i ta v, 83 . i \ L / II' ... . ■ l i l/h» » »sak i'an ritjrni. 'ndj ob nedeljah In pravnikih. . Uicdii|w.: t»'.c» I f|i'ii»Ui»i A-a^kej-a20, I. nad«'. — rx»tv*i oii"»j po«aji\v #t Biuifuii - pismi s? n* (Kđ. jemajo, pokopi* ff mc l/t'.ralej} in odgovorni urednik RlCfatt AMtaa. — I iilriik Vhuror« > i-V ,.Fta ti K. i ur "a Le n k Prtiamc/IIA številka /* Tr*t tn fiknll< > -O vin., /;ir,ij :» vi«. Ojfimr trgovcev »n obrtnikov nm -0 vin.; osm • ■ iv r-lfcifc, p'«ljn\e. vib:ij, oglaii eeairnili iav»dov mm j o v. o^Usi v tekstu I sta do 5 vrst ittl K, vak.i nadaljuj w t K. Mali S vin, beteda, rtajtt .n pj Si) viti. Oglas.*«prtj#m.i rn-1 teratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se po il|.t|<» , _ .„_ ., i r i i . i*........... _ - ,.. ., i i.,!,l . .i. i/kljućnn upravi .Eilinotli liajata v ulici sv. i rarflJV l'pra\» m iiiscratni oddelek s i? tia-)."— roSlnobran, račun HII (Kfr. JT —r- -------- - I ■ I i li _ " ' Angleško svarilo uh naslov Francije. Ugled ttf angleški tednik »Obscrver« priobčuje pod na.slu-vi.ini /i: d ni.; faza kongresa v Parizu« članek, v katerem fe rečeno med drugim: Prva stvar je, da vemo, ii.;l'o pakt /u Zvezo ,ta rodov detinitivno v telesen v irjjrljmmartio mirovna pogodbo. Vedenje predsednika \vm- jiliede tlake metodo jic ena najenergičneiih gest v »feg- \i kanjčri. Izven. vsakega dvoma jc. da je nje-v \ ■ n;:ziranje prifotcup, Rrez kakega novega načela za -•."reuie med naredi bi taka zistemaciia pomen jal a rešilo v, li ac bi dolgo liniala. 'Nujno vprašau-c za zvene... Vk.sfi ju, dii se odločijo za to, kar treba storiti / Nemčijo. Kakor je gotovo, da je predrzno postopanje Nemčije v letu IN71 kaznovalo leto 1919, tako gotovo b! sodri maščevalno Izrabljanje zmage v bodoče padlo ii.l t'raiicijo. Ce bi kaka pomanjkljiva rešitev šla preko vsakega vzvišenega načela, izraženega od zaveznikov tekom vojne, bi izbruhnila povsod velikanska in nitjhuja JbauJn proti kapitalizmu in proti nacionalizmu tistih, kij. so bili doslej upravičeni. Glavni sovražnik sveta od-i!fii ne bo »boclie«, ampak boljševizem. Nikdo v poli-: Hfcncm življenju ni danes tako bedast, da bi si domneval, j i'ji bi so Nemčija — da poravna svoj dolg — mogla pod- j oditi neki vrsti suženjstvu za 50 ali 100 let. Računamo,' da Nemčija ne nmre plačati več nego desetine vse-' s $» piti h; vojnih troškov, to jc: ne več, nego dve ali tri iifiiilifrde sterlinov. Tudi ta številka bi bila ogromna. Vrlm iegu vstrajaiiio pri potrebi, da se plačevanje ne frziegiu' preko petih let. Na ta način bi se Nemčija :?oli vzpodbujala k delu, da bo mogla plačati in da bi Irzdala boljševizem, a v Zvezi narodov bi bila činitelj • talne civtlfzaclffc. K;tr se tiče razkosanja Nemčije, se mgieška politika ne more baviti s tem. Velik "prevrat na Ogrskem. Diktatura proletarijata! V Curili je došlo iz Budimpešte naslednje poročilo: Podpolkovnik Dix je izročil Karoivju noto enteute, da je novo demarkacijsko črto med Ogrsko in Romunsko smatrati kot meio med obema deželama. Čete entente •o zasedle slavne točke nevtralnega pasu. Zato jc ogr-•ko iiiinistrsts n sklenilo podati svojo demisijo, sodeč, da c vnanji spremenjeni položaj tak, da pripravlja za de-clo gospodarsko katastrofo, ker se ji odvzamejo tista ilodna ozemlja. Karolv je sprejel ostavko ministrov in e obvestil o tem podpolkovnika Dlxa. Odstopil je potem ludi stfKi. 