Politicen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
M
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob 1/s6. uri popoludne.

V Ljubljani, v petek 11. marca 1892.
Letiailt XX.
Deželni zbor kranjski.
(Tretja seja, dne 11. marca.)
Razne prošnje.
Deželoi glavar g. Oton Detela otvori sejo ob V,11. uri. Ko je bil prečitan zapisnik zadnje seje, naznani predsednik več prošenj za podporo, ki so se izročile finančnemu in upravnemu odseku.
Društvo gospej krščanske ljubezni v Ljubljani prosi podpore. Poročevalec Kersnik v imenu finančnega odseka nasvetuje, da se dovoli 100 gld. obvelja.
Društvo poštarjev prosi, da bi ne plačevali deželnih doklad. Poročevalec vitez Langer v imenu finančnega odseka nasvetuje, da se prošnja odkloni. Nasvet obvelja.
Županstvo v Borovnici prosi podpore za zgradbo občinske ceste Rakitna-Borovnica. Poročevalec dr. vitez B 1 e i w e i s v imenu finančnega odseka poroča, da je deželni odbor odposlal dež. inženerja g. Hraskega, naj progo ogleda. Tretjino ceste do nekega kamnoloma je izdelala že južna železnica. Po dosedanji cesti skozi Preserje je mogoče iz Rakitne le jedenkrat na dan priti s težkim vozom do Borovnice. Ali nova nameravana cesta bi stala 13.000 gld. Rakičauje obljubijo v ta namen k večjemu le 1000 gld., županstvo v Borovuici pa je zadnji čas naznanilo, da bi skupno z Borovničarji dali 7000 gld.. torej bi morala dežela dati 6000 gld. za to cesto. Finančni odsek pa misli, da je stvar deželnega odbora, naj skrbi, da interesentje naznanijo, koliko hočejo žrtvovati v ta namen, in potem bode deželni zbor mogel dovoliti primerno podporo. Ta nasvet obvelja.
Županstvo v Kropi prosi podpore za popravo bolnišnice. — Poročevalec dr. vitez Blei weis v imenu finančnega odseka nasvetuje z ozirom na uboštvo občine in na to, da ljudje z dežele toliko ne silijo v bolnišnico ljubljansko, naj se dovoli 100 gld.
Poslanec Šuklje vpraša, kj9 pa je zdravnik za to bolnišnico? V Kropi sedaj ni nobenega okrožnega zdravnika, tudi v Kamni Gorici ga ni; še le v Radovljici, torej skoro deset kilometrov daleč. Dolžnost je torej deželnega zastopa, da se temu kraju preskrbi okrožni zdravnik, ker je tu posebno potreben in so v drugih krajih zdravniki bolj na gostem. Torej naj deželni odbor v tem oziru ukrene potrebno.
Baron Schwegel graja dosedanji zdravstveni zakon, po katerem okrožni zdravniki niso povsem po potrebi nameščeni. Zato naj se skrbi, da se ta zakon primerno prenaredi, in skrbi za to, da se revni ljudje zdravijo brezplačno.
Poslanec Braune želi, da bi se bolnišnica v mestu Kočevju primerno priredila, oziroma razširila.
Poročevalec se strinja z nasvetom barona Schwegel-a in potrdi, da doslej okrožni zdravniki niso zdravili nobenega reveža brezplačno, ker se namreč taki bolniki niso oglašali, boječ se troškov. Zbor pritrdi, da se dovoli podpore 100 gld.
•	(Dalje sledi.)
Sloveni — niiičeniki.
Jednajsti list.
Orenburškagub., 28. grudna 1889.
Vaše pismo, napisano na Dunaju, smo srečno prejeli predbožični dan ob 5. uri zvečer in odpisujemo nanje 28. grudna 1889. leta, in kot katoliški kristijanje v prvih besedah svojega lista izgovarjamo te besede: Hvaljen bodi Jezus Kristus I
Jako smo se razveselili, ko smo ta list prejeli in zelo smo se čudili, kako veliko in neminljivo je usmiljenje Božje do nas, ker ni le tako tolažilen list, marveč tudi na vzdržavanje našega slabega življenja 10 rubljev, za katere Vam, veleč, gospod, ničesar ne moremo vrniti, — ker smo v taki stiski, samo prosim usmiljenega Boga za Vašo dobrotlji-vost, naj Vam po svojem neskončnem usmiljenju
povrne, in z radodarno roko naj Gospod Bog povrne tisočkrat, zraven tudi vsem gorečim katolikom, gospodom in gospem, ki se nas spominjajo, mi jim povračamo to ljubezen, priporočujoč jih Bogu in varuhinji vseh ljudi, presveti Devici Mariji: Dasi se to izraža na tem koščku suhega papirja, prihaja pa iz radovoljnih želja in gorečega srca.
In kar, vč. gospod, pišete, naj bi opisali obširno naše izgnanje, tisto je bilo tako-le. Začetkom tega preganjanja unije leta 1875 so zaprli našega starejšega brata Luko, katerega so pridržali nad jedno leto v kriminalu v Biali in ga potem z mnogimi drugimi izpeljali v kersonsko gnbernijo. Mi štirje mlajši smo ostali v svojih hišah, ker vsak izmej nas je imel svojo posebno hišo in gospodarstvo. In mučili so nas na razne načine : z ekseku-cijo in s svojimi krivičnimi sodbami so nas drli in nas krivično sodili: za zakon, naj bi se ločili, ali pa v cerkvi zakone ponavljali, česar pa mi nismo hoteli. Sodili so po 50 rubljev kazni — in jo šiloma jemali. In prav tako so sodili za krst in za pogreb, če kdo njihovih popov k nobeni reči ni hotel klicati.1) Ko pa niso pomagala nikaka groženja in opominjevanja, sklenili so poslati nas v oren-burško guberuijo. In tako je prišlo leta 1888, s tretjega na četrti dan julija, ob dvanajstih po noči dvoje načelnikov z 20 stražniki, in ti so obstopili naše hiše in nas vse zaprli. Vzeli so Luko, ženo in hčerico; Elijo z ženo in hčerko Marijano in sina njegovega, Janeza; Gregorja so zaprli, ženo in hčerko njegovo pa so pustili in na tihem izgnali iz hiše in hišo zaklenili. Jožefu je umrla žena devet mesecev pred tem in ostala sta mu dva otroka:
') Kolika tragika je v teh besedah! Brez svojega sve-čenstva so ti junaški bratje naši sami mej seboj dejanja ljubezni si skazovali, sami krstili deco svojo, sami pokopali mrliče svoje; tudi zakon so sklepali mej seboj in skrivši je sem pa tja prihajal mej nje kak katoliški duhovnik, da jim je zvezo cerkvono blagoslovil. V Ukrajini in na Podlesju bi znali gozdje pripovedovati mnogo takih skrivnih prizorov, katerim ima kaj jednakega pokazati samo prva doba krščanstva.
