Št. 13. Trst, sobota dne 13. januarja 1912. Ljubljana Leto I. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Uredništvo in upravništvo v Trstu: ulica S. Francesco d’Assisi 20 — v Ljubljani: Poljanska cesta 7. Pesamezaa Številka 4 vinarje. Naročnina v Trstu-Ljubljani »e sečno K 1.20; po poSli mesečno K 1.60; četrtletno K 4.50 ; pollet«« K 9.—; celoletno K 18.—; za im»-zemstvo celoletno K 28.—. Rokopisi se ne vračajo, nefrankira»a pisma se ne sprejemajo. Oglasi: 8 vinarje l mm. visokosti Sesterostolp-ne vrste. — Za odgovor je priložiti znamko. Svetla točka. Slovencem se godi slabo, ker smo-deležni povsod kjer živimo, samo krivic, o pravici smemo pa samo — sanjati. Povsod je tako, na naših narodnih mejah, kakor tudi r središču, kjer se bojujejo naše stranke za to, katera bo bolje zapisana pri vladi, katere naklonjenost smatra vsaka za pravo bla-godat. Zato nazadujemo Slovenci na vseh koncih in krajih, na ,vseh poljih našega narodnega življenja. Nazadujemo povsod: na severni meji in v središču, samo na Primorskem zabeležujemo lahko večje ali manjše uspehe, ki jih moramo pripisati dvem okoli sčinam : prvič pokazuje naš primorski element več odporne moči, kot jo pokazujejo Slovenci na Kranjskem, Štajerskem in Koro škem in, drugič, na Primorskem nimamo opraviti z Nemci, temveč z Italijani, ki nas sicer ne sovražijo nič manj kot Nemci in bi nas prav radi uničili, ali niso niti od daleč tako močni kot Nemci, ki imajo razun svoje prirojene vztrajnosti v delu, na svoji strani tudi ves državni aparat, ki se nahaja v njihovi službi. Bodimo odkritosrčni in priznajmo resnico. Ko bi imeli Slovenci na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem proti sebi samo Nemce kot take in ne tudi ves državni aparat, bi gotovo tudi tam lahko zabeležili večje «spehe, kot jih moremo zabeležiti sedaj. Državni aparat nam niti na Primorskem ni prijazen, ali tako sovražno vendar ne nastopa proti nam kot na Kranjskem, Štajer* skem in na Koroškem, kjer stoji očitno in odločno na strani naših narodnih sovražnikov in to je tudi eden od vzrokov, da smo Slovenci posebno v Trstu zadnja leta močno napredovali. Oficijelni slovenski tržaški krogi .se tudi prav radi ponašajo s temi uspehi, česar jim nihče niti zameriti ne more, ker resnica je, da je bilo treba veliko truda, predno so se dosegli toliki in taki uspehi, ki bi pa mogli LISTEK. Nostradamus. Šesto poglavje. Pot k Skrivnosti. IV. Oporoka mrličeva. Snel je svetilko, ki je visela na steni in mu je pomolil rekoč: „Pojdi, mi ne moremo ničesar proti tebi, a tudi ne moremo ničesar za tebe. Išči si svojo pot in nadaljuj jo, ako si upaš.“ Magijci so se vrnili k svojim sarkofagom in se pogreznili nazaj v grobove, ki so se zaprli nad njimi. Nostradamus si je obrisal čelo in pogledal okrog sebe. V luči njegove svetilke so se mu prikazala odprta vrata. „Ah, to je pot do skrivnostiu, je zamrmral sam pri sebi. Smelo je prestopil prag ; in ko se je ozrl nazaj, je videl, da se vrata neslišno zapirajo za njim. Nahajal se je v širokem hodniku, naglih korakov se je napotil po njem, držeč svetilke v roki Kmalu je zapazil, da se spušča hodnik čimdalje bolj strmo navzdol in se oži, dočim se strop znižuje. Čez malo minut je mogel hoditi le še s sklonjeno glavo, čez