; t
Političen list za slovenski narod.
f» polti prejemaš velja: Za oelo leto predpisan 16 fld., za pol let» 8 fld., za četrt leta
4 fld., za en mesea 1 fld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta
I fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne Številke veljajo 7 kr. Karočnino prejema upravniitvo in ekspedioija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
I
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristoj>na petit-vrBta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */«6. uri popoludne.
Štev. 294.
V Ljubljani, v soboto 24. decembra 1892.
Letnili XX.
Čast Bogu in mir ljudem!
Ni ga praznika v katoliški cerkvi, ki bi bil tako priljubljen, kakor je božični praznik; mlado in staro, vse se ga veseli. V mrzli puščobni zimski dobi, ko je zamrzlo vse življenje, je ta dan žarek veselja, katerega nam pošljejo nebesa, prvi svit, oznanjujoč bližajočo se ljubo pomlad. — Ako sploh kedaj, ima gotovo v naših časih, ko je zavladala mrzla zima v srcu človeškega rodu, ko ledena burja buče zamoriti vse življenje, ima gotovo sedaj ta praznik svoj vele-važen pomen za človeško družbo. Kako prijetno se prilegajo človeškemu srcu tolažilni, koprneči advetni vzdihi svete cerkve, ki pozna revo sedanjega sveta, ki čuti z zemskim trpinom njega dušno in telesno revo! Kakor je pred Kristusom vesoljni svet izražal srčno željo iu nado po odrešenju, tako se javlja i sedaj vedno silneje „gemebundum desiderium" vsega človeštva po pomoči, katera mora v kratkem priti, sicer nastane strašen polom. Pomoč, zadostna pomoč pa more priti le še od Boga, ker človeška pomoč je tu preslaba; človeški rod je zagazil predaleč! Države sicer skušajo, da se izmotajo iz okov, katere so si nadele same, a čim bolje se trudijo, tem tesneje jih oklepajo, čira bolj se kopljejo iz močvirja brezverstva, tem globeje se pogrezajo. Ako pa niti same sebi ne morejo pomagati, kako neki bodo drugim? Zaman ves trud! Najnovejši francoski dogodki, ki vzbujajo nevoljo povsodi, nam to dokazujejo.
Vprašajmo se pa, kaj se bo iz vsega tega iz-cimilo v bodočem stoletju? Učeni Doilinger pravi, da je vsako stoletje najboljši komentar prejšnjega. To smemo popolnoma trditi o sedanjem veku; sedaj zori sad semena, katerega je posejale loža v preteklem veku. Kakošno seme pa se seje dandanašnji, da dozori v bodočem stoletju? Najmilejša sodba je,
ako pravimo: „seje se veter". Pregovor pa pravi: „Kdor seie veter, žel bo vihar!" In tak vihar, ljut, strašan vihar je neizogibljiv. Kdaj se dvigne ta orkan, je le še vprašanje časa, a daleč gotovo ni več, ker „nasičen je zrak že grozečih suovij". Seme, posejano že v prošlera stoletju, sedaj zori, v bodočem stoletju pa dozori, ž njim dozore vsa po-gibeljna semena, posejana v naši dobi od „prosvet-Ijenih, človekoljudnih rok". Danes aii jutri bode konec te krvave človekoljubnosti, in kaj potem? . . . Razvaline! ... In kaj na razvalinah? .. . Bog vi!?
Cujejo se klici, obupni, srce pretresujoči klici smrtno sestradanega človeštva: „Dajte nam kruha, sicer poginemo!" A slišijo se hidratu vedno bolj pogosto klici: „Da|te nam kruha, sicer ga vzamemo sami!" Groza je človeka, ko to posluša, ker takih glasov noče biti konec. Zona stresa tudi „skrbne, požrtvovalne" državnike, ko jim buči v ušesa ta za-nje usodni glas, kakor glas sodnje trobente. Toda le-ti posedajo vendar še vedno zložno za zelenimi mizami in delajo probleme, kako bi moralo biti, tolažijo se s svojo pomočjo in hladuo govori: „Potrpite, da rešimo nujna vprašanja!" In tako „nujna vprašanja" o panamskem prekopu in enakih napravah židovske more pomiriajo umetno od lakote že besuečo maso, in milostno, s akrupu-lozno natančnostjo deljene smeti in luščine polnijo želodce ubogim trpiuom. A to bo le še — od danes do jutri, ker ljudstvo ne ve, kaj se kuha in vari na zelenih mizah, ko pa zv6, tedaj najbrže ne bo „prav umelo" papirnatih pravic.
Siiši se tudi drug klic. Ta klic je slovesno-resen, ta klic je milobno-sočuten; po vesoljcem svetu se razlega, od njega odmeva hrib in dol. To je proseč, a hkratu grozeč in svarilen glas — naše matere katoliške cerkve, glas njenega vladarja. Sama nboga raja, vkovana v neznosne okove, preganjana in tlačena povsodi, zatira v sebi skrb za-se
in porablja vse svoje moči v tolažbo svojim ljubljenim otrokom.
V globinah človeške reve spoznava še-le popolnejše naš ubogi, omejeni duh, kaj je cerkev veso-ljenemu svetu; v teh brezdanjih prepadih, kamor se je strmoglavil nezavesten človeški rod, spoznava svojo zvesto, edino pravo pomočnico ter se skesan k njej vrača! ... Zal, le neznaten del! Večina njih je le še noče spoznati I in med temi zaslepljenci so najpreje oni, katerim je tega spoznanja pred vsem treba, katerih zaslepljenost poriva v pogin cele narode, cela ljudstva! Šiloma si maše ušesa ali si prirejajo ropot z drugimi rečmi, da bi ne slišali tega glasu. Toda prišel bo dan, preje ko si morda domnevajo, ko bodo morali — slišati.
Oglaša se sicer temu ali onemu nemirna vest, ki ga opominja, naj porabi edino pomoč, ki se mu sama ponuja, pomoč, ki bo pomagala brez dvoma, ki se želi kot junaška usmiljenka vso žrtvovati bliž-njiku v blaginjo. A visoki človeški pameti je to menda preveliko, prehudo ponižanje, iskati pomoči pri — dekli; a ta dekla je gospa-kraljica, v prisilni, neznosni sužnosti! In vendar — naj si izbirajo „veleumi" kakoršna-koli sredstva, da zacelijo človeški družbi skeleče rane; zdravila ni dru-zega, nego — vera katoliška. Kristus se mora duhovno poroditi i v srcu vsakega posamnika iu v srcu celih narodov, Kristus mora postati zopet zakonodajalec zakonodajalcev. Ako se Kristus iznova porodi v krščanski družbi, pierodi se človeška družba in prerojeni iu pomlajeni vrne se njej nekdanja moč in žilavost, začne novo življenje, nova doba — „aurea aetas" !
To prepričanje se ne d& vsiliti; toda, kdor noče tega verovati, skusil bo prej ali slej sam, ko bo za-nj morda prepozno. Katoliško krščanstvo, ki je premagalo oholo paganstvo, ki je strmoglavilo vse krive vere, ki je, samo nezmagano, spremilo k grobu
LISTEK.
•' f	J «IJCf .i - f O? ''HI''..	' '• '' '
Zgodba svete noči
Slika z naših g6r. — Jos. Svoboda.
Tri dni je brila mrzla božična burja po naSih gorah in nanesla debelo plast drobnega, suhega snega. Vsi potje so bili zasneženi in niti najmanjša gaz ni vodila od vasi do vasi, ker nihče ni hotel v burji in snegu izpod domačega krova. Naposled je bilo snega in burje tudi naSim utrjenim ljudem dovolj, začeli so mrmrati, češ, sn«ga bode preveč tako, da nihče ne bode mogel k polnočnici in na sveti dan k maši doli v dolino. Dvomili so, da je tako vreme sedaj res po božji volji in ugibali, ali neha mesti pred večerom, ali bode snežilo se bolj, da bodo imeli snega do strešne kapi.
Popoldne pred Svetim dnem poneha burja, sneženi kosmi so padali vedno bolj počasi, vedno večji, redkejši in naposled preneha snežiti. Oh, kako so se razveselili seljani na Sloki gori! Urno so vzeli lopate in se spravili nad sneg. Hitro je bila pot od soseda do soseda narejena, razmetan sneg po vasi, da je mogel sosed k sosedu, prijatelj h prijateUu, da se pomenijo, kdo
pojde v cerkev . . .
Megle, ki so se vlačile po zraku, postajale so svetlejše in tu in tam se je pokazala skozi pre-
trgane oblake proga sinjega nebesa. Prijazni solnčni žarki so silili skozi oblake. Megle so bile vedno tanjše in redkejše, popihnil je nekoliko sever, razkadil je megle in razgnal oblake in nebo je bilo čisto in jasno, kakor ribje oko, da se je večerno solnce prijazno oziralo po zemlji, poljubljalo naposled večerne gore in se skrilo, da prisveti zopet Svetemu dnevu.
Slokogorci so ugibali, ali bi šli v cerkev ali ne. Snega je bilo skoraj do rogovile, gazi nobene in do cerkve skoraj uro hoda v suhem potu. Premišljali so, ali bi šli ali ne.
»Jaz grem, ako gre še kdo«, oglasi se krepek mladenič.	1
»Jaz tudi! jaz tudi!« oglašali so se potem drug za drugim možje in mladeniči tako, da so se naposled ojunačila tudi dekleta in sklenila iti h polnočnici.
Pot je res slaba, toda tolažili so se, da morda pridejo še iz druzih sel ljudje v cerkev in jim na-rede nekoliko gazi.
Bilo je torej sklenjeno, da gred6 zvečer v cerkev. Pripravljali so brezove plamenice, da si razsvetljujejo pot, ker je bil ravno mlad mesec.
In ko izv6 stari pobožni kotar Anžiček, da gred6 vaščani k polnočnici, razveseli se in reče:
»Jaz grem tudi. Kar v cerkev hoditn in častim Boga, bil sem še vsako leto pri polnočnici. Zakaj
bi letos ne šel? Morda bi kaj prav ne bilo, ako bi letos ne Sel, ko Se hodim lahko, saj Bog edini vé, ako dočakam prihodnjega Božiča ali ne —«
»Oh, kam pojdete, pot je slaba, vi ste pa že stari, kar doma molite,« odgovarjajo mu domači, ko jim pové, da misli iti ž njimi v cerkev.
»Ej vi, zakaj bi ostal doma, zakaj? Vsaj sem tudi danes teden, ko sem Sel k spovedi v cerkev prav lahko hodil tje in nazaj. Za vami pojdem, po gazu, saj sem Se krepak in ako Bog dá, dospem v dolino. Nikdar mi ne ugaja tako v cerkvi, kakor v božični noči, ko vse miglja lučic, ko orgije tako praznično doné in se prepevajo lepe pesmi o Jezusovem rojstvu, slišati jo moram zopet:
„Sveti Jo2ef in Marija Šla sta v mesto Betlehem."
In starec zapoje hripavo prvo kitico stare, veličastne pesmi, s katero že toliko let naSe verno ljudstvo poveličuje rojstvo Božjega deteta.
Niso mu mogli ubraniti iti v cerkev, vstrajal je pri svojem sklepu, kajti vleklo ga je nekaj od doma, zdelo se mu je, da mora proč in v ušesih mu je zvenela stara božična pesem in ga Se bolj spominjala Svete noči.
Zmračilo se je. Na večernem nebu je zginjala večerna zarja in nevidna roka je prižigala na čistem nebu neštete luči, da je bilo nebo v hipu kakor velikanski z blestečimi biseri pretkan baldahin,
vse klevetnike svoje, ki je dvignilo do nevrednosti propalo človeštvo £ pravi veljavi, upr^v to krš^n-stvo, katoličanstvo — in nobeno drugo! — bo
otelo propasti človeški rod, ako ne bo res tako dosleden v svojem besnem sovraštvo do Kristusove vere, da bo raje samega sebe ugonobil, nego se uklonil sv. Križu!
