LETO XXI. _ številka 75 občinske Kranj, konference Radovljica, Ustanovile] ji: SZ»L Jeseni Sk°fia Loka in Tržič. _ Izdaja časo-P'sno podjetje Gorenjski tisk Kranj, redakcijo odgovoren Albin Učakar gi- A S I L O S O C I A L KRANJ, sreda, 25. 9. 1963 Cena 40 par aH 40 starih dinarjev List Izhaja od oktobrn 1947 kot. tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrai tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ISTIĆNE ZVEZE DEL OVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Zgrajena je prva od šestih sol V šoli Lipnica je prostora za 350 učencev V nedeljo dopoldne so vi Nedeljske otvoritve šole v , P^J*?'*™ ^Pnici odprli obnovljeno Upnici, v kateri ,e prostora \ zdravila snovno šolo Staneta Žagar- za 350 učencev, se je udele- f in ravnatelj Ws S tem je bil prej kot v i žilo veliko prebivalcev iz enem letu uresničen prvi radovljiške občine. Za ob- sole Dušan to, del dogovora o gradnji in obnovi šol v radovljiški ob-c'«i, za kar so se prebivalci radovljiške občine in delov- ne organizacije odločili na referendumu o krajevnem samoprispevku. Šola v Upnici je prva od šestih šol, ki jih bodo zgradili do /972. leta. Ostala je namreč še gradnja popolnih osemletnih šol v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici, dograditev šole V Lescah in izgradnja nižje razredne šole v Begunjah. Z gradnjo teh šol bodo začeli {970. leta, ko se bo od občanov, delovnih organizacij in občinske skupščine nateklo v Gorenjski kreditni parite fohko denarja, da bodo dobili kredif. Za gradnjo vseh teh šol bo potrebnih okrog dve milijardi in pol starih dinarjev. S tem pa se bo celotna šolska površina v občini povečala za nadalj-nHh 16 tisoč 800 kvadratnih metrov. m zmrznjene jnorske ribe v prodajalnah novitev te šole je bilo po- j trebnih 240 milijonov starih dinarjev. V šoli je sedaj \ 9 sodobnih in opremljenih j učilnic ter pet kabinetov. Vse to in nova telovadnica, ki bo zgrajena do konca leta, pa bo omogočilo, da bo v prihodnje v šoli lahko sodoben pouk, ki bo ustrezal tudi pogojem sedanjega učnega načrta. Velika prednost obnovljene šole pa je tudi v tem, da bodo pouk lahko prilagojevali vsem morebitnim spremembam učnega programa. Ob otvoritvi šole, ki jo je spremljal tudi bogat kulturni program, je predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž v svojem govoru izrekel priznanje vsem, ki so prispevati k izgradnji šole. Posebej je poudaril prizadevanje kolektiva gradbenega podjetja Gorenje, ki je uspel v treh mesecih opraviti dokaj zahtevna dela. Prav tako pa se je zahvalil tudi občanom in kolektivom, ki so pred manj kot letom dni s svojo odločitvijo omogočili obnovitev šole v Lipnici in hkrati tudi izgradnjo bodočih petih šol v radovljiški občini. Na otvoritvi šole so v kulturnem programu sodelovali godba na pihala iz Gorij, pevski zbor in recila-torji osnovne šole Lipnica, harmonikarski zbor glasbene šole iz Radovljice in komorni zbor Stane Žagar iz Kro- Nova oziroma obnovljena šola Staneta Žagarja v Lipnici ne pomeni le dostojen spomenik narodnemu heroju, ki je dobršen del življenja preživel v teh krajih, kjer se je posvetil neutrudljive-mu revolucionarnemu delu, marveč tudi začetek uresničevanja samoupravnega dogovora občanov radovljiške občine. A. 2alar ^'^MlItltlllllllllllllillllllllllfllllllllfllllllltlllltltlllllllllllMIIIIIIllllIfllflllllltlllitv^Kvtlllllfll^nftft^ CEN EJŠA I ZIMSKA i OBUTEV j Blagovnica - KOKRA, Kranj | Izkoristite UGODEN NAXUP! VAM ZARADI RAZPRODAJE NUDI 50 % ZNIŽANE CENE PRI NAKUPU OTROŠKE IN ŽENSKE ZIMSKE OBUTVE. i KRANJ liiimiii«........i..iMiHHiiiiiiiiiii!iiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiimiiiiiini!imiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiinii(:iiiiiT V osmih mesecih so loška podjetja izvozila za 55,9 odstotka več kot lani V osmih letošnjih mesecih so loška podjetja izvozila za 3,055.613 dolarjev raznega j blaga in tako za 55,9 odstotka povečala lanskoletni izvoz v tem obdobju. Največji izvoznik je podjetje Loške tovarne hladilnikov, ki je izvozilo za 829.077 dolarjev svojih izdelkov, sledi Gorenjska predilnica, ki je iz- ; vozila za 651.1S7 dolarjev in 1 Iskra Železniki za 593.734 do- i larjev. Najbolj je prekoračilo izvoz v prvih osmih mesecih podjetje LTH, in sicer za 333 odstotkov, sledi Šešir ] 68,2 odstotka, Elra 65,9 in Jelovica 57,3 odstotka. Po j izvršitvi plana za letos pa je na prvem mestu Elra, ki je v avgustu že prekoračila letni plan 89.000 dolarjev za 13,8 odstotka. Na drugem mestu je Jelovica, ki je dosegla 81,3 odstotka plana, sledijo Loške tovarne hladilnikov P1.3 odstotka, sešir 73,2, Gorenjska predilnica 1 60,3, Iskra Železniki 57,7 in LIP ćešnjica 39,1 odstotek. Proizvodnja industrijskih podjetij v loški občini je bila v avgustu večja za 25,4 odstotka v primerjavi z lanskim mesecem, celotno povečanje proizvodnje v osmih mesecih pa predstavlja 16,6 odstotka. Najbolj je pro- izvodnjo povečalo v primerjavi z lanskimi meseci podjetje Elra, in sicer za 29,6 odstotka, sledijo LIP ćešnjica za 27,3, LTH 26,5 in Iskra Železniki za 36,1 odstotek, medtem ko Šešir in Jelovica v prvih osmih mesecih nista dosegla lanskoletne proizvodnje. S. Z. t*?*©©©©©©©©®©©«©©®©©©*©«)®©©©©©©©©©©©©©©©. 8ke oboj!"!? šo,° Staneta Žagarja v Lipnici je v nedeljo dopoldne odprl predsednik radovlji-*8r{>d;ii e1QskuP^ine Stanko Kajdiž in povedal, da bodo drugih pet šol v radovljiški občini uo »972. leta. _ Foto: F. Perdan Ob tednu požarne varnosti 8 Vsako uro izbruhne en požar | »Sleherno uro izbruhne v naši državi po en požar. % To pomeni, da imamo dnevno v naši državi 24 požarov, • mesečno 733 požarov, letno pa 8800 požarov. Materialna škoda lanskoletnih požarov je presegala 22 milijard starih dinarjev. Za ta denar bi lahko zgradili 3000 novih komfortnih dvosobnih stanovanj. Razen materialne škode povzroče požari vsako leto poprečno tudi 65 človeških žrtev. To so nenadomestljive izgube, ki jih ne moremo izraziti z nobeno računsko primerjavo. Iz požarne statistike je razvidno, da povzroči človek 70 odstotkov vseh požarov zaradi svoje nepazljivosti, nevednosti, neupoštevanja.požarnovarnostnih predpisov, neizvajanja požarnovarnostnih ukrepov ...«, takšen je začetek letaka,, ki ga je ob tednu požarne varnosti izdala Gasilska zveza Jugoslavije. Kakšen je namen požarnovarnostnega tedna, ki traja od ponedeljka, 23. septembra pa do nedelje, 29. septembra? V' tem tednu naj bi opozorili na vse nevarnosti požara, na vso materialno škodo, ki jo povzroči rdeči petelin, na vse človeške žrtve. Statistike o požarih v zadnjih letih so dovolj zgovorne in vznemirljive. Najbolj porazna je prav gotovo ugotovitev, da skoraj tri četrtine vseh požarov povzroči človek s svojo malomarnostjo, nevednostjo in z neupoštevanjem požarnovarnostnih predpisov. Požarnovarnostni teden je tudi lepa priložnost za pregled vseh kritičnih mest, kjer lahko požar izbruhne. In takšna mesta so povsod — v gospodinjstvih, na delovnih mestih, v naravi. Vse to nas mora pripraviti k vsakodnevni budnosti, kajti le tako se bo zmanjšalo število požarov in število človeških žrtev pri požarih, vzporedno s tem pa tudi velika materialna škoda, ki jo povzročajo požari našemu i gospodarstvu in nam vsem. vg i i ■ • • — ©»©•©©•©C©00©©9©©••©••©©•••©•©©©•©©©©••»« MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE! -i: Gorenjski kreditni banki II [I T n I T ki /am odobri na • P°d,a9' privarčevanega denarja •K M L li I P° 2°/0 obrestni meri- v Poleg tega lahko pri ŽREBANJU zadanete lep dobitek. Proslava ob 25. obletnici izselitve 21. junija 1943 so Nemci v Stražišču izvedli zastrašilno akcijo. Ker je v začetku tega leta precej mladih fantov iz Stražišča odšlo v partizane, so Nemci precej njihovih svojcev izselili. V spomin na takratne dogodke bodo družbenopolitične organizacije Stražišča priredile v soboto zvečer v domu TVD Partizan proslavo. V programu bodo sodelovali recita-torji, pevci in pevski zbor DPD Svoboda. Predvajali pa bodo tudi odlomke iz filma Na svoji zemlji. Po kulturnem programu pa bo družabni večer. Prireditelji vabijo prebivalce Stražišča in okoliških krajev, posebno pa tiste, ki so bili prizadeti v dogodkih pred 25. leti, da se udeležijo proslave in družabnega večera. Referendum o samoprispevku Na desnem bregu Save bo pokopališče Za samoprispevek je glasovalo 56,5 odstotka volivcev V nedeljo so prebivalci Stražišča in okoliških krajev odločali o uvedbi samoprispevka za izgradnjo pokopališča na desnem bregu Save. Glasovanje je od 7. do 14. ure potekalo na desetih voliščih, kjer je bilo vpisanih 5163 volivcev. čeprav je v nekaterih voliščih v dopoldanskih urah kazalo, da bo izredno slabo vreme poslabšalo končni rezultat, se je nazadnje pokazalo, da se je glasovanja udeležilo 65 odstotkov vseh vpisanih volivcev. Tako je od 5163 vpisanih glasovalo 3361 volivcev. Od teh pa je kar 86 odstotkov ali 2918 gtasova-lo za samoprispevek. Od gla-sujočih pa se jih je 432 odlo- čilo proti samoprispevku. Ker pa je bilo U glasovnic neveljavnih 1802 vpisana volivca nista glasovala, 150 pa je bilo opravičeno odsotnih, se jih je tako od vseh 5163 vpisanih volivcev 56,5 odstotka odločilo za samoprispevek. Zato lahko zapišemo, da se bo prebivalcem Stražišča, Pševa, Zgornjih in Srednjih Bitenj, Orehka, Brega in Gorenje Save, ki so si na desnem bregu Save želeli svoje pokopališče, uresničila nekajletna želja. Po podatkih oziroma zagotovitvah gradbenega odbora bodo na novem pokopališču začeli pokopavati že konec prihodnjega leta. A. Ž. Teden obja proti tuberkulozi (23. septembra do 29. septembra) Tuberkuloza je še nevarna Letošnji teden boja proti tuberkulozi ima geslo Zavarujmo otroke pred tuberkulozo. V ta namen bo za starše šoloobveznih otrok več predavanj, kako zaščititi otroke pred to boleznijo. Tuberkuloza v Sloveniji sicer ni na prvem mestu med nevarnimi boleznimi, vendar pa oboli vsako leto še vedno okoli 2 tisoč ljudi. Bolezen, je pogo-stejš.i tam, kjer so življenjske It) ICM slabše, vendar v kranjski občini, kjer življen-skj standard in podnebje ni najslabše, še vedno oboli na leta 55 do 60 prebivalcev na llO.