LISTEK
Sebastopolj.
(Spisal Lev. Tolstoj, prevel J. P.)
IV.
Ko je podstotnik prestopil prag svojega stanovanja, prišle so mu vse druge misli v glavo. Videl je malo izbo s prstenimi neravnimi tlemi in krivimi okni, zalepljenimi s papirjem, svoj stari posteljnjak s preprogo, pribito nad njim, na kateri je bila podoba amazonke in sta visela dva tulska samokresa; umazano postelj s katunovo odejo onega junkerja, kateri je stanoval pri njem; videl svojega Nikito, kateri je z zmršenimi, mastnimi lasmi vstal s tal in se česal; videl je svojo staro suknjo, čevlje in culico, iz katere je molil konec sira in pa vrat steklenice, z vodko pripravljene za na trdnjavo. Spomnil se je, da mora danes vso noč biti s stotnijo v utrdbi.
' ,Najbrž bodem danes ubit,' — mislil je podstotnik, — ,vse se mi tako zdi. In glavno je, da mi ni bilo treba iti in sem se sam ponudil. Navadno je tisti ubit, ki se ponuja. In zakaj je bolan
tisti p.......Nepšisecki? Morda pa še bolan ni;
in zaradi njega bodo mene ubili, prav gotovo ubili.
Videl sem, kako je bilo všeč polkovnemu poveljniku, ko sem se ponudil, da grem, če je Nepšisecki bolan. Če ne postanem major, gotovo dobim Vladi-mirjev red. Saj pridem že trinajsti pot na utrdbe; trinajst je nesrečna številka. Vsekako čutim, da me gotovo ubijejo; pa moral je nekdo iti, stotnija ni mogla iti s samim praporščikom. Pa naj se zgodi, karkoli hoče, saj gre za čast polka, za čast vojske. Bila je moja dolžnost, da sem se oglasil, ... da, sveta dolžnost. Ali meni se dozdeva —•
Podstotnik je bil pozabil, da se mu kaj podobnega ni dozdevalo prvi pot, ko je moral iti na utrdbo; vedel ni, da take misli nadlegujejo vsakega, predno gre v boj. Pomirivši se s pojmom dolžnosti, kateri je pri podstotniku bil posebno razvit in silen, us^l se je k mizi in začel pisati očetu pismo za slovo. Čez deset minut je spisal pismo, vstal od mize s solznimi očmi in v mislih moleč vse molitve, ka-tere"je znal, se jel oblačiti.
Pijani in surovi sluga je leno podal mu novo suknjo (stara, katero je navadno oblačil podstotnik hodeč na utrdbo, ni bila še popravljena).
„Zakaj ne popraviš suknje? Ti bi le spal." reče jezno Mihajlov.
„Kaj spal?" — mrmra Nikita, — „ves dan letaš kot pes, da bi te bilo kmalu kouec, pa bi še malo pospati ne smel."
„Ti si zopet pijan, že vidim."
„Saj se nisem napil za vaše denarje, kaj mi očitate?"
„Molči tepec!" zakriči podstotnik, in je bil pripravljen, da bi ga udaril. Že poprej je bil nevoljen, ali sedaj je pa popolnoma zgubil potrpljenje, ko ga je razsrdil s svojo surovostjo Nikita, katerega je sicer ljubil in ga celo razvajal in s katerim je živel dvanajst let.
„Tepec? tepec?" — ponovil je sluga. — „In kaj me zmerjate s tepcem? Pomislite, kakšen čas da je! Ni dobro, zmerjati."
Mihajlov se je spomnil, kam mora iti, in hudo mu je bilo.
„Saj ti moraš koga razjeziti, Nikita," — reče s krotkim glasom. — „Pismo na očeta pusti na mizi in ne dotakni se ga!" — pristavi in zarudi.
„Poslušam 1" reče Nikita, katerega je bil omečil vpliv vina, katero je pil za svoj denar, kakor je rekel. Solze so mu silile v oči.
Ko je podstotnik pred vratmi mu rekel: „Z Bogom, Nikita!" je sluga zaplakal in jel poljnbljati roko svojemu gospodu. „Z Bogom, gospod!" je ihtel.
Stara pomorščakinja, stoječa tudi pred vrati, ni mogla, da bi se ne pridružila temu ginljivemu prizoru. Začela je brisati solze z umazanim rokavom
Andrej, 5 let, in Aleš, 3 leta. Jožefa pa so zaprlj in otroka pustili sama v posteljici, kakor bedne piške v gnezdu. In prišla je Jožefova tašča ali babica teh otrok, nesrečnih sirot, in ju je vzela k sebi, hišo pa je policija zaklenila. Tudi Maksimovo ženo z dvema otrokoma so pustili y hiši in storili kot z drugimi, hišo pa so zaklenili.
In tako so nas kot jetnike pripeljali v kriminal v Balo. Tam so nas čuvali tri dobe.2) V nedeljo po večernicah so poslali stražnike (odgonjače) in nas odvedli na foksal. skupaj 8 rodbin. Tam so nas za-kovali v verige in nas tako peljali v Smolensk, kjer smo bili v kriminalu tri dobe. Odtod so nas, vko-vaue v železje, pehali v Moskvo, kjer smo bili tudi tri dobe. V Moskvi nas načelnik etapni, Bog mu daj zdravje, ni velel zakovati v železje, marveč nas je posadil v svobodne vagone brez omrežja. In tako smo se vozili do mesta Ražeska3), kjer smo bili v kriminalu 14 dnij. Odtod v Penso in tam smo bili tri dobe. Iz Pense v Tamaro in tam smo bili jedno dobo, od tam pa v Orenburg. V Orenburgu smo imeli biti jeden teden, a od tam so nas imeli peš odpraviti v Celabo,4) še 800 vrst za Orenburgom. Mej tem smo že prebili jeden teden, a niso nas odposlali, ker je gubernator dobil telegrame iz Če-labe, da ti, katere so izgnali leta 1887, niso sprejeli tam hiš in zemlje.
Mej tem je prišel k nam v kriminal neki uradnik in nas je vprašal: ,Kam greste?" Na to smo mu mi odgovorili: „Mi sami ne vemo, kam nas vedejo." Na to pa on: „Vas vedejo v Celabo, zakaj tam vam je vlada postavila hiše in naznačila zemljo. Ali hočete vi sprejeti hiše in zemljo v čelabinskem okraju?" Mi smo mu rekli, da mi tu nikakih hiš in zemlje ne zahtevamo, ker imamo svoje hiše in svojo lastno zeml|o, katere nam nima nobeden prava jemati.
Na to je začel on dolgo nas nagovarjati in hvaliti, da je to jako dober iu rodoviten kraj, -mi pa smo mu na to odgovorili, če bi ta zemlja rodila zlato klasje, vendar nam je nepotrebna, ker mi se bojujemo za cerkev in vero katoliško, ne pa za zemljo. Potem je odšel.