Kar piše. Lacordaire o prvem koraku krščanstva v svet, to Ye|ja i ^ drugem, koraku, ^aj^erega že pričenja iu ga mora kmalu odločno z vrši ti. „V sredo neskončnih razdorov", govori slavni govornik, „in nasprotstev med rodovi, narodi, jeziki, nravmi, stvarmi in idejami, obdan v str^stpp tejniijo meh* kužnosti in oholosti, teh večnih sovražnic edinosti, gledal je svet, kako se je dvigalo ljudstvo, ki se ni dalo omejiti od rek in gora, ki, sezajoče od enega konca zemlje do druzega, ni le priznavalo istih zakonov in vladarstev, temveč tudi uprav isto mislilo in hotelo in se vkljub vedno svobodnemu gibanju čutilo bolj enotno, nego so narodi po najstrožjem prisilnem zakonu. Tedaj se je poklonil Bever jugu, in vzhod je govoril zahodu: poznam te, kdo si! In ubožec je sedel ob stran bogatinu, ne da bi ga ujezil, rokodelec je poučeval modrijana, ki se ni čudil, da je on manj učen, nego oni ; služnik je ljubil veljaka, in veljak ljubil služuika, omikanec je utiral solze divjaku; za vsako betežnost je bilo v izbilju postrežljivih prijateljev in ubožnost je živela le še zato, da se je ljubezen nasičevala . . . Moč se je zgrudila pred oslabelostjo v prah, rob je postal prost, ne da bi prosil svobode in ves svet je spoznal, da je le ena vera, en krst, le en Gospod in Bog: katoliška cerkev je stopila v zgodovino!"
V pregrehah in hudobijah ostarel svet in radi tega bližajoč se popolni propasti, pomladil se je, ko se je zasvetila luč svete vere čez zemlje krog. Jelo je kliti novo življenje, življenje, vredno človeka, napočila je zlata doba.
A žal! Kratka je bila ta doba. Človek si je jel iz nova kopati sam svoj grob. Vidi se, da on noče biti srečen, ako mu srečo nakloni Bog ; ne, njegov napuh hoče vživati srečo, z lastnim trudom pribor-jeno. „Qui habitat in coelis, irridebit eos!" Iščejo si take sreče že skoro 2000 let, a doslej je njih „veleum" ni še zasledil; izkopal pa si je globoko, brezdanjo jamo, katera jih je že neštevilno požrla, a vrnila — nikogar !
In ta prepad se še nadalje navrtuje, žrelo se širi na vse strani, ob njegovem robu se raja v divjem „salto mortale" — tolpa izginja za tolpo v prepadu, ker jim zmanjkuje tal pod nogami. In zaslepljeni rod tega ne opazi! Kako neki? Dovolj, da je „Ego" varen!
Ali napoči torej zopet kedaj nova doba, ako ne zlata, vsaj srebrna ?... Bog ve ! ? Upajo nekateri, da se vračajo stari, srečni časi. Pravijo, da gledajo na krščanskem nebu, kako vstaja veličastna zarja. Da, res je! Ves katoliški svet gleda vzhajajočo svetlo zarjo! Res je! Svetli se na vsem katoliškem nebu, čarno-krasno se svetli, zarja vzhaja — — toda. oh,
je-li ta zarja jutranja ali — večerna? Bog . . . Je-li svetla „Luč na nebu", dánica ali večernica? . . . Kdo vé?
A zgodi se, kar hoče Bog i Pripravljeni smo vse! Naj pride karkoli si bodi, (iatoliiki cerkvi in nje zvestim otrokom se ni bati. „Memor fui in-diciorum tuorum a saeeulo, Domine, et consolatu^ sum." Doživela je že neštevilno vih^jev in orkanov, a še danes stoji, mor^| v lepšem cvetu, ko nekdaj. Naj pomi b rez verstvo djelo božje natemlji, naj napoči zopet doba mučeniška, cerkev se je ne boji. V ognju se čisti zlato. In če se ima cerkev tudi ^{jet umakniti v katakombe, — ne bojimo se! Ko bi človeštvo v svoji ljuti besnosti samo sebe moralno ugonobilo, ko se bo napoiila do smrti človeška strast, ko bo hudobija premagala samo sebe, vzklila bo zopet iz temnih podzemeljskih jam pomlajena katoliška cerkev v celi svoji slavi in bo kot ljubeča, neutrudno delavna mati iz nova jefa orati ledino iu zidati na razvalinah razsvetljenega človeškega uma in napuha vse, kar je ukončala sovražna sila!
Tedaj, ko se bo ubrano in vsve-tem jedin8tvu pelo po svetu: Slava Gospodu v višavah, tedaj bo zavladal tudi mir po širni zemlji. Preje ne! Slavo Bogu, če hočete imeti mir. To je pogoj! Iu miru je potrebno človeštvo; po miru zdihujejo države, zdihuje Avstrija, zdihuje tudi — naš narod! Božje Dete nam ga do-nuja, a zahteva zato, da skažemo „Bogu slavo in čast!", zahteva sebi kraljestvo, zahteva gospodstvo mei nami. Vi si želite miru! Kličite s cerkvijo: O Emmanuel, Bt-x et legifer noster, expectatio Gentium et Salvator earum: veni ad salvandum nos, Domiue, Deus noster!	Liga -f- 20.
Poiiucii] prt£fie<l.
V Ljubljani, 24. decembra. Notranje dežele.
Program nove večine. Neki oficiiozni dunajski list je kot program nove večine objavil, da se konservativci, ki vstopilo v novo večino, odrečejo verski Šoli, zato se jim pa zagotovi, da se pravice deželnih zborov v šolskih stvareh ne bodo več omejevale. Na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem se Slovenoem pusti sedanja posest in na bodo se izdale nobene lezikovne uaredbe, ki bi bile Nemcem v škodo. Zjedinjena levica se pa odreče nadaljevanju j češko-nemške sprave, dokler za to ne pride ugod-j nejši čas. V večino s takim programom bodo pač ¡ težko vstopili slovenski konservativni poslanci. Zahtevi po verski šoli se ne morejo odreči. Točka, da se Slovencem varuje le sedanja posest, je pa nam nevarna v narodnem oziru. Na Koroškem še ni niti slovenskih ljudskih šol, zatorej Slovenci ne moremo ostati pri tem, kar že imamo, temveč moramo vedno zahterati, da se nam dá, kar nam gre po ustavi.
Nova večina in Mladočehi. Oficijozni listi zagotavljajo, da vlada hoče sestaviti novo večino samo iz zmernih elementov. Mladočehov nikakor nikakor ne vsprej me Taaffe v novo večino,
ker ga loči od njih notranja in rnaaja politika. Vidi se torej, da ¿(Motebi s svojj» postopanjem grofa Taaffeja nikakor $e $es& pripravili, da bi računal ž njimi. Želeti bi bilo, d« bi češki aastopniki ' da sami na Dunaj» ne opravijo »ič in se ostali desnici, Seveda ttttft «poznanja
pridružiti so nastopili bodo pre-lako
-—.. . . —— —— •< t—-v«™« »«.«nejo osamljeni m da Mladočehi nobenih zaveznikov ne dobodo, doklej- bpdo Hodili po sedanjih potih.
Onemoglost Mladočehov. Kdor je čital mladočeške liste pred zadnjimi državnozborskiisi vo-litvami in malo po volitvah, bil bi mislil, da Mla-dočehom ne bode ničesa nemogoče. Kako se pa razlikuje od tedanje ponosne pisave sedania potrtost v dunajskih dopisih Gre<rrovega glasila. Dopisnik, to je državni poslanec Eim, priznava, da Mladočebi nemajo toliko vpliva, da bi mogli preprečiti, da levičarji ne pridejo na krmilo. Se niti na to ne morejo nič vplivati, kam se nagne zmaga v boju mej Taaffejem in levico. Dopisnik priznava, da se za Mladočehe druge stranke vedno manj brigajo. S prva so jih še iskale, ali sedaj pa nobena stranka nit' drobtinice ni pripravljena več dati za mlado-češko pomoč. Kaj si neki morajo misliti volilcj, ko čitajo taka vzdihovanja. Za češki narod pač ni častno, če ima na Dunaju zastopnike, za katere se vse druge stranke tako malo zmenijo. Zares, čemu hodijo Mladočehi na Dunaj, če so res tako peto kolo na vozu, in če že 2a njih prijateljstvo uikdo ne mara in njih nasprotstva se nikdo več ne boji.
Nova večina in Poljaki. Poljski listi na-glašajo, da brez levice se ne dd sestaviti nobena večina, ker Mladočehi hodijo svoja pota. Večina se bode dala sestaviti le po potu kompromisa. Dolgo so poljski listi bili proti zvezi z levico, sedaj so pa že muogi za tako zvezo, sedaj gre le še za svoto, katera se mora plačati Poljakom za pomoč. Poljaki zahtevajo, da se v prvi vrsti pomnoži število gali-ških državnih poslancev, da bodo imeli še večji vpliv v državnem zboru. Za tako premembo volilnega reda )e pa potrebno dvotretjinske večine, in te pa brez nekaterih frakcij Hobenwartovega kluba ne bode moč dobiti. To je pa uzrok, da sedaj Poljaki ne puste tega klnba odriniti v stran. Je li levica volj na dovoliti v poliske zahteve, ne včmo. Vsekako bode pa dolžnost naš.h poslancev, da se potegnejo za Slovencem pravičnejši volilni red, če bi se začel volilni red kai preminjati v zbornici.
Občinske stvari v Liberei. Predloga občinskega računa za leto 1891 se ie predložila še le sedaj, ko bi se prav za prav morala predložiti že v marcu. Član kuratorija sedanje premoženjske uprave, Gustav Jantsch, je v imenu liberalnih somišljenikov protestoval, da so se osebe, ki so imele to stvar v rokah, vzele v zapisuik volilcev, ko so po § 45. občinskega reda zgubile volilno pravico. Vladni komisar je vzel ta ugovor na znanje. Ce se bode oziralo na ta ugovor, bivši župan, podžupan in šest mestnih svetnikov ne bode moglo več biti voljenih.
Vnanje države.
Panamska afera. Po časopisih se razširja novica, da je zbornični predsednik od panamske družbe dobil v vsem 900.000 frankov, seveda največ v politične namene. Ko ga je zaslišala panamska
(Dalje v prilogi.)
Krasna zimska noč je zavijala zemljo v svoja mehka krila, sveta in krasna zlasti zato, ker se je pred veki v tej noči rodilo Božje dete.
Ko se stemni popolnoma, zadone cerkveni zvonovi po dolih in gričih in lahen vetriC prinaša na svojih nevidnih krilih njihovo harmonično zvo-nenje tudi v samotne gorske vasi. Ljudstvo moli, kadi in kropi z blagoslovljeno vodo proseč blagoslova božjega, katerega rosi zlasti v sveti noči do-brotljivo nebo. —
Slekogorci so bili skoraj praznično oblečeni in ko zasveti na vasi prva plamenica, prihajajo iz hiš, da gredo doli v dolino k polnočnici. Vesele in zadovoljne obraze je obseval krvavi žar pla-menic, oni, ki so morali ostati doma, so zavidali tem, kateri so odhajali v cerkev. Nikogar ni strašila slaba pot. Uvrstč se. Prvi so šli najkrepkejši in tako drug za drugim, zadnji je hodil kotar An-žiček, sledeč mladi tovaršiji, ki je gazila srčno debeli sneg in mu tako delala nekoliko poti. Po nasprotnih rebrih so se druge trume pomikale v ni-žavo in se pozdravljale mahaje ali krožeč s pla-menieami po zraku.
Slokogorci so bili izprva kaj veseli. Prezirali so slabo pot in se smejali dovtipom, s katerimi si je ta ali oni pomagal iz snega, kamor se je bil nehotč položil. In ta in oni prične peti kako pesem, pa mu ni hotol pomagati nihče, ker so bili preveč razkropljeni. Kotar Anžiček jih je kaj dobio
dohajal, vedno jim je bil za petami in ako se mu je zdelo, rekel je katero pametno vmes. Sčasoma ! pa utihnejo in se razkropé, Prvi, ki so bili najmočnejši, kmalu pusté tovarišija za seboj, češ, bodo že prišli za nami, saj jim delamo pot in tako so šli tu štirje, tam dva ali trije za njimi, naposled je ostal kotar Anžiček sam, ker ni mogel več dohajati mlajših krepkejših tovarišev. Zameril jim tega ni nič, ker si je dejal, da mora vsak za-se najprej skrbeti in potem še-le za druge in se je tolažil, da že sam pride do cerkve, saj so mu naredili pot in cerkvena razsvitljena okna že tudi vidi v dolino in sedaj ne more več zaiti. Takó gre sam nekaj časa. pa prihajalo mu je nekaj čudno k srcu in v glavo. Srce mu je utripalo, noge so postajale trudne, da jih je komaj prestavljal, glava težka in spanec mu je nagajal, da je komaj še gledal. Vsak hip mu je bilo težje, naposled, ko ne more več naprej, sede v sneg, da bi se nekoliko odpočil in potem z novimi močmi spel po slabej poti. Pogleda v dolino, kjer stoji prostorni hram, pogleda v nebo, katerega so krasili milijoni zvezd, nato pa zamiži in nasloni glavo v roke, katere je upiral ob kolena. Mraza ni čutil in zdelo se mu je, kakor bi bil v svoji postelji.