^DO ljudi. Naloga zdrav slvei'.e službe ni samo zgodnje odkrivanje in njeno zdravljenje, pač pa tudi — skupaj z rdečim križem — preprečevanje novih obolenj. Letošnji teden boja proti tuberkulozi je posvečen otroku. Kot že rečeno, bo v ta namen v jesensko-zlmskem času v okviru šol več predavanj, kako zaščititi otroka pred to nevarno boleznijo. Morda so prav otroci najbolj ogroženi. Letos je letovalo na Debelem rtiču kar 93 tuberkuloznih in drugih zdravstveno in socialno ogroženih šoloobveznih otrok iz kranjske občine. Taka letovanja in pa tudi druge oblike dveletnega načrta boja proti tuberkulozi pa seveda zahtevajo tudi precejšnja finančno sredstva. Zato bo rdeči križ v tem tednu organiziral prostovoljno nabiralno akcijo. L. M. Fluorografiranje v radovljiški občini Od 14. do 26. oktobra letos bo v radovljiški občini že tretje rentgensko slikanje vseh prebivalcev, starih nad 24 let. Tako bo pregledanih več kot 15.000 prebivalcev. Zadnja fluorografska akcija v tej občini je bila pred štirimi leti. Te dni so se po posameznih krajih in krajevnih uradih že začela prva posvetovanja lokalnih štabov, v ka- terih sodelujejo predvsem člani rdečega križa. Ti bodo poskrbeli za obveščenost ljudi po terenu, hkrati pa bodo zbirali tudi krvodajalce za akcijo, ki bo predvidoma v začetku novembra. — sz i Po otvoritvi si je v nedeljo novo šolo v Lipnici, za katero pravijo radovljiški prosvetni dela ' da je ena najmodernejših oziroma sodobnih na Gorenjskem, ogledalo veliko število prebiva krajevne skupnosti Lipnica in drugih krajev v radovljiški občini. — Foto: F. Perdan !llllliliillllltIllilMIIIHIIillMillltllllllllllllllllllllli!lllili;i!IIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIU Seja, ki naj bi pomenila začetek Zasedal je zbor delovnih skupnosti kranjske občinske skupščine podjetij obravnaval VP^JJ nja po posameznih JgjJJJ »Kot zbor delovnih skupnosti smo odgovorni pred samoupravljali in skupnostjo, da bo razvoj gospdarstva v naši občini v redu potekal,« jo na ponedeljkovi seji zbora v uvodnih besedah, ko je razložil polletne oziroma osemmesečne podatke gospodarjenja v kranjski občini, povedal njegov predsednik. Seja je bila sklicana na podla gi sklepa zadnje seje obeh zborov občinske skupščine, nanjo pa so bili vabljeni tudi vsi republiški in zvezni poslanci s tega podiročja in zastopniki občinskega sindikalnega sveta ter republiške gospodarske zbornice. Predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalo-kar je na seji v razpravi poudaril, da bo od uresničitve letošnjega gospodarskega ozi roma družbenega programa odvisen tudi zamišljeni razvoj občine do 1970. leta. »Če ne bomo dovolj pozorni In prizadevni pri uresničevanju programa, se nam lahko zgodi, da bo celotna zgradba predvidenega gospodarskega in družbenega razvoja do 1970. leta porušena. V prihodnje bi morali v naših razpravah poseči malo globlje kot do sedaj. Izogibati se je treba prikazovanju uspehov skozi poprečja. Razprave, ki bodo še sledile, pa naj bi pripomogle, da se bo kranjska občina čim laže vključila v dolgoročni razvoj gospodarstva In družbenih služb v Sloveniji. Menim, da ne moremo le čakati, kako bomo predvideni republiški razvoj lahko spremljali. V takšnih razpravah v prihodnje bi morali obravnavati vprašanja, ki tarejo našo občino. Tako bi lahko veliko laže in hitreje rešili prenekatere probleme doma, hkrati pa opozarjali naše predstavniške organe oziroma poslance v republiki in zvezi na probleme, ki jih sami ne moremo rešiti. Zato predlagam, da bi zbor delovnih skupnosti na prihodnjih sejah s predstavniki samoupravnih organov in vodstvi po p3 takra1' oziroma sorodnih delovnih organizacij,« je vedal tovariš Zalokar. Kaj lahko ugotovimo o P* nedeljkovi seji. Povejmo Je nekatera mnenja oziram3 ocene: • Uresničen je bil zadnje seje obeh zborov občinske skupščine, hJUW tisti del razprave na ni soji, ko so odborniki rili o izpolnjevanju odro^ pravilneje povedano o nfjZ' potajevftnju priporočil ske skupščine. Srečali so s6 namreč predsedniki delavskih svetov m direktorji £ so neposredno slišali o P'^j lem ih gospodarjenja, ki W kažejo polletni številčni V* dat ki. . • Čeprav so odborrn*' zbora delovnih skupno511 * drugič slišali o polletnih ^ zultatih gospodarjenja, "5 seji prisostvovali predstav' ki delovnih organ izaci.l-jim ta strokovna vnrašanL' 6e jih • •; rnenuj >""> 'T kakor nc bi smela biti Zanimiva analiza prometa in kupcev Komercialna služba trgovskega podjetja Murka Lesce je izdelala zanimivo analizo prometa in števila kupcev po krajih. Gre za kupce, ki so kupovali na letošnjem gorenjskem sejmu. Tako so ugotovili, da so pri Murki na gorenjskem sejmu največ kupovali potrošniki iz Kranja, sledijo potrošniki s področja Medvode—Ljubljana, Tržič— Golnik, Šenčur—Kamnik— Cerklje, Skofja Loka, Lesce, Radovljica, Jesenice itn. Letos je trgovsko podjetje Murka prodalo na sejmu blaga za 320 milijonov S din. Udeležba na gorenjskem sejmu se torej splača. Tovariš Miloš Ster, direktor Murke, pravi, da ima sejem za trgovce tudi senčno stran. Po sejmu je namreč dva do tri mesece po trgovinah mrtva sezona, ker gre prispelo blago kupcem, ki so ga naročili na sejmu. Na sejmu so potrošniki Pri Murki naročili toliko blaga, da imajo zdaj težave z dostavo blaga. Da so kupci često nestrpni, govori podatek, da so v Murki dobili prek 100 pisem, v katerih potrošniki sprašujejo, kdaj bodo dobili naročeno blago. Do zastoja pa ni prišlo po krivdi trgovcev, temveč tovarn, ki ne morejo hkrati zadovoljiti vseh obveznosti do izvoza in domačega trga. Kupci predvsem čakajo na kuhinjske oprave, boljše vrste spalnic, dnevnih sob in na štedilnike. Pohištvo gre letos dobro v promet in ga morajo trgovci naročiti najmanj mesec dni prej, če ga želijo pravočasno dostaviti potrošnikom. In to kljub temu, da se cena pohištvu neprestano dviga. J. Vidic IBCBElBlEBSDaaEBC? 41 Peko Suzy 2G-172 amber cordovan 2—7 109.00 42 Poko Heida 26-283 mexieo ali amber klin (gov. ali tel. b.) 2—7 105.00 44 Peko Suzy 26-203 amber cordovan 2—7 92,00 S 46 Peko Heida 26-284 amber nubuk 2—7 92,00 Minimumu,,, siiEiifTiiiiimisiiiiii] m?: nii3i?3 ibiiiiii5ii:iii3 iiif viiiiiiiiaiiiiiiiirif ri7t:i?if ma f f iiirim itiiii i in liti imiri viiiir;ii:iiniif umi: iitisi jintif ntt n. znana, je bilo razprave zelo malo. Tako razen predsednika zbora delovnih skupnosti °°- odbornikov tega zbora ni nihče sodeloval v razpravi. In če upoštevamo, da sta Predsednika SDK in GKB osvetlila le še nekatere dodatne Podatke o gospodarjenju, Franc Braniselj pa je govoril kot poslanec, potom nam °staneta le dva predstavnika delovnih organizacij, ki sta Posegla v razpravo. (Aerodrom Ljubljana in Kovinar 12 Kranja). • Povedali smo že, da so biii na sejo vabi ioni tudi Predstavniki občinskega sin dikalnega sveta in republiške gospodarske zbornice. Morda So se seje udeležili, vendar v razpravo niso posegli- Ce bi le s te plati ocenje-VaH ponedeljkovo sejo, po ton z njo skoraj ne bi mogli "'ti zadovoljni, številčni po-JMki, ki so bili ponovno prikazani, so namreč znam- V razpravi pa smo razen red kl11 izjem lahko slišali mne nJft. ki so bila že večkrat podana oziroma poudarjena, *' Pa so morda več ali manj pn nokaterih do sedaj naleta na gluha ušesa. «0 kaj je tisto, kar naj bi na seji pomenilo začetek? % Nedvomno je pomemben sklep, da se bo zbor delovnih skupnosti v prihodnje pogosteje sestajal in obravnaval posamezne panoge oziroma skupine delavnih organizacij v kranjski občini in njih probleme. Čeprav na seji o tem ni bilo kaj dosti govora, pa ima precejšen pomen za prihodnje reševanje problemov na področju gospodarstva in uresničevanja družbenega programa občine mnenje, da je potrebna integracija nekaterih panog gospodarstva (komunalna in kovinska podjetja). Napovedane pa so bile tudi spremembe oziroma razprave na področju turizma, gostinstva, kmetijstva itd. % Drug sklep, ki pa morda do neke mere opravičuje molk odbornikov tega zbora, pa pravi, da naj v prihodnje občinske strokovne službe posredujejo najnovejše podatke, ki pa naj bodo odbornikom čimbolj razumljivi. <£ Skratka, napoveduje se dokaj živahno obravnavanje in reševanje gospodarske in družbene problematike v kranjski občini, v kateri bodo — kot kaže — predstavniki samoupravnih organov in direktorji delovnih organiza- cij, odborniki, poslanci, občinske strokovne službe itd. načeli vrsto pomembnih vprašanj za bodoči razvoj občine. In prav v tem naj bi ponedeljkova seja pomenila začetek oziroma široko akcijo odgovornih in prizadetih faktorjev v občini. Razen omenjenih dvoh sklepov pa so odborniki zbora delovnih skupnosti tudi sklenili, da bo zbor v prihodnje na podlagi najnovejših podatkov zasledoval vsa gospodarska gibanja. Posebej bo pred sestavo oziroma sprejemom resolucij razvoja v prihodnje razpravljal o mnenjih oziroma predlogih gospodarskih organizacij. S predstavniki gospodarskih organizacij in samoupravnih organov bo obravnaval posamezne gospodarske panoge. Tako bodo že na prihodnji seji zbora govorili in osvetlili kovinsko problematiko. Sklenili so tudi, naj bi predsedstvo občinske skupščine predlagalo, katera podjetja oziroma panoge naj zbor obravnava v prihodnje. Zadnji sklop pa pravi, da mora biti problematika, o kateri bodo govorili, celovita in hkrati zaokrožena na posamezni problem, A. Zalar Istra - Benz v Lescah? Pred kratkim so predstavniki podjetja Istra-Benz iz Kopra in Pule obiskali nekatera podjetja in ustanove radovljiške občine. Istra-Benz je namreč pripravljen takoj začeti graditi bencinsko črpalko ob cesti blizu križišča v Lescah. Zadeva pa se je zataknila menda zato, ker Istra-Benz ne more dobiti lokacijskega dovoljenja. To pa zato, ker še ni točno znano, kje bo speljana trasa nove hitre ceste. Ce bi prišlo do uresničitve načrta, bi v bližini črpalke neki obrtnik iz radovljiške občine postavil pralnico in manjšo mehanično delavnico za motorna vozila. Ker ima v bližini križišča domače turistično društvo pisarno, trgovsko podjetje Murka pa bife, bi nova bencinska črpalka in pralnica za avtomobile pomenila nov vir dohodka in zaposlitve za domačine. J. Vidic Poškodovane ceste Nepričakovano močno deževje v zadnjih nekaj dneh na gorenjskih cestah ni povzročilo večjih novih poškodb, vendar pa je na številnih mestih povečalo stare. Na jezerski cesti se je v naselju Kokra že prej kritična zajeda še razišrila, tako da bodo takoj morali podpreti cestišče v dolžini 50 metrov. Na Jezerskem je hudournik poškodoval gradbišče novega dela ceste in nasipov, ki naj bi varovali pred tamkajšnjim hudournikom. Tudi na cestah v Poljanski dolini je popustilo več podpornih zidov. Posebno močno je bila prizadeta cesta v Kopačnici. Po vsej Gorenjski pa so sicer utrpele največ škode gorske makadamske ceste, s katerih so hudourniki ponekod povsem odplavili zgornji sloj. Tako so zelo razrite ceste na Vršič, čez Pokljuko in čez Jelovico. Cesta v Tamar je bila nekaj časa zaradi nastalih kotanj neprevozna, zelo težko pa se je z motornimi vozili prebiti tudi v Vrata. M. S. »—————————I——————1 Dela na bohinjski cesti gredo h kraju. Ko smo v sredo obiskali Bohinjsko Bistrico, je bil odsek pred Bistrico že skoraj gotov. — Foto: F. Pcrdan Razstava v prostorih škofjeloške knjižnice Likovni prvenci Pavleta Florjančiča šestnajst likovnih del, ki jih je po stenah knjižnice v Skorji Loki razobesil mladi slikar — domačin Pavle Flor-jančič, zbujajo spričo svoje razncličnosti nemalo zanimanja. Med njimi namreč najdete grafike, olja, jedkalnice in pa nenavadne kombinacije lesa ter kovine, zanimiv poskus iskanja novih izraznih možnosti. 2e večkrat smo zapisali, da je pri novopečenih umetnikih takšno delo zelo pogosto. Skušajo ustvarjati v vseh tehnikah, tudi motivi so različni, šele kasneje, ko prebrodijo eksperimentalno fazo, se bolj ali manj opredelijo za sebi ustrezen način likovnega izražanja, bodisi za olje, grafiko, akvarel ali pa za kaj nenavadnejšega. Florjančič je mnogo slikal z oljem. Iz teh del še najbolj odseva njegova dosedanja razvojna pot. Barvitost slik izpričuje slikarjevo nagnjenje h kontrastom. Kot sam pravi mu je bil (in mu je še) prav francoski slikar Matisse s svojimi živahnimi barvami nekak tihi vzornik. Glede metode slikanja je pri mnogih delih — zlasti najzgodnejših — opaziti vpliv Cezanna; hitro, enkratno nanašanje barv brez poznejših korektur. Grafike in jedkalnice sicer zahtevajo precejšno natančnost in nezmotljivo roko, toda Florjančič jim je kos. Glede motivov se zateka h krajinam in tihožitjem. »Zadnje čase hodim dosti naokrog, zbiram in beležim zanimive motive, potem pa v ateljeju sliko dokončno izdelam,« pravi mladi likovnik. »Prej sem slikal neposredno na terenu.« Omeniti je treba še tri dela v pop stilu, ki pritegnejo vsakega obiskovalca. Gre namreč za leseno ploskev, v katero je zabitih več žebljev različnih velikosti. Pobarvane kapice dajejo vtis šopka rož, planinskega cvetja pisanih barv, posajenega v vazo, ki pa je narisana na leseno podlago. Zdi se, da slikar skuša z nasprotjem materiala (kovina pomeni trdnost, surovost) in motiva (šopek rož, mehkoba nežnost) ustvariti j nekakšen pop-art efekt. Florjančič o tem pravi takole: »Zanima me ta nova smer, način, kako iz starih, zavrženih, čisto praktičnih predmetov ustvariš neko umetnino in s tem materialnim stvarem daš neko globljo umetniško vrednost.