znala nevarnost takoj v kali zadušiti«. Kaj bo s »četrto edinico« Kakor znano, je voditelj muslimanov dr. Kulenovič v svoji izjavi v Zagrebu povdaril, da želijo muslimani v tej državi dobiti samoupravno območje, ki naj obsega Bosno in Hercegovino. Medtem ko so hrvatski listi to izjavo sprejeli s prijaznimi komentarji, se spravlja nad njo belgrajska »Narodna odbrana«, ki je proti vsaki podelitvi države v samoupravne edinice, in med drugim piše: Zelo se vara g. Kulenovič. ako misli, da bo mogoče Bosno in Hercegovino preurediti v četrto edinico brez pristanka pravoslavnih in muslimanskih Sr-l>or v teh krajih kakor tudi Srbov iz Srbije. Bosanski Srbi so najl>olj poklicani, da odločajo o usodi Bosne in Hercegovine, ker jih njuna usoda najbolj briga. V tem boju jih bodo, kakor tudi dosedaj, vedno najliolj odločno podpirali Srbi iz Srbije, ki so smatrali in še smatrajo za svojo najbolj sveto dolžnost, da podpirajo bosanske in hercegovske Srbe brez razlike, naj so pravoslavni ali muslimanski«. Naši dijaki se vračajo iz Pariza »Dentsches Volksblatt« poroča, da se je v Belgrad vrnila večja skupina visokošolskih dijakov, ki so študirali v Parizu in so tamkaj ostali tudi po nemški zasedbi Pariza. Dijaki izjavljajo, da so jim nemške oblasti pri odhodu iz Pariza ljubeznivo šle na roko in se jim je treba posebno zahvaliti, du so se vrnili nazaj v domovina Letalski napadi na Anglijo (Nadaljevanje s 1. strani) škoda nedeljskih napadov Poročila o škodi, ki so jo v Londonu povzročili nočni napadi, še niso popolna, vendar pa že sedaj objavljajo nekatere številke. Napadi so bili resni in so trajali ves čas teme. Bombardiranje je obsegalo vso londonsko področje in je bilo večinoma izvedeno sistematično. Škoda je bila velika in je zajela številne naprave nevojaškega značaja, med njimi tudi dva muzeja. Števila žrtev do seda.i še ni mogoče določiti, vendar se lahko na temelju prispelih poročil pričakuje, da ne bo preseglo število žrtev v soboto, število žrtev sobotnega napada bi po vsej verjetnosti utegnilo biti manjše, kakor pa je bilo objavljeno število. Po dosedanjih informacijah je bilo ubitih 350, t* a n j e n i h pa 1887 oseb. Doki na obeh straneh reke so bili ponovno predmet težkega in zapo-vrstnega bombardiranja. Padale so bombo z močnimi eksplozivi ter zažigalne bombe in je nastalo več požarov. Mnogo teh požarov je bilo zadušenih, ostali pa so bili omejeni. London je bil ponovno glavni cilj sovražnih napadov. Ameriška poročila o 10 urnem nočnem napadu na London Newyork, 9. septembra, b. Oči vsega sveta so uprte na strahovite napade nemškega letalstva na angleško prestolnico. Veliki letalski napadi na London se vodijo že tretji dan. Poročila berlinskih poročevalcev Po poročilu berlinskih dopisnikov ne\Vyorških listov pa ti napadi ne nosijo obeležja odločilne letalske vojne, temveč le odgovor nemškega letalstva Angliji, ki pošilja svoje pilote, da z velikih višin bombardirajo nevojaške naprave v Nemčiji. Odločilen sunek nemških letalskih sil v Angliji se po poročilih ameriških listov še ni pričel, ker je treba spraviti poprej v sklad še razne druge priprave, ki bodo prav tako imele veliko vlogo pri splošnem napadu na angleško otočje. V medčasu je središče prostranega londonskega cesarstva doživelo eno izmed najhujših noči v sedanji vojni. Letalski napadi na London in okolico so trajali n a d 10 u r m so trajali od mraka do rane zore. Na stotine in stotine nemških letal je po stranskih poteh prodrlo nad London v manjših skupinah. Kakor hitro je padel mrak, je zabrnelo nad Londonom veliko število »HeinkeU aparatov, ki so se naglo bližali središču mesta. Val za valom je sledil ter bombardiral številne tovarne in vojaške naprave, tako da so se iz njih dvignili visoki plameni. Požari, ki so divjali še od sobote, so razsvetljevali cilje, ki so jih napadala nemška letala. Slišale so se eksplozije bomb, požarne bombe pa so neprestano zažigale razne naprave ter skladišča. Računajo, da so nemški bombniki zmetali na London in bližnjo okolico ter ob obali Temze nad milijon kilogramov eksplozivov. Požare je videti nad 10 km daleč. Škoda, ki so jo povzročile eksplozije bomb, je velika, zlasti v pristanišču in pa na ladjah, število človeških žrtev pa narašča od ure do ure. Oblasti so čim večje število prebivalstva spravile v velike hodnike podzemne železnice, ki so edino prikladni kot varno zavetje za velike množice. Poročila poročevalcev iz Londona Iz poročil tujih časnikarjev, ki so davi pregledali področje londonskega pristanišča, pa se-vidi, da je škoda mnogo manjša kot se je prvotno mislilo. Zlasti velika skladišča hrane so ostala nedotaknjena; Gasilci so storili "vse,,da omejijo nevarne požare, protiletalsko topništvo pa je vedno intenzivnejše odganjalo sovražne letalske eskadre. Obrambno poveljstvo je pošiljalo proti letalom vedno nove rezervne baterije, ki jih hranijo za še hujše letalske napade. Prav tako so ostro posegli v borbo angleški lovci, ki so z uspehom odganjali sovražna letala. Delovanje angleškega letalstva pa po trditvah ameriških poročevalcev ni usmerjeno le na obrambo prestolnice, temveč tudi na ostala področja Anglije. Prav tako pa so angleški piloti izvedli šte-. vilne uspešne napade na Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko in Francijo, in sicer na področja, kjer so vojaške naprave in letališča, s katerih prihajajo nemške eskadre nad angleško otočje. Brez ozira na to, koliko stavb, tovarn in domov so porušile bombe nemških letal in brez ozira na številne požare, ki so jih zažigalne bombe povzročile v vsej jugovzhodni Angliji, londonski dopisnik »Newyork Timesac pravi, da še ni nobenega razloga za to, da bi Anglija ne vzdržala vseh strahot teh napadov nemških letalskih sil. Malo upanja je, da bi mogla Nemčija spraviti na kolena angleški narod, zaključuje dopisnik »New-york Timesa« svoje poročilo. Obramba proti nočnemu bombardiranju London, 9. septembra, t. »Associeted Press*. Neka angleška letalska osebnost je izjavila, da se tako Nemčija kakor Anglija trudita, da bi našle pravilen način, kako onemogočiti nočne letalske napadel Anglija bo to sredstvo že imela, preden bo Nemčija z vso silo napadla. Anglija ima zadosti rezerv, je dejala ta osebnost, da nadomesti vse dosedanje izgube. Anglija bo ostala pri svojem načrtu v teh bojih. Na nasprotno bombardiranje nevojaških naprav in civilistov ne bo odgovarjala. Anglija se noče pustiti speljati v »zob za zob« politiko, marveč bo ostala pri svojem načrtu, ker je takšna obramba za njo najbolj varna pot do zmage. Angleški napad na Nemčijo Angleška poročila London, 8, septembra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da so angleška letala v noči od sobote na nedeljo napadla številne vojaške naprave v Nemčiji. Napadenih in bombardiranih je bilo več pristanišč ob Rokav6kem prelivu, na katere so napadi trajali vso noč in je bila škoda velika. Več ladij je bilo potopljenih. Najhujši je bil napad na Ostende, ki je trajal dve uri, Calais, Bou-logne in Dunkerque. Nadalje so angleška letala obmetala z bombami Kruppove tovarne v Essenu, pristanišče v Emdenu, tovarno za municijo v Zvvei-briicknu, bencinska skladišča v Gelsenkirchnu, tovorne kolodvore v Mannheimu in v Ilammu, letališča v Kolmarju, Bruslju, Soestu, Wesselu in Kre- feldu. Več sto zažigalnih bomb je bilo vrženih na gozd Schvvarzvvald Izbruhnila je spet nekaj požarov, drugi pa gorijo že več dni kot posledica prejšnjih napadov. Vsa angleška letala so se vrnila. London, 9 sept t. Reuter Angleško letalsko ministrstvo objavlja naslednje vojno poročdo: Naša bombna letala so snoči napadla pristanišča ob Rokavskem zalivu, in sicer Dunkerque, Boulogne in Ostende Napadla so tudi nemške pomorske transporte na Severnem morju. Pet naših letal se ni vrnilo s teh poletov. Naša letala so kljub slabemu vremenu izvedla tudi napade na sovražna pristanišča na nemški obali ter na razne transporte na severnih morjih. Tako so bila bombardirana pristanišča v Hamburgu, Bremenu, Emdenu. Škoda, ki je bila storjena petrolejskim skladiščem, je velika. Osem našh bombnikov se s teh poletov ni vrnilo. London, 9 septembra. AA. Reuter Letalsko ministrstvo sporoča: Močan oddelek britan. bombnikov je več kot tri ure ponoči koncentrično napadal Hamburg ter vrgel cele salve bomb in več za-žigalnih bomb. London, 9. sept. b. Zaradi nemškega poročila, da bodo Ntmci vrgli na Anglijo milijone ton bomb, in sicer tako dolgo, dokler bodo trajali angleški napadi na Nemčijo, je bilo ponoči izdano naslednje uradno poročilo: Angleški napadi na Nemčifo bodo trafali tako dolgo, dokler nemška vojna letala ne bodo onesposobljena, da nadaljujejo borbo, ki jo je pričela Nemčija. Nemška poročila Hamburg, 9. sept. AA. DNB. Hamburški tisk piše o nočnem napadu angleških bombnikov in poudarja, da so angleški letalci ponovno metali nad Hamburgom bombe brez vsakega načrta Listi poudarjajo, da je večina bomb padla na civilne hiše, ki so daleč od vsakega vojaškega objekta. Listi posebno poudarjajo, da so bombe padle tudi na dve pokopališči. Na nekem pokopališči so bombe razbile tudi več žar, na drugem pa so razkopale 10 grobov. Hamburški tisk poudarja, da pri tem bombnem napadu ni bil zadet noben vojški objekt. Hamm, 9, sept. AA DNB Angleška letala so preteklo noč napadla Hamm in metala bombe ne-glede na to, kam prilete. Bombe so zadele katoliško cerkev Naše Gospe in jo razdejale. Novi napad angleški letalcev na nevojaške cilje ie zbudil med prebivalstvom veliko zgražanje, ker se nahajata v neposredni bližini cerkve dve bolnišnici. Vrtova obeh bolnišnic se lahko že iz velike daljave opazita. Štiri bombe so priletele v bližino mestne bolnišnice in je pravi čudež, da so bolniki ostali nepoškodovani. Bati se je, da se bo cerkev Naše Gospe vsak čas podrla Glavni oltar in dragocena umetniška okna so uničeni. Verjetno je, da cerkev več mesecev ne bo mogoče popraviti in dati vernikom na razpolago. Berlin, 9. sept. AA. Štefani. Zaradi nosnega napada britanskih letal na stanovanjske hiše v Bremenu bo nemško letalstvo prisiljeno storiti enako. Vojaške vaje pri Belgradu Prvič so pri nas nastopili padalni oddelki Belgrad, 9. 6ept. m. Na Torlaku v belgrajski okolici šo bile danes dopoldne štiri in pol urne vaje vojaštva donavske divizijske oblasti z vsem najmodernejšim napadalnim in obrambnim orožjem. Vajam, kf jih je vodil poveljnik donavske divizijske dblasti, divizij.ski general Milutin Nikolič, eo prisostvovali tfojni minister armadni general Milan Nedič, pomoč-nk inšpektorja vojaške sile general Bogoljub llič, ostala generaliteta ter aktivni in rezervni častniki Napad vojaštva je bil izveden približno po sistemu napadov nemške vojske v sedanji vojni na Poljskem, v Belgiji, na Holandskem in v Franciji. Pri današnjih vajah je naša vojska uporabila sploh vse vrste modernega orožja, ki se ga poslužuje modema vojotci v napadu in obrambi. Poleg pehote so v glavnem nastopili motorizirani oddelki, protiletaleki topovi in strojnice, tanki od najlažjih do najtežjih, motocikli-6ti itd, V izredno močnih eskadrah je nastopilo tudi letalstvo od lovcev do najtežjih bombnikov,, ki so izvajali vse napade po zadnjih izkušnjah v sedanji vojni. Napada se je udeležilo nad 100 letal. Pri današnjih vajah so tudi prvič nastopili padalni oddelki, katerih se je spustilo 6 posebnih letal nad 100 v »sovražno« ozemlje. Vsi napadi kot tudi obramba z vsem najmodernejšim tehničnim orožjem so bili izvedeni izredno precizno in s potrebno vestnostjo, kar najbolj dokazuje veliko iz-vežbanost naše armade v vseh vrstah orožja, ki se uporablja v sedanji vojni. Po uspešno končanih vajah so vse vojaške enote defilirale pred voViim ministrom generalom Nedičem, pomočnikom vrhovnega inšpektorja vojaške sile armadnim generalom Bogoljubom Uičcm in poveljnikom vaj generalom Nikoli-čem na Banjici. Številno občinstvo je povsod prirejalo vojski navdušene ovacije Uredba o najnižjih mezdah Belgrad, 9. sept. A A. O priliki objave uredbe o izpremembah in doplnitvah uredbe za določevanje minimalnih mezd, o sklepanju kolektivnih pogodb, o spravnih poskusih in o arbitraži, je bilo iz predsedstva vlade izdano poročilo, ki pravi: Kakor je bilo že večkrat poudarjeno v izjavah predsednika vlade Cvetkoviča in drugih članov vlade, si je vlada zastavila nalogo za izdela-nje zlKjljšanja gospodarskega položaja delavcev, ki po njenem mnenju predstavljajo enega najvažnejših činilcev narodnega gospodarstva. Držeč se tega programa in upoštevajoč izpreincnjene gospodarske razmere je vlada na predlog ministra Pravilnik o poštnih pripravnikih Belgrad, 9. septembra, m. Poštni minister je predpisal pravilnik o strokovni izobrazbi uradniških pripravnikov poštno-brzojavne-telefonske stroke. Po tem pravilniku se uradniški pripravniki poštno-brzojavne-telelonske stroke sprejmejo v službo samo na osnovi natečajev. Natečaj razpiše poštno ravnateljstvo po potrebi. Natečaji bodo objavljeni v Ptt. vestniku, Službenih novinah, Narodnih novinah, banovinskih listih in pri posameznih poštnih ravnateljstvih. Za sprejem v natečaj je treba oddati pri poštnem ravnateljstvu prošnjo s potrebnimi dokumenti. Za strokovno izobrazbo uradniških pripravnikov se vrše strokovni tečaji, in sicer višji in nižji. Višji tečaji se vrše pri poštnem ministrstvu in poštnem ravnateljstvu v Zagrebu in Ljubljani. Nižji ptt. tečaji pa pri vseh poštnih ravnateljstvih. Za sprejem v tečaj je treba imeti najmanj eno leto praktične službe v kateri koli ptt. sekciji 3. do 6. reda, odnosno v kateri koli ptt. tehnični sekciji pri poštnem ravnateljstvu ali pri poštni avtogaraži. Višji tečaj traja 10 mesecev, nižji pa 5 mesecev. V višjem tečaju se predavajo naslednji predmeti: 1. notranja poštna služba, 2. mednarodna poštna služba z zgodovino pošte, 3. brzojavna telefonska in radio služba, 4. račun-sko-blagajniška in gospodarska služba, 5. poštno-prometna služba z zapisom, 6. poštna hranilniška čekovna služba, 7. zakonodaja in uprava, 8. brzojavna in telefonska manipulacija, 9. brzojavna, telefonska in tehnična služba, 10. vojna poštna brzojavna in telefonska služba, 11. francoska konver-zacija in korespondenca s strokovno terminologijo, 12. nemška konverzacija s korespondenco in strokovno terminologijo. V lehničnem odseku oddelka za višji tečaj se predavajo naslednji predmeti: 1. brzojavno-telefonska tehnika, 2. brzojavne in telefonske uredbe, 3. brzojavne, telefonske in radiodifuzne uredbe, 4. brz. tel. proge, 5. brz. tel. in radio služba, 6. poštna računska, blagajniška in ekonomska skupina, 7. zakonodaja in administracija, 8. brz. tel. manipulacija, 9. vojna poštna brz. in tel. služba. V nižjem tečaju se predavajo naslednji predmeti: 1. poštna in poštnoprometna služba z zapisom, 2. brz., tel. in tehnična služba, raačunsko-blagainiška in ekonomska služba, 4. poštno hranilniška in čekovna služba in vojna poštna brzojavna in telefonska služba, 5. zakonodaja in administracija, 6. telegrafska in telefonska manipulacija. Višji tečaj se deli na dve polletji, vsako polletje traja pet mesecev. Ocene so odlično, prav dobro, dobro in slabo. Ce dobi slušatelj na koncu prvega polletja tri slabe ocene, stavi vodja tečaja predlog za odpust slušatelja iz službe. Izpiti se vrše na koncu 10. odn. 5. meseca. Ocene pri izpitih so odlično, prav dobro, dobro, slabo. Da je slušatelj z uspehom dovršil tečaj, se smatra, če je dobil pr! vseh predmetih vsaj dobro oceno. Za slušatelja, ki je dobil slabo oceno iz treh predmetov, stavi predsednik komisije predlog za odpust iz službe. Po zaključnem tečaju se slušatelji porazdelijo po posameznih oddelkih poštno brzojavne in telefonske stroke. Slušatelji, ki so najboljši po stopnji, se razvrstijo po žel i i v jiosamezne oddelke, če to ne bi preprečevali službeni razlogi. V višji ptt. tečaj pri ministrstvu se lahko vpišejo tudi častniki na predlog vojnega ministrslva. Pravilnik je objavljen v današnjih »Služ. novinah« in stopi z današnjim dnem v veljavo za socialno politiko in ljudsko zdravje predpisala uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe za določevanje minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, spravnih poskusih in o arbitraži. Znano je, da je ta uredba, ki pomeni pomembno pridobitev naše socialne zakonodaje, objavljena leta 1937.. Najvažnejša izprememba v tej uredbi obstoji v povišanju temeljne mezde za pomožno osebje od 2 do 4 din za delovno uro. Temeljna mezda služi kot baza za določevanje minimalnih mezd za pomožno osebje. Na temelju osnovne mede bodo pristojni bani oziroma uprava mesta Belgrada doiočevali minimalne mezde za svoje področje. Za nekvalificirane delavce se lahko mezde določijo v mejah 10% pod osnovno mezdo in 50% iznad osnovne mezde. Po členu 2. točka 2. uredbe se lahko za kvalificirano delavstvo, ki je zaposleno v podjetjih, naštetih v čl. 32. uredbe. določijo minimalne mezde tudi višje od temeljne mezde. Ostale izpremembe se tičejo rokov, v katerih stopijo v veljavo izpremenjene minimalne mezde kakor tudi izpremenjena temeljna mezda v smislu odst. 3. čl. 1. te uredbe. V tem predpisu gre za temeljno mezdo, katero v primeru izpremeni-tve gospodarskih razmer predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje po odobritvi ministrskega sveta. Tako predpisana nova temeljna mezda stopi v veljavo 15 dni po objavljenju, medtem ko je veljal dozdaj rok 60 dni. Po izpre-menjenetn predpisu odst. 1. čl. 6. uredbe veljajo minimalne mezde, ki se prvikrat določijo v smislu uredbe, od dne njihove objavitve v Službenih novinah oziroma v Službenih novinah banske uprave in sicer vse dotlej, dokler jih pristojne oblasti ne spremene. Novodoločene minimalne mezde stopijo v veljavo po spremenjenem predpisu čl. 6. 15 dni po objavitvi ter veljajo do njihove izpremembe. Ta določila so bila potrebna zaradi čim hitrejše prilagoditve višine od temeljne minimalne mezde gospodarskim razmeram, ki se danes naglo spreminjajo. Tri nove realne gimnazijo v Sloveniji Belgrad, 9 sept m. S kraljevim ukazom fe na predlog prosvetnega ministra odprta za šolsko leto 1940-41 popolna 4 realna gimnazija v Ljubljani. Prav tako so odprte popolna 2. realna gimnazija v Celju, popolna realna gimnazija v Murski Soboti, v Vaijevu, čačku, mešana gimnazija v Sarajevu, 2. realna gimnazija v Belgradu se postopoma zapre. Boji med Anglijo in Italijo Italijansko vojno poročilo javlja bombardiranje angleških oporišč Italijanska poročila Nekje v Italiij, 8. septembra. AA. Štefani: Poročilo glavnega štaba italijanske oborožene sile številka 93 se glasi: Neka naša podmornica je potopila neko angleško ladjo, ki je bila na patrolni službi v bližini Gibraltarja. Naši bombniki so izvršili napad na arzenal, kjer so nastali požari. Zadeli smo neko sovražno podmornico, ki je bila v zalivu. Sovražna letala so 6e spustila v borbo z našimi bombniki, pa so jih napadla naša lovska letala. Sovražnik je izgubil dve letali, od katerih je eno padlo na obalo, drugo pa v morje. Tretje letalo je bilo verjetno sestreljeno. Naša letala so se vsa vrnila v 6voja oporišča. V Rdečem morju so naše letalske 6ile napadle sovražnika. Zadeta je bila neka sovražna ladja, katero je posadk- zapustila. Neka druga skupina naših letal je bombardirala luko Aden in sestrelila v boju eno sovražno letalo. Na italijanski straši ni bilo izgub. Nekje v Italiji, 9. septembra, t. Štefani: Vojno poročilo štev. 94 se glasi: Naše letalstvo je bombardiralo Haifo podnevi, Aleksandrijo pa ponoči. V Haifi, kjer je pričel napad nepričakovano in sovražna obramba ni imela časa pripraviti obrambo, so bile zadete rafinerije petroleja in so izbruhnili veliki požari. V Aleksandriji so bile bombardirane ladje in pristaniške naprave. Naši bombniki so metali bombe tudi na železnico Marsa-Matruch-Aleksandrija. Vsa naša letala so se vrnila. V Vzhodni Afriki so naša letala bombardirala Boma v Sudanu ter pristanišče in kolodvor v Port Sudanu. Sovražna letala so napadla Mogadiscio, Massauo inBerbero. Uspehov niso dosegla nobenih, škoda pa je le malenkostna. Eno sovražno letalo, ki je skušalo napasti letališče v Noggio, je bilo sestreljeno. Trije člani posadke so mrtvi, en poročnik pa je bil ujet. Angleška poročila Kairo, 9. sept. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške vojske poroča: Italijanska letala so napadla Marsa Matruh in povzročila nekaj škode. Tudi nekaj ranjenih jc bilo. Iz Kenije je neka naša patrulja prodrla v Abesinijo do mesta G o raj, kjer je prišlo do bojev. Italijanska letala so bombardirala Bura, kjer ni bilo nič ranjencev in le malo škode, ter Port S u e z , kjer ni bilo škode. Iz ostalega Sudana in Palestine ni drugih poročil. Vorna na morfu London, 9. sept. t. Reuter. Admiraliteta poroča: Podmornica »Phoenix« je že dolgo časa izostala. Treba jo je vpisati kot izgubljeno. V Sredozemskem morju je naša podmornica »Osiris« potopila italijansko transportno ladjo s 3.000 tonami, podmornica »Rorqual« pa dve transportni ladji, ki ju jc spremljal rušilec. Železni ukrepi v Romuniji Karlovo premoženje zaplenjeno — Preiskava o premoženju ministrov in politikov za 10 let nazaj — Judje in masoni morajo iz prosvete V Romuniji se položaj hitro razvija v smeri, ki so je nakazale okoliščine, v katerih je moral kralj Karol oditi in je bila proglašena v državi osebna diktatura generala Anto-nesca, ki se pri svojem vladanju opira na Železno gardo. Najvažnejši dogodki, ki so jih od nedelje do ponedeljka javile poročevaine agencije, so naslednji: Objavljen je bil zakon, s katerim se bivša žena bivšega romunskega kralja Karola in mati sedanjega kralja nazivlja kraljica - mati in se ji vrnejo vse časti, ki gredo njeni osebi. Kraljica - mati Helena je morala 1(1 let živeti v izgnanstvu. Premoženje bivšega kralja je vse zaplenjeno. Policija je že v soboto zasedla vse banke, da ne bi bili napravljeni poskusi, da se uredba o zaplembi premoženja izigra. Antonenscu je objavil zakon, s katerim se odpravljajo vsi znaki in vse uniforme, razen tistih, ki so izrecno dovoljene. Armada dobi uniformo (dosedaj jc veljala navada, da je v romunski armadi na stotine različnih zelo slikovitih in pestrih uniform in se je ta razvada razpasla tako daleč, da je že vsaka podrejena edinica imela svoje uniforme, kar je vojski jemalo ugled in resnost. Kraljeva mladinska organizacija »Straja Tarei« (izg. Straža carei — straža domovine) je razpuščena. Raz-puščena je tudi »stranka naroda«, s katero je hotel Karol vladati. Nadaljni ukrepi določajo, da bo posebna komisija predsedništva vlade,' v kateri bodo sedeli predvsem železni gardisti, preiskala premoženjsko stanje vseh bivših ministrov in raznih drugih odličnikov, ki bodo kazensko obveznni, da za deset let nazaj "obrazložijo, kako so prišli do premoženja. Enake preiskave so predpisane za preiskavo o uporabi denarja, ki je bil v proračunih namenjen za oboroževanje (za deset let nazaj) in o uporabi javnih in zasebnih diaspozicijskih fondov, s katerimi je razpolagala vlada 10 let nazaj. Odpravljena so vsa veleposlaništva (v Jugoslaviji, Turčiji, Grčiji, Franciji in pri Vatikanu) in nadomeščena s poslaništvi Ukinjeni so vsi posebni vlaki za ministre, ki pridejo spet med navadne smrtnike. Dvorni vlaki so zelo omejeni. Noben romunski politični voditelj ali odličnejši človek v političnem življenju ne sme brez izrecnega dovoljenja Antonesca zapustiti državo. Bivši policijski prefekt v Bukarešti general Gabriel Marinescu jc bil prijet v Turnu-Seve-rinu v trenutku, ko je skušal pobegniti čez mejo. Bukarešta, 9. septembra. AA. DNB: Predsednik vlade general Antonescu je izpopolnil provizorično vlado s tem, cla je imenoval polkovnika Criusana za državnega podtajuika v notranjem ministrstvu. Karol v Švici Lugano, 9. septembra, b. Bivši romunski kralj Karol je prispel snoči v Lugano ter se nastanil v hotelu »Montreuxc. Skozi vso Italijo vse do švicarske meje so bivšega romunskega kralja sprem- ljali oddelki italijanske politične policiji v posebnih vagonih. V Švici sme ostati samo mesec dni. Zatem pojde nekam v Južno Ameriko. V zvezi z bivanjem bivšega romunskega kralja Karla v Švici se čuje, da je njegov brat princ Nikolaj, ki ga je kralj svoječasno pregnal iz Romunije, na poti v domovino. Doslej je princ Nikolaj stanovai v Santa Maria v svojem gradiču. Vse kaže, da se oba brata nista pomirila. »Režim Železne garde stvarno pomeni to, da se Nemčija in Italija nahajata na ustju Donave in na obalah črnega morja...