Zaspi in krasne sanje objamejo njegovo dušo. Sanjalo se mu je, da je v cerkvi. Polnočnica je; stari župnik mašuje na okrašenem oltarju. Vse miglja v lučicah, orgije doné in pevci in ljudstvo
poje: V štalci — Na slamci — Se dete rodi itd. Toda še predno mine maga, odgrrie se cerkveni strop, stene se razmaknejo in nad seboj ugleda zvezdnato nebo in tujo pokrajino okoli sebe. Čudil se je izprva čudni izpremembi, pa ko bolj natanko motri okolico, zdi se mu, da sedi pri čedi ovac in nižje na hribu ugleda ovčjo stajo, okoli katere se gnetejo pastirji, a nad njo plavajo angelji in pevaje oznanujejo rojstvo Jezusovo. V tistem hipu hoče sam vstati, da bi hitel tja, pa ne more, noge so trde, tako, da se nikakor ne more vzdigniti. Strese se, sanja zgine, pogleda — takoj zopet zaspi in spi spanje — brez sanj • • • Farni zvonovi pa zazvone naznanjajoč, da se je pričela maša in po vaseh se razlegajo streli iz samokresov, naznanjajoč, da ljudstvo bdi in s tem časti spomin rojstva božjega. Nad zemljo pa se je razpenjalo nebo v vsej svoji zimski krasoti, drevje je ječalo pod sneženo težo in mraz je pritiskal ....
Zjutraj so se vračali Slokogorci domov. Iskali so nekaj časa Anžička po farni vasi, ker ga pa ni bilo, mislili so, da se je že sam vrnil. Zadovoljni so se vračali nazaj v svoje gorsko selo. — Kako so strmeli, ko so našli Anžička v snegu sedečega. Obuditi ga niso mogli več.
»Bog mu daj večni mir in pokoj!« dejali so vaščani ter ga nesli v vas mrtvega.
Namestu v cerkvi praznoval je kotar Anžiček v nebesih veselo božično noči
.Priloga 294.
komisija, je Floquet vse te izjave proglasil za laž. Dokazov proti memu baie dosedaj še nimajo nobenih zanesljivih. Pokazalo se je pa že, da je več boulangistov zamotanih v to stvar. Sedaj se imenujejo : N»quet, St. Martin, Laguerre in Laur. Dosedaj so boulangisti največ kričali o goljufliah, sedaj so pa že precej utihnili.
Andreuxove izpovedbe so panamsko afero precej pojasnile. Bivši policijski prefekt je sam videl pri Hertzu zapisnik 104 poslancev, ki so dobili od panamske družbe denarjev. Kolikor se je spominjal je Andreux povedal imena. Nekatere je prikril. Izrazil je pa upanje, da se bode dotični seznam dobil od Hertza samega. Iz Audreuiove izpovedbe je jasno, zakaj se je Reinach obrnil do Hertza. Ta mož ima v rokah vse dokaze. Andreui je tisti mož ki je časopisom na skrivnem poročal o podkupljenih osebah. Je li to storil na oodlagi tega, kar se je spominjal iz onega seznama, ki ga je videl pri Hertzu, ali mu je Hertz morda še sproti pošiljal taka poročila, ali pa ima še druge vire, tega pa panamski enketi ni vsega točno povedal. Le to je trdil, da on veliko vč, pa vsega povedati ne more. O Reinachu je Andreui marsikaj nelepega povedal. Mej drugim, da mu je upravni svčtnik Oottu dal tri četrti milijona, s katerim naj podkupi ministre, da bodo porabili svoj vpliv za panamsko podjetje, Ta denar je pa v Reinachovih žepih ostal. Pri Hertzu je bil pred smrtio Beinacb, da bi vplival na „Libre Parole", da molči, pri Constansu pa, da bi vplival na „Cocarde".
Bolgarija. Zastopniki treh velevlastij so Stambolovu odgovarjali, da naj opusti premembo ustBve, ah ministerski predsednik se ni dal pregovoriti, ko si je večino zagotovil. V kratkem se razpišejo volitve za veliko sobranje, katero reši končno to zadevo. Vlada se nadeja, da dobi pri volitvah veliko večino. Badoslavov si nekda prizadeva, da bi pregovoril kneza, da se opusti revizija ustave, pa najbrž ne bode ničesar opravil.
„Matica Slovenska".
XCIII. odborova seja v soboto dne 17. dec. 1892.
(Konec.j
Od zadnje odborove seje je pristopilo društvu vnovič in na novo 121 letnikov. Za lani je plačalo Matici udnino 1755, za letos dozdaj 1805 letnih udov.
Pristopili so pa društvu:
1. Bajec Alojzij, učitelj v Lomu. 2. Balič Jos., učitelj v Avčah. 3. Bauer Simon, župnik na Peravi pri Beljaku. 4. Božič Fr„ bogoslovec v Lljubljani. 5. Božič Ivan, posestnik v Podragi. 6. Bralno društvo v Škofji Loki. 7. Bralno društvo v Veržeji. 8. Cerar Ivan, učitelj v Skocijanu. 9. Cargo Angel, vikar v Ligu. 10. Čeh Vaclav, kaplan v Železni Kaplji. 11. Čitalnica narodna v Kanalu. 12. Crilek Iv., učitelj pri sv. Juriju na Sčavnici. 13. Dolenec Fr., trgovec v Mariboru. 14. Dolinar Ivan, bogoslovec v Ljubljani. 15. Dostal Josip, bogoslovec v Ljubljani. 16. Ekert Franc, župnik pri M. B. Snežni v Pragi. 17. Fakin Anton, učitelj v Repentabru. 18. Ferlinc Franc, učitelj v Smariju pri Jelšah. 19. Finžgar Franc, bogoslovec v Ljubljani. 20. Francovich K., c. kr. okrajni sodni pristav v Kanalu. 21. Furlan Andrej, bogoslovec v Gorici. 22. Gajšeir Iv., župnik pri Sv. Vidu. 23. Gorišek Ivan, bogoslovec v Mariboru. 23. Guzelj Slavoj, c. kr. gozdni asistent v Podgradu. 25. Hrastelj Gregor, kaplan v Slivnici. 26. Hribovšek Karol, kanonik in sem. ravnatelj v Mariboru. 27. Hudovernik Janko, not. kandidat v Kostanievici. 28. Hiittner Dragotin, kaplan v Žab-nicah. 29. Jaklič Karol, bogoslovec v Ljubljani. 30. Jakopič Fr., trgovec in posestnik v Ljubljani. 31. Jakš Franc, posestnik v St. Petru. 32. Jentl Bern., trgovski poslovodja v Mariboru. 83. Jug Tomaž, nadučitelj v Solkanu. 34. Juh Jos., e. kr. rač. prak-tikant v Ljubljani. 35. Jurčič Josip, župnik pri Sv. Lenartu. 36. Jurkovič Franc, nadučitelj v Šmariju pri Jelšah. 37. Kadivec Antonija, pos. v Liubliani. 38. Karlin Jurij, bogoslovec v Ljubljani. 39. Kartni Hugon, drd. jur. in posestnik v Šmariju pri Jelšah. 40. Kastelic Matija, bogoslovec v Ljubljani. 41. Katnik Franc, župnik v Podgorjah. 42. Kazafura Anton, učitelj v Ročinju. 53. Kette Vojt., železniški inženSr. 44. dr. Kladva Ivan, c. kr. sodni pristav v Kamniku. 45. Klanjšek Franc, bogoslovec v Gorici. 36. dr. Klasinc Ivan, odvetnik v Gradcu. 47. dr. Klimek Emil, zdravnik na Bledu. 48. Kliučev-šček Ignacij, župnik v Šmiheiu. 49. Klobus Valentin, župnik na Slapu. 50. Klopčič Franc, duhovnik v Selcih. 51. Knific Josip, sem. duhovnik v Ljubljani. 52. Knjižnica župnije trnovske v Ljubljani. 53. Kofol Franc, c. kr. davkar v Kanalu. 54. Kolšek Vinko, c. kr. notar v Kranjski Gori. 55. Končan
Fortunat, bogoslovec v Mariboru. 56. Koprivec P., bogoslovec v Ljubljani. 57. Kovačič Franc, bogo-. sloveč v Mariboru. 58 Kranjc Ivan, veleposestnik j v Št. Ilju. 59. Krančič Josip, bogoslovec v Mari-j boru. 60. Kratochwill Edvard, c. kr. tab. oilcijal v j Kotoru. 61. Kumar Karol, bogoslovec v Mariboru. 62. Lasnik Štefan, župnik v St. Vidu (Kor.) 63. Leban Karolina, učiteljica v Kanalu. 64. Majcen i Josip, knezoškof. tajnik v Mariboru. 65. Malovrh Gregor, župnik v Št. Vidu. 66. Manzoni Eliza, podučiteljica v Kanalu. 67. Marčič Valentin, bogoslovec v Ljubljani. 68. Matek Blaž, c. kr. gimnaz. prof. v Mariboru. 69. Matjan Jakob, kaplan v Jesenicah. 70. Medved Anton, bogoslovec v Ljubljani. 71. Milčetič Ivan. kr. gimnaz. profesor v Varaž-dinu. 72. Mlakar Anton, bogoslovec v Ljubljani. 73. Mlasko Josip, kaplan v Vozenici. 74. dr. Neu-berger Moric, dež. okr. zdravnik v Ložu. 75. Oblak Anton, bogoslovec v Ljubljani. 76. Peternel Jakob, župan itd. na Bledu. 77. Pirh Amalija, učiteljica v pri Sv. Vidu. 78. Plantarič Josip, bogoslovec v Ljubljani. 79. Pleban Ivan, bogoslovec v Liubljani. 80. Ploj Oton, c. kr. notar v Badgoni. 81. Podvinski Anton, kaplan v Sevnici. 82. Porenta Jakob, župnik v Stopičah. 83. Premrov Franc, trgovec, gostilničar in posestnik v Martinjaku. 84. Pristov Ivan, bogoslovec v Ljubljani. 85. dr. Bakež Josip, zdravnik v Ljutomeru. 86 Bavbar Ivan, učitelj v Temnici. 87. Rejec Jakob, kaplan v Komnu. 78. Ribar Matej, sem. duh. v Ljubljani. 89. Rojnik Št., nam. uradnik v Gradcu. 90. Rožnik Tom., bogoslovec v Liubljani. 91. Rudolf Alojzij, kaplan v Trnovem. 92. Rutar I Matija, c. kr. okr. sodnik v Podgradu. 93. Seliškar Franc, žel. uradnik na Kozini. 94. SitterJos., c. kr. j sodn. pristav v Marnbergu. 95. Slanec Fr., učitelj v Radečah. 96. Strnad Josip, bogoslovec v Gorici. 97. Stroj Alojzij, sem. duhovnik v Ljubljani. 98. i Sušnik Franc, sodn. sluga v Velikih Laščah. 99. Šalamun o. Hijaciut, kapucin v Ha.tbergu. 100. Sker-bec Matej, sem. duhovnik v Gorici. 101. Slamber-ger Lovro, bogoslovec v Mariboru. 102. Stabuc Jernej, provizor v Smariju pri Jelšah. 103. Štrukelj ; Ivan, bogoslovec v Liubliani. 104. Svigelj Josip, hogoslovec v Liubljani. 105. Tič Lovro, bogoslovec v Ljubljani. 106. Tomažič Andrej, učitelj v Levpi.