« Ko smo ga nazadnje vprašali, katero smer meni izbrati, je povedal, da se vse bolj navdušuje za pop-art na oljnih slikah. In še nekaj biografskih podatkov. Pavel Florjančič je rojen leta 1947. Končal je Šolo za oblikovanje, oddelek za uporabno grafiko. Sedaj študira na Pedagoški akademiji, na oddelku za likovno vzgojo. Kot zanimivost naj povemo, da je Florjančič tudi avtor plakata za minuli Izseljenski piknik v škofji Loki. I. G. r Svet brez bleščic Tisoč nasmehov Časopisi, televizija, radio so postali vsakdanji del našega življenja, postali so naša potreba. Zato smo nestrpni, če se poštar dolgo mudi in zvečer se navadno kljub obiskom ne moremo zadržati, da ne bi odprli televizijskega sprejemnika. Navadno zadostuje, da po. gledamo naslove v časopisih, nato pa list potešeni odložimo. Pogosto vsa vsebina, ki smo jo prebrali ali doživljali ob malem ekranu upade, kakor hitro ugasnemo televizor ali odložimo časopis. Tudi, če je ta vsebina — človek. Ti zapisi v tej rubriki naj bi bili skromni prispevek k temu, da bi v nas budila misel na človeka. Ne ganljivo ali srhljivo, kot so lahko prometne nesreče, pač pa tako, kot je svoje občutje povedala mati, ki je videla od lakote shujšana telesa otrok v Biafri: »Mislim, da je tisoč nasmehov na dan za mojega sina še premalo ... « Ob tem mi je prišel na misel deček, ki pogosto ne dobi kruha, kadar je lačen, kaj Šele nasmeh. Spominjam se dečka, gluhonem je in bil je v reji. Za slušno in govorno prizadete otroke je rejnina visoka, zato so ga rejniki, ki so sicer bili brez drugih dohodkov, tudi vzeli v rejo. Bili pa so nagnjeni k pijači, zato ni bilo redko, da so otroka zaklepali v stanovanje samega in lačnega. Otrok je vedno prosil za kruh sosede. V šoli je vedno učiteljici s kretnjami kazal, da je lačen in učiteljica mu je dala svojo malico. Želim si, da ne bi bil noben otrok lačen kruha in materinih nasmehov. Vsaj sedaj, ko je vendar kruha i dovolj. . V__J Pred preureditvijo tržiškega gradu V našem listu smo že nekajkrat pisali o otroškem varstvu v tržiški občini. Omenili smo, da je o tej problematiki tudi večkrat razpravljala tržiška občinska skupščina, ki je na eni izmed svojih sej imenovala tudi posebno komisijo z nalogo, da preuči, kakšne so možnosti za vzgojno-varstveno ustanovo v prostorih tržiškega zdravstvenega doma in v tržiškem gradu, kjer je vzgojno-varstvena ustanova že sedaj. Pred nami so sedaj ugotovitve te posebne komisije. Kakšni so njeni rezultati? Prva varianta je predvidevala preureditev dela tržiškega zdravstvenega doma v vzgoj-no-varstveno ustanovo, katero naj bi uredili v treh etapah. Stroški za preureditev zdravstvenega dema v varstveno ustanovo bi po izračunih znašali 1,420.000 dinarjev. Komisija je v svojem poročilu navedla naslednje prednosti varstvene ustanove v zdravstvenem domu: bližina zdravstvenega doma bi omogočila hitro zdravstveno intervencijo in kontrolo nad zdravjem otrok, sedanji prostori bi skupaj z nekaterimi novimi omogočali svetle in zračne prostore za varstveno ustanovo in nazadnje, obstoječa kotlarna zdravstvenega doma bi zadostovala tudi za ogrevanje vzgojno-varstvene ustanove. Pri slabostih te variante bodoče vzgojno-varstvene ustanove pa posebna komisija ugotavlja premajhen prostor za otroška igrišča, Tržičani pa bi izgubili otroški dispanzer, ki je že zgrajen in tudi namensko dobro razporejen. Pri obstoječi varstveni ustanovi na gradu je komisija ugotovila, da se grajsko poslopje lahko uporabi za varstveno ustanovo in sicer tako, da v pritličju urede sprejemne prostore, garderobo, jedilnico, upravne prostore in kuhinjo, medtem ko bi v nadstropju uredili igralnice za okoli sto otrok. Prednosti varstvene ustanove na gradu so zlasti v tem, da je na mirnem in od prometa odmaknjenem prostoru in z zelenimi površinami v neposredni bližini ter da lahko uporabljajo otroci športna igrišča za igre na prostem. KOLEKTIV SE JE ODLOČIL ZA GRAD Junija je o vzgojno-var-stveni ustanovi razpravljal tudi kolektiv vzgojno-varstvene ustanove Tržič in se odločil, za ureditev sedanje ustanove na gradu. Kolektiv se je za takšen Sklep odločil zaradi primerne lokacije, odmaknjenosti od prometa, velikih prostorov in dobre funkcionalne povezanosti ter zaradi obsežnega zunanjega prostora za igranje in sprehode otrok. Kasneje so o odločitvi, kje naj bo centralna vzgojno-varstvena ustanova, razpravljali še na svetu za socialno var- stvo in zdravstvo, sestala pa se je tudi posebna komisija, pred dnevi pa so se tudi na sejj občinske skupščine odločili za vzgojno-varstveno ustanovo na gradu. Kakšne pa so številčne zmogljivosti otroškega varstva v tržiški občini? Podatek, da so bili varstveni oddelki lani zasedeni le 74-odstotno, je presenetljiv, saj so bili vsepovsod na Gorenjskem prezasedeni. V tržiški občini domnevajo, da je premajhnemu zanimanju staršev za vzgojno-varstvene ustanove vzrok v njihovem nezaupanju do kvalitete vzgojno varstvenega dela. Drug razlog pa je najbrž v i neprimernih prostorih, ki niso vzdrževani ali primerno opremljeni. No, z ureditvijo centralne varstvene ustanove na gradu bodo najbrž ti pomisleki odpadli. Z ureditvijo gradu in z opustitvijo vrtca na Ravnah in Cankarjevi cesti bodo odpadli mešani oddelki, ki so bili velika ovira glede na starost otrok. S preureditvijo gradu bodo lahko vsi predšolski otroci iz mesta imeli varstvo. V načrtih pa je že tudi gradnja vrtca v Bistrici pri Tržiču, ker je sedanji preveč zaseden, število novih prebivalcev pa hitro narašča in s tem tudi potreba po varstveno vzgojni ustanovi. Sedanjo varstveno ustanovo na gradu bodo uredili v več etapah. Najprej bodo grad preuredili in s tem Pridobili 5 igralnic za okoli 100 otrok. Pri tem pa bodo morali izprazniti še dve stanovanji in urediti centralno kurjavo. Ker pa ti prostori ne bi zadoščali za potrebe celotnega varstva na območju starega dela mesta, bodo severno od obstoječe stavbe zgradili še nov objekt, ki bo imel tudi pet igralnic in vse ustrezne vzporedne prostore Čeprav je na prvi pogled morda videti, da je za preureditev gradu potrebno več dela in sredstev, pa je izračun precej manjši kot za preureditev zdravstvenega doma v varstveno ustanovo. Tako naj bi po projektanto-vih izračunih celotna izgradnja varstvene ustanove na gradu veljala 1,225.000 N din, skupaj z omenjenimi stano-, vanji pa 130.000 N din več. Ko so odborniki tržiške občinske skupščine odločali, kje naj bo bodoča vzgojno-varstvena ustanova, so ugotovili, da z ureditvijo gradu »ubijejo« dve muhi na en mah — grad zavarujejo pred propadanjem, Tržič pa h° dobil skupne prostore za varstvo otrok na območju samega mesta. Vili G. Na Jesenicah samo ena godba na pihala Na Jesenicah so že nekaj let premišljevali o združitvi jeseniške in javorniške godbe na pihala. Zdaj kaže, da Menijo, da bo z z družitvijo ka-bo godb lažje vzgajati nov der godbenikov, godba kvalitetnejša, razen tega P" bo do te združitve prišlo. \ bodo tudi smotrneje upora Pobudo je dal izvršni odbor sindikalne organizacije železarne Jesenice in zveza kul-tumo-prosvetnih organizacij občine Jesenice. Že so imenovali poseben pripravljalni odbor, ki se je o vsem pomenil z upravnima odboroma obeh Svobod, odboroma obeh godb in z godbeniki. Na osnovi uspešnih razgovorov jo pripravljalni odbor že sestavil statut in pravilnik združene godbe, ki naj bi se imenovala Pihalni orkester Železarne Jesenice. ljali denarna sredstva. V začetku oktobra, tako JJ ustanovni predvideno, bo občni zbor združenega P ihal- nega orkestra. Združitev obeh godb nikakor nima namena zadušiti dejavnost javorniške godbe. Celo nasprotno. Združitev naj Jinl omogoči nadaljne delovanj« in izpopolnjevanje v združenem pihalnem orkestru. Ja-vorniš-ki godbeniki ob takih pogojih za združitev PraV gotovo ne bodo imeli nobenih pomislekov. p. UIag» Po sklepu 6. redne seje delavskega sveta KOVINSKEGA PODJETJA KRANJ PONOVNO RAZPISUJEMO LICITACIJO ZA PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV: 1. Kleparske škarje dol mm — del. dolž. 1 m 2. Skobeljni stroj brez motorja Prodaja se bo vršila dne 28. 9. 1968 ob 9.30 v prostorih podjetja. SREDA _ 25. septembra 1968 GLAS * 5 STRAN NOV PLESNI TEČAJ za začetnike bo začel pouk v sredo 2. 9. 1968 ob 18.30. Pouk bo vedno ob sredah in petkih. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure v delavskem domu 4/1. Plesna in baletna Šola organizira nov začetniškl plesni tečaj • v sredo 25. 9. 1968 ob 18.30. f Plesni tečaji so v torkih, • sredah, četrtkih, petkih in • nedeljah. • Pare za plesno športni "" jemo vsak - i?, ure dalje, riiUb yPisufelmo vsakcTsre-*ood 19. ure dalje. t W» ima pouk • pSt ?onedđJek in torek. • deski v delavskem • "omu, vhod 4. ZDRAVILIŠČE SONJA MARINKOVIC V MOJSTRANI BO razprodajalo rabljene odeje, stole in mize v petek 27. t. m. ob 9. uri za družbeni od 10- ure dalje pa za privatni sektor. Ljudje Moskva napada Jugoslavijo Iz pisanja sovjetskih sredstev množičnega obveščanja v zadnjih dneh lahko brez truda sklepamo, da se je v Sovjetski zvezi začela velika propagandna kampanja proti naši državi, proti Zvezi komunistov, proti predsedniku Titu, proti samoupravni ureditvi naše države in proti njeni smer! socialističnega razvoja. Res je, da napadi sovjetskega tiska na našo držvo niso novi, saj smo jih zasledili že od vsega začetka okupacije Češkoslovaške, ko je naša država jasno in glasno povedala, da se s takšnim ravnanjem ne more strinjati. Tako je glasilo' CK KPSZ Pravda v svojih člankih do sedaj kritiziralo le zunanjepolitično in gospodarsko usmeritev Jugoslavije, v zadnjih dneh pa je svoj besednjak razširilo še z obtožbami ZKJ, češ da »teoretično in praktično uresničujemo usmeritev k slabitvi marksi-stično-leninistične partije«. Vendar Pravda gre v svojih obtožbah še dlje, ko očita voditeljem ZKJ, da je njihov zgled »navdihoval revizioni-stične elemente na Češkoslovaškem, ki napadajo komunistično partijo Češkoslovaške«. Temu grobemu obrekovanju se je konec prejšnjega tedna pridružila tudi moskovska televizija, ki je v svojem komentarju grobo napadla predsednika Tita in ga obtožila, da je že leta 1953 z ljubeznijo govoril o kontrarevoluciji na Madžarskem in da zdaj izraža enaka stališča do češkoslovaških konirare-volueionarjev. Ta izpad moskovske televizije oziroma njenega komentatorja je prvi, da so v novi protijugoslovanski gonji v Moskvi napadli osebnost našega predsednika, vendar pri vsem tem se komentatorju ni zdelo niti vredno, da bi z besedico omenil funkcijo šefa jugoslovanske države, kot je to navadno v mejah običajnega protokola. Ob teh napadih Sovjetske zveze ne gre pozabiti tudi na pisanje tiska drugih Štirih socialističnih držav — »osvo-boditeljic Češkoslovaške pred kontrarevolucijo«. Ta kampanja ima v mnogočem podobne značilnosti kot kampanja, ki so jo vodili proti nam v obdobju stalinizma leta 1918. Znano pa je, da smo v naši državi še pred nedavnim poudarili, da je tak način polemike med socialističnimi državami že preteklost, ki mednarodnemu delavskemu gibanju in samemu socialističnemu razvoju ne prinaša nič koristnega, temveč le škodo. Vendar nova protiju-goslovanska gonja na vzhodu kaže, da v Sovjetski zvezi in drugih socialističnih državah te preteklosti niso pozabili. Se več, videti je, da v Sovjetski zvezi n!k.:kor ne morejo doumeti pozilivne vloge predsednika Tita. In da bi bil paradoks še večji, v Sovjetski zvezi pozabljajo, da je ravno predsednik Tito s svojimi načeli uspel »buditi pri jugoslovanskih narodih močno omajano zaupanje do Scv"eiske zveze in njene partije. Ze prve reakcije naše javnosti na klevetniške napade Sovjetske zve^e in drugih socialističnih držav so bile ostre. V njih so delovni ljudje po vsej državi poudarjali, da pomeni napad na predsednika Tita tudi napad na njriiovo delo, na njihove uspciie, na naše samoupravljanje. Zato tudi ni eud.jo, da bomo danes še naprej privrženi že dolgo um uliii načelom — načelom, ki smo jih leta 1948 uspešno bran ii. In ta načela so za pravice vsake partije do samoslojnega razvoja socializma, za nevmešavanje kaiereko!j države v notranje zadeve druge države in za nevmešavanje neke partije v noLranJe zr.deve druge partije, 'ia nate"a smo v naši državi zagovarjali tudi leta 1956 v času madžarske krize, ravno taJ o pa jih zagevarjamo sedaj. »Očitno pa je,« ugotavlja komentator ljubljanskega Dela, »da so ta načela zavrgli drugi in prav tem načelom^ ki so jih leta 1955 in 1356 sami podpisali, seda| nadeli vzdevek »kon.rarevoluci :e«.