'sodeč, da je njegova politika popolnoma ponesrečila.« — Karolv je ij^to iidal proglas, v katerem javlja, da Izroči oblast proletarijatu. Ustanovila se le /nOa?fTrth vhKhrrlTT ffef le iS ccfu Qarbay in katere člani n si nadeli naslov ljudskih komisarjev. Kun je imeno-a» komisarjem za viianiv.jiUari, PogaHyt za vojsko, teko sporočilo* .p r a vlT da bo diktaturo proletarijata Izvajal svet delavcev, vojakov in kmetov. Da se zagotovi izvajanje take diktature in v s.vrho pobijanja zahtev entete, sc mora določiti duševna in zveza orožja ?. ruskim sovjetom. Vlada je proglasila obsedno stanje do vse) deželi. Pred nje sestavo sta se fuziionlrale so-cijalistična in komunistična stranka. Nova vlada j« izdala proglas, v katerem pravi, da hoče organizirati močno vojsko, ki se bo borila toliko proti kapitalizmu, kakor tudi proti Cehom in Romunom. Vlada si je v svesti, da bo narod moral doprinesti mnogo novih žrtev, ampak vojska je potrebna, da se zopet priborijo rudniki iti zemlja, ki nosi živež in da se ogrskemu proletarijatu zasigura 'ekzi&tenca in svoboda. — Pi oglas končuje z pozivom na narod, naj vsopi v vojsko. - Po poročilih iz Budimpešte vda da v mestu red in mir, In prodajalne so zaprte. Vidi se tudi vojaštvo. Prepovedano k nositi orožje pod kaznijo pet let zapora iu 50.000 K gloie. — Nov/t komisar za prehrano je ob priliki sprejema 'svoje službe izjavil, da se jc Ogrska z ozirom na ttitentiniue zahteve, naj pripade Transilvanija Romunski ;n Slovaško Cehom, »pridružila Sovjetu in po zrakoplovci javila ruski vJudi, da se stavlja pod zaščito njenih čet proti erttentl. — Nemški listi pravilo, na i ententa budimpeštanske dogodke vzaine kot svarilo pri reševanju itt'iriških vprašanj, ker da centralna K v ropa, ki le izgu-btfla vojsko, bo znala Še , kako naj uniči mir. Novo posojilo Italiji. Iz NVashingtona Javljalo, da jc Amerika dovolila Italiji aaovo dodatno posojilo 75 milijonov dolarjev, oziroma 375 milijonov lir, Skupna posojila, dovoljena doslej Italiji /.našajo 1496 milijonov dolarjev. Wilson in njegove ideje. Poročevalec milanskega Secolo' pripoveduje, kako je, povrnivSl se v Pariz (istočasno kot VVilson), našel tam razširjeno senzacijo preplašenosti, neko nemirnost, iicp-oznost, zmedenost. Zakaj? Ker smo slednjič do-speli tja,' kamor se nam :e mudilo. Sedaj pa se skori bojimo vsakega koraka, ker nas zaustavlja in plaši velika tmina, ki je pred nami. Na predvečer sino vrhovnih •id'očeh: stojimo pred vrhovnimi prt blemi - miru! Odgovornost jc pravi milanski list — gotovo velika za vse. ali strah in hrepenenje slovesnega trenotka nas zavajata k novim rekriminacijam proti — Wilsoi«u: eta Tirmrumo dvome iu nezaupanje. Zdi se-, kakor du se '.avezniki vprašujejo, zakaj da so se puščali nadvlado-■..»ti ud tega moža. čemu da so ga tako! sprejeli iu pri-rnal kot svojoju vodjo. ZJi >c, du četudi \ dobri