107.	Trpin Ivan Krst., sem. duhovnik v Ljubljani.
108.	Učit. društvo celjskega okraja. 109. Urankar Josip, bogoslovec v Ljubljani. 110. Vamberger Ant., kurat v Messendorfu. 111. Verhunec Iv., posestnik v Selcih. 112. Vilarjeva Polonica v Dobu. 113. Vittori Josip, učitelj v Opatjem Selu. 114. Vodo-pivec Franc, učitelj v Brestovici. 115. Vrščaj Ivan, učitelj pri Sv. Jurji ob j. žel. 116. Vuga Andrej, vikar v Bočinju. 117. Weiksl Josip, kaplan pri Sv. Križu (Staj.). 118. Zupančič Jakob, župnik pri Sv. Ožbaltu (Staj.). 119. Žmavc Jakob, cand. phil. na Dunaju. 120. Žnidaršič Fr., bogoslovec v Ljubliani. 121. Zuraj Ivan, gost. v Šmariji p. J.
I
Slovstvo.
„Duhovski poslovnik," zvezek četrti, je izšel, i Ta zadnji zvezek prinaša tudi zaporedno in natančno , sestavljeno stvarno kazalo, po katerem je možno, vsak predmet v knjigi urno najti. S tem sešitkom je torej zvršena lepa knjiga, ki bode uradno pisarniško poslovanje v materinščini zelo olajševala slovenskim duhovnikom, j (Životopisi pozabljenih zaslužnih mož.) Prejeli smo ta-le oklic: V prošlih treh vekih rodilo se je narodu našemu lepo število znamenitih mož, ki so vsestransko delovali na širnem polju kulturnem, toda žal, pozabljeni so danes skoro do cela. Da se imena vsaj nekaterih teh veljakov otmo popolnej pozabljivosti, namerjavata podpisana izdati životopise, znamenitih taeih rojakov, ter imata v to svrho nabranega precej iz obširnega gradiva. Delo, ki bi izhajalo v nedoločenih rokih, v zvezkih, 4 tiskane pole obse-zajočih, — prvi nekako o velikej noči, — dičile bi tudi pojedine slike. Cena zvezku, ki bi bila plačati precej po vsprejemu prvega in vsacega sledečega snopiča bila bi, s „poštnino vred: 35 kr. Delo izide le ako se javi vsaj toliko naročnikov, da se pokrijejo tiskovni stroški. Naročnina se oglaša z dopisnico pod naslovom: Fran Podkrajšek, pošta Sava (Dolenjsko.)
Fridolin Kavčič. Fran Podkrajšek.
„Peljodelstvo najdičniji zanat." To knjigo je nagradila „Matica hrvaška," spisal jo je Peter Tar-
taglia; izda jo knjižara Dioničke tiskare v Zagrebu, ki pozivlje i Slovence na naročbo.
„Zakoni ukazi in naredbe," o davčnih olajšavah ter o državni podpori za vinorodne kraje, koder je trtna uš. — Založil in izdal deželni odbor kranjski. — Knjižica broječa 16 stranij obsega zbirko zakonov ukazov in naredb glede davčnih polajšav in državne podpore za vinorodne kraje poškodovane po trtni uši.
„Zbirka zakonov" zadevajočih posle občinskega področja. I. zvezek. — Občinski red in občinski vo-litveni red z dodatkom drugih zakonov, tikajočih se poslov občinskega področja in obrazci. — Priredil dr. Ivan Dečko, odvetnik, dež. poslanec itd. V Celju tiskal in založil Drag. Hribar. Cena 1 gld. 80 kr. v platno vezana 2 gld. 20 kr. — Prepotrebna, praktično vrejena pomožna knjiga za slovensko ura-dovanje vzlasti občinsko priporočamo v obilno naročbo.
i Vrhbosna. izvrstni list kapiteljna vrhbosenskega (sarajevskega) vabi z novega na naročbo ter javlja, ; da bode donašala drugo leto od preč. nadškofskega ordinarijata potrjeni razloženi prevod sv. pisma v hrvatskem jeziku kot posebno prilogo v osmerki. Drugo leto bode donesla prevod sv. Mateja. krog 12 pol ali krog 200 strani. Vsi naročniki „Vrhbosue" bodo dobivali to prilogo brezplačno. Drugi pa si lahko naročč tudi sam prevod sv. pisma; cena za prevod sv. Mateja je 1 gld. a. v. — Obetana leposlovna priloga, mora za letos še izostati, ker se je oglasilo premalo novih naročnikov „Vrh-bosni". — Kdor si hoče naročiti „Vrhbosno", ali samo prevod sv. pisma, naj se oglasi pred novim letom pri metrop. kapiteljnu „Vrhbosanskem" v Sarajevu. Cena „Vrhbosni" je za celo leto 3 for. 50 kr. — Slovenci, pokažite katoliško in slovansko vzajemnost!	Liga 39
Glasnik Presv. Srca Isusova tiskal se bode v novem letu v Sarajevu. Naročnino (72 kr.) sprejemlje urednik: Ivan Venhuda, župnik v Sarajevskem polju (pošta Sarajevo.)	Liga -f 29
Socijalne stvari.
Zborovanje zagrebške županije. Ne pisali bi o tem, da ni bilo to zborovanje, vršivši se v petek dne 9. decembra, jako poučno za razmere na Hrvatskem. Mameluštvo, katero vzdržuie velikega župana Kovačeviča in katero uničuje vse, karkoli bi se kdo usojal druzega trditi, daje h kratu velikemu županu brezobzirnega postopanja smčr; obnaša se, kakor samodržec in kadar se mu le ne ljubi poslušati nasprotnikovih govorov, ga kar kratko malo ustavi. — Najpreje se je na tak absoluten način izrazila zaupnica možu „evropskega slovesa" — Wekerlu. Potem se je vkljub raznim ugovorom, vzlasti č. g. samoborskega župnika Forka, sklenilo, da se občina Vel. Gorica razdeli v štiri manje občine, dasi to znači nakladati breme nad 20.000 gld. prebivalstvu. Navajamo dalje predloge č. g. samoborskega župnika, ki pa kažejo, da je onostran Sotle, kakor onostran Litve znana beseda, ki se imenuje korupcija. Predlagal je:
1.	Naj se pregledajo zapori pri političnih oblastih, katerih mnogi so bivše kleti ali kaj podobnega; mnogo jih zboli; mnogo prinese kal — smrti iz takih zaporov.
2.	Uradniki, ki so bili že odpuščeni ali kaznovani, naj se ne sprejemljejo več v službe. (Na Hrvatskem je tedaj res vse mogoče!)
3.	Višja oblast naj opomni nižje, da bodo u 1 j u d n e s strankami in ne osorne in surove, naj živi v ljubezni in slogi z drugimi oblastmi, z vojaštvom in duhovstvom, naj brez potrebe ne nalagajo kazni in ne mučijo ljudstva. (Podobni predlog bi še drugod ne bil od škode!)
4.	Zbor izreči svojo nevoljo, da so se skušala že večkrat pokopališča odvzeti vplivu in nadzorstvu cerkvenemu.
5.	Kr. dež vlada se naprosi, naj se zopet proglasi in poostri naredba, da se preprečijo pohujš-ljivi divji zakoni. Takih je jako veliko; mnogo tudi oglašenih gosposki, a brez vspeba. Niti tedaj se ne postopa, če so dotičniki v najbližjem sorodstvu mej seboj. Ljudje, ki bi morali to grdo zlo vdušiti v kalici, je še branijo in olepšujejo.
6.	Ban se prosi, naj vpliva, da se čim preje namesti nadškofijska stolica v Zagrebu.
Izmej predlogov se je po milosti vel. župana sprejel samo prvi.
Panamski škandal je vedno gorji. Sedaj so že znana imena listov, ki so bila podkupljena. Tako n. pr. je dobil „Figaro" — 500 000 frankov, njegov urednik pa še po vrhu 80.000 frankov, „Petit Journal" — 300.000 frankov, „Telegraphe" 120.000, njegov urednik 120.000 fr., „Matin" 50.000 fr., „Gaulois" 15.000 fr. — Rajni Rajnah je izdal francoski banki 26 čekov na svoto 3,390.475 frankov. Imena prejemnikov so ža znana, imena dveh, ki sta prejela po 1 milijon frankov, pa bo naznanil vodja banke Tiere, ki podaje Rsjnahove račune, samo sodniji. Kolike moralne vrednosti so taki vsakemu dostopni vlačugarski listi, ki brez načel samo špekulacijo zase delajo z javnim mnenjem, katero hočejo zastopati, je samo ob sebi jasuo. Pisali smo že v našem listu, kako so židovski časopisi podkupljivi in kako tudi oni dobivajo tisočake za to, da molčč ali še več, da pišejo. „N. Fr. Presse", ta nesramna ž'dovska pastvorjevateljica resnice in pravice v Avstriji, ki ima žalibog svoje prvo mesto po vseh pisarnah, tudi tam, kjer se leskeče cesarskega orla dični znak, po vseh kasarnah in po privatnih hišah in sicer tudi v rodbinah, ki se katoliškim hočejo prištevati, tedaj ta brezbožna klicarica liberalizma in brezverstva je v nedavnem času izjavila, da je vsakemu na prodaj. V vredniškem delu stane vrstica 5—6 gld. — To lahko vsak bere v „Anzeige-Handbuch", ki ga izdaje Haasenstein & Vogler (str. 1).
Zanimivo pa je, da imajo pri škandalu panamskem prvo ulogo seveda — židje. Žid je bil Rajnah; agenta, ki sta kupovala glasove pri poslancih — Levi-Kremje in Artou sta — Žida. Židovski žur-nalisti so preje največ zakrivi vili; in sedaj tudi skušajo zavleči ali celo pokopati celo zadevo. Ob tej priliki piše „France Nouvelle": „Treba bi se bilo združiti, da bi se, kolikor bi bilo možno, odstranili židje iz javnega življenja. A žalibog sebičnost in razujzdano8t strank dela to zjedinjenje ne-možno, židje pa bolj in bolj lezejo kvišku in gospodarijo v naših pravnih skupščinah nosdč vanje tiste snovi nravnega in gmotnega propada, kateri so nekako bistvo tega plemena. Če plemstvo m meščanstvo plačuje obede in bale, ki jim jih prirejajo židje, s tem, da predaje v židovske roke dostojanstvo in dobro ime Francije, je potrebno, da se narod francoski dvigne in obsodi tolpo agitatorjev in špekulantov. Krščansko čuvstvo, slava Bogu, še ni tako oslabelo, da bi ne bilo možno okrepljenje javne nravnosti. Sod&5 po nekaterih znakovih, se bo to preje zgodilo, nego se misli."
Kako propadlo je časništvo pariško in kakšne nazore imajo novodobni časnikarji, se najbolje razvidi iz nekega francoskega lista, ki o tej strašni korupciji piše tako-le: „Te vrste dohodki (sam o sebi pravi, da ni sicer ničesar prejel) so po našem mnenju popolnoma pravilni in nikakor se ne smejo imenovati p o d k u p 1 j e n j e. Če je za kako stvar treba vzbuditi zanimanje občinstva, je treba časni-štva za to. Saj tudi vlada plačuje, da se oglaša po listib (no, pa menda ne 20 milijonov frankov). Vsak kupec hvali svoje blago in reklame v panamski zadevi niso drugačne, nego li reklame za Zirodeljeve čistilne kapljice."
Nad 40.000 ljudij je izgubilo svoje premoženje pri panamskem podjetju zato, ker so je podkupljeni listi tako hvalisali in to bodi pravično! Najgorja podlost in brezvestni cinizem se zrc&li iz navedenih besedij. Res je, da niso samo taki listi zaničevanja vredni; mnogo bolj zaslužijo to tisti zastopniki, ki so za denar prodali svoje — glasove.
Ladljedelnica na Reki. Iz Reke se nam piše: Naše mesto vedno bolj napreduje. Dasi je že polno raznovrstnih tovaren, dobi še jedno, namreč tovarno za brodove, ali ladijedelniuo. Dj zdaj so si naša pomorska društva dajala po širnem svetu naprav-ljati svoje brodove; v prihodnje se bode to naprav-ljalo doma. Vsekako bode bodoča ladijedelnica v našem mestu velikega pomena. Da bode to gola madjarska naprava, razume se samo po sebi. Ma-djari hočejo na vsak način tudi na morju prekositi Avstrijo ter imeti tudi tukaj monopol, akoravuo so mnogo pozneje prišli do morja. Po sreči jim pa tudi gre vse, česarkoli se poprimejo. Res so rojeni pod srečno zvezdo. Kje je njih zemlja, in kje morje? In vendar so že tudi na morju gospodarji. In koliko so že škodovali avstrijskemu pomorskemu društvu „Lloyd"-u!