Pozneje za 14 dnij je prišlo za nami še osem družin, s katerimi jih je prišlo šest tistih, ki so bile v kersonski guberniji, zakaj sešli so se na potu. In tako nas je bilo vseh družin 16 v orenburškem kriminalu. Za nekoliko dnij je z nova prišel k nam ravno tisti načelnik in je povedal to-le: „Poslali smo v Peterburg in prejeli smo ta-le telegram: Ministerstvo nam piše, naj bi konečno sprejeli hiše in zemljo, katera vam je naznačena v čelabinskem okraju." — Mi smo odgovorili, da nečemo nikake zemlje, niti hiš. Tedaj je dejal: „Trikrat povejte to; če nečete, potem vlada ne bo dalje zidala." Mi smo tudi tretjikrat odgovorili, da nečemo.
Tedaj je dejal, naj bi se na to podpisali, toda mi nismo hoteli podpisovati in odgovorili smo mu, da nas že 20 let lovi za podpise, toda mi se nismo
podpisavali in na to se tudi ne podpišemo. Dejal nam je tedaj: „Bolje bi vam bilo, če bi sprejeli zemljo v Čel&bi, ker bi bili vsi skupaj, tako vas pa razdeli in razpošljejo posamič mej tako ljudstvo, da njih jezika ne poznate." Mi smo odgovorili: „Vaša volja 1" In tedaj je odšel.
Ko so nas prldržavali nad tri tedne v oren-burški ječi, so po vsem tem nagovarjanju sklenili, da nas 16 rodbin razpošljejo po orenburškem okraju in to po jedno družino po raznih vaseh. In tako so vsak dan po dve družini odpravliali iz ječe in na vozeh vozili v Stauov, od Stanova pa so ju razločili, jedno družino v jedno stran 7,a 40 vrst, drugo družino pa v drugo stran za 40 ali še več vrst; zato da bi se jedni z drugimi ne mogli videti in se i mej seboj posvetovati. Živežnino so dajali celo cesto do Stanova, od Stanova pa so odpravljali v označeni kraj iu novcev za živež že niso dali.
(Konec slždi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. marca. Motranfe dežel«.
Vrejenje valute. Enkéta za vrejenje valute nadaljuje svoja posvetovanja. Večina veščakov se je izrekla za zlato veljavo, če tudi so skoro vsi priporočali veliko previdnost. Skoro vsi so bili tudi za to, da se zmanjša sedanja denarna jednota, in priporočali, da se za jednoto vzame pol goldinarja, z imenom krona. Nekateri so pa tudi za to, da se obdrži sedanji goldinar, ker so ljudje goldinarske veljave najbolj vajeni.
Štajersko. Pred volitvijo enega deželnega odbornika je slovenski poslanec Radej izjavil, da Slovenci jako pogrešajo zastopstvo v deželnem odboru in da je zatorej želeti, da se voli kak Slovenec. Večina se pa na to željo ni ozirala in je izvolila v deželni odbor dr. Reicherja z 39 glasovi, Slovenec Jerman je pa dobil samo 16 glasov. Ta volitev je dovolj jasno pokazala, da od štajerskega deželnega zbora mi Slovenci nimamo ničesar dobrega pričakovati.
Rusini. Mej Rusini se sedaj bije hud literaren boj, ki pa ima političen pomen. Prepirajo se zaradi pravopisa. Starorusini hočejo po ruski prikrojen pravopis, s katerim bi se rusinščina jako približala ruščiui; Mladorusini so pa za fonetični pravopis, ki ima to prednost, da se ga učenci veliko ložje nauče. Mladorusine podpirajo Poljaki. Zahteva Mladorusinov je tudi zaradi tega opravičena, ker ima edini večji rusiuski slovar fonetično pisavo.
Ogersko. V zbornici se nadaljuje adresna debata. Posebno je Apponyi marsikaj nevšečnih povedal vladi, kako je nasilstveno postopala pri volitvah. Trdil je, da se samostojnost Ogerske vedno krči, kar seveda ni mogel dokazati. Mimsterski predsednik mu je odgovarjajoč dokazoval, da se narodna stranka ne more ponašati z nobenimi posebnimi vspehi. Prečital je ueko pismo Apponyi jevo, iz katerega je razvidno, kako velike nade .ie gojila na* rodna stranka pred volitvami, in je celó mislila, da kmalu pride na krmilo.
Via»mj* drsat .
') Doba = 24 ur. ') Rjažansk ali Rjazan. l) čelabinsk.
in govoriti o tem, koliko trpe, če tudi so gospoda. Pripovedovala je gotovo že stoterikrat pijanemu Ni-kiti, da je revica ostala vdova, da so jej ubili moža pri prvem bombardovanju, da so jej razbili vso hišo (ta, v kateri sedaj ona živi, pa ni njena), itd. i
Po gospodovem odhodu je prižgal Nikita pipo, poprosil domačo deklico, da mu gre po vodke, in nehal je jokati in prepiral se je s starko zaradi nekega vedra, katero mu je starka nekda razbila.
,Morda bodem pa samo ranjen?' — mislil je sam seboj podstotnik, ko je že v mraku korakal s svojo stotnijo proti utrdbi. ,No, kam? Kako? Sem ali sem?' mislil je, kažoč na život in na prsi. — ,Ce bi me sem (mislil je vrhnji del noge), bilo bi po meni. Če me pa semkaj zadene le kosec bombe, pa je vsega konec.'
Podstotnik je po jarkih srečno prišel do utrdbe in razpostavil z žennskim častnikom ljudij na delo. potem pa šel v jamico poleg nasipov. Streljanje je bilo počasno; le poredkem je počil top pri nas ali pa pri sovražniku, in bomba opisala ognjen krog po temnem zvezdnem nebu.
Pa vse bombe so pale daleč zadej ali pa na desni od nasipa, v katerem je sedel podstotnik. Izpil je vodko, pojedel nekaj sira, zakuril cigareto, malo molil, potem pa malo zaspal.	(Dalje ¡¡16di.)
Srbija in Bolgarija. Bolgarska vlada je poprosila srbsko, da stori potrebne naredbe za varstvo bolgarskega diplomatičnega agenstva, ker je izvedela, da nameravajo bolgarski emigrantje poskusiti napade tudi na druge bolgarske zastopnike v inozemstvu. Dosti npanja seveda ni, da bi Srbija kaj naredila. Morda bode roke križem držala, kakor jih je turška, dasi je bila opozorjena na vse, kaj nameravajo bolgarski emigrantje.
Rusija in Francija. Majhno nasprotje mej Francozi in Rusi je vzbudilo to, da ruski minister ni hotel prevzeti pušk, narejenih v francoskih tovarnah. Bile so baje jako površno narejene. Stvar so skušali seveda ohraniti tajno.