veri -tt' o hup uje jo na rešitvah, ki jih določi \Vilsou. Opažal -o naraščajoče ozlovolivnje pri tistih, ki se boje, da sr«»ti ruski revoluciji!f Istotako zma-trovito se ic upiral tirtinii Ufa im> line); nifttl'TIft med seboj nemške kolonije; in posrečilo se mu je. da so tudi tisti, ki niso lioteli, pritrdili njegovemu načrtu za Zvezo narodov. Vse to se moie krtizirati samo na sebi, toda ne v zvezi s predlogi in obljubami Wilsona. Trditev, da je mandatarni sistem, upotrebljen za kolonije, isto kot absolutna posest, more biti resnična ali kriva. Sedaj pa se ne more soditi, ker vse bo odvisno od norm, ki urede ta zlstem in "ki jih bo morala svoječasuo določiti Zveza narodov. Za sedaj je velika stvar že to, da se je ustanovilo načelo. Trditev, da ie \Vilson predložil to načelo le zato. da bi se utttiotapil v Azijo ali Afriko, ali da bi na lep način ugrabil kako kolonijo: taka trditev pomenja v dobri aH slabi veri nepoznavanje tra-dicijonelhe točke američanskega uazirauja, vedno nasprotnega vsakemu poseg-.uju iz ameriškega kontingenta ven. VVilson pa sodi. da si ie moral nadeti mandat, ko so ga druge vlasti vztrajno prosile, naj ga sprejme. Ali. naj bo že njegovo mnenje v tem pogledu tako ali tako, predsednik je menda odločen, da predloži vprašanje kongresu. Sicer pa se njegovi kriliki še ne ustavljajo pri tem. Ali, zlo jc v tem, da sami niso v soglasju med seboj, radi Česar se nameni in akcije VVJIsona često obsojajo iz razlogov, ki so si dijametralno nasprotni. Kni ga obsojajo. da je v zvezi z zavezniki, ki hočejo zadušiti Nemčijo; drugI mu očitajo, da hoče prizanašati Nemčiji, posebno da sili za nje aprovizacijo in da se upira vojni odškodnini itd. Resnica pa je. da VVilson ui nikdar mislil na to, da bi Nemčijo izkliučil iz Zveze narodov«, kakor tudi ni nikdar naglašal, da jc pripusti nemudoma. V svojem govoru v Londonu je rekel izrecno, da Zveza narodov se mora najprej ustanoviti od zavezniških in pridruženih Hm vlasti, a druge, nevtralne iu sovražne, naj bi se pridružile, čim prej bo to mo/no. Kar pa >e tiče očitanja, da hoče prizanašati Nemčiji, je zelo verjetno, da gleda on veliko dalje in bolje, nego njegovi obtoževale!, ter da ga bolj vodi skrb za skupni iu splošni interes, nego pa Želja, da bi pripravljal posebne koristi trgovcem svoje dežele. Da bi ti ljudje, ki vidijo v politiki in nevtralnosti Amerike le mcrkantillzem, bili vsaj 'dosledni in naj bi ne padali v protislovje s tem, da z ene strani trdijo, da se Amerika lovi izključno le za denarjem, z druge strani pa pričakujejo od nje — denarnih žrtev za vse zaveznike! ■Sicer bi bilo gotovo v interesu Amerike same, da bi podpirala svoje dolžnike. Ali, čudno se mora zdeti Ameriki, zahteva, na) se posojila, dovoljena zavetnikom, brišejo popolnoma, ali pa vsaj obresti, in sicer to kot čin dolžne pravičnosti, kot dokaz nesebičnosti iu iskrenosti demokratičnih idealov Amerike. Amerika jc overjena, da je storila svojo dolžnost. Obvezala se je, da bo podpirala Evropo, in da ji pripomore do zmage. To svojo obvezo je izpolnila. Nikdar ni zahtevala iu tudi po zmagi ne zahteva ničesar