To društvo se je ustauovilo že leta 1836 ter kmalu štelo do 88 parobrodov, zdaj jih ima samo 75. Mej njimi so nekateri pravi morski velikani.
Največji je parobrod „Poseidon", kateri nese 3900 ton ali 3,900.000 met. stotov.
A Madjari so po strani gledali to društvo. Ztto so leta 1831, potem, ko so se bili usedli v našo Reko, napravili svoje lastno pomorsko društvo, katero naj bi slabilo lloydovo družbo. In res, položaj, katerega Madjari zavzemajo v monarhiji, njih brezozirnost ne le na političnem, temveč tudi na gospodarstvenem polju, njih znajdenost, spretnost železna volja rajnkega ministra Barossa, vse to jim je pripomoglo do cilja.
In res, njihovo pomorsko društvo je popolnoma doraslo v tem kratkem času družbo „Lloyd", „Adrija" ima svoje ravnateljstvo v Budimpešti ter uosi ma-djarske proizvode v angleške, francoske, nemške in italijanske luke in pa v pristanišča Črnega morja. Lahko to društvo tako napreduje, saj dobi vsako leto od Ogerske 570.000 gld. subvencije.
Tako znajo Madjari obračati vse v svojo korist. Pa to jim še m dovolj. Zdaj nameravalo tudi v Pešti napraviti rafinarijo za obdelovanje riža, prihajajočega v n«šo luko. To je popolnuma nepotrebno, ker tukaišnja rafinari|a vse obdela, in bi ga še več, ko bi ga le več prihajalo.
Madjari bodo tedaj jedino zato napravili v svoji metropoli omenjeno tovarno, da bodo nam vzeli zaslužek ter ga dajali svojim pristnim krvnikom ob Donavi. Tudi tu kažejo svoje plemenito (!) srce. Mi naj bomo brez zaslužka, na| gladu umiramo, peštanski Madjari pa naj dob^ ves zaslužek. Tužno je naše stanje pod madjarskim jarmom, a še tuž-nejše se nam obeta.
Cerkven! letopis.
0 usmiljenih bratih. Kaže se, da dobimo kmalu tudi v Novomesto usmiljene brate. Zato utegnejo čitatelja zanimati njih nastopne vrstice. Leta 1605. ustanovil je knez Karol Liechtenstein prvi samostan usmiljenih bratov na Avstrijskem, in sicer v Felds-bergu. Iz tega samostana razvilo se je tekom časa 48 samostanov z bolnišnicami, in sicer 18 na Avstrijskem, 14 na Ogerskem, 10 na Bavarskem, in 6 v pruski Sleziji. V vseh 49 bolnišnicah delovalo je tekom 1. 1891 650 usmiljenih bratov, ki so prehranili 37.639 bolnikov skozi 1,065.327 dni. O kolikem trudu, koliki ljubezni nam spričuje to število. Mej tem ko svet hlepi le po bogastvu, ter zatira reveža, trudili so se ti možje za drug milijon, in ga tudi dosegli. V avstrijski redovni pro-vinciji deluje 223 članov, mej njimi 15 duhovnov 3 doktorji zdravilstva, 5 diplomiranih ranocelnikov in 15 magistrov lekarstva,- Takih milijonarjev si tudi mi želimo!
Mohamedovci v Rusiji. Zemlja ob Altàjskem pogorju je jako bogata. Ondi prebivajo paganski Kalmidi; toda že dolgo sem se priseljujejo tudi druge narodnosti, žal da prihajajo tudi moslimi. Pred tremi leti se je naselil prvi po imenu Kal-hamakov v Tavrap; za kratko dôbo je spravil vso kupčijo podse in vrh tega je med tem časom obilo drugih moslimov prišlo v omenjene kraje. Pečajo se z večine s kupčijami; a poleg tega delajo propagando — za svojo vero. Vsak mohamedanec je rojen — propagandist Islamu. Nevarnost je velika, da ne bi kalmiki mesto krščanstva raje sprejeli — mohamedanstvo. tem bolj, ker se je že izvršilo nekaj takih slučajev. Pred kratkim je neki moslim vzel altajsko poganko za ženo. Saj so se tudi ne posebno davno poganski kirgizi pomoha-medanili. Dovolj ima dela Rusija, da razširja krščanstvo nevernikom, nego da goni v pravoslavje
—	zjedinjence.
Škofovska petdesetletnica Leona XIII. Sv. Oče je podelil za leto svojega škofovskega jubileja te-le odpustke: 1. Popolni odpustek za vse v Rim potujoče romarje, 2. Popolni odpustek za katoličane vsega sveta, ki v duhu združeni z rimskimi romarji pred 19. febr. 1893 ali pa kakim drugim dnevom od Škofa določenim opravljajo devetdnev-nico z molitvijo petero odstavkov rožnega venca.
—	Kedor se želi vdeležiti teh duhovnih milostij, treba da vredno prejme sv. zakramente ter moli po namenu sv. Očeta. 4. Odpustek 300 dnij za vsaki dan devetdnevnice, duhovnih vaj in misijonov.
—	Vsi odpustki smejo se darovati v prid dušam v CistiSčino.
Družba sv. Detinstva ima na nedolžnih otro-čičev god dné 28. t. m. v urSulinski cerkvi v Ljubljani zjutraj ob 8. uri za ude sv. maSo, popoldne ob 4. uri pa cerkveni govor in litanije.
Udaiiostne izjave.
Udano8tna izjava občine Šm ar j eta pri Kleve v ž u se glasi:
Podpisani odborniki šmarješke občine se z veseljem in brez kacega nasilstva pridružimo uda-no8tnim izjavam, katere Vaši Preuzvišenosti zlasti z gorenjske strani v tako obilnem številu dohajajo. Toda tudi Dolenjska ne sme izostati! Vsaj tudi tukaj biva vemo katoliško ljustvo, zvesto udano svojim dušnim pastirjem, zlasti pa še posebno Vaši preuzvišeni osebi, kakor ste se že večkrat lahko osebno prepričali, ko smo Vas povsod z vso spodobno častjo sprejemali in pazno poslušali Vaše poljudne i podučne govore. Naj tudi Vaši nasprotnici zvedo, da Vas ljubimo, spoštujemo, da smo Vam verno udani in da z nevoljo obsojamo vse napade na Vas in da se po vsem strinjamo z načeli in nazori I. slovenskega katoliškega shoda, kateri se je pod Vašim pokroviteljstvom tako možato in junaško potegnil za naše staro geslo: „Vse za vero, dom, cesarja!"
Šmarjeta dne 20. novembra 1892. Fr. Ferkolj, župan; Jos. Zalokar, Ant. Weiss, svetovalca ; V. Gebauer, Fr. Volčič, Jos. Barborič, Jos. Perger, Jan. Metko, Ant. Kerčon, Fr. Ban, Fr. Jeglič, Jos. Povšič, Jan. Medija, Jur. Oberč, Anton Šinkovec, odborniki.
Udanostna izjava županstva Velike Poljane pri Ribnici:
Z največjim spoštovanjem podpisani občinski i odbor z žalostjo opazuje, kako da zlasti po siiajni j izvršitvi I. slovenskega katoliškega shoda napred-; njaški listi nepoklicano in presrdno napadajo Vašo Prevzvišenost ter sumnjtčijo Vaše blage namene, da bi tako ovirali Vaše plemenito delovanje za sv. vero in za naš ljubljeni narod. Mi in po nas zastopani občani srčno želimo, da bi se na podlagi načel I. slovenskega katoliškega shoda naredil mir j med našim narodom, in ravno zato Vaši Prevzviše-nosti izrekamj popolno zaupanje, ker ste tako neustrašeno zastopali načela, kateri bodo naš narod gotovo pripeljala do časnega in večnega blagostanja.
j Županstvo Velike Poljane pri Ribnici dne 20. j novembra 1892.
Franc Andoljšek, župan; Jak. Sile, Jos. Lunder, Matej Prijatelj, Jan. Novak, odborniki, j Udanostna izjava občine Ko r oš k a Bela slove: I Podpisani zastopniki občine Koroška Bela na Gorenjskem se radostno in iz prostega nagiba pri-; družimo vsem tistim občinarjem, ki so Vaši Prevz-višenosti poslale izjave neomejene udauosti o priliki : zlobnega pisarenja slovenskih liberalnih časopisov zoper Vašo Prevzvišeno osebo. Najodločneje obsojamo tako nedostojno početje, naperieno proti Vam, posebno pa tudi proti sv. katoliški veri. — Zago-tovljamo Vas, prevzvišeni knez in škof, da se popolnoma zlagamo z načeli, katere Vi, kakor višji pastir ljubljanske škofije branite in zagovarjate s pravo apostoljsko gorečnostjo. — Grom in tresk ne omajata naših gorenjskih velikanov, slično neomah-, Ijivo stojimo in bomo stali tudi mi na strani svo-| jega višjega past rja, kateremu izrekamo svojo neomejeno sinovsko udanost, največje spoštovanje in najponižnejšo pokorščino.
! Županstvo Koroška Bela 27. listopada 1892. Soklič, župan; I. Kokalj, Kolbl, Audr. Smolej, Mat. Noč, Val. Lipovec, Ant. Žumer, Jos. Krevljič, Fr.
Rosman, Matej Svetina, odborniki.
Udanostna izjava občine horjulske: ' Od vseh stranij širne Vaše vladikovine Vam mnogoštevilno dohajajo pismene in ustne izjave najglobokejega spoštovanja in prave detinske ljubezni Vam udanih vernikov. Vsi ti pojavi so Vaši Pre-vzvišenosti očiten dokaz, da čeda pozna svojega dobrega pastirja. — Res veliko grenkih treaotkov so Vam provzročili zlasti zadnji čas ne več katoliško čuteči naši sorojaki. Vendar naj Vas, Premilostni, v teh britkostih tolaži zavest, da niste osamljeni. Za soboj imate pogumue iu zveste može, kateri eo pripravljeni z Vami zmagovati in trpeti. — Tudi mi podpisani zastopniki horjulske občine očitno iz-povemo, da smo in hočemo bit: vedno z Vami in za Vas vselej in povsod, v boju in zmagi. Torej ne onaagujroo, vsaj pregovor pravi: Če delo plaši — pa plačilo budi.
1 Horjul, dne 28. novembra 1892. Jernej Lngar, Jan. Čepon, Fr. Bradaška, Franc Merzlikar, Jan. Leben, Jože Marolt, Jan. Janše, Jan. i Rosman, Lor. Škof, Fr. BrešiČ, Jan. Lavrivč.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. decembra.
(Udanostne izjave) poslale so prevzvišeuemu gospodu kneio-škofu ljubljanskemu nadalje občine; Brezovica pri Ljubliani, Sv. Jošt-Broz-nica pri Kranju, Log pri Liubljaui, Srednja Vas v Bohinju in Vič pri Ljubljani. — Živele vrle občine in njihovi zavedni zastopniki!
(Letošnje slovstveno božično darilo) nas je zeló oveselilo — Wolfov slovensko-nemški slovar, katerega prvi sešitek je izšel te dni. Kako krasno delo, kako ve6tuo in uatančno obravnavanje tvarine! Slovencem pravi ponos. A o tem sadu dolgega, trudopoluega prizadevanja bomo govorili še natančneje, za danes le naznanimo prvi zvezček, ki na veliki osmerki drobnega a razločnega tiska prinaša besede od a do cero v je. — Vsi slovenski listi so veselo pozdravili napovedani slovar; izmed nemških tudi „Südste'rische Post", ki pa ozir cene piše: „Der Preis wurde mit 50 kr. pro Heft fest gestellt, so dass das ganze Werk, das auf 20 Hefte berechnet ist, 10 fl kosten würde. An und für sich ist ein solcher Preis für lexicographische Arbeiten ein massiger, in diesem Falle aber muss er als ein hoher bezeichnet werden, weil durch die Mumfi-cenz des weil. Fürstbischofes Wolf ein Capital zu dem Zwecke der Herausgabe des Lex;cou vorhanden ist, wodurch nicht nur die Druckkosten leicht gedeckt werden können, sondern auch ein Ueber-schuss verbleibt." To mnenje je povzela tudi „Nova Soča" v štev. 51., zato moramo v pojasnilo povedati obema listoma, da dotična zapuščina Wolfova ni samo za izdavanje slovarja, ampak je namenjena tudi, da se iz nje vzdržuie ljubljansko deško semenišče. Tudi morda ni znano gospodu dopisniku, da je za več ko tridesetletne priprave na slov.-nemški del slovarja, za nakup razuih zbirk, rokopisov itd. ista zapuščina že potrošila lepo vrsto tisočakov, še predno je bilo mogoče, začeti s tiskom druzega dela. Ako to veliko svoto prištejemo oni, koje bo treba, da se dovrši slovensko-nemški del, potem moramo trditi, da vsak sešitek stane založništvo ne samo 50 kr., za kar se zvezček prodaja, ampak še je-denkrat toliko.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je izročila prvo dvajsetkrono gospa Marija Možek-ova, ud izvan-akademiČne podružnice v Gradcu Blagoslov božji budi v povračilo iskreni Slovenki in njeni obitelji.