četrt ure se je plazil po kolenih, in kmalu nato se je vlekel po trebuhu, biti še večji, ko bi se počasi, nekako sramežljivo, ali sigurno, ne razvijalo tudi v Trstu t. zv. frakarstvo, ki je posebno na Kranjskem ljudstvo popolnoma odtujilo inteligenci, tržaški „Narodni domJ, ki bi moral biti v pravem pomenu te besede ljudski dom, je v tem oziru popolnoma enak enaki instituciji v Ljubljani, ki je ljudstvu popolnoma tuja, kakor je tudi slovenski tržaški delavec v Tržaškem „Narodnem domu“ prava — bela vrana. Najmanj 90% tržaških Slovencev pripada gotovo delavskemu stanu in zato bi moral biti vsak tržaški Slovenec, ki hoče narodno delati, demokrat od glave do pete, Vsako frakarstvo v slovenskih narodnih vrstah posebno v Trstu, bi moralo biti popolnoma neznana stvar, ker delavskega slovenskega ljudstva v Trstu se ne bi smelo smatrati samo za dober materijal pri volitvah in drugih prilikah, ko je treba manifestirati številno moč tržaškega Slovenstva, delavstvo bi se moralo pritegniti k sodelovanju in soodlo čevanju pri vseh naših narodnih institucijah. — Vse naše narodno življenje v Trstu se mora razvijati na demokratični podlagi v najširšem smislu, osebni boji za prvenstvo bi morali popolnoma odpasti, vsako klikaštvo popolnoma izginiti in potem bodo naši uspehi še večji, ker bo v boju sodelovalo na tisoče novih sil, ki se držijo sedaj po strani, ker tavajo še neprebujene v temi narodne nezavednosti, .iz katere jih more zbuditi samo vsestransko podrobno izobraževalno delo. Že danes je Trst svetla točka na temnem slovenskem ozemlju, ako se pa slovensko narodno življenje v njem razvije v zgoraj označeni smeri, postane svetilnik, ki bo razširjal svetlo luč tam gori do naših severnih mej in s ponosom se bodo ozirali vsi Slovenci nanj — na svojega učitelja in voditelja. kajti iz hodnika je bil nastal tesen rov. Ta rov se je ožil čimdalje bolj, Nostradamus pa je lezel naprej, poln divjega poguma i kadar je začutil, da nu peša srce, je mrmral: rDoseči hočem vse znanje, da zadobim vso oblast. Kadar se vrnem na zemljo, se bom moral boriti proti najmogočnejšemu kralju tega sveta, ako se hočem maščevati nad tem kraljem in nad vsemi onimi, ki so mi zdrobili srce. Oh, zagrabiti jih drugega za drugem in poteptati njihove duše, kakor so oni poteptali mojo!“ Ko je tako pozval na pomoč duha maščevanja, se je začutil Nostradamus močnejšega od smrti; z nebesi in s peklom bi se bil spustil v boj . . . Takrat pa so ga zopet obhajali trenot-ki strašne srčne tesnobe; obupno ihtenje ga je grabilo za grlo. Lezel je dalje Roke so mu krvavele. Kolena so se mu vdirala na ostremu kamnu. In vseeno je lezel naprej, naprej. Naenkrat pa je postal rov tako ozek, da ni mogel več dalje. V glavi se mu je za-svitalo, da se je zmotil. Poizkusil je zlesti nazaj. In ta hip je začutil, kako ga do mozga prešinja groza; ležal je po dolgem v svojčm rovu in ni mogel dalje, ni mogel nazaj. Čudež se je bil zgodil: tik za njim so se bile strnile granitne stene in se zarastlel Oddaljen glas je zaklical: DNEVNE VESTI. Imenovanja v gosposko zbornico. Kakor ve nemško časopisje poročati, bo v kratkem uradni list priobčil cesarjevo imenovanje trinajstih novih Slanov gosposke zbornice, da se tako spopolni t. zv. „numerus