za-se. Edino, kar bi hotela, jc: da bi se mogla odtegniti od evropskih poslov. Ali ogromna večina nje ljudstva ne bi hotela razumeti take moraličnc obveze in ne bi se hotela odločiti za tako novo žrtev. Na prigovor, da Amerika sicer res ni nič zahtevala za-se. da pa bo imela vendar od te vojne velikanske koristi, odgovarjajo Američani, da te koristi se ne bodo mogle nikdar primerjati z onimi, ki jih ti. pr. dobi Anglija, in da ne bi bilo pravično, ako naj bi obe deželi proporcijaluo enako nosili troske vojne, od katere bo Imela ena nerazmerno večje koristi, nego druga. tlovoreč o flnancijelnl strani piSc Secolo- : »Fltialt-cijelne težave so za zaveznike, posebno pa za deželo, kakršna je Italija, gotovo velike. Toda ekonomist' ne soglašajo s tem, da bi se te težave najbolje nadvladale. Če bi se ustavila edtast\ena linaiicljftlna fronta. Pač pa pritrja tej ideji občinstvo To je razumljivo. Ali. vprašanje je. ali je modro, da se v bi mogla skoro prinesti velik da naj plača premaganec, ali drugih poti, ki morejo dovesti ie toliko: Amerike iu VVtlsoua nanei.'cl'ieui vprašanju, lo iti vsebovano v štirinaistoricl \Vilsui.'ivih točk. Tu ni nikake obveze, nkakega protislovja. \Vilsou ne poj d v proti VVilsonu. če reče: ne! In zaključuje: nismo pozdravljali Wilsona radi njc-novv debele, ampak radi stvari, ki nam jih ie rekel. Mož morda podkve. To je možno in bHo hi človeško. Ali stvari, ki nam jih e rekel VVilson. te ostanejo, in mi ostanemo vvHsonijanei!! Domače vesli. občinstvu goji Ideja, ki o razočaranje? (lovore. kdo drugi! Ali rc-< ui do izhoda? Hočemo reei ril smeti presojati, po f - Smrtna kosa. Včeraj zjutraj ob (> je umrl v tukajšnji mestni bolnišnici g. Mirko Perliavec, bivši deželni poslance kranjski in župan občine vipavske. Holehal je žc aolgo. a v zadnje čase se mu je stanje tako poslabšalo, tla so ga morali prenesti v tržaško bolnišnico, kjer so izvedli na njen težko operacijo. Orgainzem pa je bil /o tako oslabljen, da ni mogel preboleti poslcdie. Pokornik je odšel v večnost v lepi moški dobi okolo 5n let. liil je član ugledne Pcrhavčcvc družine v Vipavi. Imel jc političnih nasprotnikov, osebnih pa ne. ker jc bil ljubezniva duša iu vsikdar zvest sin svojega naroda. Ohranjen mu boili blag spomin, žalujoči rodbini pa naše prisrčno so/alje. Trgovski tečaj. Prvega aprila se bo odprl trgovski tečaj mestne večerne šole za odrasle moške (brezplačno) in 'sicer: I. prvi pospešeni tečaj za knjigovodstvo. aritmetiko iu trgovsko italijansko korespondenco ter glavno o trgovskem in meničnem pravu; 2. pripravljalni tečaj za tiste, ki ne .poznajo toliko ital. jezika iu aritmetike, kolikor zadostuje za prvi tečaj: -V tečaj za ital. zemljepisje in zgodovino za tiste, ki obiskujejo pripravljalni tečaj ali pa prvi tečaj. Vpisovalo se bo od torka 25. do ponedeljka M. marca t. 1. od 7 in pol do S iu pol. v šoli v ulici G. Purini. Umik za pripravljalni tečaj ho 5 ur iu pol na teden in za prvi tečaj 7 ur na teden; poučevalo se bo v torek, sredo, četrtek iu petek zvečer. Natančnejše podatke se dobi v uradu, ki t >o vpisuje. Meso za bolnike. Z ozirom na odredbe