(Duhovne vaje) G g. bogoslovci v semenišču bodo, kakor je že navada, po božičnih praznikih opravljali duhovne vaje, katere ima voditi P. F i n-d e n i g S. J. Po dovršenih vajah, novega leta dan, bodo mil. knezo-škof 21 bogosloveem podelili ton-zuro, 18 pa male duhovne rede.
(Iz Črne ttore.) Glagolski „misal" za črno Goro bo dotiekan februvarija meseca 1893. Ob tej priliki pošljejo sv. oče črnogorskemu knezu jeden izvod imenovane knjige in zraven lastnoročno pismo. — Katoličani črnogorski se pripravljajo na vso moč, da bi mogli dostojno proslaviti petdesetletnico ško-fovanja sv. očeta, in „Glas Črnogorca" pristavlja tej vesti, da se je nadejati, da se ta slavnost dovrši, kakor se spodobi jednemu maloštevilnih sodobnih velikanov in prijatelju Nj. V. gospodarja črnogorskega."
(Slovensko gledališče.) V ponedeljek, dnó 26. decembra, se bode igrala v deželnem gledališču: „Naša kri", narodna igra v štirih dejanjih. Češki spisal Ladislav Stroupežnickj. Za slovenski oder priredil Iv. Gornik.
(Ogenj v Šentpetru na Notranjskem.) Iz Šent-petra se nam poroča: Danes, 23. t. m., ob 4. uri zjutraj naznanjal je plat zvona, da nekje gori. Gorelo je v Spilarjevi hiši v Šentpetru. V neki manjši sobi unela se je zofa, kako in zakaj, še ni znano. Ogenj so hitro udušili domači in sosedje. Druge nesreče ni bilo. Naj bode to migljéj, da se pri nas že ekoro ustanovi gasilno društvo.
(Iz Postojne) se nam poroča: Združena odbora „Čitalnice" in podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Postojni sta sklenila, da se družabniki imenovanih društev z najmanjo vsoto 50 kr. odkupijo od medsebojnih običajnih voščil za novo leto in imendan, in sicer v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Imenik onih p. n. gospodov, ki se bodo odkupili, prijavili bodemo svoj čas v časopisih.
(Cerkvena glasba.) V mariborski stolnici se bodo na božični dan pele nastopne kompozicije: Pri polnočnici: Sv. noč, 4-glasno brez orgelj, zložil Fr. Gruber. Introitus koralni; maša: Preis-
messe E. Stahle-tova. Vloge: Jesu decus angeli-cum, Dr. Witt — O Deus ego amo Te, Vesela k, četveroglasno brez orgelj. — Pri slovesni sv. maši: Missa septima, H a 11 e r, čvetero- in petero glasno brez orgelj. Vloge: Aiblinger, Jubi-lute in Mitterer, O Deus, čveteroglasno z orgijami.
(Odlikovanje.) Tukajšnji, zaradi izdelovanja pripozuauo vspešnib zdravilnih sredstev znani lekarnar Gabriiel Piccoli poslal je na bruseljsko mejnarodno razstavo svoje izdelke : „tinkturo za želodec", „sirup-malinovec", „Auisette E x c e I s i o r" in „Curaçao-Naturel". Bazstavino razsodišče priznalo mu je zlato veliko kolajno v znak izvrstnosti razstavljenih zdravilu h sredstev. Čestitamo na tem odlikovanju I
(Uradni razglasi.) Bazpisana je služba učitelja-voditelja ua enorazrednici v Beli Cerkvi. Prošnje na okr. šolski svèt v Novem Mestu do 10. jan. 1893. — Poštno in telegrafno vodstvo v Trstu razglaša, da s 1. jauuvarijem 1893 stopi v veljavo dogovor o posredovanju poštnih uradov za naroČbo časopisov in perijodično izhajajočih tiskovin. — Na poštah se torej lahko naroča na časnike, le treba pravočasno vplačevati naročnino. S tem določilom se bodo zmanjšale poštne pristojbine in časopisi se bodo vzia8ti iz vnanjih držav točneje dopošiljali. — V okrogu deželnega sodišča ljubljanskega iiločijo se kraji Cirkuica, Dolenja Vas, Grahovo, Zerovnica, Vlaka, Selšček, Begunje, Košljek in Bezuljak. Za te kraje se ustanovi posebno sodišče s sedežem v Crknici.
(Za pr seženega cenilnega moža) je c. kr. okr. sodišče v Ljutomeru nastavilo nekega J. Strasser-ja, kateri je že bil oskrbnik, posestnik, krčmar in živinski ogleda. Možu tedaj v novi službi ne bo manjkalo potrebne skušnje.
(Nova pošta.) S 1. januvarjem 1893 se bode v Pletrovičah ob lokalni železnici Celje-Velenje otvo-rii nov c. kr. poštni urad, kateri bode prejemal pisma in vozno blago.
(Duhovniške vesti iz celovške škofije.) Č. g. Fr. Centrih, župnik v Črni, je dobil župnijo Guštanj ; č. g. H. B i n d e r , župnik v Sirnioi, je dobil župnijo v Sv. Valburgi. — Premeščeni so čč. gg. : Jan. Strieder, kapelan v Volšbergu, kot provizor v Brezje ; A. C o u t a I, kapelan v Za-gorici, kot provizor v Zorico; A. Pelnar, provizor v Guštanju, kot provizor v Črno ; Vojt. Kr e j č i, provizor v Meiseldingu, kot kapelan v Stall; Jos. K o n a Š , kapelan v Požarnici, v Zagorico ; Ivan Drunecky, kapelan v Črni, v Požarnico. — Razpisana je župnija Lipaljavas do dné 1. februvarija 1893. 1.
(Z Reke) se nam piše: 15. t. m. se je obesil zidar Gustav Pillep č v 55. letu svoje starosti. Ob 9. uri dopoldne je pil v neki krčmi četrt litra vina. Ob 10. uri je pa prišel v neko hišo ter zahteval od dekle — Slovenke — ključ od podstrešja. Ko mu služkinja na povelje gospe izroči zahtevani ključ, gré zidar na zaželeni kraj in se vkonča. Kmalu pride za njim dekla; a silno se prestraši, videča, kako mož visi. Na njeno vpitje prihité drugi, a zaman, v možu ni bilo več življenja. Žalostno ! — Pri cerkvi sv. Vida bodo napravili novo fasado, primerno krasni zgradbi te hiše božje. Cerkev sv. Vida je najlepša v našem mestu. Napravili so jo jezuitje, kateri so bili pod Marijo Terezijo odslovljeni. V samostanskem poslopju je zdaj laška in madjarska (!) gimnazija in ljudska šola. Pri cerkvi je pa sedež bratovščine žalostne Matere Božje. Hram božji je dobro ohranjen. V sredi njegovi se vzdiguje mogočna kupola, katero drži 8 granitnih stebrov. Znamenita je po križu v vélikem oltarju, kateri je silno star in ima napis: „Ex hoc crucifixo hmus lapidis ictus excussit sanguiuem". V 13. stoletju je namreč zagnal vanj kamen neki hudobnež, in nato je pritekla kri iz razpela. Isti kamen visi še zdaj poleg križa. Veseli nas, da dobi nov okras cerkev, katera je v resnici krasota našega mesta. — 18. t. m. je bilo ob 6. uri zjutraj v kapucinski cerkvi neki revi iz Kastve ukradeno 11 gld. Isto jutro je bilo tudi neki drugi ženi ukradeno 5 gld., ko je bila pri sv. maši v cerkvi čč. gg. benediktink. Tako se pri nas muoži zlô iu tatvina, odkar ne marajo za Boga ne v šoli, ne v javnosti. Sad brezverstva se že kaže. Da bi le nekaterim o pravem času odprl oči! — Veseli in coli znameniti božični prazniki so tukaj. Vendar za nas ne bodo v polni meri veseli, ker ne bode polnočuice. Ta je že več let odpravljena za-
radi nekaterih razgrajalc-ev. Tudi v bližnji okolci ni čuti v sveti noči milega petja in glasnih orgelj zaradi naših nemirnežev. Celó na Trsatu je hiša božja zaprta do 6. ure zjutraj. Prejšnja leta so imeli tam lepo opoluočuo opravilo, a ker so naši ničvredneži tudi tam oskrunili službo božjo, se je moralo vse opustiti. Ti elementi n»m ne delaio najboljše časti, a njih potomci bodo še slabši, kakor kaže. Človek brez Boga je huiši od brezumne živine. O tem smo dobro prepričani. — Pa tudi to, da smo brez snega, se nam zdi neprimerno za božične praznike. Zaio ne čutimo onega veselja, katero smo včasih občutili. V okolici je sicer vse belo, a pri nas cvetó: rožmarin, slepe koprive in vijolice. V dokaz te trditve evo Vam šopek iz omenjenih cvetic!
(Ogersko-hrvatsko pomorsko društvo.) Z Reke se uam piše: Nedavno sem šel k morski obali, da vidim kakšue parobrode, brodove in barke imamo sedaj v naši laki. Bilo j h je veliko. Zroč in obču-davajoč te morske velikane z visokimi in širokimi dimniki, zapazim mej n|im lep, velik parobrod z napisom „Zagreb". Vzbudil ie v meni veliko pozornost, zato si ga še bolj ogledujem in pozvedujem, od kod je prišel in čigav je. Kar vem o njem, je to: Parobrod „Zagreb" je b.l v tem letu uarejen iz samega železa in sicer v Grangeumuthu ua Škotskem. On nosi 535 ton ali 535.000 met. motov. Stroj megov velja za 828 konjskih močij. Lepi parobrod je 175 čevljev dolg, 26 čevljev visok in 2'/» čevlja širok. Pnplul je iz Angleške ter pripeljal oglja. Kapitau mu je Hrvat Andrijanič iz Bakra, Napravilo ga je „ogersko-hrvatsko pomorsko društvo s hrvaškim deuariem. V začetku |e bilo hrvaško društvo „Mate Svrljuga", katero se je s svojimi malimi in hitrimi parobrodiči zelo priljubilo ob našem Primorju in Dalmaci|i. To društvo se je po-zneie spojilo s senjskim pomorskim društvom „Krajač" in še z nekaterimi drugimi domačimi društvi ter si nadelo ime „ogersko hrvatsko" pomorsko društvo. Dasi se imenuje tudi „ogersko", ie vendar čisto hrvaško iu želeti je, da bi se vedno tega zavedalo ter dajalo svojim parobrodom pristuo hrvatska imena. Madjarskega društva „Adrije" pa-robrodi imajo samo madjarska imeua; zakaj ne bi tedaj našega društva parobrodi imeli naših imen ? Madjari bi sevede tuii to društvo radi oslabili, kakor so „Ll( yda", a ne da se jim. Zato so se ž njim pogodili, mu izročili poštno službo od Reke do Albanije ter mu dajo tudi vsako leto nekako subvencijo za to.
Telegrami.
Bukarešt, 23. decembra. Senat je vsprejel trgovsko pogodbo z Anglijo. Na vprašanje liberalca Aureliana, če bode ta pogodba vzorec drugim trgovskim pogodb-bam, je odgovoril minister vnanjih stvarij, da se še sedaj pogaja s Francijo in Nemčijo.
Belgrad, 23. decembra. Poročila, da se misli odpraviti državni svet, neso utemeljena.