« Bukarešta, 9. sept. t. Transconti. Voditelj Železne garde llore Si m a je .danes sprejel nemške in italijanske časnikarje ter jim dejal, >:da je sedanji režim v Romuniji samo prehodnega značaja in da mu bo sledit nov režim, ki bo izključno in stoodstotno v rokah Železne garde. Nacionalna misel bo temelj --vsega obnovitvenega dela, tako duhov-« nega kakor materialnega. Judovstvo in rna-sonstvo bo popolnoma izključeno iz sodelovanja pri režimu. Glede zunanje politike imajo železni gardisti pred seboj samo eno možnost in samo en cilj: popolno naslonitev Pogled na Slovenske fante in del njinovili zastav med slovesnostjo v Zvezdi. na države osišča Rim-Berlin. Zmaga legio-liarjev Železne garde stvarno pomeni to novo dejstvo, da se sedaj Nemčija in Italija nahajata na ustju Donave in na obalah Črnega morja. Angleški vpliv je dokončno in popolnoma iztrebljen iz jugovzhodne Evrope, Nova Romunija hoče skupno z Mussolinijevo Italijo in Hitlerjevo Nemčijo ustvariti bratske zveze, ki se bodo oslanjale na skupne ideale.« Uredba o verah Bukarešta, 9. sept. AA. DNB Ministrstvo za vere je objavilo nove predpise o dovoljenih veroizpovedih. Bodoče bodo priznavali v Romuniji za veroizpovedi samo pravoslavno cerkev, evangelj-sko-luteransko cerkev, reformirano cerkev, katoliško cerkev latinskega ler grško-katoliškega, obreda in cerkev armenskega obreda, končno pajtudi muslimansko vero. Cerkve in hrami prepovedanih ver bodo zaprte, njih imetja pa zaplenjena. Ciano teh ver bodo smatrali kot ljudi brez veroizpovedi do njihovega prehoda v katero koli priznanih cerkva. Judovska verska zajednica ni priznana. Vendar jo bodo smatrali kot dejansko obstoječo. Njeno organizacijo bodo določili kasneje. Za judovske sinagoge in hrame bo potrebno posebno dovoljenje za opravljanje verske službe. V primeru, da bi laka dovoljenja ne bila izdana, bodo dotične hrame zaprli, imetje pa zaplenili. Judovske verske občine, ki nimajo sinagog, bodo razpuščene. Bukarešta, 9 sept AA DNB: Prosvetni minister Budisteunu je izdal dve novi uredbi o Judih in svobodnih zidarjih. Po prvi uredbi se iz državnih in vseh drugih gledališč odstranijo Judje, po drugi se pa odpuste vsi uradniki prosvetnega ministrstva, ki so bili člani svobodnozidarskih lož. Nemci zadovoljni s Sovjeti zaradi zadržanja v romunski krizi Berlin, 9. sept. t. Švicarski listi poročajo iz Berlina, da nemški uradni krogi posebno poudarjajo zadovoljnost nemške vlade zaradi zadržanja Sovjetsko Rusije nasproti Romuniji. V Berlinu objavljajo listi izjavo, ki jo jc dal voditelj Belo-rlisov, ki prebivajo v Nemčiji, s privolitvijo nemških oblasti. Voditelj Belorusov, ki se imenuje general Biskupski, jc namreč pozdravil 110-v'o' politiko Sovjetske Rusije, ki nadaljuje politiko Petra Velikega. Najnovejše ozemeljske spremembo so bile izvedene sicer v korist Sovjetske Rusije, je dejal Biskupski. toda angleški računi z »nekimi novimi dogodki v neprilog Nemčije«, misleč pri tem na kakšen morebitni napad Sovjets-ke Ru- ff Amerika se boji vpada skozi Mehiko - > pravi Rooseveltov s n VVashington, 9. sept. b. V političnih in časnikarskih krogih je izzvala veliko pozornost včerajšnja izjava Eliota Roosovelta, sina predsednika Združenih držav, ki jo je dal v Law-tonu v zvezni državi Oklahami predstavnikom tiska in ki jo objavljajo vsi ameriški listi. Rooseveltov sin je dejal, »da bi mogle biti Združene države napadene po kopnem skozi Mehiko, č c bi Anglija doživela poraz. Dalje je dejal, da se trenutno vadi v Mehiki nad 200.000 narodnosocialističnih privržencev. Značilno je, da je sin Roosevelta odklonil povedati, od kje ima te Informacije in je samo na vprašanje časnikarjev odgovoril, »da bodo o tej stvari v najkrajšem času objavljena dejstva od merodajnih ameriških krogov.« 280 milijard za vojno mornarico AVashington. 9. sept. t. Asociated Press: Ameriška vlada je naročila gradnjo 201 vojne ladje, ki bodo staic 3861 milijonov dolarjev (okroglo 230 milijard din). To jc doslej največji vojni grad- Norodne noše Prosvetne zveze med sprevodom na Kongresu! Irg beni program v zgodovini človeštva. Poleg tega je vojna mornarica podpisala nadaljnji izdatek 32 mijijonov dolarjev (19 milijard din) za izgradnjo raznih pomorskih oporišč ter za razširjenje vojnih ladjedelnic. Naročila za 2-100 vodih letal bodo te dni podpisana. Skupni izdatki za vsa naročila vojne mornarice bodo znašala 4 milijarde 706 milijonov dolarjev (284 milijard din) in obsegajo 7 oklopnih bojnih ladij. 8 nosilk letal, 27 velikih križark. 115 rtišilccv, 43 podmornic in pa 3000 vodnik Ictal-bombnikov Hydepark, 9. sept. AA. Reuter: Predsednik Roosevelt je danes podpisal zakon, ki otvarja kredit 525.148.000 dolarjev za gradnjo mornarice za oba Oceana in za opremo vojske dveh milijonov mož. Ameriške priprave za obrambo -Panamskega prekopa Washinglon, 9. sept. t. Asociated Press: Vojno ministrstvo poroča, da je poslalo večje število bombnikov za srednje in dolge polete k Panamskemu prekopu, kjer ostanejo stalno v novih oporiščih, ki jih je ameriška vlada zgradila v Puert-prico, odkoder jim bo lahko na razdaljo 150 do 200 km varovati dohode do Panamskega prekopa. Razgovori s Sovjeti Washington, 9. sept. b. Sovjetski poslanik Kumanski je imel ponovni razgovor z državnim tajnikom Sutrner VVellsom. V diplomatskih krogih je vzbudilo veliko pozornost, da je imel tajnik Sumner Wells v zadnjih treh tednih že šest razgovorov s sovjetskim poslanikom v NVashingtonu. Usoda Indokine Curih, 9 sept. h. »Neue Ziirricher Zeitung* poroča iz Londona o razvoju dogodkov v Indokini. Poročilo o dozdevnem umiku |aponskcga ultimata je dovedlo do popustitve napetosti v Hon-kongu in tudi do vpostavitve pomorskega prometa 7. Imlokino. Dane« pa je prispelo tja alarmantno poročilo, da nameravajo japonske ?et,e tajno zasesti I n d o k i n n. Ce bo kitajski general uresničil svojo grožnjo glede vkorakanja kitajskih čet v Indokino, se bodo vojne operacije brez dvoma prenesle v bližino Burme. Ce je bil razgovor angleškega pos'anika lorda Lothiana s Cordellom Ilulloni posvečen vprašanju Indokine, še ni mogoče ugotoviti. Za zelo verjetno pa smatrajo, da je dosežen sporazum med Združenimi državami in Anglijo o skupni uporabi vojnih sije. so jalove. Saj je nemški kancler Hitler v svojem zadnjem govoru izrecno omenil te angleške želje »po nekih novih dogodkih«, a je takoj dodal, da se jc Nemčija vsestransko pobrigala, da do takšnih »dogodkov« nc bo prišlo. Nemčija da jc storila vse potrebno, da do teh »dogodkov« nc pride. Nemčija želi za vsako cono ohraniti mir na Balkanu, ki jc z najnovejšim razvojem v Romuniji tudi zagotovljen in Sovjetska Rusija je s svojim ncvtralnostnim zadržanjem nasproti tem dogodkom pokazala, da svoje politike nc bo spreminjala in bo vztrajala pri svoji nevtralnosti, ki sc oslanja na vsestransko prijateljstvo in sodelovanje z Nemčijo :n Italijo. Iz banovine Hrvatske Dubrovnik, 9 sept. m. Danes je iz pristanišča v Gružu odpel|ala v sovjetsko pristanišče Poti tovorna ladja Dubrovačke plovidbe »Dubrovka«, ki bo vkrcala razna mineralna olja za Kanado. »Du-brovka« je naša prva tovorna ladja, ki bo po upo-stavitvi rednih diplomatskih in trgovskih stikov med Rusijo in Jugoslavijo prispela v rusko pristanišče. Pred odhodom so odkrili na ladji »slepega« potnika Karla Maliča. ki se |e hotel protizakonito odpeljati v Rusijo Maliča so oddali dubrovniški policiji. Zagreb, 9. sept. b. Snoči je prispel v Zagreb glavni ravnatelj fašistične ustanove za zunanjo trgovino Coinmendatore Cincci Obiskal je italijanski paviljon na zagrebškem velesejmu in tudi ostala razstavišča O prireditvi veiesejma se je izrazil ?elo pohvalno. Uprava zagrebškega veiesejma inu j» priredila nocoj banket, katerega se bo udeležilo tudi večje število predstavnikov našega gospodarstva. Osjek, 9. sept. b. Vratar osješkega Rapida Ivan Majnik, star 22 let. je včeraj na prijateljski tekmi z »Zanatlijoin* v šidu tragično umrl. Za časa tekme je »kučil na žogo ln io odbil. Ko se je pa vrnil proti vratom, je padel na tla in v nekaj minutah izdihnil. Verjetno je dobil udarec ki ga nihče ni videl, zaradi česar liodo njegovo truplo raztelesili Pravilnik o izpitih za profesorje nižjih kmetijskih šol Belgrad, 9. sept. m. Kmetijski minister je podpisal spremembo pravilnika za polaganje profesorskih izpitov za profesorje nižje kmetijske šole od 29. dec 1919. Čl. 7 pravilnika se spremeni in se glasi: kandidati morajo polagati profesorski izpit iz teh glavnih skupin: Proizvodnja rastlin: poljedelstvo, agrikulturna teorija in nauk o kmetijskih napravah in strojih kot glavni, a osnove pouka o gospodarstvu kot stranski predmet. Živinoreja, mlekarstvo in vsestranske panoge živinoreje, t. j. čebelarstvo, svilarstvo, ribarstvo kot glavni, a osnove živinorejskega zadružništva in pouk o gospodarstvu kot stranski predmet. Vinogradništvo in sadjarstvo s predelavo sadja in grozdja kot glavni, a osnove pouka o gospodar stvu kol stranski predmeti. Pouk o kmetijskem knjigovodstvu in narodni ekonomiji kot glavni, a pouk o osnovah poljedelstva in ekonomije kot stranski predmeti Kmetijska kemična tehnologija (izdelovanje škroba, piva, špirita, sladkorja, konzerv, kisa, moke, olja, masti, mlečnih proizvodov, alkoholno pijače) in agrikularna kemija kot glavni, a osnove kmetijske mikrobiologije kot stranski predmeti. Kandidati morejo po svoji volji, pripravljenosti in šolanju izbrati skupino, ki jo sami hočejo, a iz izbrane skupine morajo napravili domačo nalogo. ... ,,--,,,, • , ■ , , - Sprememba gornjega pravilnika je objavljena oporišč na Daljnem Vzhodu za obrambo skupnih | v današnjih »Službenih novinah« in stopa z 'da. interesov pred japonskim imperializmom. 1 uašnjim d dncin v veljavo. GajpodaKStvo Povišanje cen mesa, slanine in masti Na podlagi .1. 5, odstavek 1. Uredbe o kontroli cen z dne 5. februarja 1940 (SI. 1. št. 68/15) določam te-le najvišje cene za mesoi Goveje meso Čl. 1. Cena 1 kg govejega mesa »me znašati največ: a) za meso prve vrste sprednjega dela 16 din, zadnjega dela 18 din; b) za meso druge vrste sprdenjega dela 13 din, zadnjega dela 15 din; c) v mesarijah, kjer se prodaja meso sprednjega in zadnjega dela po enaki ceni in je to v ccniku izrecno označeno, sme znašati cena 1 kg govejega mesa I. vrste največ 17 din, druge vrste največ 14 din. Čl. 2. Meso prve vrste po čl. 1 te odločbe je meso volov in telic, ki je bilo označeno pri mesnem ogledu z žigom kot tako. Vse ostalo meso je meso druge vrste. V smislu čl. 1 te odločbe se prodajajo po cenah za sprednji del tile mesni kosi: meča, prsa in robček, vrat podplečje, debela rebra, sprednji bočnik, zadnji bočnik, podtrebušnica ter odrezki od izrezkov, po cenah za zadnji del pa tile mesni kosi: šimbas, pljučna pečenka, roža, notranje stegno, zunanje stegno, zadnje stegno, kugla, bržola, debelo pleče. Čl. 3. Za priklado se določajo te-le najvišje cene: jezik 18, din, srce 10, pljuča 6, jetra 14, vranica 12, lcdvice 16, vampi 10 din, črevesni loj, surov, 6 din črevesni loj spuščen, 8 din, ledvični loj, surov, 12, ledvični loj, spuščen, 14, koža 16, glava 8, možgani 20 din za kg Te cene veljajo, ako se prodaja priklada posebej. Ako se doajajo ti kosi kot priklada mesu, se prodaja priklada po isti ceni kakor meso. Čl. 4. Priklada se sme dodajati k naslednjim mesnim kosom v naslednjih odstotkih teže: k prsom in trebušici do 10%, jeter, srca in kosti, k plečetu ali stegnu, popolnoma očiščenemu, 20 do 25%, k rebrom 5 do 10%. Čl. 5. Po vitjih cenah, kakor so določene v čl. 1., se smejo prodajati tile specialni kosi govejega mesa: a kot izrezki: popolnoma očiščena pljučna pečenka po ceni 26 din, notranje in zunanje stegno, kugla, pleče pc ceni do 24 din za kilogram; b) bržola po ceni do 22 dia. Telečje meso Čl. 6. Cena za kg telečjega mesa sme znašati največ: za hrbet 18 din, za 6tcgno in pleča 16, za vrat in prsa 14 din. V mesarijah, kjer se prodaja telečje meso po običaju in označbi v ceniku po enotni ceni, sme znašati ta cena največ 16 din. Čl. 7. Prikalada k telečjemu mesu se prodaja po najvišjih cenah navedenih v čl. 3. z izjemo telečjih jeter, za katere se določa najvišja cena 24 din, pljuča s srcem z 15 din od kg, možgani z 7 din cd kosa. —' Priklada se sme dodajati naslednjim kosom telečjega mesa v naslednjih odstotkih teže: prsa 10%, stegno 25%, glave in telečjemu hrbtišču in poleg vsebujočih in vsebujo-čih kosti, pleče 20% različnih in vsebujočih kosti. Čl. 8. Cena za telečje zrezke iz stegna brez kosti se določa z največ 28 din, iz pleč brez kosti z največ 26 din. Življenjski stroški naraščajo Prejeli smo zadnje podatke zagrebške revije Indeks o višini življenjskih stroškov za konec meseca avgusta. Iz te revije posnemamo naslednje podatke o stanju cen in življenjskih stroškov na koncu avgusta 1939 in 1940, torej za 1 leto vojske. G. Artur Benko Grado, izdajatelj revije, je izračunal, da je znašal eksistenčni minimum neomenjenega delavca avgusta leta 1939 694.76 din mesečno, avgusta 1940 pa 927.83 din Nadalje je cenil za avgust 1939 eksistenčni minimum delavske družine 4 članov na 1 775 31 din letos avgusta pa je znašala za eksistenco potrebna najmanjša vsota že 2.419.62 din. Če nato primerjamo cene najvažnejših življenjskih potrebščin, dobimo v posameznih skupinah od avgusta 1939 na avgust 1940 naslednja povečanja: izdatki za hrano so narasli za 40 01%, izdatki za obleko in obutev za 63.83%, izdatki za stanovanje so ostali neizpremenjeni, dočim so se izdatki za kurjavo in razsvetljavo zvišali za 14.18%. Skupni indeks življenjskih stroškov je v teku enega leta narastel za 36.28%, Koruza Kralj, banska uprava sporoča vsem, ki so se obrnili nanjo glede dodelitve koruze, da ji je bila dodeljena tako majhna količina turške koruze, da ni mogla zadostiti z njo niti najbolj kričečim potrebam. Prošnje prosilcev, ki jim sedaj ni mogla ugoditi, bo obdržala v evidenci in bo koruzo dobavila, v kolikor jo bo še dobila na razpolago. Zahteve mlinske industrije Dne 4. t m. je bila v Belgradu skupščina Zveze mlinske industrije, kateri so prisostvovali zastopniki mlinov iz donavske, moravske, vardarske, drinske banovine in Slovenije, pa tudi nekateri mlinarji iz banovine Hrvatske. Na tej skupščini je bila sprejeta naslednja resolucija: V interesu preskrbovanja mlinov v pšenico je treba normalizirati pogoje za odkup pšenice po uredbi v vseh krajih. Sprejeta je bila na znanje izjava, da bo Priv. izvozna družba zaradi tega začela s prisilnim odkupom pšenice na vseh trgih določenega glavnega proizvajalnega področja, po potrebi pa tudi na ostalih trgih, da morajo biti na ostalih tržiščih prve potrebe krite iz lokalnih zalog in bo šele potem Priv. izvozna družba dajala po ravnateljstvu za prehrano iz presežkovne-ga področja, da bo za pasivne in sedaj izvzete kraje predpisana cena pšenice po pariteti Novi Sad ali tako, da ne bo ovirana konkurenčna sposobnost mlinov v suficitarnih in ostalih krajev zaradi dolčitve omenjene paritetne cene, da morejo mlinska podjetja individualno ali po svoji poslovni zadrugi postati aprovizacijske ustanove posameznih občin, mest in okrajev za moko. kot je to postalo ravnateljstvo za prehrano za vrbasko banovino. 2 Zaradi začetka po uredbi je treba odrediti do 9. t. m. tipe moke, ravno tako je treba tudi odrediti cene moke po uredbi na osnevi proizvajalnih stroškov. To odrejanje naj ne bo generalno za vse banovinsko področje, ki sestoji iz proizvajalnih, suficitarnih in pasivnih krajev, ampak naj se upoštevajo pcsssiczne kategorije krsje*; Svinjsko meso, slanina, mast Čl. 9. Cena za 1 kg svinjskega mesa, slanine in masti sme znašati največ? za hrbet 20 din, za stegno 18, za pleče, flam, rebia 16, za slanino in salo 22, za mast 24 din. Čl. 10. Za postranske proizvode svinjskega mesa se določajo te-le najviije cene: za glavo 8 din od kg, za črevesno mast 14, za ledvice, srce, možgane 18, za jetra do 14, za pljuča do 7 din. Za mast, ki se v dravsko banovino uvaža, veljajo prdepisi čl. 2. uredbe o kontroli cen in čl. 8. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije s tem, da razlika med nabavno in prodajno ceno pri grosistu ne sme presegati 1 din, pri detajlistu pa 2 din. Obrati, ki izdelujejo standardhim predpisom odgovarjajočo mast iz prašičev, ki se uvažajo v dravsko banovino, smejo prodajati to mast po cenah, po katerih jo prodajajo tvrdke uvoznice franko postaja v dravski banovini. Obrati, navedeni v predhodnih dveh odstavkih, morajo zaprositi za vsako povišanje cen pri prodaji na veliko za odobritev cen po čl. 2. Uredbe o kontroli cen. Zaključne odredba Čl. 11. V čl. 1, 3, 5, 6, 7 in 9 navedene cene veljajo za vsa mesta 6 sedeži okrajnih načelstev in izpostav, za Št. Vid nad Lj., Polje, Ježico, Dobrovo, Vrhniko, Staro Loko, Tržič, Lesce. Koroško Belo, Jesenice, Dovje-Mojstrana, Kranjsko Goro, Bled, Bohinjsko Bistrico, Brezje, Domžale, Zagorje ob Savi, Laško, Trbovlje, Hrastnik, Zidani most-Radeče, Žalec, Teharje, Šoštanj, Vitanje, Kamnica, Studenci, Radvanje, Pobrežje, Košaki, Slovenska Bistrica, Sv. Lenart v Slov. goricah, Rakek, Metlika, Planine, Žiri. Čl. 12. V ostalih krajih banovine se morajo računati vse cene, razen onih v čl. 9. in 10;, za 1 din nižje od onih, ki veljajo v krajih, navedenih v čl. 11. te odločbe. V Ljubljani se smejo cene po čl. 9 in 10 za 1 din zvišati. Čl. 13. Mesarji v Ljubljani, Mariboru in Celju morajo dostavljati pristojnim tržnim uradom tedensko in prodajalcev potrjene nakupne cene vseh v tecniu za zakol kupljenih živali na obrazcih, katere )e predpisala kraljevska banska uprava v Ljubljani. Čl. 14. Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen. Čl. 15. Z dnem objave te odločbe izgube veljavo vse splošne in posebne odcbritv» cen mesa in masti, v kolikor so v nasprotju e to odločbo. Ban: Dr. Natlačen 1. r. Cena moke za mline Do določitve maksimalnih cen moki na pod-stavi čl. 5., odstavek 1 Uredbe o kontroli cen z dne 5. februarja 1940 (SI 1. št. 68/) se določajo za mline v dravski banovini naslednje cene-za prodajo na veliko: Za belo moko (zdrob) 7.55 din, za kruino in enotno moko 3.90 din, za otrobe 2 din. Cene veljajo franko mlin, brez vreS. Kraljevska banska uprava dravske banovin« v Ljubljani, 7, septembra 1940. OMSiite beograjski jesenski vzorčni selem od 7. do 16. septembra 1940 NA SEJMU BODO ZASTOPANE SLEDEČE STROKE: Tekstilna proizvodnja, usnje, papir, pohištvo, glasbeni Inštrumenti, kovina, stroji, motorji, naprave, elektrotehnika, optika, radio, poljedelski stroji, stavbarstvo, kemija, steklo, porcelan, galanterija, prehrana, alkoholne pijače, knjige, propaganda in reklama. 50 % popusta na Zalainicah In ladjah Popust velja pri odhodu od 2. pa do vključno 16. septembra, a pri povratku od 7. pa do vključno 21. septembra. Pri odhodu je treba kupiti celo vozovnico in rumeno izkaznico za znižano vožnjo, ki jo je treba dati potrditi na sejmu. Ta daje potniku pravico do povratka z isto, karto, ki jo je treba shraniti. Pojasnila: Uprava beograjskega sejma, Beograd, Sajmište. Poštni predal: 538. Telefoni: 28-526 in 28-802 Vsaka vstopnica ie numerirana. Po zaključku sejma bodo vstopnice žrebane kakor v loteriji in obiskovalci bodo lahko dobili lepe nagrade. Za obiskovalce z vstopnico za 5 din bo mladinska loterija, na kateri bo iilrebanih 5 koles in 10 nogometnih žog, za obiskovalce z vstopnico za 10 din bo glavna loterija, na kateri bodo izžrebani: 1 spalnica za 10000 din. 2 zofi po 2000 din, 2 hladilnika po 2000 din, 2 „Kraljiei peči" po 1200 din, 1 „Zelir" peč za 1500 din, 1 štedilnik Radulovič. 3. Od 100 kg pšenice kakovosti 76 hI, v redu prejete za mletje po uredbi, bodo mlini namleli 10% bele, 70% krušne, ostanek pa so otrobi po tehnični ureditvi , mlina. 4. Da bi se okrajna načelstva osposobila za izvrševanje poslov po uredbi, naj se zahteva od notranjega ministra, da takoj angažira okoli 3 diplomirane pravnike za vsak okraj. 