« V. G. Čarobni ptiči rod leškim nebom Letališče ALC Lesce je bilo štiri dni prizorišče tekmovalcev s čarobno palico. Ob cesti se je zaustavljalo toliko •******#*®©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©« i ©©•••••*j dopisna delavska univerza vPisuje v šolo in tečaje do 30. septembra 1968. < ||5-.KSSKSKSS=S=s=SS5rssss„ 1 Nedeljski mladinski plesi J K » delavskem domu v Kranju se začnejo v nedeljo, I S: 29.9.1968, ob 16. uri. Igra odličen orkester iz Lju-Mjane s pevko Andrejo Zupančičevo. *!:■«■■.„„........................«.!. Upravni odbor ALMIRE — alpske modne industrije Radovljica Razglaša prosto delovno mesto obratovouje obrata III. Radovljica ^oleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati se naslednje pogoje: , L Višja izobrazba tekstilne smeri in triletna praksa v pletilstvu; 2. Višja šola za organizacijo dela — proizvodna smer — s pogojem, da ima kandidat še srednjo tehnično tekstilno šolo pletilske ali konfekcijske smeri in tri leta prakse v pletilstvu; 3. Srednja tehnična tekstilna šola pletilske ali konfekcijske smeri s 6-letno prakso v proizvodnji pletilstva. če°^n'e s k,"atkim življenjepisom in prepisom spri-• ° °PravIjenem zaključnem izpitu je treba i ostati na splošno-kadrovski oddelek podjetja naj Pozneje do 5. oktobra 1968. avtomobilov in gledalcev, da je celo prometna milica morala paziti na red na cesti. Sicer pa je bila to res dobra in zanimiva paša za oči. In to za stare in mlade. V nedeljo in pon:de-jek je bilo v Lescah prvo mednarodno tekmovanje akrobat skih radijsko vodenih letalskih modelov. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz Avstrije, Švice, Italije, Zahodne Nemčije in. Jugoslavije. Skupno je nastopilo 28 tekmovalcev. Prvo mednarodno tekmovanje akrobatskih radijsko vodenih letalskih modelov v Lescah je povsem uspelo. Zato ALC namerava že 1970 le- ta kandidirati kot organizator za evropsko prvenstvo v tej disciplini letalskih modelov. Organizacijo tekmovanja sta vodila aero klub Kranj in ALC Lesce, finančno pomoč pa je dala tudi radovljiška občina. Na prvem tekmovanju so gostje iz tujine premočno zmagali. Prvo mesto je osvojil VValter Schmitz iz Zahodne Nemčije z 10.098 točke. Drugi je bil Fredi Schenk (Švica), 10.054 točk in tretji Helmut Galinsky 10.028 tečk. Naši tekmovalci v tej disciplini letalskih modelov še precej zaostajajo za tujimi tekmovalci. Najboljši Jugo- slovan, je bil Julij Marcnv iz Zagreba, ki je zbral 5598 točk od 11.700 možnih. Gostje so bili s tekmovanjem zelo zadovoljni in navdušeni nad krajem in lepoto okolice. Stanovali so v h~le-lu Grajski dvor v Radovljici. Pred tem tekmovanjem je bilo v petek in soboto republiško prvenstvo v disciplini motornih in jadralnih radijsko vodenih enokoma id-nih modelov. V disciplini je.d-ralnih modelov je zm Ig al Franci Markun, član AK Kranj, v disciplini motornih modelov pa Bruno štular, prav tako član AK Kran.j. Zmagovalci Schmitz, Schenk in Galinsky so prejeli pokale in spominska darila. J. Vidic V Lescah: radijsko vodeni modeli letal Kmetijska zadruga SLOGA KRANJ PRODAJA na javni dražbi prvo nadstropje hiše Titov trg 25 v Kranju (nad trgovino Jugoplastika) — trosobno družinsko stanovanje — 120 irr in garsonjero 28 m3 s posebnim vhodom. Izklicna cena je 74,000,00 din s prometnim davkom Prostori trenutno niso vseljivi. Dražba bo dne 30. 9. 1968 ob 10. uri v Kranju. Titov trg 25. Informacije dobite pri prodajalcu, telefon št. 21-409. O" H- tO < O« d r-i TEKMOVANJE Z za odprto PRVENSTVO KRANJA Dvakrat mesečno so »komisarji« odpirali zabojčke in odnašali kopice prijav ... Čarovnica, ki je padla v kremplje sodišča, ni imela pravice, da bi si sama izbrala zagovornika. Inkvizicija ga ji je odredila sama. Gorje mu, če se je resno lotil svoje dolžnosti. Podkancler mesta Bamberg se je trudil, da bi omejil obračunavanje s čarovnicami. Toda končno so njega samega osumili simpatij do hudiča in ga leta 1628 sežgali na grmadi, skupaj z ženo in hčerko. Sicer pa je treba povedati, da so v tem času bili obsojeni in so zgoreli na grmadi vsi župani Bamberga. Sodbe so izrekali nenavadno naglo. Zaradi naglice so zasliševali po deset obtožencev naenkrat. Priznavali so vri za povrstjo, vsa priznanja pa so vnašali v zapisnik. Zapisnikar ni mogel sproti zapisovati njihovih imen, zato je označil obtožence kar s številkami. Obsojene so požl-gali kar po deset naenkrat ... Le'.a 1629, so sodili Ani Hancen. Ohranjen je zapisnik njenega procesa: 17. junija: zaprta zaradi suma, da je čarovnica. 18. junija: ni hotela priznati krivde: bila bičana. 20. junija: bila mučena, dajali so ji prste v stiskalnico: priznala. 28. junija: obtoženki je prebran zapisnik o njenem priznanju. 30. junija: prostovoljno potrdila priznanje, izrečena je bila sodba. 4. julija: obtoženki objavljen dan usmrtitve. 7. julija: bila je obglavljena, nato sežgana. Nobeno priznanje ni bilo dobro, če ni obtoženi navedel tudi svojih sokrivcev. Omeniti le dvoje ali troje imen ni bilo dovolj. Bili so primeri, da je obtoženi naštel tisoč in. več imen. Za zapor je zadostovalo že, da je mučena žrtev imenovala določeno ime. Tudi »sokrivce« so mučili in jih silili, naj izdajo svoje »sokrivce«. Tako se je veriga žrtev vlekla v nedogled ... LOV NA ČAROVNICE — INDUSTRIJA KORUPCIJE Kornelij Agripa, znani učenjak 16. stoletja, je v svojih knjigah drzno obsojal klerikalce. Posebno dosti je pisal o korupciji, ki je zavladala: »Inkvizitor mnogo prepogo-stokrat izreka denarne kaz- ni in si tako pridobiva velika denarna sredstva. Nekateri nesrečniki so dolžni prinašati mu vsako leto globo — če je ne prinesejo, jih spet primejo in zapro... Ko sem bil v Italiji, sem opazil, da je večina inkvizitorjev na ta način, obogatela.« Lov na čarovnice je sčasoma postala prava donosna industrija. Zaplenjeno imetje so si delili med seboj sodniki, duhovniki, komisarji, stražniki, pisarji idr. Nagrajevali so tudi drvarje, ki so podirali drevje v gozdu in napravljali drva za grmade, kakor tudi tesarje, ki so jih postavljali. In drv je bilo treba mnogo! Najpogosteje je imetje kaznovane čarovnice pograbila inkvizicija, pa tudi kralj sam je kaj rad iztegnil šape po njem. Tako je bogatitev podpirala in pospeševala lov na čarovnice. Pogosto so že stroški za proces sam požrli vse obto-ženčevo imetje, tako da za konfiskacijo ni ostalo ničesar več. Že samo sežiganje je bilo drago. Plačati je bilo treba drva, olje, smolo, postavljanje grmade in vislic, vrv, potem prevoz žrtve na morišče. Računovodstvo je vedno zelo nata^ »avaja. lo vse stroške. •• ČAROVNICE XX MLETJA P°l0V Jškem n«*aj ke,n r.emskem v čarovnic m « vasi _ »služab^*«... treba r*^J$£* ,JUdiv1im^>at! morah cim^ ^ čarovnice. Ob*BW^ poveduje vično kazen. mu *"* na grmadi. J nonemški uCf.y, ki te Kru.se v svoI ^ izšla leta n,ed z naslovom: » .0 Pr^ nami?« V nj^g noverju v ^°>« od ki se sP»fh "J^Ho.ta-praznoverja v » lejših d^f*^»haieJo vuroke,v^^ajo čiste moči. rj£ ^ fc škopniki, fV^KC^vni. kar naprej P0"^^. ce- TonekoA* Jv^fc čiji celo še 93 ^, v podobne Pn Koparjenje na Jelovici in okrog nje (2) Kopa se zažge takole: na kepo nasloniš lestev, ki pa ni lestev, ampak shod, po katerem zlezeš na vrh kope k odprtini in seveda tudi nazaj. Potem nacepiš (na-koljes) karbine, kakor se imenujejo ostanki na pol °žganih drv iz dna prejšnje kope. Na vrhu kope, nad luknjo, naravnaš pripravljena drva in karbine v obliki "majhne kope. Seveda pa ne bo ^ kopar pozabil najprej vreči v luknjo žegnanega lesa od cvetnonedeljske butare, šele potem bo zažgal ko-Woo, Ko ta dobro zagori in ko se napravi žerjavica, jo oo kopar z dolgim lesenim drogom _ z bokavnico — spravil skozi luknjo prav na °-no kope. Sedaj šele je kopa zares zažgana. Vendar je treba ta-*oj_ za tem prlsuti nekaj raške, to je zdrobljenega oglja, ki je ostal od prejšnje °Pe. Da pa ogenj, pravzaprav žerjavica, ne ugasne, napravi kopar okrog spodje-ga dela poldrugi meter narazen luknje, potem pa mora ^t bukati, kar pomeni, da roora spet v luknjo nasuti raške. To bukanje mora Prva ponoviti vsako uro, Sobota, 28. IX. 68, ob 15.30 in nedelja 29. IX. 68, ob 15.30 FINALE Slikarjeve domislice Znani španski slikar Salvator Dalli, za katerega nekateri mislijo, da je malo prismuknjen, se pripravlja na nov umetniški podvig. Posebno zanj so iz Brazilije pripeljali ogromno želvo, ki jo bo slavni slikar po svoji zamisli prebarval v »živo umetnino«. miiimmiiiiiiiiMiHiimmnimiiiimmiiu'"! I. SEJEM OBRTI IN OPREME V KRANJU OD 12.—21. OKTOBRA 1968 uii«iillitltllIlllllllfflltlUllllllllIIIIHIIItlillll>>i V soboto se je 80 naročnikov našega časnika, ki so jih prav tako izžrebali naročniki, z modernima avtobusoma turističnega prometnega podjetja Creina v spremstvu dveh vodičev ter predstavnikov Murke lx Lesc in živila iz Kranja, odpotovalo na enodnevni izlet v neznano. Danes o tem izletu povejmo le to, da so bili vsi nad obiskom vinske kleti navdušeni. — Fc to: F. Perdan Likvidacija V bližini ameriškega mesta Oxforda so policisti aretirali nekega moža, ker je streljal na cesti. Toda možak ni streljal v zrak, niti na ljudi ali živali. Streljal je namreč v svoj avto. Sredi vožnje se je vozilo nenadoma vnelo in voznik je skušal pogasiti ogenj z mineralno vodo. Ogenj je sicer pogasil, vendar pa se kakih dvanajst let star avtomobil ni hotel nikamor premakniti. To je možakarja tako razjezilo, da je v nesrečni avtomobil izstrelil šest krogel. iiitiiiiitiiimiimiiiiiiitiiiitMiiiintiiiiiiiiiiiui RAZPISNA KOMISIJA pri ekonomsko administrativnem šolskem centru v Kranju razpisuje prosto delovno mesto učitelja ekonomsko-komercialne predmetne skupine za nedoločen čas. Pogoji: diploma ekonomske fakultete, delovna praksa. Stanovanja ni. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje naslovite na razpisno komisijo ekonomsko administrativnega šolskega centra Kranj, Tomšičeva 7. itlllliillllllllillllllllllllllllllllllllllillliiiiiniii pozneje pa vsaki dve uri. Dokler se kopa kuha, je za spanje in počitek bore malo časa. Za spanje in za zavetje pred dežjem si kopar napravi kceo — oglarsko bajto. V njej tudi kuha. Navadno si skuha žgance, ki jih zabeli z zasko. Oglarska bajta mora biti postavljena tako, da je obrnjena z vrati proti sončnemu vzhodu. Postavljena mora biti nekoliko višje kot je podnožje kope, in sicer zaradi dima in strupenih plinov, ki se sproščajo v kopi. Plini so zlasti prve dni zelo nevarni, da človeka lahko omamijo ali celo zadušijo. Nekaj takega se je pred malo manj kot sto leti zgodilo nekemu rtojemu sorodniku; zaradi zastrupitve z dimom je umrl. Ob cesti med Rov-tarico in Martinčkom na Jelovici še danes stoji znamenje, na katerega je neznani ljudski slikar narisal kopo, ob njej pa mrtvega koparja. Zato ima vsak pameten kopar svojega pomočnika, da mu ponoči sveti in da mu pomaga, če se mu kopa razkoplje. Zgodi se včasih, da v kopi zaprti plini razženejo graso ali celo drva; to je tre- ba takoj poravnati in zasuti z zemljo, sicer zgori vsa kopa in je ves trud zaman. Kakšna je torej oglarska bajta ali koča, ki je razen kolperna (o tem pozneje) nujen pripomoček pri vsakem kopiaču? Kopar je vsaj z enim, še bolje pa z dvema pomagačema zravnal teren, nanosil primerna, kakšnih 20 cm debela, že suha debla za steno in prag, katerega je bilo treba do polovice stesa-ti, da so se vrata lepo zaprla. Bajta je morala imeti prostora za tri ali štiri ljudi. Bda je približno tri metre dolga in dva metra široka, nad pogradom pa je moralo biti še kakšne pol metra stene. Nekoliko nad pragom sta položena dva otesana, za meter daljša hloda z imenom brada, da si lahko nanju sedel in postavil tja lempo z vodo ali kislim mlekom. Os:ale tramove — ste-novce — pa je bilo treba na zadnji strani do polovice ote-sati, da si jih lepše zložil in napravil povezavo. Na sprednji strani in na obeh konceh, znotraj in zunaj, si navrtal luknje in vanje zabil lesene cveke, da je stenovce držalo skupaj. Tako si zložil osem tramov drugega vrh drugega, špranje pa zamašil z mahom. Potem si se lotil zadnje strani (stene), ki si jo napravil s krajšimi debli, vendar nekoliko nižje od sprednje stene, ki si jo napravil nazadnje. Ko so bile stene gotove, si napravil še sleme z velikim napužčem spredaj za drva in orodje. In še smrekovo lubje za streho, ki ga pritrdiš z nekaj letvami, pa je bajta gotova. Leopold Kordež Justin Ažm m (Naprej prihodnjič) Anžetova bajta za Vrbovino: lepo se vidi stena iz hlodov in streha iz lubja, spredaj, pred vrhom, pa sleme štrli daleč naprej; tu je bil včasih napušč za shrambo drv in orodja — Foto: Tehniški muzej Slovenije (iz fototeke Kovaškega muzeja v Kropi) II.IIIIIIIIIMIK.........I...........K taaaaa ■■■■■■■■■■■■ ■■■••■■»»■■•»■•■* IS""""*!""! Miha Klinar: He*"*** ta razcestja III DEL »-po je teta Rozika.« P^fV^ko d^kait?0 dovoljen, da so bili vsi do njega P^/>*£ «*daj bi (da ni noben pozabljivec, kakor je ^^SS Je,« pvtL^J0^1 E pripovedovanjem o »teti« *r>£^!^ * * bil^ Je" Tudl sam je bil že v Borjani. T*» Vlk-^* Pri njih :__. _________;, ,o \ ootok '^L^tiOp. . 1 »tekel nekam ,.k in mu napravil za cel P0^^^ |a J« potoku navzgor in se potem* ^ fi^. ^toboleti. « jokal. Potem mu je neka or" ^ Stefi je Slavkova mama • •; ^gP ^rožnike Vse to bi Zefek naJraJ* (»«* Odgovarjali mora teta Rez"** »Rozika Uršič. nekam ob °leti, a ni ezala roko. Teta a mu ne puste. »Hm.« poslan.> u. : . ^V^C >rft>rja Vi ,>Wor('n-Najraje bi jo vprašal, ah H ^jt ^Ja že * j« io rca sep-♦«nbra prijeli, a se prem*"' ug^J'J? 0 tem rad 6<*el žganju. Najbrž bo ^5^^^^' ***SZr Podatke. »No, Po . oni kmet, če se ne meti prav! Da, boste čisti, mora ^ v »Vaša volja,« se Stivčevai j,^l2Polniti »Ne, volja! Zapoved, *J Pregi^L^ se opravičuje, nato pa "S^Hf » ajo h:fio m gospodarsko poslopje. ^*W:ndarJi — - ■ jsfuhf*^ Blovenščina za poveljevanj Toda tudi orožnikom s« -e^^VJft? skladna. hlevu. P° nemško, ker /''kladna. brskali PO hiši in BK 'a se »Caja. lipovega čaja "e ^ prehla Rozika in Stivčeva sta ;, da 8( njegov Kamo češ: boža, kakor da bi pobozaa^■ e„ ^ ga mish ne»o domov fe^/.^> v katero s< zničarski umlormi in ne 4 v v"t A_ knili. Ko seže po žganju »"je domu, soj ima tudi tole Ra u " 80 Ka vta- ^ po "Jajoč vx>nj in okus, čeprav doma ni bil najbolj srečen in čeprav žena najbrž ne hrepeni preveč po njem, saj sta se že kmalu po poroki pred desetimi leti začela prepirati in teh prepirov niti sedaj, ko je bil pomladi prav tiste dni, ko so se upirali radgonski vojaki, na dopustu, ni bilo konec. Zena se ga ni razveselila, kakor je pričakoval. Sprejela ga je z narejeno prijaznostjo, ki se je že naslednji dan spremenila v hlad in prepir, ki tudi naslednje dni ni ponehal in se stopnjeval, dokler mu ni zalučala v obraz, da preklinja dan, ko je prišel iz Trsta in se vgnezdil v Radgoni, kjer ga je spoznala in se z njim poročila, on pa ji je vrnil, da je tudi njemu žal, saj je imel v Trstu dokle, ki je potem prišla celo za njim v Radgono in se zaposlila v neki branjerlji. a jo je tako po neumnem izgubil. Pa je bila mnogo lep&a kakor žena in boljša. Prav v vsem jo je prekašala, ji je govoril, a on jo je zapustil, ker je bil tako nor in se zapletal s takim satanom, ki ga mora in ga bo moial prenašati vse življenje. Res, mogoče bi mnogo bolje ravnal, ko bi se držal tistega, še ne sedemnajstletnega deklica, ki ga je srečal v Trstu in ki se je pisala kakor dezerter, ki so ga zadnjič pripeljali iz Borjane, ali kakor tole dekle, tale Rozi, ki jo je zapisal v svoj službeni notes. »Rozi? Hm?« se mu zdi, da ne sliši tega imena prvič in da mu ga je nekoč omenjala prav Stefica. »Ne, ne! To je nemogoče!« odkimava sam st^bi. »In vendar, ali ni bila Stefica doma nekje iz teh krajev?« Ce se prav spominja, je bila prav iz Borjane. Hm. prav lahko bi bila, saj ji je tole dekle, misli na Roziko, celo nekoliko podobna in bi bila lahko res Stefičina eestra. Bi jo povprašal? Ne, bolje, da ne! Stefico je vse preveč grdo razočaral, da bi Bi upal poizvedovati za njo, kaj šole, da bi jo srečal, če je kje tu. A najbrž ni in mora biti nekje na Gornjem Štajerskem, saj je, kakor je takrat zvedel, odpotovala v Graz in je prav gotovo že poročena, saj je bila lt>pa, zelo lepa. Sicer pa, kdo ve, ali bi bil kaj srečnejši z njo? »Trdnost sreče in ljubezni preizkusiš lahko Bamo v zakonskem življenju in ne prej! Tako je,« vzdihne in vnovič seže po žganju. V kuhinji pa Stivčeva in Rozika pristavljata kotlič, da bi skuhali Čaj za žandarje. »O bog, kakšno srečo smo imeli!« zašepota Rozika. »Srečo,« prav tako šepetaje pritrjuje Stivčeva. »Sam bog nas je obvaroval. Ko bi ne bilo tebe in ko bi nas smrt tvojega brata ne opozorila, bi.. .« Stivčeva umolkne, kor čuti, da ni izbrala pravih besed. »Res, samo Jakob,« je Rozika hvaležna Jakobovi žrtvi. »Samo on nam je izprosil milost pri bogu. Naj počiva v miru in večna luč naj mu sveti!« »Pssst, žandarji prihajajo .. .« V kotliču vre lipovec. »Se vedno lije?« vprašuje zugsfiihrer v sami srajci in se | hrbtom pritiska peči. »Se vedno,« odgovarjajo žandarji, ki se jim zugsfiihrerjevo vpra- šanje zdi nesmiselno, ker je razločno slišati, da zunaj lije kakor iz škafa. »Ste opravili?« »Smo.« »Našli kaj sumljivega?« »Niči« »Prav!« »Menda ne bomo že šli?« »Tu je še žganje!« : »In ženski nista kar tako! Obe sta čedni!« »"Da mi jih pustite pri miru!« jih s pogledom ošvrkne zugsfiihrer, ki je videti čemeren, kakor da se mu je zgodilo nekaj, kar ga žre. »Pri miru? Menda bomo 6meli reči katero. Vsi nismo oženjeni kakor vi.« »Molči, gobec!« Le kaj ga je pičilo, se orožniki spogledajo in pričakujejo, da jih bo žalil naliv psovk kakor prod odhodom. A zugsfiihrer molči, pa tudi ne utegne, da bi se zaradi svoje čudne čemernosti še nadalje znašel nad njimi, ker vstopita ženski 6 kotličem čaja. »Eh, to se bo zares prileglo!« »Samo grenak je. Nimamo sladkorja,« sc opravičuje Stivčeva. »Nič zato! Pri sebi ima pločevinasto škatljico saharina,« se oglasi mlajši žandar in se nasmiha ženskam. »Samo 6tcklcnico žganja bi morali še imeti.« »Tudi to vam prinesem,« odhiti Stivčeva v kuhinjo in Be takoj vrne. Kb potegne za/mašek iz steklenice, pa nenadoma v noč odjeknejo Btreli. »Streljajo?« se spogledajo žandarji, nato pa se pogledi zap:čijo v žensko, ki je izpustila steklenico, ki leži sedaj na tleh v črep:njah. »Crepinje pomenijo srečo, se oglasi mladi žandar, a se takoj zresni, ko ujame zugsfiihrerjev pogled. »Srečo? Bojim se, da te crepinje ne prinašajo sreče,« zugsfiihrer, ki je opazil prvi nenadno spremembo na obeh ženskah, pogleduje preiskovajoče zdaj Stivčevo, zdaj Roziko. »Kaj menita vidve? Morda vesta bolje kakor mi, na koga so padli streli tam doli pri Seči?« Rozika in Stivčeva sta bledi. »Zakaj drhtita?« »Jezus... Jezus... Jezus...« se trgajo vzdihi in strah iz Stiv-čeve. »No, kaj vama je?« vrta v njun strah zugsfiihrer. »Mogoče pa so le bili dezerterji tu? Mogoče sta vidve ljubici dezerterjev?« vprašuje, ker se mu zdi, da je blizu resnice in da oni kmet navsežad tje le ni lagal. Tudi tole gostoljubje s čajem in žganjem gleda zdaj v drugačni luči. Tile prepadeni ženski sta jih najbrž hoteli zadrža' l:er sta se bali, da bodo šli v noč na lov za ubežniki. »Kaj pravila. Ts! čaj in tole žganje so bile samo limnice, na katere sta naj i. m nalepiti? Kar priznajta! Manjša kazen vaju čaka... Molčita? Ne pove-eta, česa vaju je strah, kaj?« Umreti nočejo V našom zadnjem sredinem zapisu smo sicer nakazali nekaj bridkih dejstev v zvezi z narodnostno usodo Slovencev v Kanalski dolini. Prav letos namreč poteče petdeset let, kar so odtrgani ne le od svoje Koroške in Ziljske doline — pač pa tudi od strnjenega slovenskega narodnostnega ozemlja. Kanalska dolina O zgodovini, ekonomski, politični in narodnostni situaciji te nekdaj popolnoma slovenske deželice, sem v Glasu že večkrat pisal (25, maja. L, 8. in 15. junija 1966 ter 11. oktobra 1967); zato bom to pot posvetil nekaj vrstic le primerjavi na-rodostne situacije, kakršna je bila do 1. 1918 in današnje. Vsekakor smo imeli pred petdesetimi leti manj vzrokov trepetati za narodnostni obstoj tega dela Slovenije, kakor- pa jih opravičeno imamo danes. Kot drugod po Koroškem, so bile tudi tod vpeljane dvojezične šole, kjer je imela slovenščina le določeno veljavo. (Tako mi je povedal 80-letni Ukljan, ki je sam obiskoval tako šolo). Po cerkvah je bilo vse bogoslužje slovensko. Pisali smo že (Glas, 18 t. m.), da je tu župnikoval tudi brat pesnika Prešerna Jurij Prešeren. V Zabnicah je služboval slovenski pesnik in preporoditelj Matija Šnajder, pozneje tudi Ksaver Moško, v Naborjetu je župnikoval znani Lobe, v Lipalji vasi pa je učiteljevala Kranjčan-ka Janja Miklavčičeva. Ljudje so bili naročeni tudi na slovenske knjige. Pri rokah imam podatek, da je bilo v Ukvah 35, v Zabnicah pa 36 naročnikov knjig Mohorjeve družbe. To število udov ni nič dosti manjše, kot je bilo v onih časih število Mohorjanov v katerikoli večji slovenski vasi na Kranjskem. Pomemben je bil tudi živ stik z gornjesavsko dolino. Promet vseh vrst je bil med Kranjsko goro in Trbižem izredno živahen. Zanimivo je bilo tudi mešanje in preseljevanje prebivalstva. Tako sodim (na osnovi vpisov v ukvanskih rojstnih in smrtnih matrikah), da se je rod Prešernov iz krajev pod Stolom preselil že v začetku 19. stoletja v Ukve. V 1. 1910 je bilo Slovencev v Kanalski dolini še 3379 (ob le nekoliko višjem številu Nemcev, 3464), uradno italijansko štetje 1. 1921 pa je naštelo le še 1106 Slovencev poleg 4185 Nemcev in 1207 Lahov. Taki rezultati so pač posledica onega usodnega principa, popisa prebivalstva po občeval nem jeziku. Ali znaš govoriti Po naše, sta vprašala nemški ali laški po-pisovalni uradnik. In kdor je znal, je bil za Slovence izgubljen. Vsaj v spiskih o ljudskem štetju . .. Nekateri drugi pa so kot gospodarsko odvisni morali zatajiti jezik svoje matere ... Potem so se rojaki iz Kanalske doline izolirali, zaprli sami vase in — tiho vztrajali! Na mrtvi straži slovenstva ... Danes, ko je minfilo že 50 let od pripojitve njihovega ozemlja Italiji, je narodnostna situacija kljub zvestobi peščice Slovencev še dosti poraznejša. Ni govora več o slovenščini v šolah. Ze laški otroški vrtci zadajo prvi toda odločilni udarec narodnostni zavednosti. 