Pariz, 23. decembra. Vsled Andreux-ovih izpovedeb v panamski komisiji je Flo-quetovo stališče jako omajano. Pričakuje se, da odloži predsedstvo zbornice.
Buenos-Ayrea, 23. decembra. Včeraj je bil ministerski svét, katerega so se udeležili generali Roca, Mitre, Pelegrini iu argentinski poslanik v Chilu. Ta ministerski svet se je posvetoval o odnošajih s chilsko državo.
Umrli a«:
21. decembra. Apolonija Selm, posestnikov» žena, (¿2 let, H&vptmanca 3, marasmus senilis. — Jakob Lusser, delavec, 51 let, Poljanski nasip 60, plucnica. — Marija Nadrah, po-atreičekova žena, 40 let, Dunajska cesta 14, jetika.
Tujei.
22 decembra.
Pri Mali&u: Hochstätter, trgovec, z Dunaja. — Du-binski, potovalec, iz Lvova. — Schawerd», inžener, iz Ribnice.
—	Konzek, logarski oskrbnik, iz Tržiča. — Bodolo iz Tista.
—	Stramlitz, atotnik, iz Sinja. — Fuchs, gr»šč»k, iz Kokre.
—	Malic fz Inomoata. — Müller iz Pulja. — Hohn, geometer, iz Litije. — Pliker, uradnik, iz Ljubljane.
Pri Slonu: ,Grünhut in Weiss, trgovci, z Dunaja. — Mayrgündier iz Gradca. — Berger iz Zagreb». — KeUlheini iz Vel. Kaniže. — dr. Dere»ni, okr. zdravnik, iz Kamnik». — Krotzer, uradnik, 8 soprogo iz Beljaka. — Gruden z Jeličen-vrh». — Lapajne iz Idrije. — Berger iz Trst». — Wertm»n z Reke.
Predno se popolnoma preskrbite z božičnimi darili, prosim uljudno, oglejte si še našo
IL ^	_ __
v Ljubljani, Šelcnburgovc ulice 4, 2. dvorišče.
Z velespoštovanjem
za kočevsko domačo obrtnijo: F. Stampfel.
N. S. Od januvarija 1893 bode prodajalnica na voglu glasbene dvorane na Kongresnem trgu.	583 5-5

ÄJD'
Pri bavarskem dvoru: Ladstiitter, iz Lvova. — Sa-mide posestnik, iz Šalke Vasi. — Bamberger, potovalee, iz Ljubjane.
Vremenitk« «poročilo.
_________ „ trmomen. uipiumur.
iDazovania . ,„ po (>lrijn
-1-2 —0« -2 2
~brezv. si. vzh. si. zapad
V rome
oblači
Srednja temperatura —1/3 , za 12 nad normalom
Zahvala.
Dne 30. novembra t. 1. poškodoval sem se bil vsled padca prav močno na desni roki.
C. kr. priv. zavarovalnica „Avstrijski PHÖNIX" na Dunaji, pri kateri sem proti nezgodnim škodam zavarovan, izplačala mi je po svojem glavnem zastopniku gosp. Jos. Perhavcu v Ljubljani zavarovane dnevnice jako točno in v popolno zadovoljnost mojo, vsled česar si štejem v dolžnost javno izreči svojo zahvalo in imenovano društvo vsakomur najtoplejše priporočati.
V Ljubljani, dné 24. decembra 1892. cd	Adolf Hauptmann,
tovarnar.
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličastva. Bogato oskrbljena po c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena
XXVIII. državna loterija
civilne dobrodelne namene. "5ÉJS 3135 dobitkov v vkupnem zneska 170.000 gld. in sicer: 1 glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobitkoma 4 500 gld., I glavni dobitek s 30.000 gld., z I preddobitkom in I podobitkoin po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 dobitkov pu 1000 gld., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld.. naposled serijski dobitki v vkupnem znesku 30 000 gld. — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dni 29. decembra 1892. — Srečka stane 2 gld. avstr. velj.
Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije, Dunaj, I., Riemergasse 7, II. Stook. in Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih piodajalnicah. — Srečke se pošiljajo poštnine proste.
Dunaj, oktobra meseca 1892.	81 6-fi
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov,
o ddelek državne loterije. 464 6-6
Zlata kolajna. Bruselj 1892.
Najboljše sredstvo za
xw\

síelftde u
t
katero želodec in opravila prebavnih delov života krepč» in tudi odprt život pospešuje, j«
Mtm za želodec,
katero pripravlja
Gabrijel PICC0L1,
lekar pri „angelju"
v Ljubljani na dunajski cesti
Cena 1 stekl. 10 novcev.
58" - 50-1
Izdelovatelj razpošilja to tink-
______ turo v zabojčkih po 12 steklenic
in več. Zabojček z 12 steklenic stane gld. 1"36 ; s 24 (¡ld. 2 60; s'36 gld. 3 84 : s 44 gld. 426; 55 steklenic tehta 5 kg s poštno težo in velja gld 5 26; 110 stekl. gld. ln-30. Poštnino plača v^no naročniK.
Učenec,
ki je bil sprejet za vajenca v špecerijsko pro-dajalnico v sredini Ljubljane, a je moral — mesto v prodajalnici se vežbati za svoj poklic, — celih 15 mesecev le žaklje in zavitke raz-našati po mestu ter prav na ameriški izkoristili način dir jati z vozičkom po ulicah in cestah, želi v kako drugo prodajalnico za vajenca vstopiti, kjer mu bode prilika, da se do dobrega izuri. Težaška dela si je priučil do cela pri dosedanjem gospodarju, kateri mu je vročil tudi dobro spričevalo za pridnost in zvestobo v izvrševanju odkazane mu težaške naloge.
Natančneje pod L. B. pove upravništvo „Slovenca", Vodnikove ulice.	581 (3—1)
^ Olepšave za božično drevesce Si
KABOL KISK^ril S
sedaj na Dunaji I., Singerstrasse št. II, Mezzanin.
Telefon 4929. Najnižje tovarniške cene na debelo.
*	Velikanska novosti Žareče in
kristalne krogle in jajca po
«g^Mpi^	Naravnost vpeljani japonski lam-
t	pijoni za božična drevesca,
~r	mično transparenini, po b kr.
^ ,	čudovito se sukajoče kroglje po
. j	3 kr., plodovi po 8 kr, orehi
P° 6 kr., jajca po 10 kr. in
4	dražje, popolnoma obvita s sre-
Prekrasne novosti steklenih plo-^'(^^¡^f^f^^^h dov in mičnih fantazijskih
obeškov v jako lepo spreminjajočih se barvah. Narejene so tako, da se otroci ne poškodujejo, če se razbijejo. Karton z 12 kom. 30 kr. in dražje
Novovrstne odsvitajoče olepšave ffiSfiJ
in dražje. Plastični plavajoči božični angelji po 15 kr. in dražje.
Ceniki tisočerih lepih in najnovejših 472 (7—3) olepšav za božična drevesca zastonj. Nikjer nemam podružnice. ~£S
Primerna darila!
priporoča uljudno
Fran Čuden,
urar, preie J. GEB A,
v Ljubljani, Slonova ulice št. II,
ter vabi uljudno preč. duhovščino in si. občinstvo na ogled svoje velike lzborne zaloge najraznovrstnejših
tepnlh ar, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih Ki % nlhalom, nr ■ stojalom in nr budllnto
(Weckeruhren), ur z godbo in godbenlh valökov
v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verlilo, prstanov in uhanov.
Cene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure ... od gld. 4 20 do 6 — „ srebrne ure s ključem „ „ 7 50 „ 10-— „ srebrne remontoir - ure „ „ 7 50 „ 12'— iste z dvojnim oklepom „ „ 9-— „ 18.— „ zlate ure za dame . . „ „ 16'— „ 35'— „ zlate ure za gospode . „ „ 24'— „ 130-— Garantiram povsem za poštenost pri »eni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa eno leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mego prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu da prodajem dobro blago za res nizko ceno.
Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. 17-16	205 38-38
äCf llustrovani ceniki na željo gratis in franke.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operaoije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(i2) 96 zobozdravnik
pri Hradeckega mosta I. nadstr.
^ Naznanilo preselitve.
inrjjr amcjuro:
krojač v Ljubljani
usoja si uljudno naznaniti, da se je preselil v
^ Oeyl jarske ulice
ter se ob jednem priporoča v naročilo
4» raznovrstnih oblek
katere izdeluje po najnižji ceni. Posebno priporoča jako cenene
X suknje iz domačega sukna
547 6-6 (Lodenrooke).
Za bolne in zdrave
je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočena
Trnk6czy-jeva
hmeljna sladna Im
z dobrim okusom iz lepo dišavo.
Zavitek s 1/i kg. velj» 30 kr. — Jako ceno pridejo zavitki 4 kg.
Dobiva se po poštni adresi pri Ubaldu pl. Trnk6ozy-Ju, lekarnarju v Ljubljani; na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6ozy,V.okraj, Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trak6ozy, III. okraj, Radetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6ozy, VIII. okraj, Josefstadterstrasse 30; v Gradcu (Štajarsko) Vendelln pl. Trnk6ozy, lekarnar; nadalje v vseli lekarnah, prodajalnlo&h dišav, kupcih itd.
(1391) Prekupci imajo obilen rabat. (34)
priprosta in fina, izvršena v vseh	TratlliliU
slogih, dobi in naroča se pri v LJubljani, sv. Petra oesta 27. 26752-36

Priporočilo.
Prečast. duhovščini. cerkvenim predstojništvom in al. občinstvu priporočam s« uljudno v vsakovrstno izvrševanje
kipov od lesa in marmorja, lesenih alt ar i e v, prižnie, šis okvirov za križevi pot in razne slike itd.,	^
d Ije poilaoenje in prenavljanje starih altarjev in sploh v vsa v to
obrt oštevajoča se dela — Opirajoč se na večletno poslovanje in lastno izkušnjo obljubim točno, trajno, dobro delo, vestno postrežbo in nizko «eno. Velespoštovanjein
f&©ViS-0fef kipar in pozlatar v Moravčah.
Otročji vozički
jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sieer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5'50, 6"—, 7*— 8' — , 9'—, 10'— in višje po vsaki eeni do 20 gld
Anton Obreza,
tnpeoirar,
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4
Jinjcencjšl ltrnj za nakupovanje otročjih vozičkov.	537 50—7
m il
1
m
Izborna, pristna
Muka vina (Teras)
lastnega pridelka
hektoliter gld. 13'— do 15*—
postavljen na postajo Kanfanar (Oanfanaro) v posodah od najmanje 100 litrov in više priporoča
j»
posestnik v Kanfanaru (Oanfanaro), postaja drž. žel. proga Divača-Pulj, Istra.
585 (3—1)
Prodajam tudi
najboljši refošk v buteljah
po jako nizki eeni
lO
goldinarjev
■».f.ff-f-1 H"
t s
stane pri meni eden modroc na peresih (Federmatratz«-). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s tinim afrikom tapecirani in močnim platnenim culhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. 0Pri naročilih z dežele naznani naj s- vselej natančna mera postelje v notranji lnčl. "9(3 — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žlčaste žimnice, slatn-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. .
ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgovs ulici 4.
Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje ilmnio, garnitur, divanov, stolov, preprog, zagrlnjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela.
{¡y Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, *T* ,;zke cene.	53H
>3K 50 -7 ■f-f-f-f-f
^Tlakanje z nidečiiii tirolskim porfiijenf^
wmr je trpežno in priporočljivo.-»
M	Naznanilo in priporočilo.	»
L J . Cenj. stavbenim in tovarniškim podjetnikom in spošt posestnikom hiš usojam A ■ ■ si podpisani uljudno javljati, da sem prevzel za Kranjsko	II
A
1
S
A
v
A
zastopstvo in zalogo
tirolskega rudečega porflrja
ter te priporočam najuljudiieje v mnoga naročila na
tlakanje trotoarjev, prelazov, vhodov, hodnikov,	M
dvorišč, skladišč itd. itd.	ji
S H- - s priznano izvrstnim tirolskim pnrtirjem po primerno nizki ceni. Za stavbe pripo-	P^ ročain tudi 1 do 4 om. debele plošče za tlakanje kleti.