5. Odrediti je treba predstavništvo stroke kot sodelavca v vseh vprašanjih prehrane pri Priv. izvozni družbi, ravnateljstvu za proučevanje prehrane ter uradu za nadzorstvo cen v Belgradu kakor tudi pri vseh banskih upravah, okrajnih in mestnih načelstvih. Žetev 1940 Švicarski list »Basler Volksblatt« priobčuje pregled podatkov, ki napovedujejo letošnjo letino, ki bo po splošnem pričakovanju precej slabša kot lanska. Italija poroča, da bo njena pšenična letina letos za 20% manjša kakor je bila lanska, ki pa je bila izredno dobra. Pač pa v Italiji dobro kaže sadje in pa zelenjava. Vendar pa je Italija letos mnogo več posejala kakor prejšnja ljta. Njena osuševalna dela kažejo prav dobre uspehe. Nemčija tudi napoveduje slabšo letino kakor lani, upa pa, da vseeno ne bo manj pridelala zaradi tega, ker je mnogo več posejanega kakor prejšnja leta in pa ker je na novo uporabila v poljedelstvu ogromno mn ižino delovnih moči in strojev. Zaradi tega upa Nemčija, da bo žita pridelala letos ravno toliko kot lani. Neugodna so poročila iz Nizozemske in Belgije. Ti dve državi sta morali vedno žito uvažati iz prekomorskih dežel, česar letos m bosta mogli. Razen tega je vojna uničila mnogo predelov in najbolj rodovitnih pokrajin. Nizozemska ima poleg vsega letos še posebno slabo rženo letino, ki v tej deželi pomenja četrtino prehrane Tudi Danska napoveduje slabo letino glede žita, dobro pa bo obrodil krompir in pa stročnice. Norveška, ki je morala vedno uvažati 70% živil za prehrano prebivalstva, prav tako napoveduje slabo letino in tudi sena so malo pridelali. Na Švedskem bodo imeli malo sadja in medu, žitna letina pa bo srednja z dobro kvaliteto. Finska poroča, da se je žetev zakasnila, rezultati pa bodo srednji. Živila bo treba uvažati iz Sovjetije. Madžarska letina bo letos v primer1, s prejšnjimi leti občutno nazadovala glede pšenice, rži in vina, več pa bo pridelala ječmena, ovsa,, kor ruze in krompirja. Tudi v Romuniji bo pšenična letina letos slaba in o izvozu ni govora. Upanje je, da bo koruza boljše obrodila. Tudi Bolgarija se bo morala zadovoljiti s srednio letino; zelo dobro pa kaže koruza, sadje, stročnice in tudi grozdje. Grčija toži, da bo pridelala malo žita, pač pa dovolj krompirja. Prav dobra letina pa je v Turčiji, kjer so pridelali izredno veliko pšenice, stročnic in sadja. Tudi Španija poroča o dobri letini na jugu, severne pokrajine pa še niso obnovljene. Francija pričakuje lakote. Severne pokrajine, kjer je navadno pridelala največ žita, so opustošene, v južnih pokrajinah pa, kjer prevladuje vino in krompir, pa se obeta slaba letina. Iz Anglije ni zanesljivih poročil. Kakor zftano, pridela Anglija doma živeža le za četrtino leta. Anglija upa, da bo svoje potrebščine krila iz Kanade, kjer je izredno dobra pšenična letina. Amerika pričakuje povprečno dobre letine kar tiče pšenice. Zaključek jesenskega velesejma Jesenski Ljubljanski velesejem od 31. avgusta do 9. septembra pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. je v imenu kraljevske vlade odprl ban dravske banovine gospod dr. Marko Natlačen. Velesejem je bil prirejen v izredno težkih razmerah. Navzlic, temu je bil velesejem dobro založen z blagom. Razstavljeno je bilo: strojna in kovinska industrija, radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava, vozovi, kolesa, motorji, avtomobili, poljedelski stroji, orodje, mlini, pohištvo, sodi, pletar-stvo, igrače, usnje In galanterija, papir- in pisarniške potrebščine, kemična industrija, živilska, industrija, keramika, bižuterija, glasbila, stavbeni material, platneni izdelki, preproge, posteljnina, perilo, čipke in ročna dela, najrazličnejši izdelki male obrti, razne novosti. Mnogoštevilni interesenti so prihajali izbirat in naročat blago ne samo iz dravske, ampak ludi iz drugih banovin. Tako so bili kupci iz Banje Luke, Belgrada, Bjelovarja, Bajmoka, Bitolja, Bijeljine, Hrčkega, Budinščine, Crvenke, Cakovca, Duge Rese, Drniša, Herceg Novega, Hvara, Indjije, Kaštela Starega, Karlovca, Križevcev, Koprivnice, Nove 1'a-lanke, Novega Sada, Otočca, Okučanov, Osijeka, Petrinje, Podsuseda, Prijedora, Hume, Splita, Sarajeva, Slav. Broda, Subotice, Sremske Mitrovice, Stare Pazove, Sušaka, Tuzle, Velike Kikinde, Vršaca, Valjeva, Varaždina, Vrhovine in Zagreba. Na velesejem prihajajo kupovat, ker tu vidijo in preizkusijo razne izdelke mnogo bolje kakor drugače. Mimo tega primerjajo konkurenčne izdelke med seboj, pa je izbira in odločitev lažja. Po drugi strani pa posamezne tvrdke svojih izdelkov same nikoli ne morejo tako uspešno propagirati kot dela to zanje velesejem. Marsikatera stroka je utrpela izgubo, ko je letošnjo pomlad moral biti Ljubljanski velesejem odložen. S svojim delom in pobudami pomaga velesejem našemu podjetništvu do zboljšanja razmer in prometa, obenem pa z obilno ponudbo blaga drži cene na primerni ravni. Tako pospešuje promet, ki je delo, delo pa je zaslužek. Zaradi razmer je razstavljalo tokrat le majhno število inozemcev. Tako je bil ta velesejem predstavnik našega domačega materiel-nega gospodarstva. Vse, kar so domača podjetja razstavila, je v svoji raznolikosti dihalo moč in zdravje in utrdilo zaupanje v lastno delo in odpornost. Kupčije so se razvijale izvanredno zadovoljivo in tako pomeni letošnji Ljubljanski velesejem ludi močno nkrenitpv domačpjja trga. V vseh panogah je na velesejmu sodelovalo 538 razstavljalcev. Od teh jih je bilo 50 z nemškimi, 3 z italijanskimi in 1 s češkimi izdelki. Velesejem si je ogledalo okrog 120.000 oseb. S svojim obiskom sla ga počastila tudi gospod predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in gosp. minister za telesno vzgojo naroda Dušan Pantič. Posebne razstave v okviru tega velesejma so bile: Pohištvo in stanovanjska oprema. — Aktivna in pasivna obramba pred napadi iz zraka, ki jo je priredil Zaščitni urad mestnega poglavarstva v Ljubljani s sodelovanjem vojnega ministrstva, banske uprave, Državnega higienskega zavoda in Gasilske zajednice v Ljubljani. — Motorna in brez-molorna letala ter modele je razstavil ljubljanski Aeroklub »Naša krila*. — Zobni tehniki so priredili ob svojem 30 letnem društvenem jubileju razstavo Zobna tehnika. — Razstava cvetja in po-vrtnine je bila opremljena po vrtnarskem odseku Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. — Koristno delo po naših vrtovih, sadovnjakih, poljih in gozdovih je ponazoril v ornitološki razstavi Ornitološki observatorij v Ljubljani. — Razstava perutnine, golobov in kuncev je bila v rokah društva »Rejec malih živalk v Ljubljani. — Zveza gospodinj v Ljubljani je s svojo razstavo podala smernice za prehrano v današnjih Časih. — Kolektivno razstavo slovenskega tujskega prometa sta pripravili Zvezi za tujski promet Ljubljana in Maribor. — Folkloristična razstava Osrednjega drž. zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. — Razstava slik in kipov. Organizacija te likovne razstave je bila poverjena gospodu A. Kosu, lastniku salona A. Kos v Ljubljani. S zaključkom tega velesejma smo se poslovili tudi od starih razstavnih zgradb, ki so videle toliko snovanja slovenskega duha in dela slovenskih rok. 47 velikih razstavnih prireditev je bilo v njih v teku zadnjih 20 let. Sedaj jih bodo podrli in nadomestili z novimi, modernimi zgradbami, v katerih bo že prihodnji mednarodni velesej!em od 31. maja do 9. junija 1941. Žitni trg Novi Sad. Pšenica: nespremenjena; oves: bački in sremil« 305—310; slavonski ne notira; r ž : ne notira; ječmen: ne notira; koruza: bačka kasa duplikat 370-372.50; bačka paritet Indjija in Vršac 370-372.50. — Moka: nespremenjena; f i-' ž o 1 : bački in sremski beli brez vreče 2% in ka*a dupkkat 465—470: o t r o b s: nespremenjeni. Kongres ekonomistov v Banjaluki V soboto dne 7. septembra se je začel v Banja Luki kongres Zveze ekonomistov, katerega so se udeležili tudi slovenski delegati, med njimi predsednik g. Zdenko Knez ter g. inž. Lojze Pipp. Kongres je imel najprej svečano sejo, katero je pozdravil predsednik združenja ekonomistov za vrbasko banovino g. Dušan Boberič Predaval je nato o vrbaski banovini g. Špiro Bouarič, upravnik ban. muzeja v Banja Luki, glavno predavanje pa je imel g. dr. Leo Pretnar iz Belgrada pod naslovom: Organizacija gospodarstva v federativnih državah. Popoldne je bila seja uprave, nato pa se je začela delovna seja kongresa, kateri je nredsedo-val g. Ivan Avsenek iz Ljubljane. Tajniško poročilo je podal g. dr. Leo Pretner iz Belgrada, blagajniško g. dr Leon Jerovec, poročilo nadzorstva pa Drag. Abramovič. Nato ie g Ivan Avsenek podal kratko poročilo o stanju gospodarstva v SSSR, Pri volitvah nove upr • e je bil za predsednika ponovno izvoljen g Ivan Avsenek iz- Ljubljane, za prvega podpredsednika pa g. Djordje Davidovič iz ' Belgrada Sladkor za prehrano čebeL Belgrad, 9. sept. AA. Finančni mmister je podpisal odlok, da 6e Zvezi jugoslovanskih čebelarskih društev in zadrug, Čeba-larskemu društvu, zveze Sokola kraljevine Jugoslavije, Čebelarskemu društvu v Ljubljani in drugim čebelarskim zadrugam in društvom, ki niso člani zveze, izjemno v razdobju 1. 1940-41, more dati dovoljenje za nakup sladkorja brez plačila držaine trošarine za prehrano čebel in sicer po največ 5 kg za vsak panj živih čebel. Sladkor 6e lahko kupi preko prodajne centrale za sladkor v Belgradu in ga je treba v sami sladkorni tovarni denaturira': Dovoljenje za zveze in društva bodo izdajale pristope finančne oblasti v Zagrebu in Belgradu, zveze in društva pa se bodo morala obvezati, da oodo siackor v določenih količinah oddajala 6amo tistim čebelarjem, za katerih kraje so pristojni okrajni kmetijski referenti izjavili, da je sladkor potreben za prehrano čebel. Posamezni čebelarji, ki niso člani zgornjih organizacij, bodo lahko dobivali sladkor po svojih organizacijah pod pogoji, da predlože potrdilo občine o številu panjev živih čebel in o potrebnih količinah sladkorja za te čebele, kakor tudi, da niso dobili sladkorja preko nobene organizacije. Obenem mo-a biti zraven mnenje okrajnega kmetijskega referenta, če je sladkor za čebele v tistem kraju res potreben. Uporaba v druge namene se bo smatralo kot tihotapstvo. " Borze Denar Ameriški dolar 55,— Hemžka marka 14.70—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 1,275.939, na belgrajski 5.373.000 din. V elektih je bilo prometa na belgrajski borzi 87.000 din. Ljubliana — uradni tečaj: London 1 funt....... 178.27— 181.47 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1008.51—1018.51 L|ubl|ana — svobodni kliring: London 1 funt....... 220.46— 223.66 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1246.25—1256.25 Ljubliana — zasebni kliring: Berlin 1 marka ...... 14.70— 14.90 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem ..... 55.65— 56.35 Sofija 100 din....... 91.20— 92.80 Curih. Belgrad 10, Pari z9.85 (bankovci 6.70), London 17.55 (bankovci 8.75), Newyork 438.25 (bankovci 437). Milan 22.20, Madrid' 40. Vrednostni papirji Vojna žkodat V Ljubljani 445—448 v Zagrebu 448 denar v Belgradu 449 denar Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 99 do 100, agrarji 52—55, vojna škoda promptna 445 do 448, begi. obv. 77-78, dalm. agrarji 70—71, 8% Bler. pos. 99—101, 7% Bler. pos. 95—97, 7% pos. DHB 101-102, 7% stab. pos. 95—96. — Delnice: Narodna banka 7.700— 7.800, Trboveljska 280—290, Kranjska industr. družba 148 denar. Zagreb. Driatmi papirji: 7% inv. pos. 96 denar, agrarji 51 den., vojna škoda promptna 448 denar. begi. obv. 77.50 den., dalm. agrarji 50 denar, 6% šum. obv. 70 bl„ 4% sev. agrarji 5'' denar, 8% Bler. pos. 98.25 den., 7% pos. DHB 100 den., 7% slab. pos. 93 den. — Delnice: Narodna banka 7.800 bi.. Priv. agrarna banka 190 denar, Trboveljska 280—290, Gutmann 45—55 Sladk. tov. Bečkerek 600 den., Sladk. tov Osijek 205 den., Osj. livarna 165 den., Isis 32 den. Belgrad. Državni papirji: agrarji 53 den., vojna škoda promptna 449 den.. begi. obv 77 50 denar, dalmatinski agrarji 71.25—71 75 (71 50) <5% šum. obv. 70.50 den., 4% sev. agrarji 52 den.', 8% Bler pos. 100.50 den., 7% Bler. pos. 94.50 oenar, i% pos uHB 102 den. — Ob 40 letnici Slomškove družbe Dne 10. septembra 1900 je bila ustanovljena Slomškova zveza. 40 letnico je doživela z današnjim dnem. Ob rojstvu so ji nasprotniki prerokovali usodo mrtvorojenega deteta, 40 letnica pa priča, da so bili slabi preroki. Rodil pa jo je liberalni čas, ki je tedaj zahteval svobodno šolo, to je šolo brez vere in Boga. Kakšne sadove pa rodi svobodna šola, to je šola brez vere, brez Boga, nam jasno priča sedanja Francija, ki je bila našim nasprotnikom nekak zgled za posnemanje... Pa so tedaj tudi pisali v Slovenskem narodu in ponatiskovali v Učiteljskem tovarišu: »Klerikalci kujejo novo past, v katero bi radi ujeli slovensko učiteljstvo. Ta past bo imela obliko učitelj- t Franc Jaklič ustanovitelj Slovenskega učitelja in Slomškove -zveze skega društva in se bo imenovala Slomškova zveza«... Ni ga stanu na svetu, v katerem bi se ne nahajali nevredni elementi, in tudi med slovenskimi učitelji je takih mož, ki delajo sramoto svojemu stanu s tem, da [pospešujejo klerikalna prizadevanja zoper šolo. Ti se bodo dali ujeti tudi v Slomškovo zvezo in bodo skušali napeljali vodo na svoj klerikalni mlin, ali ogromna večina vsega učiteljstva bo z zaničevanjem odklonila hinavsko vabilo klerikalcev za pristop k Slomškovi zvezi. .. Mi nimamo čisto nič proti tem klerikalnim organizacijam. Nasprotno, Še dobro so nam došle. Tako se bo spoznal plevel, ki je doslej na skrivnem rasel med učiteljstvom, tako se bo vsaj ločila ljulika od pšenice, in bo ves svet spoznal tiste neznačajne in malovredne elemente, ki hočejo podreti naše šolstvo in pljujejo v svojo lastno skledo.« Že leto prej pa so na zborovanju tedanje učiteljske ZaVeze sklenili, da izključijo iz svoje srede vse one učitelje, 30 jx> številu, ki so se bili udeležili, duhovni ji.,Y,a j, kar so liberalni učitelji, imeli za sramoto. Veš stan so hoteli udinjati na bivšem Kranjskem tedanji liberalni stranki, ki je imela v deželi moč, ker je bila zvezana z Nemci. Na Štajerskem pa je bilo učiteljstvo po večini v Lehrer-bundu, politično pa so silili v socialno demokracijo, čije program je zahteval odstranitev verouka iz šole. češ da je vera privatna stvar, ki ne spada v šolo. Podobne razmere so bile tudi na Goriškem. Tedaj pa je vstal dobrepoljski učitelj, organizator in slovenski pisatelj, jiokojni Fr. Jaklič. Koncem leta 1899 je poslal v slovenski svet »Slovenskega učitelja«, 10. septembra 1900 pa se je vršil ustanovni shod Slomškove zveze. V veliko veselje vsega slovenskega naroda je tedaj zaplapola-la zastava Slomškove zveze z napisom: Veri, vzgo-ji, pouku! Ustanovitev Slomškove družbe je bil najlepši uspeh II. katoliškega- shoda, tako se je tedaj izražalo javno ljudsko mnenje. In kako tudi ne? Prebit je bil liberalni 1ed in stopili so na p[an in dan učitelji, ki so izpovedali: Slovenski učitelji smo. zvesti sinovi svojega naroda, zvesti sinovi svete katoliške Cerkve, zvesti kristjani. Katoličani ne samo po imenu, ainpak tudi po svojem prepričanju in dejanju. Ne pustimo nasprotnikom, da bi trgali iz src naše mladine Boga, kar hočejo doseči s tem. ko si prizadevajo vreči križ iz naših šol! Proč tudi iz naših šol z versko mlačnostjo, brezbrižnostjo in sovražnostjo proti Cerkvi! Naj živi sloga med učiteljstvom, duhovščino in ljudstvom v blagor slovenskega naroda! Te in podobne vodilne besede pa so vžigale na obeh straneh. Krščanski učitelji so morali skozi trpljenje v življenje, to pa jih je vzgajalo v značaje. Vzdržali so 40 let! Ali samo vzdržali? Ne, ludi zmagali smo. Nič več nas liberalni tovariši ne hodijo preštevat in opazovat, kadar gremo na svoja zborovanja, kot so to delali ob začetku. Nič več, nas ne napadajo po svojem stanovskem in libe- ralnem časopisju. Izumrli so tudi tisti stanovski tovariši, ki so nam odrekali državni kruh! Zmaga pa še ni pojiolna. Ob prehodu v peto desetletje se zavedamo, da so sovražniki krščanske vzgoje še aktivni, toda skriti in zato tem bolj nevarni. Premeteno urejujejo svoja glasila, da niti naši ljudje ne zapazijo, kam jih hočejo zapeljati; svoja društva ustanavljajo in vanje sprejemajo tudi naše ljudi, celo v odbore jih volijo, samo da nam mešajo pojme in se morejo sknrevau nanje v primeru j>o!rebe. In kaj nas čaka? Delo in zopet delo jx> prvotno začrtani poti. V načelih ni kompromisov. Vzgoja pa mora sloneti le na načelih, ker kompromisov ne prenese. Fun-damentalno naše načelo je versko-nravna vzgoja. Vprašam: Ali moremo biti edini z onimi, ki so temu načelu nasprotni? Mislim, da ne! Samo tedaj, kadar gre za kruh smo lahko edini, nikdar j>a ne, ako gre za duševne dobrine, smotre. To pa zato ne, ker nismo edini v načelu — v veri. V bistvu je le vera, ki nas loči in nas bo ločila vse dotiej, da bo en hlev in en pastir. Ob 40 letnici je naša želja, da bi se Slomškova družba tudi v bodočih letih držala krščanskih načel ter vodilo j>ogiimno in dosledno borbo za krščansko vzgojo, za krščansko šolo. V šole več Slomška, v stanove več Mahniča! Slomškovi družbi pa iskrene čestitke k 40 letnemu jubileju! Ivan Štrukelj, dolgoletni predsednik Slomškove družbe za Fr. Jakličem Tabori katoliškega slovenskega delavstva Dr. Korošec na taboru gorenjskega delavstva v Ljubnem ZZD je dne 8. sej)tembra priredila na devetih krajih delavska romanja. Verno slovensko delavstvo je ta dan poromalo k devetim Marijinim svetiščem, da se prij>oroč.i Kraljici miril rn da izpriča svojo vdanosl Cerkvi in zvestolio tradicijam svojega naroda. Delavstvo z gornjega konca Gorenjske se je zbralo v primernem številu v Ljubnem na Gorenjskem v stari romarski cerkvi. Jesenice so j>oslale tja celd svojo godbo. I ri sv. maši, ki jo je daroval župnik od Svetega Križa nad Jesenicami g. Krašnja, je imel lep govor jeseniški ka|»lan Godina. Med sv. mašo je vse delavstvo pre|>evalo ob spremljevanju jeseniške godbe Marijine pesmi. Po sv. maši pa je bil pred cerkvijo delavski tabor. laboru je ves čas prisostvoval voditelj Slovencev dr. Anion Korošec, ki so ga vsi na-vzočni navdušeno pozdravljali. Pa tudi j>o taboru je dr. Korošec oslal med delavci nad eno uro. kar je posebno dobro odjeknilo v delavskih vrstah. Tabor je pozdravil zastopnik Kmečke zveze, ki je poudarjal |>olrel>o po vzajemnem so delovanju ined delavskim in kmečkim stanom. Pozdrave sta izrekla domači župnik špendal in žii|>an brezjanske občine. Na taboru sta govorila Jože Langus iz Ljubljane in delavec Jordau 7. Jesenic. Oba sta poudarjala nujno potrebo p6 stanovski ureditvi družbe. Stanovi morajo dobiti primerno samoupravo in bodo tako mogli sami urejevati medsebojno življenje in izločevati vse kvarne v|>live tujih teženj. Sedanja družba ne more obstojati brez velike škode za vse stanove ki jih izmozgavajo kapitalisti. Država mora oldne prihitelo v Metliko z vlaki okrog 2000 izletnikov, opoldanski vlaki pa so pripeljali zopet prav lepo število gledalcev. Udeleženci lestivala so izkoristili dojioldne za razne oglede najbolj zanimivih krajev v Beli Krajini. Tako so nekaiere skupine odšle v Stari trg in na Vinico, druge v bližnjo črnomaljsko okolico, metliško okolico, na Božakovo in v Draliče. Organizacija je bila tako dlična, da so bili vsi udeleženci z vsem preskrbljeni. Ze v soboto zvečer je bilo v Metliki staro žumbersko kresovanje, višek prireditve pa je bil v nedeljo popoldne. Izredno veliko število gledalcev je prihitelo tudi iz Bele Krajine, tako da je bila Metlika v prvih popoldanskih urah kar zasuta. Vsesa skupaj cenijo, da se je udeležilo festivala nad 5000 gledalcev. Dobro je pripomnil neki domačin, da toliko ljudi še ni bilo v Metliki, odkar so jo zadnjikrat napadli in izro-pali Turki. Na festival sam so prišli mpd drugimi tudi zastopnik bana, nčelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo g. Dragotin Trstenjak, dalje predsednik Tujskoprometne zveze g. Rataj. ravnatelj Tuj-skoprometne zveze dr. Žižek, prior Učak, ki je bil svoj čas dekan v Črnomlju, in bivši narodni jtoslanec dr. Koce. Za mesto prireditve je bil iz-i' i au znani Pungar t, kjer je Zu ocl davnih časov za Metliko določeno mesto, kjer nastopajo domačini z raznimi obredi in narodnimi običaji. Zanimiva amfiteatralna lega zemljišča na Pungartu je omogočila, da je dobro videlo vseh 5000 gledalcev. Veliko je bilo število lepih belokranjskih narodnih noš, ki so celotno sliko le še poživljale. Nastopile so skupine iz vseh večjih krajev Bele Krajine in vsaka točka je žela viharno odobravanje. Najprej so nastopili Čmomaljci, ki so pokazali svojega veličastnega zelenega Jurija in črnomaljsko kolo. Adlešičani so pokazali svoja kola, prav tako Bojančani. Skupina iz Dragatuša je nastopila z zanimivimi »Kresnicami«, skupina iz Predgrada v Poljanski dolini pa je nastopila s predgrajskim mostom, svatovskim kolom in zanimivim prizorom Preločani so zopet |>okazali lepa kola. skupina iz Starega trga pa staro trško kolo. Viničaki so prav tako nastopili s svojimi koli, na kraju pa so Metličani pokazali narodne navade, ki se še sedaj ponavljajo vsako leto na velikonočni ponedeljek na Pungartu. Med temi je seveda največje odobravanje žel kurji boj, lep pa je bil tudi turn. Po končani festivalski prireditvi se je razvila neprisiljena zabava. Omeniti je Ireba tudi zanimivo razstavo domačih belokranjskih izdelkov, na kateri so obiskovalci lahko videli, kako se izdelujejo pisanice in domače belokranjsko platno. Uspeli prireditve je bil tako lep, da je že sedaj sklenjeno, da bo prihodnje leto zopet prirejen festival belokranjskih narodnih običajev v Črnomlju, nje je vodil predsednik mariborske podružnice ZZD Ivan Uraiikar, ki je pozdravil vse udeležence ter prijatelje katoliškega delavskega jx>kreta. Nato jc predsednik okrožnega odbora Maslinšek predlagal, da se odpošljejo z zborovanja pozdravne brzojavke obema slovenskima škofoma dr. Toma-žiču in dr. Rozmanu, slovenskemu voditelju ministru dr. Korošcu, predsedniku vlade Cvetkoviču, velikemu prijatelju slovenskih delavcev ministru dr. Kreku in našemu ljudskemu banu dr. Natla-čenu. Zatem je govoril mariborski podžupan Žebot, za njim pa še Riko Rueh in Mastinšek. Slednja dva sta se bavila s problemi novega družabnega reda ter sta postavila zahtevo, da mora biti zgrajen s sodelovanjem Cerkve in na podlagi smernic, ki jih je podal paj3ež v znani svoji poslanici (juadragessimo anno. l'o zborovanju je sledila prosta zabava, popoldne pa so se delavci še enkrat zbrali k slovesnim večernicam pri Mariji na Gorci ter se priporočili zaščitnici slovenskega naroda in slovenskega delavskega stanu. Tabor na Sveti Planini Trbovlje. '). sept. Na Mali šmaren so se |k> najlepšem vremenu pomikale žo zgodaj zjutraj skupine iz rudarskih naselij proti prijazni cerkvi na Sv. Planini. Že eno uro pred cerkvenim opravilom je bila cerkev natrpano |x>lna in so poznejši romarji morali ostati zunaj. ( erkveni govor je imel g. kaplan iz Zagorju o rojstnem dnevu nebeške Matere in naše Pomočnice, med sv. mašs.ija piitfptevaLrrudueak-i pevski- z.lnir Iz Trbovelj. Po končani slu/bi božji je bilo uspelo zborovanje, ki gariijjei vadil« tajjni,laf'oslali pozdrave cerkvenim, narodnim in državnim voditeljem, poleni je imel referat dertavee .1 e - i h Ulolf iz I rbo-velj o Cerkvi m novi se bližajoči stanovski družbi. Nato je sledil' govor dr Cirilu Žebo-t a. I/hod in rešitev i/ pretečega ra/sula nam kažejo smernice zadnjih velikih papežev Leonu XIII. in Pije XI, katere hočemo uveljavili v življenju io jim pomagati k uresničen ju in s tem (»omagati svetu in našemu narodu k Imljši bodočnosti Govoril |e še in pozdravil zborovanje g. kaplan lire/ n i k i/ Sevnice. Skoro vsi /liorovulci so ostali čez opoldne na Sv. Planini na svežem /raku m prijetnem jesenskem soncu in lepi domači zabavi. ki so jo pripravili I rhovel jčoni, pred-vsein fantje in narašfajniki s 'tekmami in raznimi šaljivimi točkimi. Cela prireditev je izpadla v veliko /ado-voljnost vseli Okrepljeni duševno in telesno so se vračali na svoje domove, pripravljeni za nuduljnje delo in boje do bližajoče se končne zmage. Tabor na gori Oljki Celje, 9. septembra. Številnim zborovanjem slovenskega katoliškega delavstva po vsej Sloveniji so se pridružili tudi delavci in nameščenci, organizirani v ZZD, iz. Celja. Savinjske in Mislinjske doline. Oh p;il 11 se je delavstvo zbralo v cerkvi na Oljki in prisostvovalo sveti maši in verskemu nagovoru misijonarja, in duhovnega vodje ZZD g. .lože,!;! Gregorja