Rusija. Vlada je sedaj začela preganjati tudi Tolstega knjige. Tako je prepovedala kolportažo Tolskega pravljice „Ivan Durak", v kateri se slika žalosten položaj podjarmljenega ruskega naroda. Ta knjiga je bila napravila velik vtis, ko je bila izšla. Pričakovati je pa, da se prepovejo še nekatera druga dela. Tolstoj je večkrat preodkrito povedal resnico, kar pa v Peterburgu ne vidijo radi.
Francija. Sedanja francoska vlada namerava kolonijske zadeve odločiti od pomorskega minister-stva in osnovati posebno ministerstvo za kolonije. To se je že večkrat nameravalo. Novi minister bode državni podtajnik Jamais.
Nemčija. Pruski učni minister se je obrnil do senatov vseh vseučilišč, da se izjavijo, če naj se ženske dopuščajo k predavaniem na vseučiliščih in s kakimi pogoji. — Sploh je po vsej Nemčiji neko j gibanje za to, da se ženske dopusti k višjim študi- ! jam. Na Badenskem se jim je že dovolilo, v Lipsiji \ jih več hodi poslušat kot izredne slušateljice. Mi ' vendar dvomimo, da bi v Nemčiji bilo umestno ! ženske dopuščati na visoke šole, ker je že preobilo ' moške inteligence za vse stroke.	1
Anglija. Iz poročila angleškega vojnega ministra je posneti, da tudi Auglija obrača večjo pozornost na vojsko. Tako, kakor druge države, pa Anglija vojske pomnožiti ne more, ker njo stane vsak vojak 56 funtov šterlingov, to je kakih 600 gld. na leto Vsa angleška stalna vojska šteje 209.000 mož, potem pa ima še 111.000 mdž raznih rezerv. Toliko vojske dosedaj Angleži še nikoli niso imeli. Vsa vojska je dobro oborožena. Premogovske postaje so dobro utrjene, topov ima vojska zadosti, priprave za vtrjenje pristanišč in glavnega mesta so končane. Vojska je pripravljena za boj. — Seveda, Angležem se že taka vojska odlična zdi, ker velikih vojsk niso vajeni, ali na kontinentu bi se s tako vojsko pač ne mogli braniti. Zaradi tega bodo pa Angleži že morali gledati, da se ne zamotajo v kako veliko evropsko vojno, če si poprej ne preskrbi dobrih zaveznikov.
Španija. Politični položaj je kritičen. Papirni deuar hitro zgublja veljavo. Poslanci zahtevajo, da vlada kaj odločnega stori za zboljšanje financ. Mislilo se je že na pomanjšanje vojske in mornarice, in ponižanje častniških in uradniških plač. Vlada se pa boji upora častnikov, ki bi utegnil postati usodepoln za monarhijo.
Južna Amerika. V Braziliji so vedno še neredi. V deželi Rio Grande do Sul je baje jako razširjena ustaja. Ta dežela bi se menda rada popolnoma odločila od Brazilije. Tudi v Argentiniji je upor. Več vojaških posadk je odreklo pokorščino vladi, ki je zaradi tega baje že dala ostavko. Odvetnik Matte je pa dobil nalog, da sestavi novo vlado.
Izvirni dopisi.
S Slovenskega, 5. marca. (K o s i j e v zagovor v 5 2. 1. „Slovenca".)
Nekaj besedic bi rad izpregovoril na gori omenjeni Kosijev zagovor.
Meni v resnici ni znano, „da se imajo otroci na najvišji stopinji ljudske šole seznaniti kolikor toliko tudi z najvažnejšimi slovstvenimi oblikami, da morajo znati, kaj je pravljica, kaj pripovedka, basen, legenda itd. Ne spominjam se, da bi bil č.tal v učnih načrtih za Primorsko ali za Kranjsko kaj tacega. Morebiti je to zaukazano na Štajerskem (o čemer jako dvomim); do-tičnih načrtov nimam. Mislim pa, da bi bila to pretrda kost za otroke, saj mi je znano, da celo vsem ljudskim učiteljem taki pojmi niso vselej prav jasni (ob učiteljskih izkušnjah sem se tega uverill), kamo-Ii da bi kaj tacega mogel zahtevati od preprostega učenca — ljudsko-šolca I
Kar se tiče nesestavljenega prihodnjika, ne bodem se kosil. O tem je že slavni naš Levstik dovolj jasno govoril v svoji slovnici: „Die slove-nische Sprache" na str. 116. In Levstik vendar ni bil sovrstnik tistih „minorum gentium" ; ali ka-li?
„O „treh lilijah" se tudi ne bodem prepiral. Gosp. Kosi ima o tem svoje nazore, jaz zopet svoje. Vsekako nam je biti o tem — kaj se namreč ponuja slovenski mladini — silno skrupoloznim; zakaj videl sem že šolske otroke, ki so se spogledovali in smehljali še ob nedolžnejšem proizvodu — ob pesmi: „Kje so moje rožice". („Mojega srca ljubice". Glej 29. štev. Nedvedovega „Slavčka", tretja stopnja, str. 301).
Ce sem pa zoper „Tri zlate lilije", zato nisem nedosleden v svoji sodbi o „Zabavni knjižnici". Zakaj jaz sem pisal: „V obče moram reči itd." Marsikatero delo je vendar-le dobro, če je tudi tu pa tam kaka nedostatna malenkost. Pred kratkim je na pr. izšel roman : „Od pluga do krone". Marsikak oddelek mi tu ne dopada; v o b č e mi pa ta ta knjiga vendar-le ugaja. No, ali se zdaj umeva, g. Kosi ?
Nadaljno opravičevanje g. Kosija opustim. Saj sem v „Slovencu" pisal, da so morebiti to tiskar-8 k i pogreški. Sicer pa: zakaj ne pazi g. Kosi, da se v knjigo ne vtihotapi toliko tiskarskih pogre-škov?
Glede na Sajnkovičevo povest verjamem rad, da „v tej obliki ni bila še nikjer tiskana"; samo izvirna ni, to sem hotel povedati.
Kar se tiče „Globanje", ne imponuje mi ne avtoriteta Erjavčeva, ne vrednika „V." Vem, kaj sem pisal. Jaz sem rajnega Erjavca dobro poznal in vem, da se je v javnosti v jezikovnem obziru obsojalo marsikaj, kar je sam „imel v pregledu" pred tiskom. Bil je mož, ki je dosti trpel pod pritiskom neveselih osebnih razmer. Zbok tega in zbok skopo odmerjenega mu časa, ni utegnil vselej opozarjati na vsako stvar. Sploh pa jaz „Globanji" v stvarnem obziru nisem očital ničesar. Le ta jezik, ta jeziki Pisal sem: „Vidi se", to se
pravi nemški: „Es scheint". Sicer pa smelo trdim: Ce ta sestavek tudi ni zgola prevod, vendar je g. Kosi, sestavljajoč ga, nemški mislil, slovenski pa pisal!