vrhovne oblasti od S. febr. 1919 št. 46185 se opozarja, da se bo prodajalo meso za bolnike na podlagi zdravniškega sprjčeval i v torek, četrtek in petek v tem tednu in sicer v sledečih mesnicah: Michele. del Lazzarctto vecchio U. Cacovieh, del Pontc 5. Slabile. S. Michele 5, Simonetta. della Har-riera veccbia S, Stanich. S. Uiusto 10, Rapotez. (iiulia 70, Ouintavalle, del lielvcdere .M, Polacco, Setteioutanc 1», Leiter, Vincenzo Bellini 13, Eontauot, Oatteri .1». Otroška predstava. Danes bo torej ob 4 pop. v Narodnem domu otroška predstava. Igre bodo tri. vse za nimlve in našim malčkom primerne. Naučila jih je ge. Carga; nastopijo otroci manjši iu večji iz Vrdelce. Indijski siroti« jc igra zelo ganljive vsebine; drugi dvo igri pa. ki lih jc spisala ga. Stepančičcva, kažete fflro-ško življenje — no, pa videli bodete sami. Le pridi to torej vsi, deklice in dečki, da boste videli po daljšem presledku zopet enkrat dejanje n vrvenje na odru. Sedeži z vstopnino vred so prve vrste po 2 kroni, drugo vrste pa K 1'50 in tretji po K 1. Stojišča po 50 vin. Lože po S kron. Urnik prodaiaien aprov. komisije. Danes, v torek, dno 25. t. m. bodo prodajalne aprov. kom. ostale odprte /.a ljudstvo samo zjutraj in siccr od 8. do 11. ure prcpoldne. Plesni večer, ki se vrši v soboto, dne 29. t. tu., obeta biti iako animiran. Kakor se nam Javlja od kompetentne strani, udeležili se bodo istega tudi gostje zavezniških držav. Poročali smo že, da Ima odbor jako pomanjkljiv imenik slovanskih tržaških rodbin na razpolago. Vsled tega se sprejemajo reMajnaeije za vabila, ki se giasijo na rmc, vsak dan od 5—7 v odborov em uradu v Slov. Čitalnici. Istotain so vstopnice v pred-prodaH. Vsi pevci šentjakobskih društev se pozivalo, da so udeleže skupne pevske vaje, katera se bo vršila jutri, v sredo, 20. t, m„ ob 8 zvečer v prostorih CM otroškega vrtca (stara policija). — Načelnik. V Mariienem domu se bode vršila danes, 25. marca, in prihodnjo nedeljo 30. marca predstava s tem-le sporedom: L S. Sardcnko: Sirotica in Kruhek spi, deklamaciji. 2. A. Foerster: Pomlad, zbor. 3. Er. Milčinski: Kjer ie ljubezen, tam je liog. igrokaz (po Tolstojevi povesti). Začetek ob 5 pop. Cisti dobiček obeh predstav porde v dobrodelne namene K obilni udeležbi vabi najuljuditcie odbor zveze Marijin dom. - - Prodaja vstopnic in scd<* žev v prodajalni Kat. tisk. dr, Trst, ui. O. Rossini 36. Prodaja kuriva. Koks, na rdeče izkuznice 2i> kg, 40 vi 25. t. m. Mara mitnica: 1201 I4 ob f> in pol teletom ruti i/ intsNice Polaeco na zdravniško postajo, tla so našli 201rtno hranico Milotkh. služkinjo pri s. tientilli v ulici tlel Tflitore 5. Zdravnik ni mogel itruzega ik-ko konslit-iiwti. da ie smrt nastopila že pred iti-kuj ur. l'ot/.kiKšeii samouinor. Ku.Uar Aioi/ KcHcrsfciu, ki Mumije v ulici Amalia 38 pri neki dr Mini, se ie včeraj po-vrn»4 »v ro/cali iz gostilne, kler so mu ukradli verižico in zlato uro ter listnico z mnogo denarja. Ponoči okoli 1 je odpri okno in je hotel skočiti na ulico, ki je te precej nfzko, ker K. stanuje v tretjem nastropju. Domači s*> ga zadr/ali. No. kar mu se ni posrečilo ob