iz Ljubljane. Članstvo je v cerkvi slovesno izreklo obljubo zvestobe Cerkvi in njenemu vodstvu, med svelo mašo je ob spremljavi salezijanske godbe iz Celja prepevalo Marijino pesmi. Versko zborovanje se je pričelo i>o molitvi angelovega češčenja. Pred cerkvijo se je zbrala množica ljudstva, ki je z vsem zanimanjem sledila referatom posameznih govornikov. Med delavstvom so bili tudi naši narodni borci in prijatelji našega delavskega gibanja: celjski župan ilr. Voršif. bivši narodni |H>slanci Steblovnik M.. Thoiivscluich. II i 1 o ne, banska svetnika Kuder in Novak ter drugi. Z vsem navdušenjem je delavstvo sprejelo |>o/.dravna pisma obema slovenskima škofoma dr. Tomnžiču in dr. Kožmanu. predsedniku vlade Cvetkoviču. ministru dr. Kreku in banu dr. Natlačen u. Viharne ovacije so zborovalci priredili ob čitanju pozdruvnega pisma našemu narodnemu voditelju dr. Antonu Korošcu. V imenu zadržanega senatorja g. Mihelčifa je pozdravil /borovnice celjski župan dr Voršif'. Posebno lepo .je |)Ozdravi| delavstvo predsednik Kmetijske zbornice g. Steblovnik iz Šmarlnega ob 1'aki. — Končno so tudi pri nas oznanjevali zmotno misel o nujnem nasprotju med kmetom in delavcem. Čeprav Slovenci nismo nikoli imeli ne kmetov, kakršne najdemo pr j velikih narodih in tudi ne delavcev, je vendarle ta zmotni nauk zasejal pri nas marsikatero umetno nasjirolstvo in še več umetnih predsodkov, ki niso bili in niso utemeljeni ne v naši zgodovini in ne v naši miselnosti, najmanj pa v naši socialni strukturi. Ogromna večina slovenskega kmečkega ljudstva je na pol delavec in še več delavcev na pol kmetov, skoraj prav vsi delavci pa so izpod kmečkih streh. To nam naravnost narekuje tesno solidarnost, saj ni le naše pokolenje isto. temveč je ista tudi naša usoda in isti so tudi naši interesi. ' ' —- .moj« pO m:u » \ Nato so še spregovorili TlVeuorseliucli in Kuder. Slavnostna govora na taboru sla imela gg. l>rof. BUenc in Končan, otiit ifc Celja. Manifestacija se je zaključila s himno »Povsod Boga« ki io je zaigrala salezijanska godba pnd vodstvom g. Doberška. Delavstvo se je vračalo z zborovanja s sklepom, da gre z veseljem na delo za boljšo krščansko organizacijo razmer v državi, v narodu in v svetu, na delo za nov družabni red iu za novo stanovsko družbo. Razvrstitev častnega bataljona na Kongresnem trgu med odkritjem spomenika Šolski otroci, hi se vozijo z vlaki v šolo Dovje-Mojstrana, v začetku septembra. Ob začetku šolskega leta smo. V našem kotu, kakor tudi v bohinjskem kotu je mnogo staršev, ki bi radi pošiljali svoje otroke v meščansko šolo na Jesenice, da bi se tam še bolj izobrazili. Ne ustrašili bi se žrtev, ki so združene s tem, prenesli bi tudi stroške, pa se hoje, da se bodo otroci v vlaku bolj pokvarili kakor se bodo v šoli izobrazili. Zelo slabe skušnje imajo namreč premnogi starši, pa si ne morejo pomagati. Oskrba na Jesenicah jim pride predraga, ne preostaja jim torej drugega, kakor da pošiljajo otroke z vlakom. Kako kvarno vpliva na otroke vožnja med odraslimi ljudmi, posebno med tukajšnjimi, dokazujejo najbolj otroci iz ilrušice. Vsak potnik, ki pride od drugod k nam, se ne more načuditi, kako so nekateri otroci, predvsem iz Ilrušice, pokvarjeni in surovi. Na njih ni nič več otroškega; najraje poslušajo nedostojno govorjenje in preklinjanje. Potniki si zaradi tega ustvarjajo svoje mnenje o starših, čeprav starši niso tega sami krivi. Na Hrti-šici je največ žele/ničarskih otrok in ker na Hrti-širi ni ljudske'šole, se morajo otroci voziti ludi v ljudsko šolo z vlakom. Olrok pač sede, kamni* je. in tako pogosto sedi /raven mladih moških, ki se VOiijG V tovarno ua delo au pa Kam drugam. Do- raščajoči fantje si prizadevajo, da se delajo že odrasle in po zgledu starejših tudi že kvantajo in preklinjajo. Otroci se tako že v najnežnejši dobi. stari komaj šest ali sedem let, seznanijo z nedostojnim govorjenjem in preklinjanjem. Odrasli otroci, ki hodijo v meščansko šolo, se nekaj časa še upirajo takim govoricam, počasi pa tudi sami zaidejo na ta spolzki tir. Ni čudno, da potem ne more ničesar opraviti ne šola ne cerkev ne dom! Zato javno prosimo železniško upravo, naj napravi temu konec. Nujno |)otrebno je, da dobi šolska mladina — kakor je to povsod po omikanem svetu — svoje vagone, ločeno za fante in dekleta. Prav tako bi bilo umestno, če bi imeli posebne vagone ludi tisti, ki hodijo na dolu v tovarno. Marsikatera žena ali dekle se pritožuje, kako neprijetno se je voziti v vagonu, kjer se mnogi ne morejo vzdržati neslanega govorjenja. Brezobzirnost, surovost in predrznost nekaterih presega vse meje človeške dostojnosti. So seveda med njimi ludi častne izjeme, Letoviščarji — prej šnja leta tudi gostje iz inozemstva — se zgražajo in čudijo, kako je mogoče, d« mora potnik, ki plača polno voznino. gledati in poslušati vse to, po vrhu pa še pogostokrat stati zaradi gneče. Mislimo, da železniški upravi ne bo delalo posebnih težkoč. če odredi poseben vagon za šolsko mladino Upravičeno upamo, da naša prošnja ne bo ostala brez odziva! Fruudeli siaiši iu puiniki. aofice Koledar Torek. 10. septembra: Nikolaj Tol., spoznava-lec; Pulherija, ces. Sreda, 11. septembra: Prot in Hiacint, mučen-ca; Milan, škof. Novi grobovi V Ljubljani je umrl g. Ivan Rozman, višji sodni olicial v pokoju. Pogreb bo danes 10. t. m. ob petih popoldne iz Zal, iz kapelice sv. [a-neza. Izrekamo svojcem svoje sožalje; rajniku pa naj sveti večna luči Osebne novice - Poročila sta se v nedeljo v št. Janžu na Dravskem polju g. MarRovič Ivan in g. Ooričan Milka, oba v službi na banski upravi. Priči sta bili g. Peter Grzinič, višji policijski šef v pokoju, in g. OIup Josip, veleposestnik in dobro znani trgovec iz Ljubljane. Poročil ju je nevestin bralranec duhovni svetnik g. Franc Polak, župnik v št. Janžu na Dravskem polju. — Bilo srečno! Robidov enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti Ljubljana, Trnovska ul. 15 vpisuje vsak dan dopoldne in popoldne. Telefon 40-48. Gorenja Savinjska dolina banu dr. Natlačenu Celje, 9. septembra. Na velikem nedeljskem slavju, kjer se je zbralo prebivalstvo Gornje Savinjske doline, so pogrešali g. bana. ki je, kakor je znano, pokazal največ razumevanja in naklonjenosti za prepo-trebno gradnjo mostov in nove ceste, katere so v nedeljo slovesno blagoslovili. Po izrecni želji ljudstva je g. ban prišel zato včeraj v Nazarje in si ogledal nove mostove. Prebivalstvo Gornje Savinjske doline je hvaležno za to novo pridobitev, saj je bila Gornja Savinjska dolina do zadnjega časa |)o Sloveniji še malo znana. Nazarje je bilo včeraj še vedno v slavnostni obleki. Prebivalstvo je postavilo številne slavoloke, s katerih so plapolale državne trobojnice, mostovi pa so bili v zelenju in v nebroj majhnih narodnih zastavicah. Ob treh je sprejela g. bana pri Marijinem gradu množica ljudstva in mu izrekla iskreno zahvalo za vse. kar je storil za gornjegrajski okraj. Sledili so pozdravi načelnika okrajnega cestnega odbora v Gornjem gradu g. Pečnika, narodnega poslanca g. Stehlovnika, ban-skega svetnika g. Renišeta. župana g. Blekača iz Rečice ob Savinji, župana g. Jošta iz Mozirja, v imenu DK je pozdravila g. bana gdč. M. Lekše, v imenu gasilcev pa g. Dobrave. Skupni pevski zbor pevcev iz Mozirja, Nazarij in Rečice je zapel ^Pozdravljen«, slavnost pa je povzdignila še udeležba domače delavske nazarske godbe in gasilcev z zastavo. V spremstvu g. bana sta bila okrajni načelnik g. dr. Cigale-Mlinar in ravnatelj Marijinega gradu in knezoškofijskih posestev g. inž. 2umer, ki ima še posebne zasluge za gospodarski napredek Nazarij. G. ban se je za prisrčen sprejem zahvalil in podal nekaj lepih misli o povezanosti med ljudstvom in banovino. Izrekel je željo, da bi ti mostovi čim več pripomogli k blagostanju tega, po naravi tako bogatega okraja, da bi prihajalo semkaj čimveč letoviščarjev da se naužijejo božje lepote teh krajev, ne prinašajo pa slabih razvad v to lepo zemljo, ki jo tako ljubimo. Svoj jedrnati govor, katerega je navzoče ljudstvo z vsem navdušenjem sprejelo in ga večkrat prekinilo z odobravanjem, je g. ban zaključil z željo, da bi budili novi mostovi in cesta v vseh zavest, da so zgrajeni po dobroti naše skupne banovine, ki je naša banovina, naša Slovenija, budili narodno Xaj phovite? Pred nekaj časa že nem v listih bral, da bi bilo pran, ko bi tudi pri nas malo bolj varovali družine, ki imajo mnogo otrok, kakor delajo po drugih državah. In se mi je tisto pisanje prav zdelo. Danes pa sem slučajno bil priča pogovora o Šolnini, ki je pri nas prav zdaj tako na dnevnem redu. ker se začenjajo šole. Nekdo je namreč svojemu znancu pripovedoval tole: Videl sem. kako je prišla v šolo vpisovat svojega sina mati, ki ima 5 otrok. Plačala je šolnine 400 dinarjev. Rekel sem ji: l am pa se ne godi slabo, ko lahko plačujete toliko. Ona pa mi pove, da je to le za enega sina, da pa mora od večjih še več plačevati. Pristavila je: Ne vem, ali bom vse zmogla. — Za njo je prišla na vrsto pri vpisovanju gosva, ki je vpisovala edinega sinčka. Ta je plačala le fiO dinarjev. Prvo in drugo gospo poznam. Prva ima sicer večjo, toda staro hišo, ki je močno obdavčena, ter 5 otrok, ki jih mora študirati, kakor ve in zna, zraven pa plačevati dolgove, ki vise na njeni hiši. Druga pa ima večjo novo elegantno vilo, n kateri sama stanuje. Zato plačuje manjši davek, ker nima strank o njej. Prav zato nt plačala več ko 60 dinarjev, med tem ko je prva plačala vsega skupaj za vse otroke nad 2000 dinarjev šolnine. Kakor rečeno, ima prva dolgove na hiši, druga pa ima denar, ki ga posoja na obresti, Menda ima zasebno in o denarnih zavodih naloženega pol milijona dinarjev. In lako se vidi, da šolo vzdržuje tisti, ki ima veliko otrok in dolgove, da komaj obresti zmaguje. Na račun teh potem študirajo tisti edinčki, ki imajo njihove matere vile in denar naložen. Tukaj bi bilo res treba nekaj ukreniti! zavest, ljubezen do materinega jezika, naroda in države. V spremstvu ravnatelja g. inž. 2umra so si g. ban in odličniki nato ogledali nove mostove, nato pa lesno industrijo Marijinega gradu. Ob pol 5 popoldne .je izročil g. banu g. Blekač. župan iz Rečice ob Savinji, častno diplomo občine Rečica. Ob tej priliki je spregovoril tudi ravnatelj inž. Žumer o pomenu končanih del prve etape in o potrebah gornjegrajskega okraja. G. Blekač je prosil g. bana, da izda čimprej odlok za razširitev električnega omrežja v Rečici ob Savinji. Občina ima na razpolago že nekaj denarja. O prepotrebni elektrifikaciji obč. Mozirje je nato še spregovoril mozirski župan g. Jogt. G. ban se je nato odpeljal na gasilsko slavnost v Okenino, kjer so včeraj blagoslovili novo motorno brizgalno, vredno 35.000 din. Blagoslovil jo je ob udeležbi Številnih gasilcev iz Savinjske doline in prebivalstva župnik g. Vogrinc iz Sv. Frančiška. * — Trienalni izpiti. Za letošnje trienalne izpite velja objava v Škofijskem listu in ne novi Zakonik. — Skof. ordinariat v Ljubljani. — Planinske postojanke Osrednjega društva SI ov. plan. društva bodo v letošnji poletni seziji društva S. P. D. Iiodo v letošnji poletni seziji zaprte v sledečem vrstnem redu. Do (5. septembra bosta oskrbovani Orožnova koča pod Črno prstjo in Vodnikova koča na Velein polju, rlo 22. septembra bodo oskrbovane Triglavski dom na Kredarici, Staničeva koča in .Češka koča pod Grintavcem, do 29. septembra bodo oskrbovane Aleksandrov dom pod Triglavom, koča pri Triglavskih jezerih, Erjavčeva koča na Vršiču, Cojzova koča na Kokr-škem sedlu in koča v Jermanovih vratih. Do 6. oktobra bo oskrlmvan Aljažev dom v Vratih. Do navedenih terminov morajo oskrbniki oskrbovati planinske postojanke. Ako pa bi bilo po tem času še lepo vreme in bi skupine hotele še v tem času obiskati eno izmed teh postojank, se je treba predhodno prijaviti vsaj do četrtka in je treba položiti varščino. Stalno so oskrbovane Zlatorog ob Boh. jezeru, Dom SPD na Komni, Dom na Krvavcu, l)om v Kamniški Bistrici in koča na Veliki Planini. Planinci, izrabite lepo jesensko vreme ter posetite naše planine. — Redno vpisovanje v vse tečaje in predmete Dopisne trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg 16/11. se je pričelo. Prireja posebno Dvoletno trgovsko šolo, razne druge tečaje, uči pa tudi poedine trgovske predmete (stenografijo. knjigovodstvo itd.) ter tuje jezike (italijanščino, nemščino itd.). Pouk se vrši z dopisovanjem. Vpiše se lahko vsakdo. Za časa rednega vpisa posebni popusti. Vsa pojasnila pri vodstvu šole brezplačno. njičke tribine — trošarina — avalski put. Dolžina proge 5.300 in Dirke se morejo udeležiti avtoinobilistl in motociklist! — člani in članice Srbskega. Hrvatskega in Slovenskega avtomobilskega kluba. Motociklist i kr uiso <člani enega od navedenih klubov, morajo biti verificirani člani Srbskega ali pa Hrvaškega mo-tosaveza, o čemer donesejo dokaze ob prijavi. Nadalje se dirke lahko udeležijo vsi avtomo-bilisti, ki ustrezajo pogojem razpisH. Vse informacije glede te dirke daje Slovenski avtomobilski klub Ljubljana, Kongresni trg l/l, telefon št, 41-93 ju marilior.ska sekcija Slovenskega avtomobilskega kluba, Maribor, Trg. Svobode 3, telefon št. 29-02. — Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon 43-82). Ravnateljstvo objavlja: Šolsko leto za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti prične dne 12. t. m. Tega dne se zberejo vpisani učenci(ke) v šoli v svrho razvrstitve po oddelkih. Dne 13. t. m. bo otvoritvena službo božja v cerkvi sv. Jožefa. Redni pouk pa se prične dne 16. t. ni. Vpisovanje traja 1 še ves ta čas, do pričetka šole, to je do 16. i. m. — Zavod pripravlja učence v enem šolskem letu za praktične pisarniške poklice. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo osebno ali pismeno, na razpolago so novi prospekti. (Pravica javnosti: rodbinske doklade, dijaške vozne karte, veljavnost izpričeval). Šolnina zmerna, manj premožni imajo popust. Največji in najmodernejši zavod te vrste. - Rok za vpis slušateljev v višjo pedagoško šolo. Banska uprava sporoča, da je ministrstvo prosvete. oddelek za ljudske šole, z odlokom 111. Br. 48204 — dne 29. avgusta t. 1. podaljšalo rok za vpis slušateljev v višjo pedagoško šolo v Belgradu od 13 septembra 1940. Izjemoma za šolsko leto 1940-41 morejo prositi /a sprejem v višjo pedagoško šolo tudi tisti kandidati, ki imajo nad-50 let. — Ljudje, ki poleg trde stolice trpe tndi na zapeki, lahko jemljejo za čiščenje zjutraj in zvečer četrt kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Beg. S. br. 15185 35. Ljubljana, 10 sept. Radio Ljubljana Torek, 10. sept.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Za vsakega nekaj (plošče) — 12.80 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Citre in harmonika (ga. Dragica in g. Janez Ko-šmerlj) — 14 Poročila — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 ()hja\e — '20 Deset minut zabave (g. Fr. Lipah) — 2010 Slomšek o maternem jeziku in narodni zavednosti (g. prof. Etbin Boje) — 20.30 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki (plošče). Drugi programi Torek, 10. sept. Belgrad: 20.45 Koncert komorne glasbe _ Zagreb: 20 Prenos iz opere — Bratislava: 20.80 Jazz — Brno: 19.25 Zabavni koncert — Praga: 20.45 Operetni večer — Solija: 20.30 Koncert komorne glasbe — Budimpešta: 20.35 Plesna glasba — Hoerby: 21.25 Kitarski koncert — Rim-Bari: 22 Simfonični koncert — Trst-Milan: 20 30 Lahka glasba - Kodanj: 19.50 Beethovnov koncert — Sottens: 20.80 Odmevi iz raznih krajev — Toulouse: 10.15 Gounodov festival. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dn Piccoli, Tvr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62, in mr. Oartus, Moste-Zaloška cesta. Poizvedovanja Zgubljena Je bila v nedeljo, 8. septembra na Rakovniku na srednjem dvorišču ženska ura. Pošten najditelj se naproša, da sporoči svoj naslov uredništvu »Slovenca«. ' Izgubila sem 8. t. m, pozlačen srebrn baročen kriz — imitacijo, toda drag spomin — od Dvorakove 3 do kolodvora. Pošten najditelj naj ga proti nagradi izroči: Albina Jerman, šola zaščitnih sester, Dvorakova 3.L — Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telefon 29-86). Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj se vrši dnevno. Tečaj si je zaradi svoje sohdnosti in odličnih učnih uspehov pridobil izvrsten sloves. Pravica javnosti. Učnina zmerna, revni dijaki prejmejo popust. — Vsa podrobna pojasnila in prospekte daje vodstvo ustno ali pismeno. — Svilene in klot halje za šolo nudi v vseh velikostih v največji izberi tvrdka Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta. — Da boste stalno zdravi, je poirebno. da redno nijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vara ohrani zdravje in mladostno svežost. — Jeseniški dispanzer 11. in 18. t. m, ne posluje. Tajne sile delujejo v napetem ozračju večno nemirnega Orienta! Vstaje, borbe, krvave revolucije so na dnevnem redu! Kaj vzrok tem Incidentom? Odkod orožje? Francoski film z zelo aktualno vsebino, ki se dogaja pod vročini soncem vojujoče se Afrike! BAR JUGA • (Bar du Sud) Danes premiera! Ob 16., 19. in 21. uri CHARLES VANEL, Dolly Daviš, Tanja Fedor, Jean Galland K1N0 MATICA tel. 22-41 Danes zadnjikrat češki film Predstave ob 16, 19 in 21 Torpedo 4S Blagajna odprta od 11 do 12 in od 15 dalie Senzacionalni boji med špijoni za nov torpedo. KINO UNION. leL 22-21 Vesela in zabavna humorja polna Sodelujejo: Paul Kemp, T. Lingen, Glisti Wolf, Rihard Roma- filmska komedija nowsky. — V gl. vlogi: slavni holandsk».«perni tenor J0HANNES Tanalnsil! MAHA« HEESTERS in dražestna, temperametna MARIJA TASNADY MipSiJlVI pevec Dane8 ob ta, 19. in 21. uri KINO SLOGA tel. 27-30 — Smrt stoletnika. V Rakičanu pri Soboti je umrl g. Janez Schweinhammer, star 99 let. Pokojni je v Prekmurju užival velik ugled, saj je bil dolgo vrsto let upravitelj veleposestva v Rakičanu. Do zadnjega je bil še čil in krepak in vsi eo upali, da bo dočakal 100 letni življenjski jubilej. Pokopali so ga v petek popoldne v Rakičanu ob lepi udeležbi on-dotnega prebivalstva. Naj mu bo lahka zemlja! — Smrten padec s strehe. Krovec Ivan Vrhov-nik iz Kamnika je bil zaposlen pri delu na strehi. Po nesrečnem naključju je zgrmel e strehe precej globoko na trd tlak. Pri padcu si je dvakrat zlomil roko in nogo ter dobil tako hude notranje poškodbe, da je kmalu po prevozu v ljubljansko bolnišnico izdihnil. Pokojni Vrhovnik je bil star šele 40 let. Znan je bil kot vesten in soliden delavec, ki so ga vsi imeli radi. Pokopali so ga v Ljubljani. Naj počiva v miru! — Novo motorko si je nabavila gasilska četa v Salamencih v Prekmurju. Ob blagoslovitvi so se zbrale vse okoliške gasilske čete in s tem izrazile priznanje marljivim gasilcem, ki so « z lastnimi sredstvi nabavili motorko. — Prošnja protituberknlozne zveze. Na željo naših krajevnih edinic prosimo vsa upra-viteljstva šol in vsa druga društva (fantovske odseke, sokolska in gasilska društva, občine in dr.), katerim so krajevne protituberknlozne hge razposlale ob priliki letošnjega protituber-kuloznega tedna v razprodajo propagandni ma-•T (nabiralne listke, kolke, brošure o jetiki itd.) da bi nemudoma predložila pristojnim krajevnim protituberkuloznim ligam obračune in nakazala nabrani denar, oziroma vrnila neprodani material. Naša Zveza sestavlja namreč končni obračun o nabranih prispevkih in mora v to svrho imeti obračune vseh svojih edinic. Kakor vsako leto mora naša Zveza tudi letos predložiti kraljevski banski upravi končni gmotni uspeh nabiralne akcije ob priliki proti tuberkuloznega tedna in priobčiti ga za javnost v našem časopisju. Da bodo torej naše edinice lahko zaključile svoje račune v tein pogledu in z našo Zvezo zadevo likvidirale prosimo nujno, da bi vse zamudne šole, občine. društva itd. čira brž ugodile naši vljudni prošnji. Isto velja tudi za vse zamudnike (šole, društva, občine itd.), katerim je naša Zveza neposredno poslala material v razprodajo. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani. — Srbski avtomobilski klub — sekcija Belgrad priredi 6. aktobra 194<> krožno avtomobilsko in motociklistično dirko na Banjici v Belgradu. Dirka je nacionalna in se je ne borijo mogli udeležiti dirkači, ki niso naši državljani. Dirkalna proga: Avalski put — Bit- državi * Sokolska župa šibenik — Zatlar razpu-ščena. Dne 5. t. m. je hrvatski ban razpustil sokolsko župo šibenik — Zadar. Ta župa je štela 18 sokolskih društev ter 28 selskih čet' v 3 okrajih Dalmacije. S tem v zvezi" je banska oblast zapečatila prostore sokolskega društva v Šibeniku, ki ima svojo hišo z bogatim inventarjem. * Sklepi hrvatskih kmečkih lovcev. Kakor znano, je HSS na Hrvatskem ustanovila posebno hr- vatsko kmečko lovsko društvo, ki so njegovi Člani le kmetje, ki so člani HSS. To društvo je te dni imelo v Zagrebu svoje zborovanje, kjer so obravnavali lovske težave na Hrvatskem ter na poročilo svojega predsednika sklenili, da je divjad lansko zimo hudo trpela, zaradi česar se prepove odstrel srn sploh. Pa tudi glede zajcev je bilo sklenjeno, da jih ne sme loviti sam lovec, marveč mora biti vedno le v skupnem lovu, ki pa je le ob nedeljah. Na skupnih lovih sme vsakokrat vsak lovec ustreliti le po enega zajca. V vsej lovski sezoni sme letos vsak lovec ustreliti največ po tri fazane. Kdor bi se pregrešil zopet to, bo za vsakega zajca ali fazana kaznovan z globo po 100 dinarjev v korist društva. Kmečko lovsko društvo je sklenilo naprositi tudi druga zagrebška lovska društva, naj se ravnajo po teli sklepih. * Hrvatski klpnr prof. Hinko Juhn je umrl v Zagrebu 5. t. m. Bil je profesor na obrtni šoli. Študiral je v Zagrebu ter spada v vrsto prve generacije zagrebške umetniške šole. Eno leto je šel v Florenco, nakar se je vrnil v Zagreb, kjer je živel svoji umetnosti. n * Strašna smrt tihotapca. V Vas Skakavci pri Bugojni v Bosni je pred enim mesecem prišel znani tihotapec tobaka 29 let stari kmet Mladenko Ousič. Nastanil se je pri svojih znancih kmetu Tonnca in prijatelju Vučiču. Oba sta tihotapca prijazno pogostila. Ker pa je mož imel pri sebi dosti denarja, sta se oba polakomnila denarja ter tihotapca iz zasede ustrelila, nato pobila s sekirami, ga oropala ter mu vzela 4000 din ter 6 kg tobaka. Truplo sta zavlekla v jarek. Zdaj so našli kmetje v tistem jarku človeško roko, nato pa še lobanjo in nekaj kosti, vse drugo bo med tem požrle in raznesle zveri ter psi. Sum je takoj padel na oba kmeta, ki so ju prijeli, nakar sta svoje grozno dejanje kar priznala. * Mesec dni za ukradenimi konji. Pred enim mesecem nekako je nekdo ukradel dva konja Matu Martinoviču akordantu Našičke družbe v Kutjevacki Reki v Slavoniji. Orožniki so takoj osumili cigana Ivana Jeliniča, ki je bil zaradi konjskih tatvin že večkrat zaprt. Mož je tatvino akoj priznal in povedal, da je oba konja ukradel, ko sta se ponoči pasla ter ju še iste noči odgnal v Bosno, kjer ju je prodal. Živinske potne liste mu Je ponaredil občinski stražnik nekje blizu Prnjavora. Orožniki in lastnik so šli takoj na delo ter začeli iskati ukradene konje. Toda. ker jih je prvi kupec že davno prodal, so iskali drugega, nato tretjega kupca, dokler čez mesec dni niso našli konj ter jih privedli domov. * Plemenito dejanje sodarskega pomočnika. Neznana mati je 8. avgusta pustila svojega malega dojenčka blizu pokopališča v Vinkovcih. Otroka so dali v bolnišnico. Ker matere niso na-sii, so bili v zadregi, dokler se ni ponudil sodar-ski pomočnik Ivan Leovič v Vinkovcih, da hoče otroka vzeti za svojega. Slovenski kolesarji so bili kavalirji Belgrad, 8. septembra. Težavna kolesarska dirka »Okoli Srbije*- je zaključena. Ponosne in najbfclj važne nagrade sta odnesla dva Slovenca, Janez Peternelj in Franc Gartner. »Slovenec* je poročal o uspehih slovenskih dirkačev, prav tako vse radijske postaje v državi, namreč kratkovalovna radijska postaja v Belgradu, srednjevalovne radijske postaje v Ljubljani, Belgradu in Zagrebu. Časopisje je v Belgradu obširno pisalo o trajanju te tekme in treba je priznati, da so belgrajski dnevniki na duhovit toda ne žaljiv način pisali ter posvečali cele strani o tej edinstveni tekmi. ' Slovenci, ki živimo izven ožje domovine, pa tudi če nismo športniki, smo bili za sleherni uspeh katerega koli slovenskega dirkača veseli in ponosni. V Sloveniji je morda komu vseeno, kdo zmaca na kolesarskih dirkah, tukaj v Belgradu je drugače. Vsak dan, da celo vsako uro je radio poročal, kdo vodi v kolesarski tekmi »Okoli Srbije« in vedno so se ponavljala slovenska imena- Peternel i Gartner, Podmilščak, Grabner. *eiemeij, Srbska šjiortna javnost je z napetim zanimanjem zasledovala, kdo bo zmagal na tej ali oni etapi in ko je zvedela, da je »zopet« zmagal Peternelj, je bila soglasna v tem: »Da, Slovenci se ze rode na kolesih, Srbi se moramo učiti od njih!