clausus*. Listi že omenjajo celo listo onih „ srečnih", med njimi se nahaja tudi_ bivši deželni glavar vojvodine Kranjske pl. Šuklje. Zastonj pa iščemo med njimi ime bivšega drž. poslanca jn senatnega predsednika dr. Friderika Ploja, čeprav smo takoj po volitvah čitali v listih, da bo tudi on imenovan v gospodsko zbornico. — „Jutra“ v Ljubljani zmanjkuje. V Ljubljano moramo pošiljati več izvodov „JutraB ker ga je začelo v mnogih tobakarnah — primanjkovati, ker se vse razproda. V Ljubljani in v Trstu „Jutro« napreduje in se lepo razvija in tuli z dežele nam prihajajo vedno novi naročniki, ki nam izražajo svoje simpatije So pač slabi računarji gg. v „Uči-teljski tiskarni, ki so mislili, da stopi >Dan“ na mesto „Jutru", pristopili so pa vsi čita-telji prejšnjega ,Jutra", k novemu, tržaškemu ,Jutru*. Tepci so nekateri tržaški prijatelji,Dneva1 ki jih veže z »Učit. tiskarno" sorodstvo, ker sicer ne bi razširjali laži, da stoji „Jutro“ t zvezi — z laškimi liberalci! Ako že hočejo lagati, naj bi vsaj pametno lagali in ne bi spravljali »Jutra* v zvezo s klerikalci, potem pa z laškimi liberalci, ker takih laži jim vendar niti najn mnejši človek ne bo verjel. Razmere v moščanski občini in socija- listi. Iz Most pri Ljubljani nam poročajo: Vsi napredni listi so se obširno pečali z tožbo našega gerenta Oražem proti naprednjaku g. Černetu, le „Zarja“ se ni oglasila in ni niti besedice poročala o izidu te tako važne tožbe. Sedaj se je konečno oglasila tudi „Zarja“ in prišla do žalostnega zaključka, da je šlo pri tej obravnavi le za osebnost Moščanski socijalisti so zelo čudni ljudje. Možje, ki mislijo v resnici trezno in imajo „Tu poginjajo norci, ki so hlepeli po znanju in po oblasti!" „Oh !u je^ zahropel Nostradamus. .Torej so se norčevali z mano in me preslepili ! Umreti! Umreti tukaj in se zadušiti v prestrašnem smrtnem boju! Umreti, dočim živi sin Franca I. srečno in brezskrbno, dočim se Roncherollesu, Saint-Andreju, Loyoli in vsem, ki so mi ubili dušo, smehlja zdravje in blagostanje !* Zmanjkavalo mu je zraka. Dušilo ga je ... V mislih sta se mu prikazala porogljiva obraza Roncherollesa in Saint-Andreja V tem obupu smrtnega boja je Nostradamus srdito porinil telo naprej ... In glej, mahoma se je razširilo pred njim. Krik mogočnega veselja se je rodil v njegovem srcu. Toda ugriznil si je v ustnice do krvi, da je premagal ta vzklik, ki bi bil ovadil njegov strah in obup tistim, ki so ga gotovo poslušali in morda tudi skrivaj opazovali. Lezel je dalje. Rov se je širil čimdalje bolj; čez nekaj minut je zopet postal hodnik, ki pa se je spuščal strmo navzdol. Strmina se je končala mahoma ob robu širokega vodnjaka s svetlimi stenami. Ali je bil tukaj konec peklenskega popotovanja v globočine pod veliko piramido ? Ne! . . . Nostradamus je zagledal železno lestvico, o-bešeno na steno dozdevnega vodnjaka, in začel plezati po njej nizdol. Naštel je osem-insedemdeset klinov. najboljše namene, morajo molčati, dočim je politika in postopanje moščanskih „Oberso-drugov" socijalistični stranki naravnost v pogubo. S tena, da »Obersodrugi“ niso črhnili niti besedice o tožbi Oražem ca. Černe, so jasno pokazali, da so hoteli prikriti svojo skrito simpatijo, ki jo goje do klerikalcev v Mostah Njim gre