2e prej poslovično nezaupljiva in nenaklonjena cbmej-na oblast je postala sedaj, ko poteka tu zelo delikatna meja med dvema nazorsko različnima svetovoma, še bolj nezaupljiva in občutljiva. Le na deskah z raznimi prepovedmi najde tudi slovenščina svoje mesto. In na starih nagrobnikih še piše po naše... Pred leti so službovali po farah bcneško-slovenski duhovniki. Sedaj je že teh vsako leto manj. Na njihova mesta prihajajo Lahi in Fur-lani. Ni še dolgo tega, ko smo šteli za slovenski vasi Lipaljo ves in Ovčjo ves. Zdaj sta slovenski le še Ukve in Zabnice. Te pa že nekoliko manj ... Sicer je res, da se je v zadnjih štirih letih led nezaupanja vsaj delno odtajal, da vidiš sem in tja celo kak slovens-ki napis, ki opozarja na žičnice, na parkirni prostor, celo v izložbah nekaterih trgovin že preberemo sramežljiv napis, da govore tudi slovensko. . . Moti pa popotnika iz naših krajev, kako se povsod šopirijo vse mogoči mnogojezični napisi, pa najsibodo to besede dobrodošlice, reklame ali informacije — ne le v italijanščini in nemščini, pač pa tudi v angleščini, francoščini in celo v španščini. Napisov, kakih pomembnejših, v slovenščini ali srbohrvaščini pa ni nikjer. Vsaj korektnost naj bi blažila šovinizem: smelo smemo reči, da precejšen del Trbiža živi od naših ljudi, ki hodijo tjakaj dan za dnem kupovat potrebno, fta ve.-krat pa nepotrebno robo. Radoveden som, če prinesejo Angleži. Francozi in Spanci'vsi skupaj pol toliko denarja v Trbiž kot mi Pa jih vendar pozdravljajo številni napisi v njihovem jeziku! Svetel žarek pa je letos le posijal v ta trpka razmišljanja: v nedeljo, dne 1. septembra, ko so vrli Kam-ničani priredili slavje slovenskih ljudskih noš, smo imelj srečo in zadovoljstvo videti tamkaj tudi zamejsko rojake iz Kanalske dol:nc in Rezije. LJUDSKA NOSA . Priznati pa moram takoj, da sem imel to pot v Kamniku oči le za rojake iz Kanalske doline in za Rezijane. Videl sem v njih roko, ki so jo podali Slovenci iz zamejstva matični deželi. Otroci našega rodu z večerne strani svoji materi Sloveniji. .. Ker pa nameravam o čilih Rezijanih in Rezi-jankah pisati prihodnjič, naj velja ta kratek zapis le ljudskim nošam iz Ukev v Kanalski dolini. V zanosu smo zrli na številno skupino stasitih mož in fantov ter na brhka ukljanska dekleta in ženo. V vseh še polje naša kri, niso pozabili na materino govorico, niti na noše svojih slovenskih prednikov. Pa smo se že bali, da smo te rojake za vedno izgubili; saj jih je ločilo od naše narodnostne rasti kar celih petdeset let! Prav zato pa nas je še posebno zanimala noša rojakov ! iz Kanalske doline in njihovo I obredje, ki so ga prikazali I na tretjem Kamniškem festivalu ljudskih noš. Moški iz Ukev, najbolj j slovenske vasi v Kanalski . dolini (tam je cela vrsta hiš, kjer se domači ponosno piše- j jo za Prešerne!) so bili oble- | čeni takole: na glavi lovski ali planinski klobuk z gamsovo brado; | hlače dokolenke, irhaste, »na durce«, črne barve, z j uvezeno planiko ob zuna- j njem robu; srajca bela, platnena, s položenim mehkim ovratnike m; telovnik temne barve, bar-žunast, z uvezenimi drobnimi cvetovi, z gosto našitimi kroglastimi gumbi srebrne barve; žepna ura z debelo srebrno verižico na obe strani, ne smo manjkati na telovniku; na verižici pa src^brni tolarji; ruta zložena na tri vogale, podložena pod srajčni ovratnik in na rameni pod telovnikom; del rute je z resami na vrhu nadlahti viden; dokolenke volnene, zelene barve, pletene na »buclje«, ob straneh resasti »cofki« v isti barvi; bele spodnjice, vidne na kolenih; čevlji nizki, črni s pet-ljami. Ženska noša domačink iz Ukev pa je takale: krilo kratko (po ziljski šegi!), rožasto ali enobarvno; predpasnik dolg, naguban, črne, modre ali rdeče barve; srajčnik (bluza, »ošpetelj«) snežnobel, širokih rokavov, s čipkami na roben, na prsih gosto naguban; nogavice, bele, pletene na »buclje«; čevlji nizki, s širokimi petami, speti s »špango« ali s pentljo; na glavi pestrobarvne svilene rute, zavezane odzadaj; dekleta pa so navadno razo-glava, le s pisanimi trakovi, vpletenimi v lase; * »modre na životku« je iz temnega žameta, navadno črn, temno moder ali temno rdeč, prepleten z »žnorami« sem in tja (vpliv alpskih noš!); ruto imajo Ukvanke ogr-njeno čez oplečje, in zataknjeno za pas, seveda prej zloženo v tri vogale; okrog vratu ne smejo manjkati koralde, eno- ali več-redne. Pasu iz črnega usnja, ki je objemal stas nekdanjih žena iz teh krajev, to pot nisem opazil; morda ga je katera žena na prireditvi v Kamniku le nosila, a sem ga prezrl. Na splošno pa je vtis prav dolečen: na ljudsko nošo v Kanalski dolini je vplivala najbolj Ziljska dolina, kamor je deželica pod Višarja-mi geografsko in zgodovinsko dolga stoletja tudi pripadala (do 1. 1918). Seveda je opazen tudi močan vpliv bližnje savske Doline, saj je Kanalska dolina vedno imela živahne kupčijske stike z Gorenjsko. Prav očitno pa je tudi da laškega vpliva ni niti najmanj opaziti. Pa čeprav je Kanalska dolina že od nekdaj mejila na Furla-nijo. še malo opravičila: zakaj sem tako podrobno opisal nošo rojakov iz Kanalske doline? Zato, ker nisem še nikjer zasledil njenega opisa. Pa naj bo ta prvi! Kajti tudi to življenje ljudskih noš, prav kot govorica, še živo obredje in običaji — vse to gotovo priča, da naš rod, ki živi tod, v Kanalski dolini, noče umreti... UTRGAN CVET Bridka je usoda lahkovernih Slovenk na rc-beh našega narodnostnega ozemlja. Posebno tamkaj, kjer jim je mejaš tujec. Zaupljivo dekle se sama ne ve kdaj zaplete v mreže sladkogovorečih, osvajačev. Posledice so kmalu tu. Vojak, graničar, orožnik, financar ali carinik se kmalu vrne v svoje kraje ali se da nalašč kam drugam premestiti. Domačinke z otroki, rojenimi izven zakona, pa ostanejo ... Nekdo, ki je utrgal cvet, odhaja in vriska po polju____ Tako je s temi zapuščenimi materami sočustvoval že Simon Gregorčič. Kdor pa pozna razmere v Kanalski dolini, ve, koliko vojaštva vseh vrst je nakopičenega tod; ne le zaradi meje z našo državo, pač pa predvsem zaradi meje med Vzhodom in Zahodom. Tu je zato tudi močna straža NATO sil. Seveda nimam v mislih kake ža lopo j ko zaradi vsega tega. Menda je tako na vseh mejah, na vseh stičiščih narodov in ras. Proti klicu narave se ne da storiti ničesar. Upirati se naravi — jalova rabota . . . Toda vednost, ki mi jo j« posredoval domačin iz Kanalske doline, mi le da misliti. Povedal mi je namreč, da so prav nezakonski otroci, torej poltuje krvni, najbolj zavedni - in trdni Slovenci. Kako meni to, kaj ga je K tej trditvi privedlo? Nepričakovano pojasnilo: »Glej, ta otroci, ki so ostali pri svojih zapuščenih materah tu, v domačem kraju, so mentalno močno prizadeti. Čutijo * materjo, ki jo je izigral tujec. In nehote požene v njui kal užaljenosti, ne le sočutja. Morda jim je začetno kal 2e' ze na tujca vcepila že mati-Jeze na tujca, ki ji je utrgal cvet deklištva in mladosti • • • In tako lahko srečaš v kaki vasi Kanalske doline stasu dekle, lepo po naše govorečo, z zavestjo Slovenke — ki P ji je bil oče tujce. Tako J« življenje, ne le ljudi, pač P3 tudi življenje narodov. •. Črtomir Zoreč Fantje iz Kanalske doline V nekaj stavkih Junice - Zadnje mesece ^ "Sg^S-LSK niče v delavskem domu »prto zaradi preurejanj lokala, ki so ga odprli prejšnjo sobotosta Popova ^ ska enota Zelezar in pa Svoboda Jesc"'c°i„ „° jesen cah. stišče sodi med najsodobneje urejene lokale na Jesen^ g Gorenjska - Ce bo vreme **Q£5£3SS* *S b,et^« fti'SSSa.1!— so tudi ce-bele prinesle manj ajdovega medu. Neurje in poplave v Selški dolini Zemeljski plaz pri Podporeznu zatrpal cesto Izpodkopani bregovi na Bukovskem polju Spričo neurja, ki je konec minulega tedna zajelo Slovenijo, so vode vsepovsod močno narasle. Pobesnela Sora 3e v Selški dolini na več mestih prestopila bregove, Poplavila okoliška polja in travnike ter ponekod zalila cesto. Dan po neurju smo obiskali prizadete kraje in si ogledali nastalo škodo. V zgornjem koncu doline, kjer cesta teče po ozki soteski, reka ni mogla povzročiti mnogo razdejanja. Zato pa bo opravili svoje hudourniki. Kalna voda je tu in tam drla čez cesto, noseč s seboj zemljo, pesek in dračje. Nek tak hudournik je v bregu pri Podporeznu sprožil zemeljski Plaz. Razmočene plasti ilovice so zgrmele na cestišče le nekaj metrov od bližnje hiše. P. kubičnih metrov materia-■* je za več ur prekinilo ves Promet, toda že v ponedeljek zjutraj so delavci Cestnega Podjetja Kranj začeli cesto čistiti. Nekaj kilometrov nad Železniki je reka poškodovala asfaltno cestišče, bližnjo oba-JJ Pa zasula z mivko. V Sel-Clh> kier se svet odpre, so narasle vode močno izpodko-Pavale nezavarovane bregove m poplavile bližnja polja okoda bo i««-^— -----'* nia ~ ~" V€rJctno precejš j , saj je reka zalila kromove nasade in pustošila ^ koruzo. Velja omeniti, da nova cesta ni poškodovana, čeprav se ji je Selščica na večih mestih tesno približala. Se bolj razveseljivo je, da ni popustil niti eden od številnih mostov v dolini. Na rodovitnem Bukovskem polju zamazana in potlačena trava še vedno kaže, do kod je segala voda. Nedeljska poplava je zopet pokazala, kako potrebno bi bilo tod utrditi in zavarovati bregove. Valovi Selščice so namreč odnesli s seboj stotine kubičnih metrov rodovitne prsti, hkrati pa porušili vodovodno napeljavo do bližnjih gospodarskih poslopij in hlevov, last kmetijskega posestva iz Škofje Loke. Precej škode imajo tudi neprevidneži, ki so hlode, les za kurjavo in drugo zložili preblizu bregov. Vse to je pogoltnila narasla leka. Pred tedni smo pisali o utrjevanju bregov mostu na Praprotnem. Zaščitna obloga iz kamenja je dobro prestala svoj prvi »mokri« krst, vodna stihija ji ni mogla do živega. Cesta, ki se ji struga Selščice tamkaj približa na vsega nekaj metrov, je torej rešena. V Skofji Loki so vode poplavile drevesnico in gradbišče za nove garaže na Novem svetu, vendar o kaki večji škodi ni poročil. L G. Vode so spet grozile V nedeljo ponoči in vse dopoldne je na Gorenjskem lilo kot iz škafa. Že v jutranjih urah sta Sava Bohinjka in Sava Dolinka nevarno narasli. Sava Dolinka sicer ni prestopila bregov, pač pa se je njena prodnata struga napolnila do vrha obrežij ter je odnašala pesek in ga puščala pred peskolovcem v Borovljah pri Javorniku. Na Hru-šici je spodjedla že načet travnik na desnem bregu. V Kamnjah pri Dovjem pa je vodno rušilno silo zadržalo novo kamnito obrežje. Tudi v strugi ob železarni ni bilo škode, ker so vodo dobro odbijali novi obrambni zidovi. Sava Bohinjka je sicer prestopila bregove, ni pa naredila nobene škode. V Bohinju je zelo narasla Bistrica ogrožala Becov most. Okoli poldne pa se je na Gorenjskem nenadoma zjasnilo. Pokazali so se hribi, na katere je letos že drugič v septembru padel sneg, seveda na tiste z nad dva tisoč metri. B. Blenkuš Nesreče zadnjih dni Na Jezerski cesti v Kranju se je v petek nekaj pred sedmo uro zvečer pripetila huda prometna nesreča. Beton Terezija, roj. 1902, in njen vnuk Aleksander Macarol sta prečkala cesto. Ko sta bila že skoraj na drugi strani, je z njune desne strani pripeljal osebni avtomobil KR 94-25, ki ga je vozil petindvajsetletni Franc Gregorc. Trčenje je bilo tako močno, da je Terezija Beton umrla na kraju nesreče, triletni deček pa med prevozom v kranjski zdravstveni dom. V soboto ob pol šestih popoldne je osebni avtomobil CE 158-20, voznik Anton Pet-rič iz Velenja, trčil v kolesarko Frančiško Rakovec. Nesreča se je pripetila, ko je 65-letna kolesarka vozila čez cesto drugega reda Kranj-Br-nik. Frančiška Rakovec je umrla na kraju trčenja. Zaradi prevelike hitrosti je na nepreglednem ovinku na cesti prvega reda pri vasi Bistrica v soboto ob pol deveti uri zvečer zaneslo s ceste v prometni znak mopedi-sta Dušana Ahačiča, starega 18 let. Pri padcu si je Ahacič zlomil levo nogo. V nedeljo dopoldne je na cesti Kranj—Mengeš pri odcepu ceste za Šenčur ustavljal avtobus LJ-343-76, ki ga je vozil Peter Berle. Vozilo se je ustavi j alo zunaj avtobusnega postajališča. Avtobus se še ni popolnoma ustavil, ko je hotela izstopiti Marija Naglic, roj. 1914. iz Kranja. Pri tem se je Nagličeva hudo ranila. L. M. Kino Želje, ki naj bi postale stvarnost Blejska Dobrava, Lipce in Kočna tvorijo samostojno krajevno skupnost v jeseniški občini. Vsa ta naselja pa imajo cel kup problemov, ki bi jih bilo treba rešiti. Tako se marsikdo sprašuje, kako da se ne da bolje urediti prometnih zvez z Jesenicami, saj so presledki dopoldan in tudi zvečer, ko ne vozi vlak ne avtobus, dolgi tudi po tri ure. Tako ni mogoče priti na Jesenice, kdor nima lastnega avtomobila ali drugega prevoznega sredstva, med 9.30 in 13.20, prav tako od 18.10 do 21.20. Prav gotovo bi lahko ta časovni P»PH vasici Podporezen v Selški dolini se je spričo neurja v ."