« To je bila nekaka dobrodošla in dobrohotna zavid-nost. čeprav so srbski in hrvatski dirkači pokazali izredne sposobnosti, vendar se niso mogli pomeriti e kakšnim slovenskim Peterneljem. Ta izkušeni dirkač se je pokazal za dovršenega kavaurja. Srbskim časnikarjem ie povedal prav preprosto; »Jaz sem kmet, moj oče je kmet, jaz orjem, sejem, prekopavam zemljo.* Ta kmetski sin si je osvojil poleg drugih nagrad dve največji in najbolj pomembni, namreč zlati pokal Nj. Vel. kralja in ministrskega predsednika g. Dragiše Cvetkoviča. V tekmi so bili dogodki, ki v resnici služijo v čast slovenskim kolesarjem. Zgodilo se je, da je neki srbski dirkač opešal med potjo. Dež, sneg, mraz, vse je utrudilo dirkače. Slovenci so osamelega srbskega dirkača počakali, da ne bi sam taval po neštetih vijugah in serpentinah na planini Romaniji ali kje drugje ter so mu dopustili, da se pridruži skupini kolesarjev. Ne to, da je Janez Peternelj pridobil zase in za slovenski kolesarski šport toliko nagrad, zlasti dve najbolj pomembni, več in bolj je važno resnično viteško ponašanje slovenskih športnikov. Srbska športna javnost je prepričana, da bt si mogel Peternelj z lahkoto osvojiti še celo več točk. Isto velja za Gartnerja, ki je bil najstarejši tekmovalec. Ta »starec« je dokazal, da zmore tudi on nekaj — za Peterneljem je bil drugi. Ko je dobil kot nagrado srbsko narodno oblačilo, ga Je takoj oblekel in morda ga boste videli celo v Ljubljani, kako bo hodil V čakširah, koporann opankah in fermenu. Ta kretnja Gartnerja je srbski javnosti nad vse ugajala. Pred nekaj meseci sem reportira! o sijajnem uspehu Akademskega zbora v Ljubljani, ki je nastopil v Belgradu in drugih srbskih mestih. V radost mi je, da poročam - ne strokovno - o silnem vtisu, ki ga je napravila zmaga slovenskih kole- ™ IV®"1 j!? !}' i* P™P«S«nde, kakor je bila ta tekma *Okoli Srbije«, si Slovenci v resnici ne moremo misliti za nas. Ciril Kočevar. UUBI1AMA Mirovna otroška poboinost na Rakovniku 16. olilclnica posvetitve cerkve na Rakovniku so je lelos obhajala v znamenju prolnje za mir. Že zvečer je bila rimska procesija in se začela pomikati nizdol proti Dolenjski cesti. Cela reka prižganih svečk se je valila po ulicah. Se hujši- pa je bil naval romarjev drugi dan. Od 4 zjutraj dalje do 11.15 vključno so se pri glavnem oltarju neprestano služile svete maše; in četudi so se udeleženci neprestano menjavali, jc bila cerkev vse predpoldne do zadnjega kotička polna. Svojevrstna pobožnost pa je bila popoldne: mladinska procesija Odziv na povabilo k udeležbi je presegal vse pričakovanje. Prišli so otroci iz vseh ljubljanskih župnij: od Sv. Jakoba, Sv. Petra, Sv. Cirila in Metoda, z Viča, iz Most itd. Njim so se pridružili Frančiškovi križarji in klarice, dolge vrste belo-oblečnih dekletc iz uršulinske osnovne šole in iz Lichtenthurna, uniformirani marijaniščniki, otroci iz vseh ljubljanskih Marijinih vrtcev, gojenci iz ljubljanskih salezijanskih zavodov in gojenke Hčera Marije pomočnice A tudi podeželje se je odzvalo tako, da za mestom ni v ničemer zaostajalo. Častno zastopane so bile zlasti župnije iz ljubljanske okolico: ftt. Vid, Sostro, 1). M. v Polju. Ježica, Rudnik itd., da oddaljenejših krajev sploh ne omenjamo. Prve so stopale dolge vrste dečkov — 1100 j>o številu. Za njimi je korakala rakovniška godba, dolga vrsta ministrantov in številna duhovščina. Procesijo je vodil prvzv. g. škof dr. Gregorij Rožman ob a3istnci gg. kanonikov dr. Tomaža Klinarja 1 Razstava cerkvcnih paramentov, mašnih pla-ščev in drugih bogoslužnih oblačil bo odprta v drugem nadstropju škofijske palače še danes in jutri, dopoldne od osmih do dvanajstih in popoldne od dveh do šestih. Kdor se zanima za lepoto bogoslužja in še ni videl razstave, naj porabi ugodno priliko in naj pride pogledat lepa dela krščanske umetnosti. 1 Važno za trafikante! Društvo trafikantov sporoča vsem priglašenim članom, da bo izlet v Vrbov-sko v četrtek, dne 12. septembra 1940. Odhod je točno ob 5 iz Gajeve ulice, kjer bo od tri četrt na pet že čakal Žužkov avtobus. Prosimo, da so člani točni, da ne bo zaradi enega nepotrebne zamude. Izlet bo ob vsakem vremenu. — Iz pisarne Društva trafikantov. . 1 Umctnostno-zgodovinslo društvo v Ljubljani priredi v četrtek 12. septembra ob dveh popoldne izlet v Škofjo Loko, Visoko, Poljane. Odhod s Kongresnega trga. Priglasili se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do 11 dopoldne. Avtobus 25 din, 1 Dekliškik rožek jprosv. društva v Zeleni jami vljudno vabi vse članice, da se zanesljivo udeleže sestanka drevi ob 8 zvečer v Zavetišču, na katerem bo predavanje dr. Osolnika. 1 Ženski odsek salezijanske prosvete na Kode-Ijevem ima svoje redno predavanje v torek, 10. t. m. ob 8 zvečer v društveni sobi. Vse članice vljudno vabljene! — Odbor. 1 DeklUki krožek Ljubljana—mesto. Danes v torek začnemo zopet z rednimi sestanki. Prvi sestanek je danes ob 8 v Bernardinovi sobi. Vabimo vse stare članice, dobrodošle so pa tudi nove. 1 Mladce in naraičajnike fantovskega odseka Ljubljana—mesto poživljam, da se udeleže izrednega sestanka, ki bo danes v torek 10. t. m. ob 19 v društveni sobi v Vzajemni zavarovalnici. Ker je sestanek zelo važen, pričakujem polnoštevilne udeležbe. Bog živi! Voditelj. 1 Pri zaprtju, motnji t prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSKF< gienčice. 1 Abonma za sezono 1940-41 sprejemajo v veži dramskega gledališča, in sicer vsak dan razen ob nedeljah in praznikih od 10 do 12 in od 15 do 17. Lanskim abonentom bodo njihovi sedeži rezervirani do srede 11. t. m. popoldne. Vse prijatelje našega gledališča o]x>zarjamo na ugodnost abonmaja, ki jim omogoča pri razmeroma nizkih cenah obisk 38 del v dranii in operi. Prav gotovo je abonma v našem gledališču najlepša, pa tudi najcenejša zabava in abonenti imajo vsak teden po eno gledališko predstavo. Razpisani so isti abonmaji in pri istin cenah kakor v minuli sezoni. Vabimo vse stare in nove prijatelje, da stopijo v krog stalnih pose^nikov našega gledališča. Repertoar obsega vrsto najzanimivejših del iz domačih iti svetovnih literatur. Pazite kaj pijete! V ^^^r Zahtevajte vedno našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za razne bolezni srca, želodca, jeter, žolča, ledvic razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev ono z rdečimi srci! 1 Hiše Pokojninskega zavoda so zrasle do vrha. Letos v poletnih mesecih so zelo hiteli z graditvijo štirih petnadstropnih hiš Pokojninskega zavoda ob Nunski ulici in novi Muzejski ulici. Najprej so obhajali likof na hiši, ki jo je zgradilo gradbeno podjetje Anton Mavric, zatem na hiši, ki jo je gradila Stavbna družba, nakar so v kratkem razdobju obhajali likof še delavci podjetja I. Bricelj in podjetja Karel Kavka. Pred dobrimi desetimi dnevi so nu-znanili mlaji, da so v surovem dokončane vse štiri hiše, ki se drže druga druge. Seveda je ostalo še vse polno dela v notranjosti stavb in isto število delavcev kakor prej gradi sedaj v stavbah stopnišča in vmesne stene. Pripravljajo se tudi že prva dela za razne instalacije, ki iih bo v teh hišah veliko. Ker bodo imele vse hiše ravno streho, bodo v kratkem začeji tudi strehe prikrivati s pločevino. .Seveda bi upanja, da bi bile hiše še letos dokončane tako, da bi bile primerne za vselitev. To se l>o zgodilo šele prihodnje leto S tem je glavni del g' stanovanjskega bloka, ki ga je hotel postaviti Pokojninski zavod dograjen Žgtadili bo treba le še vogalno hišo ol> Blcmeisovi in Nunski ii jo leto stanovanjskega bioka, ki inski voga I ulici, ki bo ves blok tudi siuotreno zaključevala. I Lepa septemberska nedelja je izpraznila Ljubljano. Zadnjo nedeljo so Ljubljančani v izredno velikem številu pohiteli iz mesta. Posebno so bili pridni planinci, ki so porabili zadnjo priložnost za obisk naših gora. Kljub temu, da jc bil v Ljubljani velesejem, jc bila in Antovna Vovka. Takoj za duhovščino so fantje nosili kip, ki so mu tvorili častno stražo Frančiškovi križarji. Nato so stopale nepregledne vrste deklic, večinoma belooblečenih, okoti 1(XX) po številu. Mladi udeleženci so nosili v procesiji prapore, banderca, zastavice, simbole, tako da procesija ni bila samo nepregledna, ampak ludi izredno slikovita in pestra. Ves ta sprevod se je pomikal skozi gost špalir romarjev in Ljubljančanov, ki jih je stalo na tisoče in tisoče pred rakovniško cerkvijo in [>o vseh ulicah v soseščini. Prevzvišeni je po procesiji spregovoril besedo o grozi vojne, ki ne prizanaša niti otrokom. Na pretresljiv način je opisal mladim poslušalcem trpljenje mladine v krajih, katere je zajela vojna vihra. In da se kaj takega no zgodi z nami — je nadaljeval — molimo! Molimo predvsem k Mariji Pomočnici. Bog pričakuje tudi dejanj. In tudi od otrok jih pričakuje. Z molitvijo moramo družiti izpolnjevanje božjih in cerkvenih zapovedi, izpolnjevanje svojih stanovskih dolžnosti. In to ne le sedaj, ko nain grozi nevarnost; to obljubimo Bogu za vse življenje. Svoj govor' je končal Prevzvišeni s pozivom, naj mladi romarji molijo za našega kralja Petra II. in kneza Pavla ter za vse one, ki vodijo usodo domovine. Nato je pokleknil Iu molil molitve za mir. Sledil je blagoslov z Najsvetejšim, nakar so se otroci in romarji začeli razhajati. Na sporedu jo bila sicer še kratka verska prireditev, ki pa je morala odpasti, ker je bila ura že pozna, večina mladine je imela daleč do doma. Ljubljana čez dan kakor izumrla. Tega seveda ni bilo opaziti na velesejmu, kamor je prihitelo na tisoče obiskovalcev i. dežele. Večerni vlaki, ki so prihajali v Ljubljano, vsi s precejšnjimi zamudami, pa so pripeljali v Ljubljurio tisoče in tisoče izletnikov z vseh struni. I Tri žeparje je prijela ljubljanska policija. Letos je ljubljanska policija prav budno pazila nad žeparji, ki se navadno |>riklatijo za časa velesejma z juga v Ljubljano, zato ves čas velesejma skoraj ni bilo fiobenih prijav o udejstvovanju žepurjev. Vsega sktipa j so bile prijavljene tatvine dveh ur in nekaj denarnic. Zadnje dni pa je policija že prijela tri take uzmoviče, ki so seveda vsi doma na jugu. Poleg tega je bilo aretiranih še nekaj drugih grešnikov, ki so se priklatili v Ljubljano in ki so zaradi večjih ali manjših prestopkov bili že večkrat izgnani iz Ljubljane. 1 V Ljubljani so umrli od 30. avgusta do 5. septembra 1940. Andojšek Franc, 87 let, dvorni svetnik v p., Nunska ul. 19, Demšar Anton, 60 let, višji kontrolor drž. žel. v p., Bežigrad 3, Lazar Antonija roj. Leban, 59 let, žena žel. upokojenca, Sv. Florijana ul 39, Potokar Alojzij, 76 let, načelnik sekcije brzojava in tel., Cara Dušana 16, Zitko Frančiška roj. Susman, 89 let, žena zasebnika, Verd 25 pri Vrhniki. Gruden Alojzij, 33 let, tovarniški delavec, Gmajna 109, Štepanja vas, De-reiida Franc, 50 let, trgovec in gostilničar, Boršt- -Jbisj; A i^^r^V®** ■**.•**.i ..i- ,>1V .. 1. i • I*** .i« 'Članice dekliških krožkov v sprevodu v Zvezdi med Spalirjcm narodnih nol nikov trg 2, Kokalj Matilda roj. Zazzula, 87 let, vdova učitelja, Beethovnova ul. 14, Fladung Ema, roj. Alpi, 79 let, zasebnica, Puharjeva ul. 5, Vrečko Jakob, 70 let, inšpektor Poštne htanilnice, Vidov-danska c. 9, Levičnik Josipina roj Cuderman, 84 let, zascbnica, Sv. Petra c. 43, Siard Barbara roj. Ok orn, 85 let, vdova paznika, Galjevica 49, Ja-hežič Ana roj. Devanger, 61 let. žena čevljarja, Vidovdanska c. 9, Kellier Jakob. 87 let mizar, Vi-dovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnižnici so umrli: Bohinc Antonija, 4 leta, Javcrnik 176 pri Jesenicah, Intihar Anton, 22 let, sin posestnika, Buk ovca 1, obč. Vel. Lašče, Plantan Ivan, 57 let, ključavničarski mojster, Vavta vas 3, pri Novem mestu, Gril Irena, 9 let, hči žel. uradnika, Kla-dezna ul 18, Štrukelj Marija, 21/2 meseca, hči zva-ničnika drž. žel., Borovnica 15, Srečko Albert, 33 let, slepec, Stara Loka 25, Resnik Jože, 37 let, pismonoša, Vodovodna c. 70, Vrančič Karol, 52 let, uradnik v p., Trnovski pristan 40, Hvala Karol, 1 leto, Tržič, Pianecky Marija, 75 let, vdova učitelja, Tabor 5, Hočevar Jože, 21 let, bajtar, Ponikve 9. 1 Izgubljeni so bili včeraj zjutraj v frančiškanski cerkvi trije poročni prs.tani, ki so bili v majhni, temnordeči škatljici. Oseba, ki jih je našla, se lepo naproša, da izroči škatljico s prstani cerkveni-ku v frančiškanski cerkvi. 1 Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na Christofovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska c. 15, se vrši sedaj redno vsak dan dOrpoldne in popoldne. >* I Šolske potrebščine pri H. Ničman, Kopitarjeva 2. MARIBOR m Zanimive športne prireditve na vrhu Pohorja. SSK Maraton v Mariboru bo priredil dne 22. t. m. na vrhu Pohorja dve zanimivi športni atrakciji. Vršil se bo Pohorski gozdni tek, ki je vsako leto nekakšna zaključna prireditev mariborskih atletov pred nastopom zimske sezone. Pohorski gozdni tek se vrši na progi Ruška koča-Pohor-ski dom. Obenem pa se bodo sedaj vršile prvikrat na vrhu Pohorja kolesarske dirke, in sicer na progi: odcep ceste k Pohorskemu domu-Ruška koča-Pohorski dom. Prvi del proge bo potekal po novi pohorski cesti, drugi pa po lepi gozdni poti na vrhu Pohorja. Razpisanih je 10 lepih daril. Podrobnosti te prireditve bomo še objavili v športnem delu našega lista. m Lepa prireditev mariborskih jadralcev. V nedeljo popoldne se je vršil na letališču na Teznem krst štirih novih jadralnih letal najbolj agilne mariborske skupine I. Dve letali sta šolski, obe domača prototipa, konstrukcija znanih mariborskih konstrukterjev inž. Soštariča in kand. inž. Humeka, dve letali pa sta visokozmožni, eno poljskega tipa Komar, drugo pa nemškega tipa Grunau Baby. Botrovali so letalom gospe Hutterjeva, Pinterjeva, Lenardova ter trgovec Mastek. Blagoslovitev je izvršil v imenu lavantinskega škofa dr. Tomažiča stolni kanonik dr. Mirt. Navzoči so bili med drugimi okrajni načelnik Eiletz, predstojnik mestne policije Kos, zastopnik poveljnika mesta podpolkovnik Maslač, zastopnik mestnega župana občinski svetnik Tone Kovačič, zbralo pa se je k prireditvi več sto ljudi, zlasti mnogo mladine. Po blagoslovitvi in krstu novih letal ter po lepih govorih sta izvajala znana mariborska zračna jadralca Škofič in Humek z obema visokozmožnima letaloma drzne polete kljub hudemu vetru s tako spretnostjo in drznostjo, da sta ž njimi gledalcem najbolj nazorno predočila vso važnost in |x>memb-nost jadralnega športa. Vzleti letal so se vršili s pomočjo avtomobilske priprege. Poleg omenjene prireditve pa so jadralci imeli v nedeljo tudi nabiralni dan po ulicah ter so nabrali lepo vsoto. m Panonija, društvo mariborskih katoliških akademikov, poziva vse člane, kakor tudi novince, da se zanesljivo udeleže društvenega občnega zbora, ki bo v četrtek 12. t. m. ob 8 v lokalu, Gledališka 2. — Tajnik. m Občinska seja. Za petek, 13. t. m. je raz-isal mestni župan sejo občinskega sveta, ki se o vršila ob 18 v mestni [»svetovalnici. Na dnevnem redu so predvsem poročila jx)sameznih odsekov, ki obsegajo skupaj 128 točk. m Enoten kruh so sprejeli Mariborčani brez godrnjanja. Jako radovedni so bili Mariborčani za enoten kruh, katerega so dale pekarne včeraj zjutraj v promet. Pošiljali so po ta kruh celo takšni, e ki ga drugače ne kupujejo, tako da so imeli v pekarnah veliko posla z odjemalci. Z enotnim kruhom so Mariborčani kar zadovoljni, sicer ne glede cene, ker je dražji kakor prejšnji polbeli, zato pa je kakovostno boljši ter je še precej bel. Manj zanimanja je bilo za nove zemlje, ki so sicer večje od prejšnjih, zato pa stane vsaka dinar. Ljudje se bodo z novimi razmerami sprijaznili, samo da bo kruha dovolj. m Fantovski odsek Maribor I. ima danes ob 20 svoj VII. redni občni zbor. Udeležba za redne člane obveina, starešine in podporni člani vljudno vabljeni. m Ubeglega jetnika je skrivala. Iz mariborske jetnišnice je pobegnil Karel Robar ter se skrival v gozdu nad vojaškim streliščem. Tam je naletel na, Marijo Kinderman, ki mu je dala prenočišče ter mu v skrivališče v gozdu nosila hrano. Ko pa so Robarja spet prijeli, je prišla sedaj Kinder-manova pred sodišče ter je bila obsojena na štirinajst dni zapora, pogojno na tri leta. m V osmrtnici Boženke Škapinove dne 6. septembra je pomotoma izostalo med žalujočimi ime Mia, roj. Sovdat. m Vse za šolo v Cirilovi? m Smrtna nesreča uradnika obmejne policije. Med postajama Lipoglav-Poljčane se je v nedeljo zgodila tragična nesreča, ki je zahtevala življenje 58 letnega uradnika mariborske obmejne policije g. Milana Bogosavca. Spremljal je v soboto zagrebški brzovlak, ponoči pa se je v družbi stražnika Matka Šverka vračal v Maribor. V Zidanem mostu sta prestopila na mariborski osebni vlak ter legla v kupeju II. razreda k počitku. Malo pred železniškim predorom pri postaji Lipoglav pa je stražnik Šverk naenkrat opazil, kako je Bogosavac vstal ter šel iz kupeja. Naslednji trenutek je pogledal Šverk skozi okno ter prestrašen videl, kako Bogosavac pada iz vlaka. Hitro je potegnil za zasilno zavoro ter ustavil vlak. Našli so Bogosavca na progi nezavestnega. Na glavi je imel večjo rano, ker je padel iz vlaka na tračnico na glavo. Vlak je odpeljal potem naprej, ranjenca pa so naložili na tovorni vlak, ki je prišel kmalu zatem ter so ga prepeljali v Poljčane, kjer je bil medtem obveščen že železniški zdravnik, ki je nudil poškodovanemu pomoč. Videlo pa se je, da so poškodbe takšne, da jih ne bo preživel. Lobanja je bila razbita ter možgani ranjeni. Res je Bogosavac umrl zjutraj ob 6 na poljčanski postaji. Truplo so prepeljali v Maribor, kjer bo danes pokopano. Pokojnik je bil vesten in priden uradnik ter je bil pri tovariših splošno priljubljen. Kako se je nesreča zgodila, bo nemogoče ugotoviti. Najbrž je Bogosavec odšel iz kupeja še v polsnu ter je odprl napačna vrata na vagonu, skozi katera je potem. strmoglavil iz drvečega vlaka na progo ter se ubil. Celjske novice e Pasji kontumac v Savinjski dolini. Okrajno načelstvo v Celju je izdalo vsem občinam in orožniškim postajam razglas, s katerim opozarja na steklino v Savinjski dolini Pasji kontumac se mora uveljaviti na območju občin Brnslovče. Gomilsko. Petrovče. Polzela, št Jurij ob Taboru, Sv. Peter v Sav. dolini, na Vranskem in v ?.alcu. Vsako poškodbo oseb ali živali po psih ali mačkah je takoj treba sporočiti občini ali okrajnemu načelstvu. Vse občine naj nadzorujejo pasje katastre c Vpisovanje v gostilničarsko strokovno nadaljevalno šoln v Celju v petek, dne f\ sept. od 2. do |Kipoldne na deški meščanski šoli. Vsakdo naj prinese ? seboj tudi učne pogodbe. c + Schittanz Josip. Pljučnici je podlegel v Celju bivši celjski trgovec Schittanz Josio, rodom Čeh. K večnemu počitku ga bodo položili danes ob 5 popoldne na mestnem pokopališču Naj v miru počival e Novi grobovi: Na Okopih v Celju je umrla 75 letna zascbnica Kolarič Ana. v Vodnikovi ul 8 2? letni kleparski pomočnik Jero-meli Ivan. v celjski bolnišnici pa sta zatisnila trudne oči 71 letni posestnik Kranjc Martin iz Lo? pri šmartnem v Rožni dolini in 69 letni Binder Alojzij, cinkurniški preddelavec. Naj jim sveti večna luči c Na tisoče ljudstva je obiskalo v nedeljo romarsko cerkev v Petrovčah in se poklonilo Materi božji. V današnjih resnih časih išče naš narod utehe v molitvi pri Mariji. Pravijo, da ni bilo nobeno leto po vojni v Petrovčah toliko ljudstva, kakor preteklo nedeljo. c Železniška nesreča v šmartnem ob Paki. O železniški nesreči no križišču v šmartnem ob Paki. smo poročali /e v včerajšnji številki »Slovenskega domač. Savinjski večerni vlak je zajel voz in Vi letnega posestnika Pokleku Ivana iz Vel. vrha pri št Andražu, ki je peljal konjem pivo, kozarce in stcklenice na goro Oljko. Lokomotiva je zadela v zadnji del voza, ga prevrnila in vlekla nekaj metrov po progi. Zadnja kolesa je lokomotiva popolnoma zdrobila. Potniki so se precej vznemirili in izstopili iz vlaka, ki se je ustavil. Poklekn je ležal 8 metrov ob progi s prebito lobanjo dočim se konju ni ničesar zgodilo in je stal mirno blizu proge s prednjim delom voza. znboji piva, kozarci in steklenice pa so ležali razbili na progi. II Pokleki je takoj prihitel duhovnik, gosp Hožič Darko, nakar so |>oklicali telrfonično avtomobil iz Šoštanja in Pokleku odpeljali v celjsko bolnišnico. V nedeljo je bil Poklekn v nezavesti, včeraj pa se mu je stanje nekoliko izboljšalo, vendar je njegovo /Si\ljcnje še vedno v resni nevarnosti. — Bolne ženske si i7.pra7nijo preva z uporabo naravne »Franz-Josclove« grenke vode brez ovir in težav. 