eni. ie ponovil ob deveti. Vrgel se ie iz tretjega nadstropja v dvorišče. Prepeljali so ga v bolnišnico, kicr se nahaja v zelo resnem stanju v ID. oddelku. Knjievnost in umetnost. Slovensko gledališče. Ideja prirejanja gkisbeno-drHmatičuili večeren nI napačna in ie cdo priporočljiva iz raznih vzrokov, ki jih ite bomo danes naštevali. Seveda je pri tem skrbeti, da vsa stvar v resnici tudi dobro izpade in da se prirediteljem tie zgodi nesreča, ki se ie pokazala neprtčakova-mo v soboto večer. Nič ne pomaga, če stoje nekatere točke na res umetniški višini, ko pa je vse drugo daleč, daleč zadaj... In potem naj bo spored skrbno izbran, sestavljen, in ne predolg. Sobotni program se ie zavlekel tja skoraj do 1 12 ure in posamezne tooke v njem niso bile na pravem mestu (govorimo speeijehfo o muzikalnih partijah!) tako, da si čnl za mojstrom La-jovccm starino ViHiarja in li je bilo, kakor da bi te kdo butnil neusmiljeno iiz najvišjih vrhov umetnosti v pokojno doinico glasbene ponižnosti. Tudi glede recitacij, •mislimo, da niso bile vse potrebne, ko je hilo ze drugega itak preveč. Drugi del sporeda, če izvzamemo Orlegov Jaz ljubim te« in A. Šenoe »Kuginu kuču«, bi bil lahko brez posebne škode popolnoma izostal. Recitacija J. Mazuratiičeve Smrti Sinail Age Cengiiča ni imela posebnega uspeha, kjlub dejstvu, da je to lepa epska pesem; iz raznih vzrokov: I. Podajanje ni bilo ■pravo; 2. široki ton epskega pripovedovanja v tej pe-»rni n>e uudi recitatorju posebnih prilik, da hi mogel z glasom in mimiko doseči one dramatični: efekte, ki posebno zgrabijo poslušalca in priznajmo odkrito: hrvaščina je nam še španska dežela . kamor se bomo morali v kratkem vendar potruditi. Upajmo, da pripo-imore k temu Itfdi sobotni večer. Izmed številnih recitacij hočemo omeniti na kratko sledeče: c seveda zdaleč ne more meriti z njim. pa ima vendar se tupatani. krepke ritme, ki padajo na srce kakor udarci it-kla. O. Martinčevlč »am je podal bolje Kuginu •kuću A. Šeniie. nego pa Mazuraničevo epsko pesnitev. V prvi smo občudovali mehko zvočnost hrvaščine, ki poje /e sama po sebi in bi ie ne bilo treba vezati v ritme in rime. ■N.i programu je bila še P. Czimieria grot^ka v enem dejanju Maska satana*, bizarno zasnovana, duhovita gledališka reč, v kateri je igral ulog« gledališkega ravnatelja režiser g. M. Skrbinšek. Njegova igra, suge-Mivna in temperamentna a obenem umerjena in izdelana do skrajnrh nljans ne potrebuje ne priznanja, ne komentarja, ker \re sama i/ sebe kakor večni vrelec vsaktere muetnosti. 1'udi igralka g. Kavčičeve je potrdila v vseh (i/irih mnenje, ki je imamo o naši rojakinji, katere smo v resnei veseli. Dober je bil dramaturg g. Kralja in originalna ter komična literat u. Martinćeviča in baron g. Sila. Groteska je torej prav dolvo uspela in je tvorila dober konec sobotne prireditve. O muzikalnih točkah, ki jih ie spremljal z veščo roko g. prof. Mirk, pa .prepuščamo besedo strokovnjaku, ki smo ga naprosili za ujme nje. —c. • * • Poklicati bi bili morali strokovnjaka in reči: Ta program mislimo izvajati, tako ga mislimo razvrstiti in tako peli. Kaj se vam