pač samo za čast in za saržo, katero hočejo doseči s pomočjo ge-renta Oražma. Ni čuda, da pametnejši, so-drugi niso zadovoljni s to taktiko svojih voditeljev in sodijo rajše po svoje Preidimo k stvari. Dopisnik „ Zarje* pravi, da je šlo pri procesu Oražem ca. Černe le za osebnost. Ta trditev je nesmiselna in brez vsake podlage. Resnici na ljubo moramo konstatirati, da je imel proces le namen, odkriti vse nerodnosti ki so se vršile v naši občini. To se je deloma že posrečilo, kaj več se bo zvedelo pa še pred prizivnim sodiščem. Oražem sedi že celih 6 let v občinskem odboru, bil je prvi svetovalec, pred dvema letoma je postal župan in konečno še gerent Čisto jasno je torej, da je za vsak nered v občini v .prvi vrsti odgovoren glavar občine. Ne bomo navajali pozameznih stvari, ki nimajo nobenega pomena za nas navesti hočemo le par slučajev in prosimo za odgovor: 1. Kako je mogoče, da si je Oražem izbral za svetovalca I. Podobnika. 2. Čemu so raoščanski socijalistični voditelji kar naenkrat utihnili, dočim so še pred kratkim najhujše zabavljali čez Oražma in njegovo gospodarstvo. 3. Kako so ga mogli nekateri še celo zagovarjati in hvaliti, ko je bilo očitno, da je vladal velik nered v občini. 4. Kako to, da so ravno socijalisti tiste bilke, ki hočejo rešiti potaplajočega se Oražma iz vode. Oražem je s svojo župansko avtoriteto teroriziral ne samo odbore, ampak tudi svobodne občane ki plačujejo ogromne občinske doklade. Občinski odbor je bil ravno radi tega razpuščen, ker se je drznil upreti temu neznosnemu terorizmu. Pritožbe ki se danes vlagajo so prave ničle. Zakaj ravno sodrugi niso napravili v tem oziru nobenega koraka. Oražem je imel moč v svojih rokah in podpirala sta ga tudi deželni odbor in deželna vlada. Občinski odbor je bil pravzaprav samo na papirju, kajti Oražem je delal kar je hotel. Stališče, ki ga zavzimajo v celi aferi socijalis tični voditelji je silno žalostno. Čudimo se dejstvu, kako je mogel, I. Podobnik glasovati za predlog, nai bi dediči pokojnega tajnika Stareta pokrili deficit občinske blagajne. Predlog je stavil seve Oražem in Podobnik je glasoval takoj zanj. Sodrugi so gledali smehljaje na izid obravnave in se še sedaj delajo, kakor bi o vsej stvari ničesar ne vedeli. Narodno napredni volilci nočejo imeti nikakih stikov z „Ober-sodrugi“, govoriti hočejo sarno s poštenomislečimi sodrugi, katerih je v naši občini še vedno dovolj. Efi-jaltov ne mara nihče. Toliko v pojasnilo tistim, ki se čutijo prizadete. Boga kličejo na pomoč v goriškem deželnem zboru. Goriški deželni zbor je postal sila pobožem Pri slovesni maši so klicali poslanci večine (slovenski klerikalci in laški liberalci, ki imajo skupaj dva glasova večine) boga na pomoč. Iskreno so molili. Pri otvoritvi deželnega zbora se je zopet ponavljala ista igra. Tako deželni glavar, kakor tudi vladni zastopnik sta pošiljala svoje srčne želje do boga in obračala oči proti nebu za pomoč in blagoslov k plodonosnemu delovanju. Take komedije še ni bilo v nobenam deželnem zboru. Nižjeavstrijski deželni zbor je klerikalen do kosti, pa poslanci puste boga pri miru. Tu v goriškem deželnem zboru pa so se čuli vedno in vedno le glasovi: .Nebo pomagaj! Bog pomagaj !