1!ng. S. br. 1M8J/M. Sprejem visokošolcev v študentski dom kralja Aleksandra I. v Belgradu V Študentski dom kralja Aleksandra I. v Belgradu se sprejme 474 dijakov belgrajskega vseučilišča, v prvi vrsti odličnih in prav dobrih. V Domu dobivajo dijaki: stanovanje (po dva v sobi), kurjavo, razsvetljavo, postrežbo, pranje perila, kopalnico, zdravniški pregled in zdravniško pomoč in hrano (zajtrk, obed in večerio). Za vzdrževanje v Domu plačujejo dijaki mesečno z ozirom na neposredni davek, ki ga plačajo starši in dijaki, redniki ali masa, in sicer: pri letnem davku do 1000 din mesečno f>00 din, od 1000 do 4000 din mesečno 690 din, nad 4000 din mesečno 840 din. Mesečnina se vplačuje vnaprej, najkasneje do 10. v vsakem mejecu. Dijak, ki hoče biti sprejet v Dom, mora izpolniti predpisano prijavnico, ki se po 1 din dobiva v blagajni Doma. Prijavnice se zahtevajo lahko tudi po pošti; takrat se mora za prijavnico poslati poštno znamko za 1 din in priložiti znamko za 1.50 din za odgovor. Vsalt prijavljenec mora natančno izpolniti vse rubrike v prijavi, v rubriki o šolskem uspehu mora navesti vse opravljene izpite z ocenami Nepopolne prijavnice se ne bodo upoštevale. Dijaki, ki so bili že, v preteklem poletnem semestru na belgrajski univerzi, ne dodajajo nobenih prilog: dijaki pa, ki prihajajo z drugih vseučilišč, morajo priložili prijavnici v navadnem (neoverovljenein) prepisu potrdilo davčne oblasti in potrdilo o opravljenih izpitih; originale predlože pri vselitvi v Dom. Dovršeni maturanti prilože prijavnici v navadnem prepisu potrdilo davčne uprave in spričevalo o višjem tečajnem izpitu. Prijavnice naj se pošljejo najkasneje do 23. septembra 1940 zaključno na upravo Študentskega doma kralja Aleksandra I. (Belgrad, Ulica kralja Aleksandra 75). Kasneje prispele prijavnice se no bodo upoštevale. Vsak prijavljenec naj s prijavnico pošlje dopisnico s svojim naslovom, po kateri se do 1. oktobra 1940 obvesti, ali je sprejet ali ne. Sprejeti dijaki se vseljujejo v Dom 14.. 15. in 16. oktobra od 8-12 in od 15-18, to pa: 14. oktobra študenti tehnike, 15. oktobra študenti vseh drugih fakultet, ki se vpisujejo v tretji ali višji semester, in 16. oktobra študenti vseh fakultet, razen tehniške, ki se vpisujejo v prvi semester. Pri vseljevanju mora predati vsak dijak po dve fotografiji, veliki 7 krat 10 cm, pri blagajni vplačati kavcijo 100 din, kupili Pravilnik in Hišni red Doma (4 din) ter s»- podvreči v Domu zdravniškemu pregledu. Prehranjevanje v Domu se začne 17. oktobra 15*40. Kadar se vseljuje, mora dijak plačati vzdr-ževslnino za čas od 17. oktobra do 10. novembra. Potem se plačuje vzdrževalnina za čas od 11. v mesecu do 10. prihodnjega meseca, in sicer vedno vnaprej v času od 1. do 10. v mesecu. Med šolskim letom gre dijak lahko na dopust, če to prei prijavi upravniku Doma. Za čas dopusta se vzdrževainina ne vrača, razen o božičnih, velikonočnih in semeslralnih počitnicah, ko na vseučilišču n| predavanj; takrat se vrača dnevno po 12 din. največ za 20. najmanj za 10 dni. Dijaki, ki se sprejmejo v Dom, morajo prinesti s seboi svoje telesno perilo in brisače: posteljnino iu rjuhe dobe v Domu. KULTURNI OBZORNIK Razstava slik na velesejmu Med sejmskim življenjem je našla tudi naša likovna umelnost svoj količek. Lastnik »Salona Kos-t g. A. Kos je prevzel organizacijo razstavo in izbral kolekcijo nad 140 del, slikarsko, kiparske in medaljerske stroke. Umetnostna razstava, o kakršni bi morda sanjal optimist iz najbolj intimnega kroga ljubiteljev slovenske umetnosti, seveda ni. Mislil bi morda na strogo izbran svet umetnostnih olilik, kakršnega bi morda srečal n. pr. na kaki inozemski reprezentativni razstavi umetnosti, kjer bi opazil manj strogost žirije, kakor pa vzvišeno zavest najstrožje avtokritike in dolžnosti, ki so jo umetnostni oblikovalci dolžni do sebe in listih, ki njihova dela sprejemajo. Morda bi celo pričakoval razstave, kjer bi ge zbrali okrog najnovejšega gesla »mladi«, ali skupina ljudi, ki bi se nazvali kako drugače. Zgoraj bi odločal praudaren razum, spodaj pa bi ga nadomestil mladostni ogenj iu pa slepljiva novost. Nič takega seveda ne najde optimist, potem ko si je ogledal radio aparate in Lutzove peči, ter je nenadno stopil v svet naše likovne umetnosti. Vendar pustimo človeka, ki je prišel na sejem po sejmske reči, zahteva pa nebeške zvezde, liazstava bi poleni izgubila svoj smisel, take krivice pa ji zastopnik mišljenja od včeraj ne sme napraviti. Naposled kaj jo boljše: da zre kvalitetna razstava mrko na ducat obiskovalcev, ali pa da bolj slučajno zbrane umetnostne predmete trumoma občudujejo gledalci. In upanje oslane, da bodo umetniki. ki danes težko žive, tudi kaj prodali. Slikarji. Od impresionistov razstavlja Rihard Jakopič. Kakor orjaški fragment si najdejo njegova dela pot do srca gledalcev. Starejša dela polila zanosa iu vere v moč, mlajša vsa čustvena, intimna in morda nekoliko mračna. Vse skupaj pa nesmrtna pesem slovenski knjigi, polju, oblakom, drevju, človeku, pesem, ki jo je v toliki jasnosti dojel pri nas morda le še L Grohar. Najmočnejša na razstavi je skoraj to pot poimpresionistična generacija, kar je značilno za umetnostni inventar »Salona Kos', in razumljivo (fejslvo zvezano s kon-zuinoin naše umetnosti. Zastopajo jo Anica Zupanr-Sodnikova z lepim »Pismom« in »Tihožitjem", Ivan Vavpotič z virtuozno naslikanim »Tihožitjem«, »Iz Štepanje vasi« ild., delo, ki ga mavrične barve in eleganca potisnejo nekam daleč od kvalitete nji-govih starejših del, Saša šantol z zbirko krajin, solidnih v koncepciji in izvršitvi. Dalje razstavlja skupino olj H. Smrekar, dela, ki so polna sodobne problematike, nekje na robu sveta karikature, vendar vsa mračna in temna, kakršen je pač današnji čas. F. Klemeučič si je našel solidno tehniko za dosego popularnosti, ravno tako tudi M. Koželj, ki pa jo vendar kvalitetno na nižji stopnji. V solidnega kolorista dobre kvalitete se razvija M. Gaspari. Snov, vzeta iz našega okolja z značilno čustveno primesjo, uapravlja njegova dela popular- Z naših gora Planinski vestnik je znan po svojih lepili prilogah naših goro in gorskih razpoloženj, ki jih uredništvu pošiljajo v objavo slovenski fotografski amaterji — ljubitelji planin. Že pred leli je uredništvo prišlo na lopo misel, da bi le slike, izdane v lepi monumentalui obliki, pomenile lepo slovensko knjigo, ki bi jo ljubitelji planin radi imeli v svoji ročni knjižici oziroma v svojih kabinetih in na mizah svojih delavnic. Tako je pred leti izšla prva knjiga reprodukcij najlepših planinskih fotografij v zbirki Iz naših gora. Sedaj pa je izšel drugi zvezek pod istim naslovom. Kakor smo že pri prvem delu poudarili vse vrednosti takega zbornika tako s propagandnega, planinskega in umetnostnega pogleda, tako tudi pri tem drugem zvezku moramo poudariti lep estetski izbor planinskih razpoloženj ter le|>o ureditev teh podob. Zbirko uvaja lepa barvna reprodukcija Zoisove zvončnice, takoj nato pa lep cvet Daphne Blagajane. Nato pa se vrste razpoloženja iz podnožij naših planin, naših manjših hribov in visokih gora, iz življenja na njih, podobe naših kmečkih koč, planinskih živali, gorskih cvetov, vremenskih spreminjav, ki dajo fotografijam lepe razpoloženjske ubranosti itd. Knjiga nima namena forsirati plezalslva in rekorderstva, temveč samo kazati lepolo slovenske pokrajine, podeželja, gorskih predelov iz vseh naših krajev, ne samo visokih gorenjskih planin, temveč tudi Pohorja, Dolenjske in ljubljanske okolice. Najne-znalnejši cvet in senca privabita ljubitelju pokrajino in fotografij prelep odsek slovenske zemlje in njene barve — in ta zvezek teh podob kaže lepoto, ki jo uživa izletnik, pravi izletnik, ljubitelj pokrajine, in podobo, kakršno je vjel na ploščo v svojem srečnem trenutku in estetski zado-voljivosti naših najboljših planinskih fotografov (Skcrlep, Ravnik, Brilej, Lipovšek, Smolej, Fre-lih, Krašovec ild) — lep zbornik slovenske pokrajinske podobe — je zbranih v teh podobah. Kipar Lojze Dolinar, tvorec snomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju v liuhlianski Zvezdi na, pa vendar še v okvirju dobre umetnosti. Mlajši slikarski rod je na razstavi nekam razbit. Dobre akvarele razstavlja B. Vavpotič. ravno tako tudi O. Globočnik. B. Jakac je zastopan z več pasteli, izvršenih v njegovi znani, blesteči maniri. Slabše jo zastopan Z. Mušič, lepo zbirko oljnatih slik pa ima zbrano F. Pavlovec. Njegove »Vikrče I. in II. spadajo ined najboljša dela na razstavi. Tudi sicer se ta nadarjeni kolorist dosledno razvija k vedno večji slikarski kvaliteti. M. Scdej je močan to pot posebno v svojih »Kompozicijah«. Barvno ga moremo smatrati kot enega najbolj pretehtanih slikarjev mladega rodu. Z barvnimi vprašanji se ba-vi tudi R. Slapernik in lazstavlja par dobrih podob. Starega borca za pravico ponižanih in razžaljenih se pokaže s vojimi risbami I. Čargo. »Zadnja koza« in »Pridelek bajtarja« so dobre po-dobe z umetnostnega, kakor tudi z vsebinskega stališča. Kiparji na razstavi so se z izjemo Goršela omejili le na mali format. Od starejših razstavlja I. Zajec lepo skupino »Tritona«, ki vsekakor zasluži, da najd" realizacijo v fontani. F. Gorše razstavlja lepi »Torzo«, ki je poleg »Eve« doslej eno njegovih najboljših del. Izrazit smisel za kubično obliko, ter naslonitev na plodni realizem sta poroka, da smemo pričakovati iz Goršetove delavnice še marsikatero kvalitetno delo. Male figurino, dognane in intimne razstavlja T. Kos. Nekako kolektivno razstavo del malega formata ima zbrano nadarjeni F. Smerdu. »Glava deklice«, »Deklica z grozdjem«, »Figurina« so plastike, ki razločno kažejo individualno noto kiparjevo, ki je razvidna predvsem v čustvenem odnosu do kiparskega predmeta in subtilnosti linije. S stroko, ki nam je do danes do mala tuja. se predstavi v večjem obsegu prvikrat medaljer-kipar S. Dremelj. Umetnostna panoga, ki ji jo drugod že zdavnaj odkazano odlično mesto, si mora ob kvalitetnih miniaturah S. Dremlja šele utirati pot. »Trubar« in nekatere miniature so dela, ki kvalitetno prav nič ne zaostajajo za večjimi našimi kiparskimi deli. Dr. S. Mikuž. Razstava karikatur Karikature P. Gospodnetiča. V istem paviljonu, kjer je urejena likovna razstava, je zbral zbirko karikatur mladi Dalmatinec P. Gospodnetič. Snovno se nanašajo večinoma na znanejše postave ljubljanskega javnega in kulturnega življenja. Značilnost njegovega dela počiva predvsem na zunanji dognanosti in spretnosti, kar izhaja iz naravnega daru mladega risarja in bi bilo škoda mu ne dali možnost nadaljnjega razvoja. Občinstvo si znane pojave z ljubljanskih ulic s pridom ogleduje, ter pomeni s tega stališča razstava gotovo uspeh. Pravi ljubitelj narave, kakor tudi ljubitelj umetniških fotografij, bo segel po tem zborniku, ki ga jo založilo Slovensko planinsko društvo. Želeli bi, da društvo izda vsako lelo tak lep zvezek ler ga pošlje tudi v tujino, kajti teka knjiga, ki ni Kričeča in nasilna, temveč ki prihaja iz srca in resničnega občutka, mora najti tudi sorodno uglašeno srce ter ga privabiti v to kraljestvo lepote, kakor jo predstavlja slovenska zemlja, td Srbske planine Srbsko planinsko društvo je izdalo za leto 1010. svoj almanah jiod naslovim »Našo planine«. Je to zbornik na 70 straneh, v katerem so opisane srbske planine, pota na nje ter oskrba, kakor^ tudi ves razvoj srbskega planinstva. Seveda so članki tudi bogato okrašeni s fotografijami ter tako n. pr. Slovencem morejo dati v besedi in sliki pogled v lepoto srbske zemlje ter v ureditev tu.jsko-promelnih zadev. Eden glavnih srbskih početnikov planinskega organiziranega dela inž. Stefanovič je za uvod napisal članek o razvoju planinske ideje in organizacije pri Srbih. Pozno — šele v našem stoletju po 1. 1901. — so se začeli prvi srbski ljudje zanimati za hribolastvo, po poj ni pa je planinska organizacija stopila v novo razvojno fazo ter je sedaj že na precejšnji viširfl. Nikakor se sicer še ne morejo primerjati z našo slovensko, so pa bili na najlepši poli, da tudi svoje gore preprežejo s planinskimi poti in oskr-bovališči, kar je prvi pogoj planinskega razmaha. Naslednji članki so še: Spomini na staro Avalo, kjer je bila do pred leti stara razvalina gradu in planinska koča (Dr. Ristič). Pot »Preko Ka-radžice« opisuje M. Jovanovič, Od Ljubolena na Korab pa Dr. Kostič; Durmitor, Bioč, Maglič je naslov opisu najvišjih srbskih, gora in ga je prispeval B. Cerovič. Okno in kapniki v so-leski Bu-kovske Reke opisuje M. Miloševič, planinska visoka jezera med njimi durmitorsko Črno jezero, pa V. Limič. Rudnik predstavi B. Dimitrijevid, Prokletije B. Cerovič, Ovčarsko kablarsko sotesko Dr. B. Milovanovič, Gornis L. Djenič, Homoljsko višino pa Mil. Miloševič. To so članki, ki spremljajo v tem srbskem planinskem almanahu za 1. 1940 .članke o najvažnejših gorskih in višinskih predelih, ki naj privlačijo tudi tujega planinca, da se naužije v njih lepote, ki jih nudi v obilni meri srbski del države. Na zadnjih straneh so opisane tudi proge in pota ter preskrba teh planinskih tur, kar je zelo praktično in l>o vsakemu, ki se zanima za to kraje, prišlo prav. Naslovna slika kaže Durmitorsko pogorje kjer se je začelo razvijati planinsko gorsko življenje, td. * Narodopisni kongres v Rimu. »Comitato Na-zionale del le Arti e Tradizioni Populari« v Rimu je sklical v dneh od 8,—12. septembra svoj četrti kongres. Delo na tem narodopisnem kongresu je razdeljeno na več odsekov. 1. odsek bo razpravljal oz. razpravlja o italijanskem življenju in ljudskem izročilu v zvezi s sredozemskimi deželami. II. odsek o italijanskih ljudskih običajih, ljudskem vremenoslovju, starih bajkah, praznoverju in verskih praznikih v obmorskih krajih. III. odsek o pravnem izročilu o morju. IV. odsek o ljudski literaturi: pesmih, pripovedkah, pravljicah in pregovorih, o igrah, muziki in narodnih plesih. Na tem odseku jo napovedan govor tudi narodopisen Milka Ukmftrja o naši narodni pesmi Lepa Vida ter njeni sredozemski provenienej in problematiki. V. odsek govori o italijanski ljudski umetnosti, o umetnosti, tehniki in stanovskih izročilih mornarjev in ribičev, o gradnji, okrasih in imenoslovju ladij v italijanskih izročilih. VI. odsek o italijanski govorici v Sredozemlju. VIL o jiodeželski sredozemski arhitekturi. Kakor vidimo, se Italijani zelo zanimajo za svoja narodopisna vprašanja ter jih rešujejo na znanstveni način. Tudi pri nas bi bilo treba že zdavnaj etno-grafijo in narodopisje Dostaviti na trdnejše znanstvene temelje* Otroški kotiček Mihževe čudovite dogodivščine (31) Začel je že kar nekam plaš-m begati po brezkončnih hodnikih; iz enega je prišel v drugega, konca pa še nikjer ni mogel ugledati. Nenadoma mu zastane korak pred neko odprtino na tleh, od koder je prihajalo čudno sikajoče šumenje. Radovednost je premagala strah in odločil se je iti pogledat. (32) V odprtino je držala lestva. Mihec je torej stopil na lestvo in začel plezati navzdol. Sikanje pod njim je postajalo vedno hujše in živahnejše, Mihec pa je kar stopal vedno globlje, šele na zadnjem klinu lestve je opazil, da na dnu tega brloga kar mrgoli velikih nevarnih kač, ŠPORT Šport zadnje nedelje Lahkoatleti" nogometaši, plavači, motoristi, tenis igralci, vsi so bili na delu zadnjo nedeljo, ki je bila zopet zelo bogata na različnih športnih prireditvah. Dopoldne so se vrnil« domov .naši vrli kolesarji, ki so dosegli tako odlične rezultate v devetdnevni ko-lesaiski dirki okrog Srbije in o čemur smo točno poročali v našem listu. Zmagovalce je ljubljansko športno občinstvo navdušeno sprejelo ter jih pospremilo k »Levu«, kjer so imeli kosilo. Še bolj navdušeni so pa bili Ljubljančani nad mnogoštevilnimi in dragocenimi darili, med katerimi je bil naj-krasnejši zlat pokal, katerega je prejel prvi zmagovalec Petemelj od Nj. Vel. kralja Petra II, Nogomet Nogometašem je okroglo usnje prineslo takale uspehe: Slovenska nogometna liga; ... 2elezničar:Mars 3:2 (3:2). ISSK Maribor :SK Kranj 1:1 (1:1). Amater:SK Ljubljana 3:2 (0:0). -t'm--. Bratstvo:01imp 4:1. Tabela v slovenski ligi: Bratstvo 2 2 0 0 7 3 4 Amater 2 2 0 0 5 3 4 Kranj 2 1 1 0 3 2 3 Ljubljana 2 1 0 1 6 3 2 Železničar 2 1 0 1 4 4 2 Maribor 2 0 1 1 i 5 1 Mars 2 • 0 0 2 4 6 0 Olimp 2 0 0 2 2 6 0 Hrvatska liga: Hašk:Gradjanski 1:1 (1:0). Hajduk:2elezničar 3:1 (3:1). Concordie:Slavija 1:1 (1:0). Bačka:Sašk 2:0 (1:0). Srbska liga; Jugoslavija (Jabuka):Jedinstvo 4:1 (1:1) Vojvodina:Bask 5:8 (2:). Gradjanski:Jugosl8vija (B) 1:0 (1:0). Bata:BSK ls 0(0:0). Slavija:ŽAK 3:3 (3:1). Plavalni dvoboj Madžarska : Jugoslavija 22:18 V Segedinu so se naši plavači odlično držali, saj so napram izbornim madžarskim plavaaem dosegli v plavanju neodločen rezultat, v vvaterpolu pa so Madžari prav tesno premagali naše reprezentante, ki niso brli kompletni. Rezultati so naslednji: 100 m hrbtno: 1. Ciganovič (J) 1:12.4, 2. Kovacs (M) 1:14.6. 400 m prosto: 1. Tatos (M) 4:55, 2. Žižek (J) 5:09.6. 100 m prosto: 1. Elemeri (M) 1:00.2, 2. Pelhan (J) 1:03. 200 m prsno: 1. Cerer (J) 2:45.8 (nov jugoslovanski rekord), 2. Fabiani (M) 2:522. 4 kral 200 m: 1. Madžarska 9:22, 2. Jugoslavija (Curtini, Pelhan, Balla, Žižek) 10.02, 3 krat 100 m mešano: 1, Jugoslavija (Ciganovič, Cerer, Defilifiis) (nov jugoslovanski rekord), 2. Madžarska (Galarnbos, Fabian, Elemeri) 3:13.8. Stanje točk: Jugoslavija 18, Madžarska 22. Tenis Madžarska : Jugoslavija 3:3 Double Mitič-Mayr : Szigeti-Stolz 5 : 7, 6 : 3, 6 : 8, 6 : 4, 6 : 3. Punčec-Pallada : Asboth-Gabori 4 : 6, 6 : 3, 6 : 8, 6 : 4. Single Petery : Mayr 6 : 4, 6 : 1, 6 : 3, Punteč : Asboth 6 : 4, 1 : 6, 1 : 1, nakar je bila pri tem stanju igra prekinjena, ker Punčec ni hotel igrati dalje in je zato pripadla Madžarom Tenis v Belgradu V finalni igri za teniško prvenstvo je Ba-ranovič premagal Smerduja s 6 : 2, 6 : 3, 6 : 0. Rezultat četrtfinalne tekme Parin • Radisavljevičeva 6 : 3, 6 : 4. Pollinale: Mitičeva-Parinova 6 : 2, 6 : 3. Finale ga. Mayer-Semečeva : Mitičeva 6 : 3, 6 : 2. Juniorji pollinale: Lukman : H.irvat 6 : 1, 6 : 0 Milavec : Geduldig 6 : 2, 3 • 6, 6 : 3: Perleš : Djordjevič 6:1. 7:5, Pollinalne tekem: Svejič : Tončič 7:5. 7:5 Dr. Smerdu : Lukman 6 : 1, 6 : 3 Korenčan : Vladislajrljevič 6 : 4 6:1. Pari gospodje: Smerdu Boris - Bogdanovič : Petrovič-Cvetanovit 6 : 1, 6 ; i Weitner-Cvejič : Tončič-Korenčan 6 3, 0 : t, 6 : 3 Bo-jovič -Mogin : Radovič-Berta 6 : 0. 6 : 8, 6 : 4. Dame in gospodje meša-o: Mitičeva-Bogdano-vič : Živanovičeva-dr. lvkovič 6 . 0. 6 : 2, Jovano-vič-Radovanovič : Parin-Konjovič 6 ; 4, 7 : 5 Pol-finale Mitičeva-Bogdanovit gc Mayr-Sernečeva-Boris Smerdu 0:66:3, Lahka atletika Dvoboj Hrvatska : Srbija 116:86 V nadaljevanju atletskega dvoboja med reprezentancama Hrvatske in Srbije 60 bili doseženi naslednji rezultati: 100 m: Stefanovič (Srbija) 11.4 sek.; 2. Dimi-trijevič (Sr) 11.4. 3. Tauber (Ur) 11.5. 4. Urbič (Hrvatska). Kopje: 1. Jandrlič (Hr) 50.10 m. 2. Smejda (Sr) 49.83 m. 3. Jano (Sr) 47.18 m. 4. Urilič (Hr) 46.77 m. ' 400 m zapreke: I Rozenberg (Hr) 60.3. 2. Ca-tlč (Sr) 62,2. 3 - Klein (Hr) '62.-L -4J Jovič (Sr). Troskok: 1. Vučevič (Sr) 13.93. 2. Gal (Hr) 13.91. 3. Šimunovič (Hr) 13.34 4. Lazarevič (Sr) 1'3.29.'--------■■■• 11 ••<■ -nla obrivesom Čmič : Merksamer 3:1, Dolinar Črnič 3 0 (M). Marinko : Merksamer 3:1, Marinke ■ Črnič 0:2. Tu se je Marinko, ker ni imel svoiega loparja, udal Dolinar : Merksamer 3:0. S tem je poslal Dolinar prvak Celja in Savinjske doline in je osvojil lep prehoden pokal. Prav tako je moštvo Haška za prvo mesto dobilo pokal in sten slavilo dvoino zmago. Sovjetiji primanjkuje železnih cest Okrog borbe za pomorsko pot v Indifo. Na sliki je angleško pristanišče Port Said in vhod v Sueški prekop. To pristaniiče so Italijani že večkrat bombardirali. Zelena Siegfridova črta in zanimivi hlebčki V Andrejevi dvorani moskovskega Kremlja, torej v dvorani nekdanjih ruskih carjev, sedi natrpanih tisoč mož v sivih plaščih, z rdečimi traki obrobljenimi čepicami v rokah. Na odru so zavzeli mesta Stalin, KaganoviČ, 2danov in en zastopnik generalnega štaba. Stalin govori pred mikrofonom. V suhoparnih, odsekanih besedah se obrača na tisoč mož doli v dvorani in na sto tisoč njihovih sodelavcev; o njihovem delu jim govori, o težavah, uspehih in naporih, ki jih narod pričakuje od njih. Govori o lokomotivah, o dvotirni železnici, o netočnostih v voznem redu in pri gradnji vagonov, kajti možje v sivih plaščih in modrordečih kapah so železničarji in politični odbor komunistične stranke je smatral za potrebno, da jih je treba priganjati in opominjati, kajti vprašanje sovjetskih železnic je prej ko slej najbolj pereče vprašanje državne uprave. O nobeni državi na svetu ni tako nasprotujočih si poročil, kakor o Sovjetiji, nobene države na svetu tako ne grde in tako ne hvalijo, kot njo. Toda najvdanejši Stalinovi služabniki v Kremlju priznavajo, da je promet te velikanske države zanič in da je to eno najtežjih vprašanj, ki jih je treba kako rešiti. Ze leta in leta delajo na tem, več let že govore o zgraditvi železniškega omrežja, toda tudi v letu 1940, na koncu druge petletke, je ta nesreča prav tako velika, kot je bila na kraju komunistične revolucije. Na čelo prometa je zopet postavljen KaganoviČ, Stalinov zet, »železni ljudski komisar« imenovan. Na njegovo pobudo so sklicali železničarski kongres v Andrejevi dvorani, kjer je dobilo tisoč vlakovodij, premikačev, postajenačelnikov in železniških čuvajev od Stalina Leninov red zaradi zvestega službovanja. Toda način priganjanja k delu z odlikovanji in javnimi zborovanji nizkega stanja sovjetskih železnih cest prav nič ne spremeni. Vprašanje sovjetskih železnic je dvojne narave. Prvič je železniško omrežje odločno premajhno in je kakor z gospodarskega, tako z vojaškega vidika neobhodno potrebno povečati ga. Drugič so prometna sredstva in ves način, kako se promet vrši, vse kaj drugega kot brez napak: zanemarjanje tehničnih naprav, stalno spreminjanje in zmešnjave pri voznem redu, prometne nesreče zaradi nepazljivosti so na dnevnem redu. Mrtvičnost ruskega mužika je še vedno v kosteh na moderno tehniko neprivajenega sovjetskega učenca. Moskva še nič ni poskusila spremeniti način vzgoje k vzbujanju ljubezni do dela z disciplinskimi kaznimi, izgnanstvi, stahanovščino, odlikovanji, silo, s procesi zaradi sabotaže, s slaščicami in bičem. Uspehi so tu, toda Stalin v svojem govoru sam priznava, da niso taki, kot bi morali biti. Drugo vprašanje pa je še strašnejše. Tu tudi govori, zborovanja, odlikovanja in kazni nič ne za-ležejo. Leta 1914 je bilo celo železniško omrežje velikanske ruske površine samo 70.000 km dolgo. Izredno malo je za tako razsežno državo, da je imela samo eno veliko prometno žilo, železnico preko Sibirije, in le kakega pol ducata velikih železniških prog v evropski Rusiji. Vojna, revolucija, državljauska vojna so še to število zmanjšale; leta 1923 so lahko uporabljali le kakih 40.000 kilometrov železnic; mnogo mostov, kolodvorov in vagonov je bilo porušenih. Velika skrb Moskve je bila, to zopet popraviti; takratnemu državnemu predsednikti Rykovu se je posrečilo povišati železniško omrežje do leta 1928 zopet na 70.000 km. Prišla je prva petletka. Začela se je industri-jalizacija dežele, Moskva je hitro naraščala, nastala so nova mesta v Uralu, vzgajali so rdečo armado in vse je vpilo, da se morajo tudi prometna sredstva sporedno s tem povečati. Do konca prve petletke so predvidevali 14.000 km novih železniških prog, kar se pri tako velikanski državi že itak malo pozna. Ko je petletka pretekla, so narasle železnice le za 7000 km, torej ravno za polovico manj, kot je bilo določeno. Zaman so v časopisju vsak dan napadali delavce in inženire, zaman so dnevno objavljali številke, odstotke, izdelke tovarn za vagone: načrta niso dosegli. Sledila je druga petletka leta 1933. Manjkajočih 7000 km iz prejšnje petletke je bilo treba po novem načrtu nadoknaditi, 5000 km preusmeriti na električni pogon, na deset tisoč kilometrskem pasu prekosibirske železnice položiti še en tir, da bo proga dvotirna, in končno postaviti novih 14.000 kilometrov. Nastala je prava kilometerska vročica. Kolone priganjačev so imele z ognjevitimi uvod- Spominska vožnja prve letalhe Prva ženska, ki se je dvignila z letalom v zrak, je bila Američanka Mrs. Edith Druce. To se je zgodilo leta 1908 v francoskem mestu Le Mans. Mrs. Druce je tvegala prvi ženski polet na majhnem lesenem letalu tvrdke Wright, ene prvih letalskih tovarn na svetu. Vodil ga je lastnik Wilbur Wnght sam. Letalo se je majavo dvignilo z zemlje, se povzpelo do višine 100 metrov m je ostalo cele tri minute v zraku. Ko je pristalo, so priredili pogumni letalki navdušene ovacije. Njeno ime je bilo objavljeno v vseh časopisih; prvi ženski, ki se ie dvignila z letalom v zrak, je postala najpriljublienejša junakinja sveta. Ni dolgo od tega, ko je priredila neka ameri-kanska letalska družba letalski dan v Newyorku. Pri tej priliki se je spomnila prve letalke in jo je povabila na »spominski izlet«. Nudila ji je velikansko moderno potniško letalo za polet nad New-yorkom. Mrs. Druce je vabilo ljubeznivo in hvaležno sprejela. Ko je letalo krožilo nad nebotičniki, je postala naekrat zaskrbljena. Vsa bleda je napisala na listek nekaj besed in jih izročila pilotu. To so bile besede prve junakinje zraka: »Ne prehitro, mladi mož, in ne previsoko!