Pa navedimo še enkrat oni preklicani „uvod". „Vem, čitatelji moji ljubi, da dobro poznate glivo, ki se imenuje globauja ali užitni gqban; tudi znam, da ako bi po gozdu iskali jedilnih gob, ne pustili bi globanje ter raje trgali belopikaste raušnice, kakor je storila to nevedua Katarinka, o kateri ste že gotovo čitali po večkrat."
Ta skladnja, ta skladnja! Zakaj bi se vse to ne bilo povedalo v krajših, jasnejših stavkih, otrokom prijajočih! In potem tisti preklicani „da ako"! ... O, č. g. P. Horvat! zastonj ste že leta 1867. v novomeškem programu pisali, da je taka pisava napačna! Zastonj ste na novo izdali isto razpravo lanskega leta pri g. Krajcu v Novem Mestu z naslovom: „Pravila za pisavo!"
Kar se dostaje smešnice „Usmiljen mož", tudi ne bodem gubil besedij! Mož, ki grenkemu zdravilu svoje žene primeša sladkora*) ter je sam iz-pije, to je kaj nenavadnega, nenaravnega, etvvas, das nicht fur meinen Magen ist!
Pri kraju sem. Namen moje prave kritike je bil ta: opozoriti gospoda izdatelja, naj piše p r a-vilnejši jezik! Tudi zadnja številka „Ljub. Zvona" enako sodi.
To je zadnja moja beseda o I. zvezku „Zabavne knjižice"! Ko pa izide II. zvezek, no, tedaj ga morebiti ocenim, ako bodem še zdrav taval „po tej dolini solza" 1	L.
Iz Spodnje Savinjske doline, dne 10. sušca. (Starosta lavantinskih duhovnikov Globočnik.) Tako toraj loči grenka smrt! Pred kratkim smo stali pred jamo, katera je sprejela truplo nam nepozabnega dekana preč. g. Lavrencija Potočnika, včeraj morali smo zopet poslušati, kako so rušnje padale na krsto, v kateri bilo je zabito truplo preč. g. Frančiška Glo-bočnika, župnika pri sv. Jurju pod Tabrom, zlato-mašnika in staroste duhovenstva v lavantinski škofiji. Eajni je bil rojen v Braslovčah 14. listopada leta 1805.; v mašnika posvečen 1. 1829. Komaj 7 let kaplan oziroma provizor, je dobil mestno župnijo v Slovenjem Gradcu. Od tam se je preselil 1. 1853. v Št. Jurij pod Tabrom. Pogreba se je udeležilo precejšnje število duhovnikov in premnogo občinstva. Sprevod vodil in nagrobnico govoril pa je preč. g. Karol Hribovšek, kanonik in vodja duhovskega semenišča mariborskega, rojak šentjurski. V uvodu prekrasne nagrobnice je rekel: ,.Dvakrat ste nas preč. g. zlatomašnik k sebi povabili, prvokrat da smo vašo glavo z zlato krono mašnistva ovenčali; drugokrat pa z demantno. Danes pa bomo okitili vašo glavo s krono hvaležnosti." Imenitni govornik razložil je potem v I. delu nagrobnice po besedah: „Hitite svetniki božji na pomoč" delovanje rajnega gospoda v vinogradu Gospodovem: hitite toraj duše tistih^ ki ste bile rešene po trudu tega gospoda večnega pogubljenja, zdaj njemu pomagat; v II. delu pa po besedah: „Kristus naj te spremlja, kateri te je poklical", razložil je preč. govornik, kako je Kristus rajnega poklical v duhovenski stan, klical po vednem trpljenju, (bil je namreč r. g. Globočnik vedno slabega zdravja.) zdaj pa nepričakovano poklical po kratki bolezni pred Sebe. Spretno je preč. g. kanonik vezal v ta životopis prelepe nauke, da smo bili vsi močno ginjeni, in želje izrekli, da se ta nagrobnica objavi. Ljubi Bog pa naj da r. preč. g. Frančišku Globočniku večni mir in pokoj.
*) Genit. „sladkora" je prav, ne pa „sladkorja"! (Vido „Slov. slovnica" Janežič-Sket, § 69, str. 31 sub b.!) Pis.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. marca.
(Presvetli cesar) se je danes zjutraj ob 5. uri 38 minut peljal skozi Ljubljano v Miramar.
(Štajerski deželni zbor.) V 7. seji štajerskega deželnega zbora je bila na dnevnem redu tudi volitev novega deželnega odbornika, katerega voli cela zbornica. Pred volitvijo se je oglasil slovenski poslanec dr. Radej, rekoč: Slovencev na Štajerskem je dve petini od vseh prebivalcev; zato Slovenci težko pogrešajo slovenskega zastopnika v deželnem odboru. Ker danes voli vsa zbornica novega deželnega odbornika, prosim, da se slavni zbor vendar jedenkrat vsaj pri tej volitvi ozira tudi na Slovence. — Nato se prične volitev. Oddanih je bilo 57 glasovnic; od teh je dobil nemško-liberalni poslanec
dr. Reicher 39 glasov, slovenski poslanec Jerman pa 16 glasov, ker so poleg slovenskih poslancev zanj glasovali tudi nemški konservativci. — In tako Slovenci na Štajerskem zopat nimajo nobenega slovenskega zastopnika v deželnem odboru. Ne čudimo se, zakaj da štajerski slovenski doslanci v takih okolnostih neradi hodijo v Gradec.
(Koncert „Glasbene Matice".) Naprošeni smo objaviti, naj blagovoli slavno občinstvo priti k jutra j š n j emu koncertu pravočasno, ker bode pričetek točno ob osmi uri in bodo pozneje došleči vstopiti mogli le po končani prvi točki. Med izvajanjem posameznih točk bodo vrata zaprta. Sedežev je le še malo dobiti.
(Prvi slovenski katoliški shod.) Kakor kažejo pisma zaupnih mož in poročila slovenskih konservativnih listov, vzbudil je klic pripfavljavnega odbora mej vernimi Slovenci vseh pokrajin radostno navdušenje in vsestransko zanimanje za prvi slovenski katoliški shod. Jasno je iz teh pojavov, da Slovenci razumevajo važnost nameravanega shoda. Navedli smo pa že tudi dokaze iz nemško-liberalnih listov, da važnost takega shoda poznajo tudi naši nasprotniki. V tem oziru prav primerno piše v svoji zadnji številki „Slovenski Gospodar": „Zoper slovenski katoliški shod, ki se vrši letos v poletnem času v Ljubljani, vzdiguje se vsa nemškutarija in skoraj ves liberalizem, kolikor ga premore naša država. Ravno to pa je za naše vzgledno slovensko ljudstvo netilo, uzroka do volje, da se pripravlja zanj, kar je največ mogoče. Ce kje, na tem zboru pokaži se slovensko ljudstvo za katoliško 1" — Želeti je in odbor uljudno prosi, naj bi vsi slovenski časniki, katerim je v resnici mar pravi gmotni in duševni napredek slovenskega naroda, poučevali svoje čitatelje o važnosti shoda ter jih vnemali za sodelovanje. — Pripravljavni odbor je oskrbel posebno pisarno za priprave k shodu. Vzlasti želi odbor izvedeti od svojih zaupnikov izvan Kranjske, ali bi ne bil umesten za vsako kronovino poseben lokalen odbor za priprave. Gospodje zaupniki naj pri svojem odgovoru blagovolijo tudi na to vprašanje odgovoriti. — Nekateri požrtovalni gospodje poslali so že pripravljavnemu odboru denarne podpore za shod. To so storili, preden je odbor za to izdal kako prošnjo. Naj jim velja za to iskrena zahvala.