“ Slaba jim mora presti. Daleč so prijadrali brezvestni klerikalci in šele sedaj v teh razdrapanih in raztrganih časih so se naučili ti klerikalci moliti. Kdor moliti ne zna, na morje naj se le poda. — Srčnih želj klerikalnega režima pa bog ne bo uslišal in deželni zbor se bo moral lepo — raziti. Štajerski deželni zbor. iz Celja poročajo: Zadnje dni pred zasedanjem deželnega zbora v Gradcu je bilo po Spod. Štajerskem več shodov slovenske napredne stranko, ki so se izrekli za delozmožnost štajerskega deželnega zbora in protestirali v posebnih resolucijah proti nadaljevanju obstrukcije od strani slo- venskih klerikalcev. Tudi nekatera okrajna zastopstva so se pridružila tem resolucijam. Tako je sklenil okrajni zastop v Gor. Gradu resolucijo, v kateri se poživljajo vsi deželni poslanci brez razlike, da omogočijo delozmožnost deželnega zbora, da ne bi okraji trpeli velike škode, povzročene z izostanjem deželne podpore. V tem smislu pisano resolucijo je gorenjegraški okraj poslal vsem štajerskim deželnim poslancem. Pri pogajanjih za delozmožnost istrskega dežalnega zbora. Ta nesrečna dežela, ki je sila od nekdaj izsesavana od laških mogotcev, ne bo imela kakor kaže še dolgo časa onega mira, ki je potreben, ako se boče vspostaviti lulturne in gospodarske razmere na pravilno stališče. Nekdaj so Lahi izsesavali z uprav izkoriščevalnimi posojili ubogo istrsko rajo, sedaj pa, ko se je kmet prebudil, hočejo aški mogotci preko narodnih poslancev, oziroma preko njihove popustljivosti še nadalje držati narod v temi, ter ga izžemati, kolikor se pač še da. S tem da se naši poslanci sploh pogajajo z Lahi, kršijo voljo naroda, ki noče čuti ničesar več o kakem kompromisu. — Ako so v narodnem boju osiveli ,Istrski Sokolovi“ znali narod probuditi in prestali vse one muke, ki so jih pred narodom postavile v luč pravih narodnih mož, naj bi še sedaj, ko je treba samo slediti volji naroda, storili popolnoma odločen korak, ki bi Lahom enkrat za vselej prestrigel račune. Slovanska moč v Istri je že toliko razvita, da se nam ni bati da podležemo. Pravica! Tržaški magistrat je v e ni svojih zadnjih sej odločil za svoje uradnike tako tudi učitelje, drag. doklado, t t. 25 od sto od stanarine. — Učiteljice so izvzete ! — Človek si ne more kaj, da ne občuduje vzorno pravico, s katero pita magistrat svoje učiteljice Na državnih šolah uživajo učiteljice in učitelji isto plačo, to je stara stvar. Slov. učiteljice trž. okolice pa imajo več ur pouka kakor učitelji, ln to radi ročnega dela ali zato 15 od sto manj plače in sedaj še manj draginjske doklade — Toda saj to prepustijo učiteljice poročenim tovarišem gotovo drage volje — četudi bivajo vsi na svojih posestvih v lepi okolici Trsta, tedaj v ugodnih gmotnih razmerah. Samo plača, ta naj bi bila enaka. — Iste študije, isti trud (v tem slučaju večji trud), zato isto plačilo. Prej so imele učiteljice 80 od sto plače svojih kolegov. Pred letom so dobile 5 od sto več. Zato pa so bile sedaj zapostavljene. Obljubilo se jim je izenačenje o-beli plač. Obljubilo ! Mogoče naj čakajo zopet tolko časa kakor so čakale na tistih 5 od sto ? Ni častno in junaško izkoriščati šibkejšega. Bodimo pravični, le pravični i Hrvaški sabor. Kakor poroča „Obzor‘ iz dobro informiranih krogov, se vrši prva seja novoizvol.jensga