«W^f~JJ JJJf«* CV,eUke ko,*ine ilovnate zemlje so zatrpale cestišče in onemogoč.lc pioinet. Na shk. viu klavce Cestnega podjetja Kranj, ki z bagrom odstranjujejo oviro. razmak skrajšali z avtobusnimi prevozi, saj vozijo na progi bolnica—Koroška Bela avtobusi vsakih 20 minut. Nekateri od njih bi lahko peljali tudi na Blejsko Dobravo, ki je pravzaprav jeseniško predmestje. Veliko se je že govorilo o potrebni kanalizaciji, ki je nujno potrebna zaradi nevarnosti okužbe pitne vode. Krajevna skupnost si je močno prizadevala za to gradnjo in je v ta namen tudi zbirala prostovoljne prispevke na Blejski Dobravi in Lipcah. Maja je komunalno podjetje z Jesenic zgradilo del te kanalizacije, in sicer od železniškega podvoza na poti proti pokopališču do železniške postaje. Tu pa so z deli prenehali in nič ne kaže, da bi kanalizacijo gradili naprej. Odkar je bila pred dvema letoma asfaltirana cesta z Javornika na Blejsko Dobravo, se je promet na tej cesti zelo povečal. Obiskovalce pokopališča, ki je tu za celo območje Jesenic in Javornika s Koroško Belo, pa zelo moti, ker del ceste med železniškim podvozom in pokopališčem ni asfaltiran. Posebno ob deževnem vremenu se rado zgodi, da pogrebec neusmiljeno obrizgajo mimo vozeča vozila. Razrita in kotanjasta cesta, ki pelje čez Kočno proti Gorjam prav gotovo zasluži nekoliko več pozornosti. Po cesti ne vozijo samo domači vozniki, pač pa tudi mnogo izletnikov in tujcev. Marsikateri avtobus pelje izletnike , na Blejsko Dobravo, da od j tu nadaljujejo pot v Vintgar. -srš- Kranj CENTER 25. septembra amer. barv. CS film FANTASTIČNO POTOVANJE ob 16., 18. in 20. uri 26. septembra amer. barv. CS film FANTASTIČNO POTOVANJE ob 16., 18. in 20. uri 27. septembra amer. barv. CS film FANTASTIČNO POTOVANJE ob 16. in 18. uri, franc. barv. CS film VICONTE UREJA RAČUNE ob 20. uri Kranj STORZlC 25. septembra amer. barv. film TRI NA KAVČU ob 16. uri, amer. film REBECA ob 18. in 20. uri 26. septembra amer. barv. film TRI NA KAVČU ob 16. uri, amer. film REBECA ob 18. in 20. uri 27. septembra jugosl. barv. CS film VOLK S PROKLETU ob 18. uri Stražišče SVOBODA 25. septembra amer. barv.' film TRI NA KAVČU ob 20. uri Jesenice RADIO 25. septembra franc. barv. CS film DEKLICE IZ ROS-FORA 26. septembra nem.-jug. barv. CS film VINETOU IN APACI 27. septembra franc. film FANTOMAN PROTI SCOT-LAND YARDU Jesenice PLAVŽ 25. septembra nem.-jug. CS film VINETOU IN APACi 26. septembra franc. barv. CS film OSS 117 V TOKIU 27. septembra franc. barv. CS film OSS 117 V TOKIU Dovljc—Mojstrana 26. septembra amer. barv. CS film KRALJI SONCA Kranjska gora 26. septembra franc. barv. CS film DEKLICE IZ ROS-FORA Skofja Loka SCRA 25. septembra amer. barv. CS film SAN FERNANDO ob 18. in 20. uri 26. septembra amer. barv. CS film SAN FERNANDO ob 20. uri 27. septembra amer. barv. CS film MOST NA REKI KVAJ ob 20. uri Prodam Predam KRAVO, ki bo čez 1 mesec teletila. Trsteruk 25, Golnik 4684 Ugcdno prodam FIAT 750. Suha 24, Kranj 4685 Ugcdno prodam dobro ohranjen TRAKTOR Fe 35. Naslov v oglasnem oddelku 4686 Predam rabljeno KREDENCO. 2 metra široko. Kranj, Tekstilna 12 4687 Prodam nov JAPONSKI MAGNETOFON na baterije za 400 N din. Darko Gorjanc, Kranj, Tomšičeva 6 4688 KMETOVALCI, OGLEJTE SI demonstracijo s kmetijskimi stroji treh znanih avstrijskih tovarn, ki bo 26. 9. ob 9. uri v strojnem domu v Stražišču. VABI KZ Sloga KRANJ Prodam dve PARCELI z lokacijskim dovoljenjem, na najlepšem kraju v središču Lesc. Oddati ponudbe v oglasni oddelek pod Lesce 4689 Po ugodni ceni prodam FIAT 1100, letnik 1957. Te-pina, Kranj, Sav9ka Loka 10 4690 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK gorenje na 4 plošče še pod garancijo ter HLADILNIK HI-MO. Kranj, Pot na Jošta 22 — Stražišče 4691 Prodam večjo količino HRUŠK — ozimnic za mošt ali tovarniško predelavo. Mira Tišlar, Kovor 3, Tržič 4692 Prodam 2 PRASlCA po 80 kg težka. Stiska vas 3, Cerklje 4693 Prodam ŠIVALNI STROJ singer. Kropivnik, Kranj, St. Rozmana 11 4694 Prodam težko KRAVO, ki bo kmalu teletila, ali po izbiri. Kokrica 1, Kranj 4695 Prodam skoraj nov VARILNI APARAT. Janez Kon-cilja, Bukovica 4, Vodice 4696 Prodam PRIMO NSU, generalno popravljeno. Ogled Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koro ;k.i cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranjr 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, itia-looglMUla in naročniška s'n I) v 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Inozemstvo 16.00 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiii AMD PODNART obvešča da je pričetek tečaja za voznike ABC KATEGORIJE v nedeljo, 29, 9. 68., ob 8. uri v domu AMD uilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll vsak dan popoldne. Hotemo-že 35, Preddvor 4697 Prodam OTROŠKI VOZIČEK. Sr. Bitnje 79, žabnica 4698 Prodam avstrijski eno-vprežni KOTNI PLUG »win-kel«, skoraj nov. Ahačič, Ve-lesovo 7, Cerklje 4699 Prodam čisto nov avto ZASTAVA 750 z novimi vrati in KLAVIRSKO HARMONIKO hohner atlantic 4, 120 basov. Franci Prosen, Šmartno 32, Cerklje 4700 Prodam ohranjen PISALNI STROJ. Zg. Duplje 20 4701 KUPIM Kupim FIAT 750 na ček. Jože Kepic, Dvorje 44, Cerklje 4702 Kupim V7EEKEND ali HIŠICO (del hiše) v mirnem kraju. Ponudbe: Avbelj, Ljubljana, Ažbetova, ul. 8 4703 Stare KAMENITE OKVIRJE vrat ali oken iz zelenega ali kakega drugega kamna kupim. Vogelnik, Radovljica, Ljubljanska 16 4704 Kupim ZASTAVO 750, letnik 1966 67. Sporočiite ponudbe s ceno in prevoženimi kilometri. Berger Vili, pošta Brezje 4705 Ostalo ZGUBILA SEM POROČNI PRSTAN, 21. septembra 1968 od iskrških blokov na Planini do c. 1. maja. Poštenega najditelja prosim, naj ga proti nagradi vrne na naslov: Rode, c. 1. maja 16, Kranj 4706 Izjavljam, da NISEM PLAČNICA dolgov za mojim možem Rudolfom. Svarim PRED NAKUPOM mojih predmetov. Frančiška Han-čič, Bašelj 27, Preddvor 4707 LEŠ — 5 let star, vle/an, oddam. Florjančič, Kranj, Cesta talcev 13 4708 Iščemo dekle nad 25 let starosti za GOSPODINJSKO POMOČNICO pri švicarski družini s tremi deklicami. Pošljite življenjepis in sliko na naslov: Familia Amcz-Droz, Haldensrtrassc 35, 8142 Uit ikon a/A ZOrich 4709 Zatekel se je PES — visok, kratkodlak, rjav. C. JLA 52, Kranj 4710 Iščem ŽENSKO za varstvo otroka. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 4711 KZ Naklo CISTI in RAZ-KUŽUJE žito za setev samo od 26. do 28. septembra od 7. do 15. ure na obratu v Strahinju 4712 Zahvala Ob prerani izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta Ludvika Česna se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težki uri stali ob strani, ter nam na kakršenkoli način pomagali. Dalje vsem, ki so nam izrazili sožalje, in pokojniku poklonili vence ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bajžlju za njegovo izredno skrb v času dolge in težke oblezni. Iskrena zahvala velja tudi častiti duhovščini, pevcem in gasilcem za spremstvo in poslovilni govor ob odprtem grobu. Vsem še enkrat topla zahvala. žalujoči: žena Terezija, hčerka Stanka, sinovi Ludvik, Štefan in Miro z družinami Stražišče, 22. septembra 1968 Zahvala Ob izgubi naše dobre mame, babice, prababice, tašče, sestre Apolonije Purkart se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, sosedom in vsem, ki so nam v težkih dneh pomagali in jo spremili na zadnji poti. Iskrena zahvala tudi dr. Bajžlju in g. župniku. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoče družine Sobočan, Hafner in Bergant Stražišče, 23. 9. 1968 Zahvala Ob bridki izgubi naše ljubljene mame, sestre, nane, prababice in tete Marije Šprajc roj. Bradaška se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani-Posebno se zahvaljujemo kolektivu ČP Gorenjski tisk Kranj, sindikalni organizaciji Creina Kranj in bifeju Creina ter vsem sorodnikom, znancem, sosedom, sodelavcem in duhovščini. Kranj, 24. septembra 1968 Žalujoči: Strnadovi in Vukičevi Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je po kratkotrajni bolezni umrl naš nepozabni očka in dedek Franc Velikonja strok, učitelj v pokoju Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 26. septembra ob 16. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče. Strti v neizmerni žalosti: sinova Stane In Franci, snahi Jakonda in Marija« vnuki in vnukinje Tanja, Mavro, Mojca in Nataša. Kranj, Koper, 24. 9.1968. Ob izgubi drage mame Marije Šubic Bregarjeve mame iz Davče se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvova z nami in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekam dr. Francu Rešku iz Železnikov za njegovo dolgoletno zdravljenje. Žalujoči: sinovi Franc, Ivan in Mila? ter hčerki Pcpca in Marija z družinami, hčerka Milica in Francclj. brata m " stri z družinami ter drugo sorodstvo Davča, Kranj, Koln, škofja Loka, Cerkno Šestnajstič za Pokal Kranja v namiznem tenisu Dobra organizacija — slabe igre NTK Triglav je letos že šestnajstič zapored organiziral mednarodno tekmovanje za pokal Kranja. V moški konkurenci je bila najboljša igra Vecko : Klevišar v polfinalu. Jeseni-anka Pavličeva, ki je.igrala samo v tekmovanju posameznic, Je bua najboljša v ženski konkurenci. V polfinalu je Pavličeva Premagala Kranjčanko Žerovnikovo in v finalu gladko premagala Martinčevo. p, y ekipni konkurenci je Olimpija slavila dvojno zmago, ^•kipa Triglava (Teran, Janškovec, Stare in Marušič) je igrala ,e 0 s'abo in je zavzela šele tretje mesto. Tudi v posamični onkurenci Kranjčani niso imeli uspeha. Bivši državni repre-^entant Janez Teran je doživel poraz že v drugem kolu v igri kr e^en^anorn Buhom. Turnir je pokazal, da je generacija anjskih namiznoteniških igralcev, ki je prinesla slavo klubu sv me.stu Kranju, na koncu svojih moči in bo moral klub po- etiti vso pozornost mladim igralcem. >:ici-an'zac'Ja tekmovanja je bila vzorna, posebno pohvalo nš5? ing-Rebolj in Zezlina- TriKtZULTATI: ekipno moški — (samo srečanja Triglava) 5"glav : Olimpija 0:5, Glivvice : Triglav 5:3, Triglav : Amberg Vrstni red: 1. Olimpija, 2. Glivvice, 3. Triglav, 4. Amberg. Veck SkC ~~ OIimPJJa : Triglav 3:1, posamezno moški — 1. let t ^ern» ženske — 1. Pavlic, 2. Martinec, veterani do 35 starosti — l. Pirc> veterani nad 35 let starosti — 1. Modrijan. P. Didić Pogovor tedna Obstali na sredi poti 3 Priprave za novo sezono na snegu so zdaj že v pol- E ^ *emvteku; dani državnih reprezentanc v smučanju so e ^ . , aos°rvirali vrsto skupnih treningov. Priprave tečejo S i Tak' k0t bi bua pred nami sPet olimpijska sezona. e 1 m tUdi prav! v kranjskem Triglavu so začeli tek- e 1 0°-' Z rednirni skupnimi treningi že v začetku julija, e § t- pnPravah skakalcev nam je tokrat nekaj povedal = I trener Dejan šink. | 1 na*^rav v teft dneh smo morali prekiniti s pripravami S I 2 skakalnici iz umetne snovi v Ljubljani, ker nam je =_ ^ ge ?njKjdo denarja za prevoze. Poslej bomo imeli samo e i mcl *ldici^Ske trenin8e na prostem oziroma v telovad- e i Prin nC bomo dobili denarja za zaključni del naših I 5 Prav za novo tekmovalno sezono.