« Nove modne neumnosti V Los Angelesu so imeli modno revijo, ki ie bila celo za Ameriko prava senzacija. Angleški modni kralji so se spomnili, kako obogatiti svoje odjemalke z novo neumnostjo. Manekine so kažoč različne kroje, nosile v rokah tudi male pse, mačke, papige, opice. Tolmač je prepričeval prisotne dame, da bodo odslej morale nositi vedno kroju prikladne živalice, ki da neobhodno spadajo k modi. Neki prisotni mož si je dovolil vprašanje, če bodo imeli v bodoče modni saloni tudi živalske vrtove, da bi si lahko dame pri nakupu obleke izbrale takoj (udi njenemu kroju odgovarjajočo živalico. Odgovora ni dobil, pač pa je njegovo vprašanje izzvalo nekaj slabih komplimentov in protestov, čeprav ni bilo brez vrednosti. Taka je pač — moda. niki v časopisju, z govori strankinih tajnikov pravo tekmo s časom. V delavnicah državnih železnic so delali na tri šihte. Vojaki in politični kaznjenci so vozili pesek, nosili železniške tramove... Do leta 1937 je bilo dovršenih zojiet kakih 8000 kilometrov, tako da je bilo vsega v promelu 85.000 kilometrov. Časopisje poroča, da je danes v Sovje-tiji v prometu vsega okoli 90.000 km obsegajoča železniška mreža. V Uralu in na Kavkazu so proge že nekoliko elektrizirane, prekosibirska železnica pa še danes ni vsa dvotirna. Če so početvorili izdelovanje lokomotiv, še niso odpomagali obupnemu pomanjkanju vagonov. Moskva je sedaj križišče 12 železniških prog, na deželi, zlasli v Ukrajini in Sibiriji, je pomanjkanje železnic skoraj neznosno. Borba za železno cesto se bo morala v Sovjeliji krčevito nadaljevati. In še bodo delili odlikovanja, še bodo rabili stahanovce, da bodo izdelovali nenaravno hitro slabe izdelke in se v petih letih uničili, še bodo pisali ognjevite članke, še izrekali ostro kazni, še bodo padale slaščice in bič, dokler se ne bo poživilo bolno dete sovjetskega, toliko hvaljenega gospodarstva. Da bomo videli, kako nesorazmerna je dolžina sovjetskih železnic če jo primerjamo z drugimi državami, si oglejmo naslednje številke: evropski del Sovjetije meri 4,582.350 kvadr. km; Belgija ima 30.444 kvadr. km in je približno 150 krat manjša od Sovjetije. Ze leta 1930, torej pred desetimi leti. je bilo v Belgiji 11.093 km železnic. V velikostnem sorazmerju z Belgijo bi morala imeti Sovjetija vsaj 1,640.000 km železnic, ima pa jih danes po sovjetskih uradnih podatkih 90.000 km. Tudi če vzamemo v.poštev gostoto prebivalstva in vse mogoče druge okolnosti, ki so v prid Sovjetiji, je dolžina toliko hvaljene sovjetske železne ceste še vendar osuplo majhna. Kremenjah hot gnojilo Kitajski kmetje prinašajo v nasade buč, kumar in opija kot jajce velike kremenjake iz rek in jih polagajo na njive, da bi pospešili rast in zorenje sadežev. Ko so kmete spraševali, v čem prav za prav vidijo korist tega kamenja, so jim odvrnili, da kremenjak zadržuje in hrani v sebi sončno toploto, ki učinkuje na rastline še ponoči, tako da tudi takrat rastejo, v kolifcor je to odvisno od toplote. Drugi menijo, da kamenje zaj^ržuje vlago v zemlji, ker jo ovira pri izhlapevanju. Kremence vsako leto izmenjajo, ker po tem času »svojo vlago zgubijo«. V neki drugi kitajski pokrajini oblagajo s kamenjem razsežna melonska polja, ker, tako pravijo kmetje, kamenje ščiti rastline pred pripeka-jočimi sončnimi žarki in jih varuje pred poplavami kadar se utrgajo oblaki. Ob rekah in v kamnolomih so številne luknje, iz katerih ljudstvo že stoletja odnaša kamenje na njive. V okolici pridelani sadeži res dobro uspevajo. Melone dosežejo 50 centimetrov v premeru, imajo slastno rdeče meso in so f>o prijetnem, okusu daleč okrog znane ter zaželjene. Kremenjak ima neko posebno lastnost, da zbira sončno toploto in drži vlago v zemlji. Pri veliki vročini vsrka kamen več gorkote kot zemlja sama. Ko sončna toplota poneha, začne kamen oddajati zemlji pridržano toploto, Tako na eni strani prerečuje preveliko pripekanje sončnih žarkov, na drugi strani pa toploto časovno koristneje porazdeli. Kremenjak tudi zabranjuje preveliko izhlapevanje v zemlji nahajajoče se vlage. Tako so zaščitene rastline s kamni pred sončnim pripekanjem, četudi le samo posredno z zadržava-njem vlage. V teku sedanje vojne časniki mnogo pišejo, še bolj pa govore ljudje o raznih strašnih iznajdbah, s katerimi se narodi bore in ki nekatere baje še drže skrile, da jih uporabijo v skrajnem primeru. V resnici se sedanja vojna poslužuje strašnejših in tehnično bolj dovršenih sredstev, kakor prejšnja, dasi tudi prejšnja ni bila v tem oziru prav nič nedolžna in je v prvem letu svojega trajanja od 1. 1914 do 1. 1915 zahtevala najmanj desetkrat toliko človeških žrlev, kakor sedanja. Vsa sredstva, ki se jih v sedanji vojni [poslužujejo, pa so bila znana že pred svetovno vojno, ter so v sedanji vojni le izpopolnjena. Tehniki so med seboj tekmovali, kdo bo dosedaj znano orožje še izpopolnil, kdo bo dognanja tehnike v vojne namene bolj izkoristil. Magnetne mine To velja tudi za magnetne mine. Načelo magnetizma je znano že dvoje tisočletij in le spretna konstrukcija ter uporaba magnetizma se je nekaj časa uveljavljala tudi v minah. Sicer pa tudi pojem magnetne mine ni nič novega in so jo na pr. Švedi skonstruirali že pred 30 leti, samo uporabili je niso. O drugih strašnih bombah, to je uranovih, ki bi zažigala cele pokrajine, ki bi uničevale in spremenile cela jezera v kotle pare itd. dosedaj v vojni ni bilo nič slišati in Bog ne daj, da bi kdaj bilo! Sicer pa ima končno že vsaka klinika po več desetletij vsaj po eno uranovo bombo: malenkosten košček radija. Uran je namreč ona prvina, kjer se proces razpada prvin in atomov najbolj jasno vidi. Uran oddaja iz sebe razne ema-načije, del urana je prvina radij, ki zopet razpada v radijeve emanacije in ko prvina ura«, oziroma njegov izvleček radij povsem razpade, dobimo mrtvi svinec. To pa gre seveda za človeške pojme kar počasi in če bi se kakšnim ameriškim tehnikom res jiosrečilo, da bi ta naravni razpad pospešili do skrajnosti, potem šele dobimo prave učinke radijske bombe. Dosedaj pa je uran, oziroma radij služil le za zdravljenje bolnikov, zlasti pri rakovih tvorbah. Načelo uranovih bomb pa je torej znano; odkrila sta ga pred (petdesetimi leti Francoz prol. Curie in njegova žena gospa Cu-rie, ki je bila po rodu Poljakinja. Siegfridova črta Tudi glede sestave Maginotove in Siegfridove črte ni nobene skrivnosti. Površni ameriški časnikarji so se seveda zelo čudili, ko so si po prestani borbi na zahodni fronti ogledovali Magi-notovo in Siegfridovo črto. Videli so, da so utrdbe Maginotove črte snežno bele, utrdbe Siegfridove črte pa skrivnostno zelene. Uganili so: Francozi so uporabili za svojo črto najfinejši cement, Nemci pa neki čudoviti cement, ki je zelene barve in katerega skrivnost je skrita in je Nemci ne izdajo. V resnici ta zeleni cement ni prav nobena nemška skrivnost. V Sloveniji pozna skrivnost zelenega cementa skoraj vsak boljši tehnik. Za stavbe, tudi za visoke, n pr. za nebotičnik v Ljubljani, je bil navadni fini beli cement kar dober, saj je izvrstno uporaben za železobeton, toda znano je tudi, da beton iz belega cementa ni tako od-jjoren na pr. proti kislinam, proti spremembam v temperaturi ozračja in lako dalje. Celo najbolj navadna kislina (v kemijskem smislu besede), lo je voda, sčasoma načne beton iz belega cementa, še bolj pa druge, kakor si navadno pod besedami kisline predstavljamo, na primer solna, žveplena, soliterna, da navedemo najbolj navadne. Ne lako drugi, to je zeleni cement, ki ima povsem drugačne kemične lastnosti, kakor pa bdi cement. Zeleni cement so spoznali kaj kmalu po vojni. Ta cement ima vse boljše lastnosti, kakor beli. Hitro se namreč sfrdi, se more strjevati tudi ob slabem vremenu na prostem, je odporen skoraj proti vsem kislinam, kljubuje učinku razstreliv ter je mnogo trdnejši, kakor pa beli cement. Mislim, da je bila prva tvrdka, ki je uporabila zeleni cement za svoje podjetje, neka tovarna v Tržiču, katera, ne vem natančno, zdi se mi, da neka usnjarna. Usnjarne uporabljajo močne kisline, ki se po uporabi odtekajo v odvodne kanale in tam glodajo beton. Pri takih usnjarskih, kemičnih in sličnifi tovarnah v resnici kanali kaj kmalu razpadejo. Omenjena tvrdka se je odločila, da zgradi odvodni kanal iz zelenega cementa. Gradili so ga' v najslabšem vremenu, bil je hitro dovršen, zato pa je tudi odporen proti slehernim kislinam in odpadkom. Tej tvrdki so sledile tudi nekatere druge slovenske tovarne. Sicer pa je bila o »zelenem cementu. slovenska javnost prav dobro poučena iz predavanja, ki ga je imel pred leti vseuč. prof. dr. Miroslav Kasal v Društvu inženirjev in arhitektov v kazinski dvorani in je o tem predavanju »Slovenec« priobčil obširno poročilo. V primeri z belim cementom pa ima zeleni cement eno veliko slabost: že pred to vojno je bil več kot trikrat dražji od sicer tudi dragega belega cementa. Tudi se stavbeniki poslopij za zeleni cement niso veliko zanimali, ker jim je cenejši cement popolnoma zadoščal, zato je bila proizvodnja posebnega zelenega cementa omejena. Ljubljani najbližja tovarna zelenega cementa je v Istri. Ni znano, če so se dalmatinskim tovarnam cementa posrečili poskusi z izdelavo tega cementa, ki zahteva naročite sestavine, zlasti aluminij in silicij. Prav v tem je bil vzrok prednosti Siegfridove črte pred Maginotovo: Stedljivi Francoz se je odločil za cenejši beli, odločni Nemec pa je žrtvoval za varstvo svojih meja prav vse, kar je mogel ter se ni ustrašil visokih stroškov za zeleni cement. Zato je bila Siegfridova črta nepremagljiva, z Maginotovo črto pa vemo, kako je bilo. Skrivnost zelenega cementa pa je bila znana Francozom že dolgo pred to vojno prav tako kakor Nemcem. Karbid Drugo skrivnost so razglasili ameriški časnikarji. Občudovali so nemške vojake, ki so se pripeljali v Francijo s težkimi avtomobili — niso pa imeli nobenega bencina. Natočili so kjer koli v svoje »motorje« vode in metali vanjo neke »zanimive in skrivnostne hlebčke«. Domnevali so, da je to kakšen ekstrakt nafte ali neko novo gorilno sredstvo. Tako gorilno sredstvo smo poznali že otroci, ki smo rastli med prejšnjb svetovno vojno: ime mu je kar enostavno, karbid. Karbid je čista kemična sestavina kovine kalcija in nekovine ogljika (Ca, C) torej navaden apnenec, ki mu je odvzet kisik. Karbid razvija, združen z vodo plin acelilen, ki je zelo eksploziven. Med prejšnjo vojno so vojaki uporabljali karbid za reflektorje, revne družine pa tudi za razsvetljavo. Do nedavnega so imeli tudi kolesarji acetilenske svetilke. Ideja, uporabiti karbid, oziroma acelilen za pogon, ni nikakor nova. toda težko je bilo skonstruirati motor, za katerega bi bil ta plin uporaben. Nemcem se je to sijajno posrečilo, ko niti za avtomobile ne jjotrebujejo več bencina. Sicer pa končno: Največ |Jogonske sile je dobival človek še . vedno iz zgorevanja ogljika s kisikom in v nafti, premogu, oglju, karbidu, lesu. ni druge moči, kakor jo daje proces., ko se veže ogljik s kisikom. Sedaj berem, da je neki švedski inženir sestavil motor, kjer bo mesto bencina mogoče ujiorabiti karbid. Vse kaže, da je tega švedskega inženirja nemška vojna tehnika že prehitela, kar je dokazal pohod nemških motoriiiranih oddelkov v Francijo. j Napad strmoglavcev »Stuka« t zaščiti lovskih IctaL Prve plinske maske Prve plinske maske so uporabljali v svetovni vojni 1914—1918. Uvedel jih je poročnik Nasmith, komisar kanadskega Rdečega križa; sedaj se nahaja v Londonu. On sicer ni že v naprej pripravil mask, da bi jih vojaki v primeru nevarnosti lahko že uporabljali, temveč ga je k temu prisilila plinska vojna. Nasmith je vodil takrat v Franciji neki vojaški laboratorij. Nekega dne je videl, kako se spušča rumenozeleni oblak nad rove kanadskih vojakov. Takoj je spoznal nevarnost, ni je pa mogel več preprečiti. On sam je s svojimi vojaki postal žrtev zastrupljenja s strupenim plinom. Videl je, da je glavna sestavina plina klor in je takoj našel sredstvo za preprečitev od tega plina preteče nevarnosti. V svojem laboratoriju je imel natrijev sul-fat za razkuževanje pitne vode. Z njim je polil vato ter jo razdelil vojakom kot sredstvo proti učinkovanju klora, dokler niso izdelali pravih mask. 7a čn!n> So!8ke torbice, nato MJlU. hrbtnike, aktovke, peresni ce v veliki izbiri priporoča IVAN KRAVO? Maribor. Aleksandrova 13 Razglas Občina Jesenice razglaša, da se bo vršila Ii. pismena ofertalna licitacija za oddajo sledečih del za Delavski dom na Jesenicah, in sicer za 1. težaška, zidarska in železobetonska dela, 2. dela iz umetnega kamna, 3. kleparska dela. Licitacija ho dne 21. septembra 1940 ob 11 dopoldne pri podpisani občini. Podrobnosti za oddajo in proračunski predlogi se dobe v občinski pisarni. Občinska uprava Jesenice, dno 5. septembra 1940. Mali oglasi * f»"i °*llu',h »••!• niti besed« I din: tenltovanjakl •Klael t dla Dehelo tlnkau« naalovo« henrilr •• računajo ■ vojno. Najiuaojgl >nenek ia m»'l oirlaa IS din. ■ Malt •ela»l « plačujejo takoj pri naročilu. • Pri orlaslh reklamnera inatnja ac računa anokolnnaka. t mm visoka »elitna »rutica po I din • Za plamen* odgovor* ded* aiallb »članov treba prllollU inamko. SlužbeisčejoMISlužbodobe Absolvent gradbene delovodske Sole s E-letno prakso, želi pri merne zaposlitve. Fonud be upravi »Slovenca« pod »Pollr«. ( Šivilja gre šivat na dom. - Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Večletna praksa« 13.592. (b ESBBffl Majhno parcelo za zidavo vlsokoprttllčne hiše prodam v bežigrajskem okraju. Vprašati v Podmilščakovl ulici 11. Posestvo v Prevorskem Dobju z vsemi potrebnimi poslopji, veliko okoli 10 do 15 oralov, naprodaj za 100 do 150.000 din. Poizvedbo pri: Dr. Ogrizek. Celje. (P) Večje industrijsko podjetje išče mm\ Zdravega učenca poštenih staršev - takoj sprejme Ernest Kos, trg. z mefi. blagom, Kozjo, (v 14 letni fant kmečkih staršev, se želi izučiti v trgovini na Co renjskem. Ponudbe poštno ležeče Komenda pod »Pošten«. (v Dva mizarska pomočnika takoj sprejme Bitenc — Vlžmarje, St. Vid nad Lj. Krojaškega pomočnika takoj sprejme za stalno Eržen Josip, Stražiščc pri Kranju. (b Agilnega potnika za obisk gostiln Iščem. -Ponudbe upravi »Slov« pod »Gostilna« 13.585. (b 2 čevljarska pomočnika in služkinjo takoj sprejme Joško Keber, čevljarstvo. Tržaška 1, Pobrežje, Maribor. (b Učenec se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki na deželi. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Pošten« 13.375, (v 'Kupimo Enovprezno kočijo dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.559. (k Dva mizarska pomočnika samostojna, za izdelovanje pohištva, sprejmem za dolgo, dobro namoščo-njo v Dalmaciji. Ponuditi se v Frančiškanski ulici 4, trgovina s stroji. ksmika-postovodjo s petletno prakso v izdelovanju celuloze in papirja ter poznanjem odgovarjajočih tovarmšk h naprav. Prošnje je treba do 25. septembra 1940 poslati na »Publicitas« d. d. Beograd, poštni predal 60 pod št. 18305. Elektromonter dober projektant z mojstrskim izpitom ali tik pred izpitom — se takoj sprejme. Ponudbe podr. »Slovenca« v Celju pod »Samostojen elektromonter« 13.535. (b Šoferja treznega, zanesljivega -sprejmemo za 4 tonski tovorni avto na nafto. -Prednost imajo mehanjki, zmožni event. popravil avtomobila. Ponudbe na : »Opeka« družba z o. z.. Ljubljana, Miklošičeva 6. Brez posebnega obvestila Zapustil nas je ljubljeni soprog, papa, dedek' in brat, gospod Ivan Rozman višji sodni oficial v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnega bo v torek, dne 10. septembra ob 5 popoldne z Žal — iz kapele sv. Janeza — na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 8. septembra 1940. Ivanka, soproga; Ciril, sin; Metoda por. Fišinger, Nika por. ing. Hafner, Draga, Breda por. Maliovič, hčerke — in ostalo sorodstvo. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir. LJubljana VVolfova ulica št. 3 Kupujemo srednje in večje gozdove vsake vrste. — Ponudbe sprejemamo samo od lastnikov gozdov. Dubravka, Zagreb, Ilica 11. VURff^flHflm BtoZBti 50 _____tertr dJuxr&o€&/i SI UUUD BRE20BVEZM0 OGUOATE PRI IGN.VOK UUaUAHA. TAVCABJEW * Otavo v košnji sladko, prodam, Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.575. (1 Moško kolo ugodno prodam. Sv. Petra nasip 51, Ljubljana. (1 Kolesa, motorji! Za časa velesejma veliko znižane cene. Remec, Dolenjska cesta 5. (1) Koroške brusnice dnevno sveže, razpošilja od 6 kg naprej Henrik Cehner, Llbellče, želez, postaja Dravograd-Meža. Potile Nemščina začetnlškl, nadaljevalni ln koverzacljski tečaji -dnevni in večerni. Beethovnova ulica 9/1. (u Nemščino, francoščino, klavir redno poučuje A. Potočnik, spec. diplomirana, Groharjeva 2, vhod Tržaška cesta l/I. (u Inštruktorja (-ico) za trotješolca klas. gimnazije, za 4. razr. ljudske šole in za pouk klavirja, zares odlično ln vsestransko, neoporečno moč, sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.585. (u IMUSII Najboljši dijaški list jo »Naša Zvezda« i Uprava, Ljubljana, Streliška ulica 12/11. (D Foto-amaterjem razvija, kopira tn povečava Fotn atelje Manetnl Ljubljana- Vit P690AU Jilnoge QM[u>diri}& rutine^iuii^ kako udobna, koristna in Irpa je v kuhinji lična Junghansova kuhinjska ura. Okusne oblike, dolga trpežnost in nizke cene — to so prednosti svetovno znanih jfimgltMU UR DOBIJO St v VSEH STROKOVNIH TRGOVINAH Z URAMI' Zahtevajte povsod naš list! Umrl je moj ljubi mož, gospod JOSIP SCHITTANZ trgovec v Celju Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 10. septembra 1040 ob petih nopoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Celje, dne 9. septembra 1940. Žalujoča soproga Leopoldina S c h i 11 a n z. Globoko užaloščeni naznanjamo, da nas je danes za vedno zapustil, po kratki mučni bolezni, v svojem 65. letu starosti, naš nepozabni, nadvse ljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod Josip Zolnar orož. narednik v pok. in posestnik Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 11. septembra 1940 ob 10 dopoldne, izpred hiše žalosti na domače pokopališče. Sv. Jurij ob Taboru, dne 9. septembra 1940. Globoko užaloščena soproga Štefka; Josip in Pavel, sinova — ter ostalo sorodstvo. Alphonse Daudet: 36 Jakec Prevedel Fišer Franc Ta brezmejna sumljiva tišina, kot da bi zamrlo vsako življenje, se je zdela dečku kot ne ki ogromen, splošen spanec in bal se je, da bi zaslišal pred seboj trudnega smrčanja, ga je tam doli na tistem kupu kamenja tnko grozno prestrašilo. Celo lahen šum lastnih korakov ga je vznemirjal. Parkrat se je sunkovito obrrnil... Odsev Pariza še vedno sveti na obzorju. Od daleč se sliši škripanje koles in žvenket kraguljčkov. Deček si je dejal: »Po-čakajmo!« Toda ničesar se ni pokazalo in neviden voz, čigar kolesa se menda tnko s težavo premikajo, se je pogreznil nekam daleč drugam na obzorju. Oglasil se je, umolknil in zbudila ga je spet zvita hudomušnost kakšne slabe ceste, a prikazati se nikakor ni hotel. Jakec potuje naprej... Kdo je tisti človek, ki čaka in stoji tam na ovinku cestc? . .. Eden je, dva, trije... To so drevesa, visoke jagnedi, na katerih trepeta vsak listič, a vrli se jim nikdar ne upogne, potem bresti, stari francoski bresti z zavitimi debli, vsi v listju, ogromni in nenavadni: in Jakec hodi. .. Pri-roda ga obdaja, sprejela ga je v tisto veliko skrivnost pomladnih noči, ko človek misli, da sliši travo rasti, da se odpirajo popki in zemlja, da bi rodila. Vsak tak čuden šelest ga je prestrašil. Če bi zapel, da bi postal bolj korajženl Sredi teme se je spomnil in zapel neko uspavanko, katero mu je nekoč pela mama v njegovi sobici, kadar je ugasnila luč; čeveljčke imam rdeče, draga moja, srček moj. Tale pesmica je drgetala v mrzlem zraku in ganljivo je bilo slišati ubogega dečka, ki mu je glas trepetal sredi dolge črne ceste in se je poslužil tresoče se in zveneče strune svoje pesmi, da bi ga ohrabrila... Nenadoma je pesem zamrla. Nekaj strašnega se je približevalo, neka gmota, bolj črna kot noč, kot da bi temine iz prepadov drle nad dečka, rla bi ga zadavile. Poslušal je, toda videl in razločil ni ničesar. Najprej so se zaslišali kriki, nerazločni človeški kriki, podobni joku'ali rjovenju, na.o votli udarci, pomešani v hrup silne nevihte, naliva, ki bo vsak čas nad njitn in ki ga :a grozni oblak nosi s selx>j. Naenkrat se je raz-leglo grozovito mukanje. Voli, voli so bili, cela čredti se je gnetla med obema jarkoma, zajela malega Jnkca, ga odrivala in suvala. Čutil je vlažno saj>o nozdrvi. udarce močnih repov, toplino širokih živalskih hrbtov, skratka, ves vonj divje razgrebenega hleva. Čreda se je vsula kot vodna troba, varovalo sta jo dva velika čokata psa in dva velikanska fanta, napol pastirja, napol mesarja, ki sta hodila za neposlušno in divjo čredo ter jo naganjala z udarci cepcev in s tuljen jem. Ostal je za njimi, nem od groze. Niti koraka si ni upal napraviti. Eni so šli mimo, toda mogoče pridejo drugi. Kara naj gre? Kaj bo z njim,?. . Ali naj krene čez polje? Zgubil se bo in poleg tega je tako temno. Joka se, na kolena pade, na mestu bi umrl. Nenadoma ga je oživelo drdranje nekega voza in zagledal je dve prižgani svetilki, ki sta sc kot dva prijateljska pogleda bližali od daleč po cesti. Strah ga je opogumil, da je zaklical: »GosjMid. Gospod!.. .c Voz se je ustavil in izpod strehe se je pokazala široka kapuca in se nagnila, da bi videla, čigav je ta boječi glas, ki sc je oglasil nekje spodaj, iz tal. »Zelo sem utrujen,« je dejal Jakec in trepetal, »ali mi dovolite, da za nekaj časa pri-sedem v vaš voz?