zdi? In jaz bi rekel: Pri prvem delu ste izbrali lepe pesmi. Savinovo Poslednje pismo -tudi poje g. Mezgečeva prav lepo, ker je pesem le re-i tati v, spremljan / motivi, ki slikalo pisanje pisma, pustni rog... drugače pa je spev priprost, l.ajovčeva Pesem tkalca« pa se poje malo drugače. Prej je treba silnega samozatajevanja, stroge šole, da se doseže "ritmična točnost in potem ne bodo krščene najlepše slovenske pesmi na našem odru na tako bled način. Ta tfesem je^mnogo, mnogo lepša nego smo jo čuli v soboto večer. Ima mesta, da ie človeku, kakor bi bil v cerkvi (*srce sem dala tkalcu ) in se skoraj od začetka neprestano stopnjuje. Cc na poliane neštetokrat slišana, ie bila sinoči zapeta tako, da si skoro ni mogoče misliti lepše. Drzna Norčeva pesem« mojstra Lajrvca pa se mora peti hitreje, drugače trpi značaj pesmi; zlasti v začetnem delti se je to opazilo; kjer se zlije \ pomladno hrepenenje, tam je vse lepo zopet prišlo do veljave. Drugi del zelo kontrastlra s prvim. V prvem dva tnlu-U.i talenta, ki Imata krvi in temperamenta dosti, a premalo šole. I epe. lepe Idealne pesmi, ki se le težko da,o zvesti, da ii:n ni kaj očitati. Tukaj pa dve pevki s pre cei sjedim glasom, in pesmi preracunjeiie na efekt. ina samo., tj. Pavjjnrna ima v ttoritudni legi zelo lep- in prijeten glas, v visini šefe spominja tia opereto, skvda ga je...; I ti'iii it \ višini premalo u.ijr^v-ui. ie nekako umetno, s pomočjo šrte. < i. Zamejcev a ima tuttf vrlfniTv glasn.'u. pr. "globino H i -drugo, a inisKtmt. da ji je treba se šole. a potem še le javnega nastopa. Tudi program je \ resnici čuden! Trsta Villiarjeva Rožica v njegovih skladbah je menda uvrščena med Mornarja in Nezakonsko mater ! je tuka, da se nam zdi. kakor da srno šli v abecednik po ljubezensko pesem; prebleda ie proti prejšnjim, (iriegova čudovito lepa leh I tebe dicit izgublja v prevodu nfrjimuH pol lepote. Se mnogo hledejši pa postaia v ste d preva1»BJ» dvospev iz- Buttertty<'! Istertftko Izgubi na pris4tM>sti romanca iz Oioconde , ker je le drobec iztrgan iz celote dramatičnega dejanja. Kdor je čul te pesmi v izvirniku vit povrhu še dobro izvajane, se ni mogel otresti v soboto zvečer nekih čudnih, UudomHšiiili uHsov... V Skednju, 23. marca 19*9. 1 - I. G. Zlato, srebro in dragulje kupuje po najvišjih cenah dobroznana urama in zlatarna A. Povit, v Trstu, Barriera veccbia 3 „fiospetliirsko tfrtittvo" pri Tirom — Sv. Marija Magdalena Zgernja stev. 77 — iiie M Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem 4» zmmcem tužno vest, da je naš HuWje*i s«^fog. oče. brat, stric in svak, gospod . „, ... . Mirko Perltsvc posestnik v Vipavi v starosti 50 let, jjrevMeu s sv. zakramenti, po kratJii in muc t) i bokzn-i, Izdihnil svojo hkago dušo. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil danes, dne 25. t. m. ob 4 popoldne iz mestne bofrrtšnlec naravnost na pokopališče. . Trst, 25. 3. 