« 3 skaT i bo vsekakor negativno vplivalo na kvaliteto e I ,nlCev v novi /imi- KaJ menite o tem? I ^ Ud julija dalje smo trenirali štirikrat tedensko, e g nihle8a dvakrat na skakalnici iz umetne snovi. Financ- I i PredS V za naše normalno delo je zdaleč premalo, e 5 Prav "ami S° nal"boli odločilni trije meseci priprav in I 1 blag ^ tem ^asu potrebujemo največ denarja. Klubska e 1 Priza Ce ne bomo nadaljevali s tre I I dobiti m- umetni masi. Sredstva bo potrebno nekje = I igrali S,C°r bomo v kvaliteti močno padli in ne bomo = g treh vodime vloge v državi, kot smo v zadnjih | 1 samo -h V k,ubu Je včlanjenih 71 tekmovalcev in = I ietn za Prevozne stroške v Ljubljano na umetno maso = I kalnicPOt,ebu^emo 7 000 N d»narjev. z izgradnjei ska- I § frdatkf Pokrite 7 umetno snovjo v Kranju bi vsi ti : I tec n! Za potovnnia na treninge v Ljubljano in Loca-~ »kaka' s3 Kran' kot najštevilnejši in najmočnejši l Center v .Tuamslavili bi vsekakor moral dobiti Franc Peternel je osvojil naslov državnega prvaka s hitro-strelno pištolo — Foto: B. Malovrh Franc Peternel državni prvak Na državnem prvenstvu v streljanju v Ljubljani je Kranjčan Franc Peternel osvojil naslov državnega prvaka. Nastopil je v dveh disciplinah. Po 60 strelih je Peternel zbral v disciplini hitrega streljanja s pištolo 573 krogov, kar mu je zadostovalo za zmago. V disciplini caracas programa pa je zavzel odiič-no drugo mesto s samo enim krogom manj kot zmagovalec Celjan Teržan. Kljub temu pa je bil Peternel najuspešnejši strelec prvenstva; Cerne in Frelih pa sta se kot novinca v tekmovanju s tem orožjem uvrstila slabše. B. Malovrh Šport v kratkem # Nogomet — V nedelj, skem kolu so gorenjski predstavniki v republiških ligah igrali takole: Kovinar : Triglav 3:1 (2:0), Tabor : Kamnik 2:1 (0:1), LTH : Primorje 1:2 (1:2), Kranj : Zagorje 1:1 (0:0). $ Odbojka — V moški republiški ligi je Triglav premagal Braslovče 3:2, v ženski pa so Jesenice Brestanico prav tako s 3:2, Kamnik pa je izgubil v Celju z 0:3. % Rokomet — Tržič je doživel hud poraz v Ljubljani, kjer ga je premagal Slovan 21:12 (9:4). V ženski ligi pa so bili doseženi naslednji rezultati: Selca : Branik 5:5 (3:2), Kranj : Sobota 4:10 (2:8). © Košarka — V zaostali tekmi moške republiške li^e Je Kroj premagal v podaljšku Maribor z 82:79. Na pol-finalnem turnirju za republiško prvenstvo je med mladinci v Kranju zmagala ekipa Jesenic, med mladinkami v Škof ji Loki pa prav tako Jesenice. Danes ob 15. uri kvalifikacije mladincev za prvenstvo SRS v atletiki Zaradi izredno slabega vremena so bile nedeljske kvalifikacije za prvenstvo Slovenije v atletiki za ekipe mladincev in mladink nepopolne. Tako so predstavniki Triglava odšli iz Ljubljane zaradi daljše prekinitve tekmovanja, enako pa so storili tudi atleti trboveljskega Rudarja in Novega mesta. Ker so zaradi nemogočih pogojev tudi drugod prekinili tekmovanja, bodo po sklepu Atletske zveze Slovenije preostale ekipe, ki so zainteresirane za to tekmovanje, lahko nastopile v sredo popoldne na stadionu v Kranju. Pričetek sporeda bo ob 15. uri. M. K. Uspešen nastop Triglava un. nrant kot najsicvnncjs. . .... = center v Jugoslaviji bi vsekakor moral dobiti ■ Primerno skakalno napravo pokrito z umetno maso. § c« Pa do te realizacije ne bo prišlo v kratkem po cm ^ P« imam za pravično v primerjavi z ostalimi klubi v ^ s Kranju samo to, da se nam smučarjem odobrijo, dodat ■ g ^namenska sredstva za uporabo športnih objemov § § (žičnice, skakalnice Iz umetne snovi) kot ta sredstva _ I dobijo posredno večina klubov v Kranju prek Zavo a | g * gradnjo in vzdrževanje športnih objektov (» » I 5 tonov starih dinarjev). Upam, da bo 5 1 ^K Kran, vsekakor z drugimi Sportmm forumi .g 5 y Kranju pokazalo toliko razumevanja, da bi kon™ g I Prihodnjo pomlad začeli z gradnJo večinl med prioritetne športe.« I Predstavniki atletskega kluba Triglav so tudi letos sodelovali na tradicionalnem mednarodnem teku po zdraviliškem parku v Beljaku. Od ostalih slovenskih atletov so sodelovali še atleti iz Maribora. V ekipni konkurenci so pokal osvojili predstavniki domačega ASKO, ekipa Triglava pa je zasedla drugo mesto. Med posamezniki jc Franci Hafner zmagal v kategoriji starejših mladincev na progi 3600 m. Petcrnelj pa je bil prvi pri pionirjih. REZULTATI: pionirji (600 m): 1. Peternelj (Tr) 1:26.0; mlajši mladinci (609 m): 2. Kuhar (Tr) 1:21,0; starejši mladinci (1200 m): I. Srabot-nik (Br) 2:56.6, 2. Tepina (Tr) 2:59,6; starejši mladinci (3*00 m); 1. Hafner (Tr) 10:00,0; člani (3600 m): 1. Ivančič | (Mb) 9:54,0, 5. Eržen (Tr) 10:34,0; mladinke (600 m): 2. Osovnikar (Tr) 1:32,0. M. K. Brzoturnir ob začetku šahovske sezone Kot uvod v novo sezono je šahovski klub Borec organiziral v domu JNA brzoturnir, na katerem je nastopalo 32 igra!eev. Po predtekmovanju v skupinah se je 12 igralcev Uvrstili v finale. V finalni skupini je zmagal Djordjevic, ki je zbral 8 točk. Sledijo Mali 7,5, Šmid 7, Naglic in Bertoncelj 6,5, Matjašič in Berčič 6, Ivano-vić 5,5, Požar 4, Zaplotnik 3,5, Krek P. 3 in Jevšek 2,5. V tolažilni skupini pa je zmagal Vojičič pred Krekom J. in Ora/ein. V. B. Škof j a Loka tretja Na ljubljanskem strelišču je bilo republiško tekmovanje strelskih družin za memorial Jožeta Klanj ška-Vasje. Na tekmovanju je nastopila tudi ekipa Kopačevine iz škofje Loke in se uvrstila na dobro tretje mesto. Zmagali so strelci iz Štor. M. Malovrh Namizni tenis Kranj : Amberg 5:2 Namiznoteniški igrale Kranja so ob priliki tur nirja za pokal Kranja odigrali prijateljsko sre čanje z ekipo Amberga iz Zahodne Nemčije. Kranj je zmagal s 5:2, v ekipi Kranja so igrali naslednji igralci: Kerštajn, Vidic, in Novak. P. Didić Uspeh tudi v Gorici Strelci Naglic, Lombar. Lozar in Malovrh so v ne deljo nastopili na tekmovanju v Novi Gorici. Zmagala je ekipa Kranja pred Jeseničani in Kamnikom. Tako je po petih tekmovanjih pokal že tretjič v vitrinah občinske strelske /veze Kranj. Naglic pa je zabeležil kot zmagovalec do sedaj najboljši rezultat na teh tekmovan ih z 261 krogi. B. Malovrh GLAS Fizkulturne priprave na sH-kah so iz srede preteklega stoletja in so ene prvih naprav, ki so pomagale ohraniti vitko linijo . SREDA — 25. septembra 1963 Zaključek festivala V nedeljo zvečer je F. Stiglic (predsednik žirije II. mednarod. festivala športnih in turističnih filmov) v festivalskem kinu Center v Kranju podelil nagrade izbranim filmom, generalni menager festivala D. Janko-vič in predsednik upravnega odbora festivala F. Puhar pa sta formalno zaključila delo letošnjega festivala. Spored tega večera je zaključilo predvajanje nekaterih nagrajenih filmov. Podeljevanje nagrad in pofestivalske razgovore je v celoti prenašala JRTV. Mednarodna žirija je po pregledu 52 filmov iz 31 dežel izibrala kot najboljše naslednje filme: ZLATI TRIGLAV — GRAND PRIX: VERSAI-LLES, Francija (A. Lamori-sse), SREBRNI TRIGLAV: FINAL GAME (Finale), ZDA (G. Goldsmith), BRONASTI TRIGLAV: VIVE LE TOUR, Francija (J. Ertaud), NAGRADA KOMITEJA ZA SPORT IN TURIZEM — UNESCO: CHUCKWAGON, Kanada. Nagrade za žirijo: František Papoušek za film V sedlu po Češkoslovaški (CSSR), Eino Ruutsalo za film Gospod Adam gre na Finsko (Finska), Dominique Delouche za film Koš (Francija), Marius Oniceanu za film Njihov svet (Romunija), Vladimir Saveljev za film Na-talie (SZ), Miča Miloševič za film Regata (SFRJ). Podeljene so bile še tri nagrade za scenario, tri za kamero in dve za originalno glasbo. Nagrada za najboljši izbor filmov je dodeljena Franci j L Nagrado CIDALC — Flere de Coubertin je pre-jefl Krešo Golik za film Šest korakov. IZJAVE: F, Stiglic: »Mislim, da je bila selekcija dobro opravljena in da je bila kvaliteta filmov na ustrezni ravni. Zastopani so bili razni žanri in vsa področja športa, razen morda alpinizma. Zanimivo in razveseljivo je bilo to, da smo med ustvarjalci športno-turističnih filmov tokrat našli tudi nekatera znana imena s področja igranega filma, kot zlasti francoske avtorje Leloucha, Malla in Lamouri-ssa, kar seveda vse dviga raven poslanih filmov.« N. Pillat (član žirije) si v bodoče želi več razgovorov na konkretne teme, ki spremljajo delo pri športnem filmu. Predvsem bi gospod Pillat rad govoril o nesprejemljivem stališču nekaterih ustvarjalcev športnih -m turističnih filmov, ki imajo sodobno publiko menda za bedake. Vsaj tako je razvidno iz nekaterih dolgočasnih in s pretiranim komentarjem opremljenih filmov. Poudarek pri športnem filmu naj bo na sliki in na naravnem zvoku ali originalni glasbi. Taki filmi bi zaradi univerzalne razumljivosti dosegli zelo veliko cirkulativnost. Selekcijsko komisijo festivala je vodila S. Godnič. Po njenih besedah jo bilo letošnje vodilo izbire filmov predvsem kvalite'a, vendar je bilo potrebno v nasprotju s * prvim festivalom (1966) skrbeti za večji obisk s tem, da se poleg najkvalitetnejših in zahtevnih filmov prikažejo tudi manj zahtevni. Število držav udeleženk se je glede na prvi festival podvojilo. Obisk letošnjega festivala je bil zadovoljiv. Po besedah J Petriča, direktorja kranjskega kinematografskega podjetja, jo festivalske programe spre-mljalo več deset tisoč ljudi. Skrajšanje filmskega sporeda na nekaj dni in brezkompromisno stališče selekcijske komisije bi torej močno škodilo komaj pridobljenemu ugledu kranjskega mednarodnega festivala. Kanadski režiser J. Reeve, avtor istovrstnega filma Letenje (nagrada za najbolšo kamero), ki ga nekateri imenujejo kot najboljši film festivala, meni, da je za festivale kot je kranjski, potrebna skrbna izbira snovi in mnogo sredstev, da se iz ogromno količine materiala lahko "i film ro.; naj- boljše. »Show business« (posel v zvezi z vizualnimi izraznimi sredstvi) zahteva napete akcijske predstavo. To pojmovanje bi gospod Reeve zelo rad realiziral v filmu o Sloveniji, ki ga bo skušal pripraviti za naslednji kranjski festivali. Film bi pa neobiifcajen način govoril o lepotah naše domovine. Gospod Reeve zelo ljubi prirodo. Odločitve festivalske žirije niso izzvale negodovanja, ker večina gledalcev ni videla celotnega sporeda. Vendar je sam nedeljski večerni spored nekaterih nagrajenih filmov pokazal mnogo zapostavljenih kvalitet. Zlati Triglav »Versailles« še zdaleč ni tako informativen in kljub neobičajnemu zornemu kotu (večinoma je posnet iz helikopterja) še zda-i leč ne tako pretresljiv kot bronasti Triglav »Vive le tcur«, ter končno manj na- ' pet od srebrnega Triglava: »Finale«. Versailles je razgledniški film o kulturni zgodovini, versaillskega parka in narn poleg nekaj izrednih voženj helikopterja (ki postanejo kmalu dolgočasne) ne pnve nič novega, kar ne bi lahko' že sami vedeli. Morda je le. slučaj, da je Grand prix-Kranju dobil francoski Ver-sailles, dragoceno medaljo ■ CIDALC — Pierre de Cou-? bertin (francoskega ministra . za mladino in šport) pa JU"; goslavija . • S N. K. s TRINAJST DNI V FRANCIJI (Gronobic 1968)