« Široka kapuca se je nekoliko obotavljala z odgovorom, toda izpod strehe je neki ženski glas prišel dečku na pomoč: »Oh revček! — pomagaj mu no vstopiti!« »Kam ste namenjeni?« ga je vprašala kapuca Otrok je za trenutek pomislil. Kot vsi ubežniki, ki sc boje zasledovanja, je tudi 011 skrbno skrival cilj svojega potovanja. »V Villeneuve-Saint-Ceorges«, je odgovoril tjavendan. »No, prav, vstoj>ite!« In že je v kočij'', lepo zavit v potne odeje, med debelim gospodom in močno gosjio, ki ob vozni svetilki rudovedno ogledujeta malega gojenca, ki sta ga pobrala na cesti. Kam za Boga, gre tako pozpo? In sam? — Jakec bi prav rad povedal resnico. Poštenim ljudem v družbi lahko zaupaš. Toda ne! Preveč se lx>ji, da bi ga poslali k Moronvalu. Pripoveduje jim neko zgodlro... Njegova matije na deželi pri znancih in je hudo bolna. Zvečer so ga obvestili m takoj se je odpravil, kar peš, ker ni imel potrpljenja, da bi počakal do naslednjega dne na vlak. »Jaz to razumem,« je dejala gospa, ki je bila videti .dobra in prostodušna: in tudi kapuca razume, samo, da doda še par silno modrih opazk o neprevidnosti dečka te starosti, ki leta po cesti ob takih urah Razne vrste nevarnosti so in udobna, toplo in nekoliko stroga kapuca je tako ljubezniva, da jih mlademu prijatelju vse po visti našteva. Nato ga je pa še vprašala, na katerem koncu Villeneuve stanujejo znanci njegove matere. »Prav na koncu vasi,« je živahno odgovoril Jakec »Zadnja hiša na desni.« Veliko srečo je imel. da je bila noč, in da se je njegova rdečica skrila pod streho voza. Žalibog ga niso še prenehali izpraševati. Oba, mož in žena sta bila zelo klepetava in radovedna, kot vse tiste klepetulje, pri katerih ne moreš obstati pet minut, ne da bi vedel vseh njihovih razmer Bila sta trgovca s suknom v ulici de Bourdonais in vsako soboto sta se odpeljala na deželo, da sta v svoji majhni hišici izdihala težak zrak in dušeč prah njune trgovine, ki jima sicer zelo dobro uspeva in se bosta zato lahko popolnoma umaknila v svoj majhen zelen kotiček v Saisy-sous-Etiolles. »Ali ie ta kraj daleč od »Etiollcs?,« je vprašal Jakec in vztrepetal. »Oh, ne!... dotika se,« je odgovorila kapuca in prijateljsko zamahnila z bičem po svoji živali. Nezaslišano! Če se torej ne bi bil zlagal in bi bil priznal, da je namenjen v Etiolles, bi se lahko kar naprej peljal v tej udobni kočiji, ki je tekla enakomerno sredi brazde premikajoče in pomirjevalne svetlobe Drugega bi ne bilo treba kot se temu prijetnemu gibanju, iztegniti svoje inale otrple nožice in zaspati v gosjjeji-nem ogrinjalu, o katerem je vsak trenutek spraševala, če je udoben in gorak. Nato je kapuca odmašila steklenico z neko tekočino in mu ponudila nekoliko piti, ia bi ga spravila v dobro vol jo. Oh, če bi bil našel toliko poguma, da bi jima rekel: »Saj ni res... zlagal sem se .. v Villeneuve-Saint-Georges nimam kaj iskati... tja daleč sera namenjen ,tja doli, koi vi « Tod* s tem bi se izpostavil preziranju in pri teh dobrih, odkritih ljudeh bi vzbudil nezaupanje. Raje pade nocoj v strahoto, iz katere ga je potegnila njuna tismil jenost. Kljub temu pa se deček ni mogel vzdržati joka, ko sta mu povedalo, da so prišli v Villeneuve. »Nič ne jokajte, dragcc.« mu je rekla gospa. »Vaša mama menda ni tako hudo bolna, kot mislite; ko vas bo zagledala, ji bo bolje.« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariJ Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčii čiva! c Na tisoče ljudstva je obiskalo v nedeljo romarsko cerkev v Petrovčah in se poklonilo Materi božji. V današnjih resnih časih išče naš narod utehe v molitvi pri Mariji. Pravijo, da ni bilo nobeno leto po vojni v Petrovčah toliko ljudstva, kakor preteklo nedeljo. c Novi grobovi: Na Okopih v Celju je umrla 75 letna zasebnica Kolarič Ana, v Vodnikovi ul 8. 27 letni kleparski pomočnik Jero-melj Ivan. 1 Razstava cerkvenih patamentov, mašnih pla-ščev in drugih bogoslužnih oblačil bo odprta v drugem nadstropju škofijske palače ie danes in jutri, dopoldne od osmih do dvanajstih in popoldne od dveh do šestih. Kdor se zanima za lepoto bogoslužja in še ni videl razstave, na) porabi ugodno priliko in naj pride pogledat lepa dela krščanske umetnosti. 1 Važno za trafikantel Društvo trafikantov sporoča vsem priglašenim članom, da bo izlet v Vrbov-sko v četrtek, dne 12. septembra 1940. Odhod je točno ob 5 iz Gajeve ulice, kjer bo od tri četrt na pet že čakal Žužkov avtobus. Prosimo, da so člani točni, da ne bo zaradi enega nepotrebne zamude. Izlet bo ob vsakem vremenu. — Iz pisarne Društva trafikantov. 1 Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na Christofovem učnem zavodu. Ljubljana, Domobranska c. 15, se vrši sedaj redno vsak dan dopoldne in popoldne. 1 Umetnostno-zgodovinsI-o društvo v Ljubljani priredi v četrtek 12. septembra ob dveh popoldne izlet v Škofjo Loko. Visoko. Poljane. Odhod s Kongresnega trga. Priglasili se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do 11 dopoldne. Avtobus 25 din. 1 Dekliškik rožek prosv. društva v Zeleni jami vljudno vabi vse članice, da se zanesljivo udeleže sestanka drevi ob 8 zvečer v Zavetišču, na katerem bo predavanje dr. Osolnika. 1 Ženski odsek salezijanske prosvete na Kode-Ijevem ima svoje redno predavanje v torek, 10. t. m. ob 8 zvečer v društveni sobi. Vse članice vljudno vabljene! — Odbor. 1 Dekliški krožek Ljubljana—mesto. Danes v torek začnemo zopet z rednimi sestanki. Prvi sestanek je danes ob 8 v Bernardicovi sobi. Vabimo vse stare članice, dobrodošle so pa tudi nove. 1 Mladce in naraščajnSalona Kost, in razumljivo dejstvo zvezano s kon-zumoni našo umetnosti. Zastopajo jo Anica Zupanc-Sodnikova z lepim »Pismomt in »Tihožitjem«, Ivan Vavpotič z virtuozno naslikanim »Tihožitjem«, »Iz Stopanje vasic itd., delo, ki ga mavrične barve in eleganca potisnejo nekam daleč od kvalitete nji-govih starejših del, Saša Siantcl z zbirko krajin, solidnih v koncepciji in izvršitvi. Dalje razstavlja skupino olj II. Smrekar, dela, ki so polna sodobno problematike, nekje na robu sveta karikature, vendar vsa mračna in temna, kakršen je pač današnji čas. F. Klcmenčič si je našel solidno tehniko za dosego popularnosti, ravno tako tudi M. Koželj, ki pa je vendar kvalitetno na nižji stopnji. V solidnega kolorista dobre kvalitete se razvija M. Gaspari. Snov, vzeta iz našega okolja z značilno čustveno primesjo, napravlja njegova dela popular- Z naših gora Planinski vestnik je znan po svojih lepih prilogah naših gora in gorskih razpoloženj, ki jih uredništvu pošiljajo v objavo slovenski fotografski amaterji — ljubitelji planin. Ze pred leti je uredništvo prišlo na lepo misel, da bi te slike, izdane v lepi monumentaliii obliki, pomenile lepo slovensko knjigo, ki bi jo ljubitelji planin radi imeli v svoji ročni knjižici oziroma v svojih kabinetih in na mizah svojih delavnic. Tako je pred leti izšla prva knjiga reprodukcij najlepših planinskih fotografij v zbirki Iz naših gora. Sedaj pa je izšel drugi zvezek pod istim naslovom. Kakor smo že pri prvem delu poudarili vse vrednosti takega zbornika tako s propagandnega, planinskega in umetnostnega pogleda, tako tudi pri tem drugem zvezku moramo poudariti lep estetski izbor planinskih razpoloženj ter lej>o ureditev teh podob. Zbirko uvaja lepa barvna reprodukcija Zoisove zvončnice, takoj nato pa lep cvet Dapline Blngajane. Nato pa se vrste razpoloženja iz podnožij naših planin, naših manjših hribov in visokih gora, iz življenja na njih, podobe naših kmečkih koč, planinskih živali, gorskih cvetov, vremenskih spreminjav, ki dajo fotografijam lepe razpoloženjske ubranosti itd. Knjiga nima namena lorsirati plezalstva in rekorderstva, temveč samo kazati lepoto slovenske pokrajine, jiode-želja, gorskih predelov iz vseh naših krajev, ne samo visokih gorenjskih planin, temveč tudi Pohorja, Dolenjske in ljubljanske okolice. Najne-znatnejši cvet in senca privabita ljubitelju pokrajine in fotografij prelep odsek slovenske zemlje in njene barve — in ta zvezek teh podob kaže lepoto, ki jo uživa izletnik, pravi izletnik, ljubitelj pokrajine, in podobo, kakršno je vjel na ploščo v svojem srečnem trenutku in estetski zado-voljivosti naših najboljših planinskih fotografov (Skerlep, Ravnik, Brilej, Lipovšek, Smolej, Fre-lih, Krašovec itd.) — lep zbornik slovenske pokrajinske podobe — je zbranih v teh podobah. Kipar Lojze Dolinar, tvorec spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju X ljubljanski Zvezdi na, pa vendar še v okvirju dobre umetnosti. Mlajši slikarski rod je na razstavi nekam razbit. Dobre akvarele razstavlja B. Vavpotič, ravno tako tudi O. tiloliočnik. B. Jaikac je zastopan z več pasteli, izvršenih v njegovi znani, blesteči maniri. Slabše je zastopan Z. Mušič, lepo zbirko oljnatih slik pa ima zbrano F. Pav lovec. Njegove »Vikrče I. itf II.« spadajo med najboljša dela na razstavi. Tudi sicer se ta nadarjeni kolorist dosledno razvija k vedno večji slikarski kvaliteti. M. Sedcj je močan lo pot posebno v svojih »Kompozicijah«. Barvno ga moremo smatrati kot enega najbolj pretehtanih slikarjev mladega rodu. Z barvnimi vprašanji se bavi tudi R. Sla pomik in razstavlja par dobrih podob. Starega borca za pravico ponižanih in razžaljenih se pokaže s vojimi risbami I. Čargo. »Zadnja koza« in »Pridelek bajtarja« so dobre podobe z umetnostnega, kakor tudi z vsebinskega stališča. Kiparji na razstavi so se z izjemo Goršeta omejili le na mali format. Od starejših razstavlja I. Zajec lepo skupino »Tritona«, ki vsekakor zasluži, da najd" realizacijo v fontani. F. Gorše razstavlja lepi »Torzo«, ki je poleg »Eve« doslej eno njegovih najboljših del. Izrazit smisel za kubično obliko, ter naslonitev na plodni realizem sta poroka, da smemo pričakovati iz Goršetove delavnice še marsikatero kvalitetno delo. Male figurine, dognane in intimne razstavlja T. Kos. Nekako kolektivno razstavo del malega formata ima zbrano nadarjeni F. Smerdu. »Glava deklice«, »Deklica z grozdjem«, »Figurina« so plastike, ki razločno kažejo individualno noto kiparjevo, ki je razvidna predvsem v čustvenem odnosu do kiparskega predmeta in subtilnosti linije. S stroko, ki nam je do danes do mala tuja, se predstavi v večjem obsegu prvikrat medaljer-kipar S. Dremelj. Umetnostna panoga, ki ji je drugod že zdavnaj odkazano odlično mesto, si mora ob kvalitetnih miniaturah S. Dremlja šele utirati pot. »Trubar« in nekatere miniature so dela, ki kvalitetno prav nič ne zaostajajo za večjimi našimi kiparskimi deli. Dr. S. Mikuž. Razstava karikatur Karikature P. Gospodnetiča. V istem paviljonu, kjer je urejena likovna razstava, je zbral zbirko karikatur mladi Dalmatinec P. Gospodnetič. Snovno se nanašajo večinoma na znanejše postave ljubljanskega javnega in kulturnega življenja. Značilnost njegovega dola jiočiva predvsem na zunanji dognanosti in spretnosti, kar izhaja iz naravnega daru mladega risarja in bi bilo škoda mu ne dati možnost nadaljnjega razvoja. Občinstvo si znane pojave z ljubljanskih ulic s pridom ogleduje, ter pomeni s tega stališča razstava gotovo uspeh. Pravi ljubitelj narave, kakor tudi ljubitelj umetniških fotografij, bo segel po tem zborniku, ki ga je založilo Slovensko planinsko društvo. Želeli bi, da društvo izda vsako leto lak lep zvezek ter ga pošlje tudi v tujino, kajti taka knjiga, ki ni kričeča in nasilna, temveč ki prihaja iz srca .in resničnega občutka, mora najti tudi sorodno uglašeno srce ter ga privabiti v to kraljestvo lepote, kakor jo predstavlja slovenska zemlja. td Srbske planine Srbsko planinsko društvo je izdalo za leto 1040. svoj almanah jx>d naslovom »Naše planine«. Je to zbornik na 70 straneh, v katerem so opisane srbske planine, pota na nje ter oskrba, kakor tudi ves razvoj srbskega planinstva. Seveda so članki tudi bogato okrašeni s fotografijami ter tako n. pr. Slovencem morejo dati v besedi in sliki pogled v lepoto srbske zemlje ter v ureditev tujsko-promelnih zadev. Eden glavnih srbskih početnikov planinskega organiziranega dela inž. Stefanovič je za uvod napisal članek o razvoju planinske ideje in organizacije pri Srbih. Pozno — šele v našem stoletju po 1. 1001. — so se začeli prvi srbski ljudje zanimati za hribolastvo, po pojni pa je planinska organizacija stopila v novo razvojno fazo ter je sedaj že na precejšnji višini. Nikakor se sicer še ne morejo primerjati z našo slovensko, so pa bili na najlepši poli, da tudi svoje gore preprežejo s planinskimi poti in oskr-bovališči, kar je prvi pogoj planinskega razmaha. Naslednji članki so še: Spomini na staro Avalo, kjer je bila do pred leti stara razvalina gradu in planinska koča (Dr. Ristič). Pot »Preko l£a-radžice« opisuje M. Jovanovič, Od Ljubotena na Korab pa Dr. Kostič; Durmitor, Bioč, Maglič je naslov opisu najvišjih srbskih gora in ga je prispeval B. Cerovič. Okno in kapniki v soteski Bu-kovske Reke opisuje M. Miloševič, planinska visoka jezera med njimi durmitorsko Črno jezero, pa V. Limič. Rudnik predstavi B. Dimitrijevič, Prokletije B. Cerovič, Ovčarsko kablarsko sotesko Dr. B. Milovanovič, Gornis L. Djenič, Homoljsko višino pa Mil. Miloševič. To so članki, ki spremljajo v tem srbskem planinskem almanahu za 1. 1940 .članke o najvažnejših gorskih in višinskih predelih, ki naj privlačijo tudi tujega planinca, da se naužije v njih lepote, ki jih nudi v obilni meri srbski del države. Na zadnjih straneh so opisane tudi proge in pota ter preskrba teh planinskih tur, kar je zelo praktično in bo vsakemu, ki se zanima za te kraje, prišlo prav. Naslovna slika kaže Durmitorsko jiogorje kjer- se je začelo razvijati planinsko gorsko življenje, td. * Narodopisni kongres v Rimu. »Comitato Na-zionale del le Arti e Tradizioni Populari« v Rimu je sklical v dneh od 8,—-12. septembra svoj četrti kongres. Delo na tem narodopisnem kongresu je razdeljeno na več odsekov. I. odsek bo razpravljal oz. razpravlja o italijanskem življenju in ljudskem izročilu v zvezi s sredozemskimi deželami. II. odsek o italijanskih ljudskih običajih, ljudskem vremenoslovju, starih bajkah, praznoverju in verskih praznikih v obmorskih krajih. III. odsek o pravnem izročilu o morju. IV. odsek o ljudski literaturi: pesmih, prij>ovedkah, pravljicah in pregovorih, o igrah, muziki in narodnih plesih. Na tem odseku je napovedan govor ludi narodopisra Milka Ukmarja o naši narodni pesmi Lepa Vida ter njeni sredozemski provenienci jn problematiki. V. odsek govori o italijanski ljudski umetnosti, o umetnosti, tehniki in stanovskih izročilih mornarjev in ribičev, o gradnji, okrasih in imenoslovju ladij v italijanskih izročilih. VI. odsek o italijanski govorici v Sredozemlju. VII. o podeželski sredozemski arhitekturi. Kakor vidimo, se Italijani zelo zanimajo za svoja narodopisna vprašanja ter jih rešujejo na znanstveni način. Tudi pri nas bi bilo treba že zdavnaj etno-grafijo in narodopisje postaviti na trdnejše znanstvene temelja. OtroSk/ kotiček Mihteve Čudovite dogodivščine (31) Začel je že kar nekam plašni begati po brezkončnih hodnikih; iz enega je prišel v drugega, konca pa še nikjer ni mogel ugledati. Nenadoma mu zastane korak pred neko odprtino na tleh, od koder je prihajalo čudno sikajoče šumenje. Radovednost je premagala strah in odločil se je iti pogledat. (32) V odprtino je držala lestva. Mihec je torej stopil na lestvo in začel plezati navzdol. Sikanje pod njim je postajalo vedno hujše in živahnejše. Mihec pa je kar stopal vedno globlje, šele na zadnjem klinu lestve je opazil, da na dnu tega brloga kar mrgoli velikih nevarnih kač. ŠPORT Šport zadnje nedelje Lahkoatleti, nogometaši, plavač«, motoristi, temi« igralci, vsi so bili na delu zadnjo nedeljo, ki je bila zopet zelo bogata na različnih športnih prireditvah. Dopoldne so se vrnili domov naši vrli kolesarji, ki so dosegli tako odlične rezultate v devetdnevni ko-lesaiski dirki okrog Srbije in o čemur smo točno poročali v našem listu. Zmagovalce je ljubljansko športno občinstvo navdušeno sprejelo ter jih pospremilo k »Levu«, kjer so imek kosilo. Še bolj navdušeni so pa bili Ljubljančani nad mnogoštevilnimi in dragocenimi darili, med katerimi je bil naj-krasnejši zlat pokal, katerega je prejel prvi zmagovalec Peternelj od Nj, Vel. kralja Petra II« Nogomet Nogometašem je okroglo usnje prineslo takale uspehe: Slovenska nogometna liga« Železničar:Mars 3:2 (3i2). 1SSK Maribor:SK Kranj 1:1 (1:1). Amater;SK Ljubljana 3:2 (0:0). Bratstvo:Oiimp 4:1. Tabela v slovenski ligi: Bratstvo Amater Kranj Ljubljana Železničar Maribor Mars Olimp 2 2 1 1 1 0 0 o o 0 1 o 0 1 o o o o 0 1 1 1 2 2 3 3 2 3 4 5 6 4 4 3 2 2 1 0 0 Hrvatska ligas Hašk:Gradjanski 1:1 (1:0). Hajduk:Železničar 3:1 (3:1). Concordia:Slavija 1:1 (1:0). Bačka:Sašk 2:0 (1:0). Srbska liga; Jugoslavija (Jabuka):Jedinstvo 4:1 (1:1). Vojvodina:Bask 5:8 (2:). Gradjanski:Jugoslavija (B) 1:0 (1:0). Bata;BSK 1: 0(0:0). Slavija:2AK 3:3 (3:1). Plavalni dvoboj Madžarska : Jugoslavija 22:18 V Segedinu so se naši plavači odlično držali, saj so napram izbornim madžarskim plavačem dosegli v plavanju neodločen rezultat, v vvatenpolu pa so Madžari prav tesno premagali naše reprezentante, ki niso bili kompletni. Rezultati so naslednji: 100 m hrbtno: 1. Ciganovič (J) 1:12.4, 2. Kovacs (M) 1:14.6. 400 m prosto; 1. Tatos (M) 4:55, 2. Žižek (J) 5.09.6. 100 m prosto: 1. Elemeri (M) 1:00.2, 2. Pelhao (J) 1:03. 200 m prsno: 1. Cerer (J) 2:45.8 (nov jugoslovanski rekord), 2. Fabiatli (M) 2:52.2. 4 krat 200 m: 1. Madžarska 9:22, 2. Jugoslavija (Curtini, Pelhan, Balla, Žižek) 10.02. 3 krat 100 m mešano: 1. Jugoslavija (Ciganovič, Cerer, Defilipis) (nov jugoslovanski reikord), 2. Madžarska (Galambos, Fabian, Elemeri) 3:13.8. Stanje točk; Jugoslavija 18, Madžarska 22. Tenis Madžarska : Jugoslavija 3:3 Double Mitič-Mayr : Szigeti-Stolz 5 : 7, 6 : 3, 6 : 8, 6 : 4, 6 : 3. Punčec-Pallada : Asboth-Gabori 4 : 6, 6 : 3, 6 : 8, 6 : 4. Single Petery : Mayr 6 : 4, 6 : 1, 6 : 3. Punčeč -: Asboth 6 : 4, 1 : 6, 1 : 1, nakar je bila pri tem stanju igra prekinjena, ker Punčec ni hotel igrati dalje in je zato pripadla Madžarom, Tenis v Belgradu V finalni igri za teniško prvenstvo je Ba-ranovič premagal Smerduja s 6 : 2, 6 : 3, 6 : 0. Rezultat četrtfinalne tekme Parin • Radisavljevičeva 6 : 3, 6": 4. Pollinale: Mitičeva-Parinova 6 : 2, 6 : 3. Finale ga. Mayer-Semečeva : Mitičeva 6 : 3, 6 : 2. Juniorji pollinale: Lukman : H.irvat 6 : 1, 6 : O. Milavec : Geduldig 6 : 2, 3 • 6, 6 : 3: Perleš : Djordjevič 6:1. 7:5, Polfinalne tekem: Svejič : Tončič 7 s 5. 7 : 5. Dr. Smerdu : Lukman 6 : 1, 6 : 3 Korenčan : Vladislavljevič 6 : 4, 6 : 1. Pari gospodje: Smerdu Boris - Bogdanovič : Petrovič-Cvetanovič 6 : 1, 6 ; i Weitner-Cvejič : Tončič-Korenčan 6 • 3, 0 : t. 6 : 3 Bo-jovič -Mogla : Radovič-B».rU 6 : 0. 6 : 8. 6 : a. Dame in gospodje mešajo: Mitičeva-Bogdano-vič : Živanovičeva-dr. lvkovič 6.06:2, Jovano-vič-Radovanovič : Parin-Kcnjovič 6 ; 4, 7 ; 5 Pol-finale Mitičeva-Bogdanovič ge. Mayr-Sernečeva-Boris Smerdu 0 : 6, 6 : 3, Lahka atletika Dvoboj Hrvatska : Srbija 116:86 V nadaljevanju atletskega dvoboja med reprezentancama Hrvatske in Srbije 60 bili doseženi naslednji rezultati: 100 m: Stefanovič (Srbija) 11,4 sek.; 2. Dimitrijevič (Sr) 11.4. 3. Tauber (Hr) 11.5. 4. Urbič (Hrvatska). Kopje: 1. Jandrlič (Hr) 50.10 m. 2. Smejda (Sr) 49.83 m. 3. Jano (Sr) 47.18 m. 4. Urilič (Hr) 46.77 m. ' 400 m zapreke: I. Rozenberg (Hr) 60.3. 2. Ca-tiS (Sr) 62.2. 3. Klein (Hr) 62.4. 4. Jovič (Sr). Troskok: 1. Vučevlč (Sr) 13.93. 2. Gal (Hr) 13.91. 3. Simunovič (Hr) 13.34. 4. Lazarevič (Sr) 13.29. v ' Štafeta 4 krat 100: 1. Hrvatska, 45.5. Srbi so že pri prvi predaji zgubili palico in nato niso teka nadaljevali. Tek na 400 m: Despot (H) 51, Srakar (H) 52.2, Catič (Sr) 54. Kling (Sr). Skok v višino: Abramovič (H) 180, Lazarevič (Sr) 175, Zinkovič (Sr) 175, Rosenberg (II) 175. 1500 m: Kotnik (II) 4.03, Flass (H) 4.03, Fiš-bah (Sr) 4.17, Banič (Sr). Kladivo: Gojič (H) 4S.82, Majetič (H) 43.57, Ščetinim (Sr) 35.23 m, Vučevič (Šr). Medklubski meeting v Mariboru Nov Stepišnikov rekord v metu kladiva Skok v višino: 1. Milanovič (II.) 175, 2. Zorko (Žel.) 170, 3. dr. Casny (Pl.) 165 cm. kop'a: Pelers (piui) 46 97! 2- Franček (Žel.) 4417, 3. Urbančič (Pl.) 42.78. Tek na 800 m: 1. Oberšek (II.) 2:00.6, 2. Oor-šek (SK Celje) 2:00.8, 3. Smiderer (SK Rapid) 2:08.5. Met kladiva: 1. Inž. Stepišnik (II.) 52.28 (nov državni rekord), 2. Oujznik (žel.) 42.30, 3. Smerdel (Alaraton, Maribor) 32.15. Tek na 100 m: 1. Zorko (Zel.) 11.4, 2. Taček (Celje) 11.9, 3. Kolenc (II.) 11.9. Tek na 5000 m: 1. Kvas (Bratstvo, Jesenice) 17, 2. Zupan (Bratstvo) 17:04.4, 3. Olonar (Ilirija) 17:16.2 min. Skok s palico: 1. Oroszy (Rapid) 3.50, 2. Radič (Rapid) 3.20, 3. Smerdel (Maraton) 3 m. Met krogle: 1. Inž. Stepišnik (Ilirija) 12.45, 2. Jeglič (Pl.) 11.59. 3 Gužnik (Maraton) 11.13 m. Štafeta 4 X 100 m: 1 Železničar 47.2. 2. kombinacija Ilirija-Planina, Lj. 47.6, 3. Celje 47.9. Tek na 400 m: 1. Pleteršek (Celje) 53.1, 2. Agrež (SK Celje) 56.5, 3. Kos (Celje) 56.6. Met diska: 1. Inž. Stepišnik (Ilirija) 38.45, 2. Lužnik (Maraton) 35.89, Jeglič (Planina) 35.06. Skok v daljavo: 1. Zorko (Železničar) 6.25, 2. dr. Casny (Pl.) 6.04, 3. Nabernik (II.) 6. Table tenis turnir v Celju Celje, 9. septembra 1940. Pod okriljem t. t. sekcije S. K. Celja je bil včeraj table-tenis turnir za prvenstvo Celja in Savinjske doline, pri katerem so sodelovali naši naj-odličnejši igrale«, tako Slovenci, kakor tudi Hrvati. Rezultati turnirja so naslednji: Moštva: 1. kolo: Bratstvo III. : Mura 3 : 2, Celje III. : Bratstvo III. 3:0, Planina . Mladika I. 0 : 3, Ferraria : Mladika II. 3 : 0, Celje I. : Celje II. 1 • 3; Bratstvo : Jugoslavija 3 : 2. IL kolo: Hermes : Bratstvo II. 3 : 0, Celje III. : Mladika I. 1 : 3, Ferraria : Celje II. 3 :: 1, Bratstvo I. : Hašk 3 : 0. III. kolo; Hermes • Mladika I. 1 : 3, Ferraria ; Hašk 0 : 3, Finale: Hašk : Mladika 3 : 0. Za vstop v finale single so se borili: Marinko: Krečič 2 :0 Merksamer: Krečič 2 : 1, Belak : Cmič 0 :2 (gladke zmago Čmiča proti Belaku lahko razlagamo s tem, ker je bil Belak nerazpoložen), Dolinar : Strojnik A. 2 :0. — Kvart finale: Marinko dolinar 2 : 3. Oba igralca sta se odlikovala z izredno brzino in c?nta obrivesom Čmič : Merksamer 3:1, Dolinar • Čmič 3:0 (II). Marinko : Merksamer 3:1, Marinko t Čmič 0:2. Tu se je Marinko, ker ni imel svojega loparja, udal Dolinar : Merksamer 3:0. S tem je poslal Dolinar ptvak Celja in Savinjske doline in je osvojil lep prehoden pokal. Prav tako je moštvo Haika »» prvo mesto dobilo pokal in s tam avoioo zmago.