1919. ŽALUJOČI OSTALI. Novo pogrebHo podjetje, Trst. _ HALI OGLASI spiM krčmoiifl ali MlaimilaL Vstop takoj. Pojasnita daje g. fran Tiwšt. Sv. M. Zgornjra 77. Prošnje nasloviti na odbor. Tropinovec, konjak, mm, pettn* kovcc, Hrtzanski, maršala, Flortan, hruškovcc in razni likerji se dobijo po znlftaaih eanah pri tvrdki Jakob M«, M, il. m i« i SklodtSče » U »^'Kulturi« S?1. sis/'ft S5,. p„ ugodni rjtii. Fabrts. cl je i'il. l-errieni'm Millf. ItmiHiln N ic v s0b°t° v Nar, II9UUI1D iloinu denarnica t mulini zneskom in uro. PoStenl najditelj je naproien, da jo t/ro5l vrata-riri Nar. doma. IfNIlhllfl ie vtramvajiiBoscttel-ltSUUHU to Seivota črna žensku torbica /. iloknmtdti (Mailon Albina) in denarjem. Najilitelj je naproien, da prinese dokumente in ključe ins. odd. Edinosti, denaj; najobdr/i 8898 £n*nrt«l sam, s pravico do pBfl UUSPOD zije, liSce 40-50 leltio h'.oiitltnko, ki ima tiiiico ali kakbiin industrijo v Trstu, flsatl ,Keti§ Fran" tjiavna po5ta. Tajnost zajam-fena. ___35CB n«Arin se oprava t>\ malo trgo PrUDu vino. Vrči in merice ?a olje, decimalna tehtnica in omare za tes!o. Antončif, Plaz/a Caserma 2, vratar. :H504 Al- Lr France lltternlre od L" Ilerrlga. ISčein to bnji 1 go, tudi rabljeno. I I. Com raercial« 9, III. levo, It 88 gospoda uli h'os lo-ilično za pon'eva-vanje italijanskega s pomočjo nemškega jezika. IJ1. Oeppa L»a, vr. 47. P m I^ftVtl F'idno služkinjo /a iHClIl domača dela. Nfuks (Jiilič, nI. Petronio I. 2119 Danes, v torek, sokolovi dvorani (Nar. dom) Hrnmnir fK°dnii semen>ki ^PLES; /ačetek ob 8 zvečer; nrompir, ».ona-prve Vlite go.^ y gt.ed0| obl6(ljllli ples. navaja; začetek oh 8 uri zvečer. Voditelj._ 3310 se stanovanje obstoječe iz kuhinj« in 2 ali 3 eob za takoj. Ponudbe na ins. odd. pod „Takoj". VHAtnnlM se vdobi (iromplr v ul. Giulia 11, Peternel. 3487 Cario Denk & Gfov, Lieniiardt Trst, ul Campanlte 5. Komisije in zastopstva. lika žalna miAna laja. PRODAJA. NA PEBBLO: Zophir, Oxford, madapoli»n, bombaževi na. žepni robci, brisače i. t. d, od najboljših tvrdk. . A^aki dan prihaja novo blago. ——'-■ Zobozdravnik Dr. Hratek Tr»t — Corso 24 — I« n. — Tr*«.. Ordinira od 9—12 dop. in od 3—6 pop. Breztolesho Izdiranje zob. »Manje in umetni mi •i K. Hit liona* Kodik 36. Istra, y|ij(| odmleka 30 in ih litrov it prodajo. .Mitkiiina I.aak, ul. "osi. 9. _ 34#3 MAlliflbfl isdtalul« in nmodtr-nuuilinu Ilira elegantne klubu-kr. Ima tudi pripravljene po tiialdh venah. Modni salon ul, Barriera .št, 15. III. MM IMUftli tii poučeval otroke IjuU-UlllClj ske sole. Pride tudi na dom. Cene smerne. Sv, Ivan spodnji «»28, i. aipi pouiujc fraucosko, Mu« in italijansko UčitetHco an^lc............... sprejema I - 3 pop, Rutftfero Mauna im 9. u. IIhUM sprejema popravila ur vseli UIUI vrst; delo toino, tene zmerne. Velkavrli.jil^ Tijor 5. III. H4S7 Pldvtibo vs'ke vrste p° 160 k Lllljlinc kg lil orkostron se proda. Od pol 1-3 lM. Traversale al Bosco 4, vr. 7. m Olcool se dobi pri JAKOB PERHAOC Trst, ul. Acque 6. Tri, ul. Pnte rosso 8. vem hI. ffimva 13 opozarja svoje cenjene odjemalce na bogato zalogo pristnega nnaiellt^i o volnenega lija zb moSke eMeHe. Cene jako ugodne. Tvrdka J. PARANA Trst, ulica Torrebianca 20. Telefon 29-53 prodaja veliko mnoiino VINA Gat ANTI (tudi v malih mnolinah) posestva GIULIO SCARSELLI v Florend. po K 12 steklenica od 2 lit