Velespoštovanjein 580 3 — 2	ki
LilJ ^ALOJZIJ VODNIK kamnoseški mojster v Ljubljani,	U
jl^gajuvoaitl nniillll, Kolodvorske nlioe št. 32. ^^
INB9I
1
Cnr(y	zdravstveno oblastveno prcskilšcno
Odi g-UVU zobno ¿istiino sredstvo
SALODONT.
Dobiva se v lekarnah in purfiimerijah itd. kos po 3o kr.
manMmmmmimaN
»'•„.' -j. .j.
Kreditno društvo
kranjsfee hranilxxxce,
P. n. udeležnikom kreditnega oddelka našega društva javljamo, da je si. ravnateljstvo kranjske hranilnice
obrestno mero od 1. januarija 1893 za naše menice, ki krožijo do štirih
mesecev, od o V«
♦ x
Mallala mm 5 odst»ifeow
in za menice, ki krožijo od štirih do šestih mesecev, od 6%
23r 2itt i!;2 «tatoikei^
To znižanje obrestne mere bode uveljavljeno za menice, ki se bodo od dne 1. januarija 1893 na novo vložile, oziroma za menice, ki bodo prolongovane.
Kreditno društvo
kranjske hranilnice.
V Ljubljani, decembra meseca 1892. 584 (2-1)	Načelnik:
Matevž Treun.
I Cena 2, s kaledrem 3 gl., ' s cifernico sve-1 tečo se ponoči
40 kr. več, ta koledarska budilnica, s cifernico svetečo se po noči. z miznim zvoncem, montirana, gld. 4-7S. IVnvncl ' 4oglata kasetna oblika, ni-HOv tlal • kelno okrovje pozlačeno, bogato r-izelovano, skoro 28 cm. visoko, ura budilnica s bitjem '/i in '/« ure, cena gld. 7'—, brez bitja gld. 5'—. Ku-knčna ura, bitje »/» in '/, ure, 50 cm. dolgosti, izrezljana omarica, koščeno kazalo in številke, cena 7gld. kukovica. prepelica in repetiranje, ddlgost skoro 1 m., bogato zre/ljan6 gld. 18'50. Kovinska trpeina remoutolr ura za gospode, odkum. masivno ncvi»rebrn<> oktovje, gld. 4"—, z dvojim okrovom gld. 6*— Remontoir ura za g«»p'de in dame z okrov.im j/, pristnega 13lotnega srebra, marka ,Dauer-haft' (trajno), 0—15'mbinov. gld. e'—, s trojnim okmvom gld. U'-.	471 13-8
EMIL MAYR, Dunaj, I.. Sehottenring 33.
Vse proti dveletnemu jamstvu. Tovarniški ceniki zastonj.
za stavbe in za rezaxye
v vseh množinah in velikostih
mr c^«
v najraznejših velikostih in oblikah, najboljše in tudi slabše
msmmm le n p uj e ib-bh
s
stavbinsko podjetje
Viljem Treo,
r Ljubljani, Marije Terezije cesta št. JO.
Tažno za imajoce srebrn denar!
Preklicanje srebrnega denarja
konvencijske veljave.
567 (3-3)
31. dan decembra .1802 je poslednji (lan, katerega se zamenja vajo po naredbi c. k. finančnega ministerstva z dne 8. avgusta 1892 srebrni denarji konvencijske veljave pri c. k. državni blagajnici še z nllh popolno imensko vrednostlo. — Po tem obroku dobi se zanje povrnjena le srebrna vrednost, kar ponienja zgubo kacih 3© odstotkov, ker bi se po sedanjem kurzu zgubilo pri konvencijskem. tolarju najmanj kacih ČO kr., pri goldinarskem srebrnjakn kacih 3© kr. in pri dvajsetici kacih lO kt. proti zamen je-valnemu kurzu. — Tisti, ki imajo t^ke «lenarje, se opozarjajo na to znatno premembo v vrednosti, ki nastopi dn4 31. decembra, da	zamen^evalnega obroka ne zamude. ^H
Ta denarja zamenjava, kakor tudi oskrbuje zamenjavo srebrnih denarjev, ki so že iz kurza, in inozemskih srebrnih denarjev po vsakoeasnem srebrnem kurzu
llanfna hi m» «F. C. IfMsi^ev* v Ljubljani.
J. 3>\ 1 '< >'!'< X '> 11».
krojaški mojster, v Ljubljani, Kongresni trg, v uršulln-skem poslopja, priporoča se osobito prečast. duhovščini v natančne izdelovanje
duhovniških sukenj, talarjev itd.
V zalogi ima najboljše in trpežno blago, kakoršno se rabi za izdelovanje najraznejlih duhovniških oblek. Postrežba je uljudna, točna; cene možno nizke.	363 26—21
Podfoifornasto-kisli
apneno - železni sii'up
prireja lekarnlčar Julij Herbabny na Dunajl.
Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prani sirup raztaplja ■lez, upokojuje kašelj, pomanjšuje p6t, daje slast do Jedi pospešuje prebavljanje in redllnoat, telo Jaöl in krepi. Železo, ni je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj. Cen» steklenici Her-babnyjevega apneno-železneg» sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr, več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni )
gTsoHÜT^^W^te: |@f Itvnriln f Svarimo pred po-1 '1 «"	naredbami. ki se
pojavljajo pod jedrmkimi ali podobnimi imeni, a so vendar po svoji sestavi in svojem učinku popolnoma različne od naš. ga originalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj se torej vselej izrečno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Fazi naj ae tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokolirana varstvena znamka na vsaki steklenioi in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kuplU kake ponaredbe! 473 20-2 83 6-2
Osrednja razpošiljalnica za provineije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzigkeit" JULIJA HERBAB-NT-Ja, Neubau, Kaiserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekarnicarji: V Ljubljani J, Svoboda, Gab. Piccoli, Ubald pl. Trnkoezy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupferschmied, Baumbachovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Schindler. Ant. Mizzam, lekarničar. P. Prodam, M. Mizzam, drog.; v Brezah : A. Huppert; na Sovodjem (Gmiind): E. Müller ; v Celovcu: W. Thurnwald, P. Birnbacher. .1. Ko-metter, A. Egger v Novemmestu: A. pl. Sladovicz; v Št. Vidu: A. Reichel; na Trbižu ; A. Siegl; v Trstu: E. Zanetti. A. Sut-tin». B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P. Prendini, M. Ravasini; v Beljaku: P. Scholz, dr. E. Kumpf ; v Črnomlji: Blažek; v Velikovcu: J. Jobst; v Wolfsbergu : J. Huth.
Največja zaloga
šivalnih strojev
JAN. JAX,
LJUBLJANA,
Dunajska oeita 13.
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo.
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vršč se točno, trajno 556 in ceao. 3o—5
Vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo,
mlatilnice. čistilnice za žito, trierje, slamoreznlce, mline za sadje,
sllsialnict za sadje In vloo, za grozdje»
kakor »m druge .troje in priprava
ea kmetijstvo,
vinarstvo in sadjerejstvo itd.
priporoča v najnovejši In najbolj »i oblilci, po ceni:
IG. HELLER, DUNAJ,
s/s Praterstraesc 78.
■»••trtmiil tapbnfki hi pOirnla. piuu . hnallkem, ttemikem, laika* la ilovtnik» t"1;» P® »aMetiaajii bri^l« ta Iraaka. - Čil u patkata)« - (aruolK «9a«al pogoJL
D«* U90M ni i m»a mame I -»c
165 (12-12)
H-f-fi-* H-f-M-H-H
4VSTRIJAS .
vzajemno zavarovalno društvo na življenje in rente f
na Dunaju, Schottenring it. B»lastnej hiši. — Ustanovljeno meseca avgusta 1860.
Zavaruje na llovešho žirij en je v vseh kombinacijah po najnižjih premijah
in pod najugodnejšimi pogoji. Zavarovane avote ae točno izplačujejo.
IV.	Zavarovanje z dvakratnim izplačilom zavarovane avote: Prvič izplača se, kadar zavarovanec določeno starost doseže njemu samemu in drugič po njegovi smrti njegovim dedičem.
V.	Zavarovanje rent (penzije).
VI.	Zavarovanje z izplačilom zavarovane svote o naprej določenem času.
VII.	Zavarovanje na doillje: Zavarovana svota izplača se o naprej določenem času; ako bi pa zavarovanec DODrei umrl. novrneio se vnlačila s 5° . obrest-
Pri „Avstriji" zavarovanih je že čez 34.000 oseb za 20,601 milijon goldinarjev. Poroštveni zaklad iznaša 2,918 milijonov goldinarjev.
Izplačala je „Avstrija" dozdaj že 7,444 milijonov goldinarjev.
Vsi načini zavarovanja za slučaj smrti veljavni so za one, ki spadajo še pod vojaško dolžnost tudi za slučaj smrti v vojski nli njenih posledic, ne da bi bilo treba za to kaj doplačati.
Najvažnejše kombinacije zavarovanja na življenje so:
I.	Zavarovanje za slučaj smrti: Zavarovana
svota izplača se, kadarkoli se smrt pripeti.
II.	Nasprotno zavarovanje pri zakonskih.
III.	Zavarovanje na doživetje in ob enem za slučaj smrti: Zavarovana svota izplača se zavarovancu pri poprej določeni starosti njemu samemu ali pa njegovim dedičem, kadarkoli bi zavarovanec poprej umrl.
~ ■ -	--j---uv v	VJ vavivvvitvui Vt«UU , t»|.
zavarovanec poprej umrl, povrnejo se vplačil» s 5° nimi obresti.
VIII. Zavarovanje dote otrokom: Zavarovana svota izplača se, kadar zavarovanec določeno starost doseže. Ko bi plačnik poprej umrl, odpade daljno vplačevanje, in ko bi zavarovanec pred določeno starostjo umrl, povrne se vplačani znesek.
Oglasila k zavarovanju sprejema ter pojasnila in tarifj brezplačno daje:	(32) 12-12
h
Nadzorništvo ,Avstrije' v Ljubljani: Ig. ValeiltinČiČ. ** Pisarna: Sv. Petra oesta štev. 73.	**
♦f.f.f.f.f .f.f.jnf ,f iiiiiiili f H"H„ffj..f.H H"*"fl
Dunajska t>
orza.
Dné 23. deoembra.
Papirna renta 5%, Iti % davka
rebi
Brebrna renta 5%, 16% davka
Zlata renta 4%, davka prosta.....116
Papirna renta 6%, davka prosta ....	100
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	980
Kreditne akcije, 160 gld........311
London, 10 funtov stri........120
Napoleondor (20 fr.)................9
Cesarski cekini ....................6
Nemških mark 100.........59
97 gld. 97 .
50	kr.
20	„
10	„
40	„
40	;
25	.
58	.
67	„
05	„
Dné 23. deoembra.
Ogerska zlata renta
113 gld. 55 kr.
Ogerska papirna renta 5%......100	„	40
K% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	141	.	25
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	154	75
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....187	—
Zastavna pismaavstr.osr.zem.kred.banice	96	„	50
Zastavna pisma.....4>/,%	100	„	50
Kreditne srečke, 100 gld. ......	193	„	50
8t. Gen6is Brečke. 40 gld.......67 „	60
Ljubljanske srečke, 20 gld..............25	gld.	25	kr.
AvBtr. redečega križa srečke, 10 gld. . .	17	.	90	„
Rudolfove srečke, 10 gld..............24	.	25	„
Salmove srečke, 40 gld........66	.	—	„
WindischgraezoTe srečke, 20 gld.....60	.	—	,
Akeije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	148	.	25	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2795	.	—	.
Akeije j«žne železnice, 200 gld. *r. . . .	88	„	—
Papirni rubelj....................1	„	19>/In
Laških lir 100............_	_
List „Mercur".
Zanesljiva informacija o .stalno obrestnih in diviiendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojmih n» dunajski borzi. S»<ki pismeni in listni brezolačno.
Celotna naročnina • portno poiiljatvijo vred gld. 2 60.
??
Menjamičoa delniška družba
MERCUR
Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahiiferstrasse 74 B.
ii
T
_ _ irebanje dne 2. januvarija.
Dunajske komunalne proinese
i gld. *'u in SO kr. kolek. Glavni dobitek 200.000 gld. avstr. velj.
Kreditne promese k gld 50 kr
Glavni dobitek 150.000 gld. av. v. IC Tkape le 8'/* goldinarja,
i/rlitiatelj in oUovorni vredoJc: Dr. Iva« Janežit.