—	Pripravljavni odbor ima redno seje vsako nedeljo, med tednom pa so zborovanja, odločena raznim odsekom.
(Umrl) je včeraj zjutraj v Kamniku občespošto-vani meščan in pekovski mojster g. Janez Karol-nik. Pogreb bode jutri popoldne ob 4. uri. Naj v miru počiva!
(Zlata maša.) Dné 2. februvarija minolega leta je prečast. g. P. Evstahij Ozimek, ex-minister in kustos frančiškanske provincije, praznoval petdesetletnico redovne obljube. Tisti dan je bil od prevzv. kneza in škofa odlikovan z naslovom konzistorijal-nega svetovalca, in od blizu in daleč so prihajale čestitke in voščila, da bi mu Bog dal dočakati tudi 50Ietnico mašništva. Voščila in prošnje so se spolnile. Jutri, 12. marca, poteče ravno petdesetlet, kar je bil prečast. jubilant posvečen mašnikom po tedanjem prečast. knezoškofu goriškem, Lušinu. Novo mašo je pél potem v Ljubljani na velikonočni praznik zjutraj. — Petdeset let, mnogo js let! Koliko je bilo v tem času študij, skrbi in dela v različnih, odgovornih službah. Pa vse to ni podrlo slavljenca; še danes je vkljub petinsedemdesetim letom še zdrav ■in krepak. Iz srca čestitamo prečast. g. jubilantu in želimo, da bi ga Bog ohranil še mnogo let, —" celó do dijamantne sv. maše. Slovesnost zlate sv. maše pa bo 19. t. m., na praznik sv. Jožefa, v frančiškanski cerkvi ob 9. uri. Kakor čujemo, obljubili so celó prevzvišeni knez in škof, da hočejo slavnost počastiti s svojo navzočnostjo.
(Mater in brata umoril) je dne 5. t. m. 291etni kmečki sin Franc Ogris v Slovénjem Plajbergu na Koroškem. Brez dvombe je morilec svoje zločinstvo izvršil v bósnosti, zató so ga izročili deželni norišnici.
—	V Goričici našli so dné 26. febr. truplo 24letne ženske A. J., kojo so pogrešali od dne 4. oktobra lanskega leta. Nesrečnica je bila bajó bolna na umu ter si ja sama vzela življenje.
(Električno razsvetljavo) hočejo uvesti v Celovcu. Da se dobi potrebna gonilno moč, kupila sta gg. Madile in Scherbaum Perkonikov mlin ob Krči. Predno se pa bode ta razsvetljava dejanski uvedla, poteklo bode bržkone še precej vode po Krči!
(Pojasnilo.) G. M. Kune prosi nas, da objavimo sledeče pojasnilo. Iz opazek g. dr. Tavčarja v de-
•	želnem zboru sklepati bi se dalo, da moje knjige | niso primerne za podlago pri šolskem pouku. Ker j mi kot avtorju nikakor ne more bili vse jedno, kako | se moje delo sodi, hočem navesti, da moja knjiga te , vrste ni prva, marveč da je naučno ministerstvo že j leta 1881 neko nemško, sicer manj obširno izdajo ! nego moja, potrdilo za uporabo pri strokovnem risanju na obrtno-nadaljevalnih šolah v Avstriji. Ker pa mi tacega dela nismo imeli, izvršil sem jaz namenoma, kar sem tudi v predgovoru poudarjnl,
> — svojo knjigo, oziroma vzorce tako, da zadostujejo i šolskim zahtevam, kar mi je avtor potrjene nemške ' izdaje sam priznal. Ravno to pa, da sem knjigo priredil, tudi za podlago šolskegapouka, torej vzorce sestavil po predpisanih pravilih za strokovno risanje, stalo me je mnogo več, nego znaša meni iz šolskega fonda dovoljena podpora. Sicer pa so moje knjige oziroma vzorci že sedaj v porabi v obrtni nadaljevalni šoli tukajšnje realke, in na deželi isto tako tudi na c. kr. strokovni šoli za vezanje, kjer so predmet za predpisani pouk s takozvanem „Schnittzeichnen".
(Popravek.) Poroča se nam: Po odloku c. kr. min. za uk in bogočastje 25. jan. 1891, št. 555. so v trž. kop. škofiji (kakor tudi po ostalih avstr. škofijah) vse eamostalne duhovnije, ki so se tukaj imenovale kuracije, postale prave župnije. Tako naj se popravi notica v „Slovencu" in „Edinosti", da so kaplanije Bazovica, Barkola in Kontovel povišane I v župnije. Bile so kuracije in ne kaplanije.
(Iz Radovljice) se nam piše, da se koncert radovljiškega učiteljstva, napovedan na 12. dan t. m. zaradi raznih zaprek preloži na poznejši čas.
(Iz Celovca) se nam poroča: Prvo letošnje porotno zasedanje vrši se od dné 7. do 11. t. m. Zatoženih je 10 hudodelnikov, in sicer 8 moških in j 2 ženski ; 3 so obtoženi goljufije in tatvine, 2 hudo-! delstva umora, 2 radi nenravnosti, 1 radi detomora,
•	1 radi roparstva. —
(Slovenske posojilnice na Koroškem) se marljivo gibljejo. Nova posojilnica na Suhi je že ustanovljena, in prične o Veliki noči poslovati. — V j nedeljo dné 20. marca zboruje posojilnica v i T i n j a h.
(F. V. Sasinek,) rodovit pisatelj slovaški, je lani slavil štiridesetlenico pisateljevanja. Slovaki v Ameriki so mu nedavno v Prago, kjer imenovanec sedaj biva kot dosluženi profesor, doposlali zlato pero, to je dar, ki ga je oskrbel „Nârodni slo-vensky spolok" in pa „ Amerikansko-Slovenské No-i viuy".
(Slovaki) pripravljajo se, da bodo slavili stoletnico preporoda svoje spisbe pod pisateljem Ber-
•	nolakom.
(Obsojen) je bil Ernest Baunert, ki je kot uradnik štajerske eskomptne banke izneveril 136.000 ? goldinarjev, na šest let težke ječe.
(„Bralno društvo" v Zagorju) ob Savi bode ; imelo v nedeljo, dné 13. t. m., ob 5. uri popoldne | svoj občni zbor s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav ! predsednikov; 2. poročilo tajnikovo in blagajnikovo; ; 3, volitev, in 4. razni predlogi. — K mnogobrojni j udeležbi vabi	ODBOR.
(Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) C. gg. Jernej Frange ž, kapelau pri sv. Jurju na Ščavnici, Ivan Sušnik, kapelan v Teharjah in Anton Aškerc, kapelan v Vitanji, izstopili so radi bolehanja za nekaj časa iz službe. — Čast. g. D e-korti, kapelau pri sv. Jurji pod Tabrom, postal je ravno tam provizor; prestavljeui so pa č. gg. : Marko Stuhec iz Laporja k sv. Jurju na Ščavnico, Jožef Mere iz Ribnice v Vitanje in Matija Škorjanec iz Vojnika v Ribnico.
(Duhovne vesti iz celovške škofije.) Vmeščen bode prihodno nedeljo, dné 13. t. m., vis. čast. g. Anton G a b r o n, doslej velezaslužni provizor v Štebnu v Podjunski dolini na župnijo Skočidol. Čestitamo! —• Vis. č. g. dr. Jan. Amšl, župnik v Št. Jakobu v Lesni dolini, gré za kateheta meščanskih šol v Sarajevu. Župnijo Št. Jakob bode oskrboval č. g. Jan. Pa j d ar, provizor v Komatu. — C. g. Vojteh Krejči, provizor v Škočidolu, gré za kapelana v Šentjakob v Rožu, in čast. g. Vaclav Vacovsky deficijent v Šmihelu, kot provizor v Šteben v Podjunski dolini. — V mašnika posvečen bode dné j 4. aprila t. I. č. br. Ciril Goričan iz kapucin-j Bkega reda. Novo mašo poje na velikonočni pone-I deljek, dné 18. aprila, v svoji rojstveni vasi v Zičah
na Sp. Štajerskem, j („Črna Gora") je naslov daljši pesmi, katero je zložil in izdal pesnik g. Turkuš. Dobiva se na
dom po pošti izvod 20 kr. Naslov: Prof. Turkuž, Graz, Lessingstrasse 22.
(Notranjska posojilnica v Postojni) nam je do-poslala svoj računski sklep za deveto upravno leto 1891. V pretečenem letu je imela gld. 61.987-28 prometa. Članov je pristopilo na novo z zadružnimi deleži po 100 gld. 2, z opravilnimi deleži po 10 gld. 43, izstopilo jih je z zadružnimi deleži 3, z opravilnimi deleži 11. Zadruga šteje 280 članov in sicer 24, kateri imajo'76 zadružnih deležev po 100 gld. in 256 z opravilnimi deleži po 10 gld. Vložnikov je 161. — Hranilne vloge povikšale so se od gld. 27.529-90 na gld. 40.511 62. Dana posojila na-rastla so od gld. 39.367-44 na gld. 50.179 06. Račun dobička in zgube izkaže dobička gld. 782 08, kateri znesek se na sledeči način razdeli: Zadružnikom dividendo po 5 gld. od sto gld. 497-39; ravnateljstvu po § 14 zadružnih pravil gld. 3910; nagrada za izdelovanje letnega računskega sklepa gld. 100'—; darilo družbi sv. Cirila in Metoda gld. 10-—; darilo prostovoljnemu gasilnemu društvu v Postojni gld. 10-— in ostanek gld. 125 59 se pridene zadružnemu zakladu. V stanju (bilanci) izkazana vstopnina z obrestmi gld. 65-99 pridene se tudi zadružnemu zakladu, kateri torej poleg 4Va°/o letnih obresti priraste za gld. 359-17 ter znaša z dnem 1. janu-varija 1892 gld. 4083 43. Preosnovo zadruge iz take z „omejenim" v zadrugo z „neomejenim" poroštvom, katera se je bila pri občnem zboru dne 9. februvarija 1890 sklenila, se sklene, ker so se nekateri zadružniki o tem nepovoljno izrazili, za sedaj opustiti, in se ob enem naroča ravnateljstvu, prihodnjemu občnemu zboru predložiti načrt novih pravil, v kolikor so ta potrebna premembe. Dividenda po 5 gld. od sto plačuje se vsak uradni dan, to je vsaki petek od 9. do 12. ure dopoldne. V ravnateljstvo so izvoljeni gospodje: Peter Kraigher ravnateljem; Alojzij Kraigher blagajnikom; Franc Kuttin kontrolorjem; Perdo Guspari in Prane Kogej odbornikoma. V nadzorstveni odbor so pa izvoljeni gospodje: Franc Križaj, Josip Lavrenčič, Anton Lodes, Gregor Pikel, Rihard Šeber in Miroslav Vičič.
(Vodstvo c. kr. poštno-hranilničnega nrada) na Dunaju razpošilja okrožnico z računom za mesec februvarij. V tem delu časa se je 709.813krat vložilo skupaj za 82,991.599 gld., od tega na Štajerskem 36.009krat v znesku za 3,168.195 gld., na Koroškem 10 730krat za 898 804 gld., na Kranjskem 8206krat za 692.084 gld., v Primorju 12 092-krat za 1,404.157 gld., v Dalmaci|i 3454krat za 321.237 gld.; vrnili so pa 186.971krat skupno za 83,190.418 gld., od tega pride na Štajersko 5730-krat za 1,779.977 gld., na Koroško 1810krat za 228.893 gld., na Kran jsko 1114krat za 226.066 gld., na Primorje 3437krat za 1,069.564 gld., na Dalmacijo 393krat za 83.225 gld. Od 12. januvarija 1883, ko je hranilnica začela poslovati, so stranke vložile 43,314 833krat skupaj za 5.001,045.216 gld. 4 kr., a izvzele 12,396.258krat skupaj za 4.939,142.804 gld. 53 kr., tako je v blagajnici preostalo shranjenih 61,902 411 gld. 51 kr. Med povračili je 17,520.175 gld., za kar je urad vložnikom na zahtevanje kupil in odposlal vrednostnih papirjev. V prometu nahaja se 9691 knjig-rentovnic, ki so vredne 12,869.440 gld., potem 868224 kujig-vložnic in 19.801 čekovnica. Število vložnikov naraslo je za 7381 oseb v varčevalnem, za 171 v čekovnem, za 98 pa v nakazničnem oddelku. V neuradnem delu okrožnice opaziš podatke o poštni hranilnici na
Ogerskem, Francoskem, Taljanskem, Nizozemskem, Švedskem.
Telegrami.
Dunaj, 11. marca. Fužinski oskrbnik v Idriji jo imenovan fužinskim nadoskrbnikom.
Miramar, 11. marca. Cesar se je danes zjutraj pripeljal.
Trst, 10. marca. Lloydov parnik ,Psyche' je odposlan v Varno, da bode oskrboval vožnjo mej Varno in drugimi bolgarskimi pristanišči, ker se je razbila bolgarska la-dija „Ferdinand", ki je dosedaj oskrbovala to vožnjo.
Line, 10. marca. Deželni zbor vsprejel je z veliko večino odsekov predlog, da se smatra za kršenje ustave to, da se 1. 1891 ni sklical deželni zbor, in izreka pričakovanje, da se deželni zbor skliče še jedenkrat j letošnje leto. Namestnik ugovarja, da bi se bila kršila ustava in navaja važne uzroke, ! da se ni sklical deželni zbor.
Beligrad, 11. marca. Liberalni klub j je sklenil ministerskega predsednika Pašiča v zbornici interpelovati v zadevi očitane mu veleizdaje za srbsko-bolgarske vojne 1885.1.
Madrid, 10. marca. Povodnji se nadaljujejo. Posebno napravlja velike skrbi naraščanje Guadalkvivira in Taja. Sedaj je že veliko škode.
Chicago, 10. marca. Strašen vihar s snegom razsaja od Michiganskega jezera do Montane. Od vseh strani se poroča, da je vihar podrl že več hiš. Tudi več ljudi je mrtvih.
Umrli so:
V b olnišnici: 7. marca. Štefan Žagar, delavec, 20 let, vnetje ledic — Jožef Glashiiter, zasebnik, 75 let, careinoma malae.
Tujci.
9. marca.
Pri Maliču: Vranovits, Pribil, Schlesinger, potovalci, z Dunaja. — Schröpf!; Hillebrand, uradnik; Prossnig in Land-gruber, zasebnika, iz Gradca. — Duschnitz, zasebnik, s Tirolskega. — Werth, inžener, iz Mödlinga. — Werbole, trgovec, i iz Islaka, — Croce, potovalec, iz Bregenza. — Brener, poto-valec, iz Monakovega. — Rothscild, potovalec, iz Manhaima. -- Treulich, trgovec, iz Prage. — Fischer, knjigotržec, iz Berolina. — Pogačnik, iz Podnarta. - Jakovich iz Buenos Ayresa.
Pri Slona . Selinger, Pollak, Weissburg s soprogo, potovalci; Berman, z Dunaja. — Svoboda, inžener; Weissenbach in Labroisse, trgovca, z Monakovega. — Lengel, trgovec, iz Vel. Kaniže. — Pytlik, posestnik, s soprogo, in Ana Schiller, iz Plzna. — Bobek iz Godoviča. — Kukelj iz Kranja. — Balzar, trgovec, iz Trsta. — Jurca, trgovec, iz Ptuja.
Pri avstrijskem caru: Vidmar, trgovec, iz Črnega
Vrha.
Pri Južnem kolodvoru: Winkler, trgovec iz Šmarje. — Abeles, Marco potovalec, iz Trsta. — Guardiančič s Slapa.
Tremensko sporočilo.
. u. zfvüu. i ciu i	\j v	mjoiii.	»i
Srednja temperatura 01°, za 2*7° pod normalom
t
136 1
S tužnim srcem naznanjam sorodnikom in prijateljem, da je Vsemogoči mojo predrago mater
k ti
po dolgi mučni bolezni, večkrat prevideno s svetotajstvi za umirajoče včeraj, v 60. letu njene starosti k Sebi poklical.
Pogreb preljubj pokojnice bo danes popoldne ob 4. uri.
Sv. maše zadušnice se bodo brale jutri v župui cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, dne 11. marca 1892.
Ivan Cotelj,
kapelan v Kanfanaru (Istra).
137 1
Tugepolni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nas prežalostilno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, tašča in stara mati, blagorodna gospa
Ana Druškovič
danes ob štirih popoldne, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgem a mučnem trpljenji prominola v 56. letu svoje starosti.
Truplo predrage rajnice bode po svečanem blagoslovljen ji v soboto, dne 12. t. m., ob 7,5. uri popoldne iz hiše žalosti na Dunajski cesti št. 11 prepeljano na grobišče k sv. Krištofu, a ondi položeno v rodovinsko rakev.
Zadušne sv. maše se bodo služile v več cerkvah.
V Ljubljani, v 10. dan marca 1892.
Andrej Druškovič, soprog. — Andrej in Nace Druškovič, sinova. — Minka omož. Skaletova in Valentina Druškovič, hčeri. — Pavel Skale, zet. — Marija Mazelj omož. Druškovič, sinaha. — Rejci in Marica Druškovič, Danica in Pavlek Skale, vnuka in vnučici.
138 2-1
A . Kališ,
konces. zavod za posredovanje pri zaseb. opravilih v Ljubljani
na Prešernovem trgu štev. 3. prodaja s
1 garnituro, dobro ohranjeno, za nizko ceno;
1 stroj za predtisk, (Vordruckmasehine) s polno opravo;
1 blagajno nezgorljivo:
1 kočijo in 1 kolesel;
1 rokoko-omaro (starinsko) in
vinske sode različne velikosti.
priporoča raznovrstne
If yizitnice
po nizki ceni.
isHSHSHSHsnasHSHsasaETHsasasasasasai
XI 11 a j s k a l> o i* z
Dnč 11. maroa.
Papirna renta 5%, Iti % davka ....	94	gld.	45
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	93	„	95
Zlata renta 4%, davka prosta.....110	„	80
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102	„	65
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1006	„	—
Kreditne akcije, 160 gld........3u6	„	—
London, 10 funtov stri.........118	„	80
Napoleondor (20 fr.)................9	n	44
Cesarski cekini....................5	„	59
Nemških mark 100 ....... . .	58	„	20
kr.
Dn6 10. maroa.
Ogerska zlata renta 4%.......107	gld.	50	kr.
Ogerska papirna renta 5%......102	„	10	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	138	„	—•	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	147	„	—	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....181	„	—	„
Zastavna pismaavstr.osr.zem. kred. banke 4%	96	„	15	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/, %	100	,	M	,
Kreditne srečke, 100 gld.......186	„	50	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......60	„	—	„
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld.	25
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	60
Rudolfove srečke, 10 gld.......21	„	25
Salmove srečke, 40 gld........61	„	—
Windischgraezove srečke, 20 gld.....59	„	•—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	160	„	—
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2830	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	83	„	25
Papirni rubelj . . ...............1	«	21
Laških lir 100 .......... 45 „	65
kr.
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
J""""""* w	I., Wollzeile števT 10.
Najknlantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
BV~ Ra/.iiii naročila Izvršč se nnjtočiiejc.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijske zadolžnice. 4'/i % zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4komunalno obveznloe ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič.
Odgovorni vredr.ik: Ignacij Žitnik.
Z le 6 gld. se lahko dobi 300.000 gld. že 1. aprila.
Dim. komunalne promese JiMSA"
Glavni dobitek 200.000 gld. av. velj.
Tišine promese a 2 gid. ¡n so kr. koiek
Glavni dobitek 100.000 gld. a. v. Obo vkupo 1« O gld.!
Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.