hrvaškega sabora v ponedeljek dne 15. t. m. Gotovo je, da se sabor nahaja pred novo krizo, kajti Tomašičeva vlada nima večine in je tudi ne bo mogla dobiti. Faktično so danes vse hrvaške stranke v opoziciji, četudi združeni pravaški klerikalci niso povsem zanesljivi. Za prvo sejo vlada po vsem Hrvaškem velikansko zanimanje, kajti pričakovati je velikanskih škandalov. Tomašičeva stranka narodnega napredka je sklicana na konlerenco za nedeljo dne 14. t. m. Kaj namerava vlada s saborom ni znano. Hrvaški listi napovedujejo že sedaj, da bo sabor že v prvi seji odgo-den ali pa celo razpuščen. Našim cenj zunanjim naročnikom sporočamo, da je najbolje, ako nam pošljajo naročnino po poštni nakaznici, dokler nimamo čekovnoga računa pri poštni hranilnici. Začetkom februarja razpošljemo položnice poštne hranilnice. Naročnina naj se pošilja na glavno upravo „Jutra“ v Trst, Via San Francesco d’Assisi 20. Tržaško koles, društvo „Balkan“ sklicuje za nedeljo dne 21. januarja t. 1. ob 3. uri pop. volilni sestanek v kavarni „Minerva*, za vse člane Trsta. Dutovlje in Zgonika z dnevnim redom: 1) predložitev volilnih imenikov ; 2. volitev volilne komisije in sestavo liste kandidatov. Ob enem se razpiše V društveni občni zbor za nedeljo dne 11. februarja, 1. redni občni zbor oddelka Dutovlje za dne 2. februarja, I. redni občni zbor oddelka Zgonik za nedeljo dne 28. t. m. Dnevni red se objavi pravočasno. Ker gre za jako važne sklepe prosimo polnoštevilne udeležbe. Nadalje prosimo vse člane, kateri niso še poravnali članarino za leto 1911. da jo blagovolijo poravnati. Sprejemajo se novi člani. Sedež društva kavarna „Minerva“. Podružnica Ljubljana I. avstrijskega društva državnih uslužbencev priredi v soboto dne 20. januarja 1912. v veliki dvorani Narodnega Doma plesni venček, h kateremu se sl. občinstvo najuljudneje vabi. Godbo obskrbuje slavna kapela c. in kr. pešpolka vitez pl. Milde iz Celovca. Začetek ob 8. uri zvečer. Inseratna naročila sprejema glavna uprava »Jutra* v Trstu in uprava .Jutra* v Ljubljani. oenj. inserente opozarjamo na vspeš-nost inseriranja v tako razširjenem dnevniku kot je „Jutro“. »Sokolski raj» pod imenom: v sladkem zavetju pod rosniki priredi ,,Sokol I.“ t „Mestnem domu“ danes zvečer ob 8. uri. — Sodelajeta društveni orkester in član slov. opere gosp. Bukšek. Vstopnina 1 K, za člane 60 vin. Nekdo po nedolžnem obsojen na 20 let ječe ? Neki goriški Slovenec, rojak iz Ajdovščine v vipavski dolini, prebiva že 22 let v južni Ameriki v kraju La Plata. Dne 8. novembra 1911 jfe pisal pismo senzacionelne vsebine v svojo staro domovino ki je te dni dospelo v Gorico na uredništvo »Soče*. Iz pisma posnemamo, da se je ta slovenski rojak v La Plati že pred kakimi 15 leti seznanil z nekim človekom, ki je bil porojen v Ajdovščini, in bil sin nekega čevljarja iz Auronzo, dežela Belumo v Italiji, Sandegia-corao po imenu. Sin tega čevljarja je bil njegov znanec in se imenoval Feliks, ki se je na svoja stara leta vrnil nazaj v Italijo in je umrl meseca januarja lanskega leta r Nervi pri Genovi. Rojak v pismu obširneje opisuje tega človeka in pripoveduje: Ta človek je živel veliko let v La Plati in večkrat je napravil kake veselice na svojemu domu, to je ples, petje, pitje in povabil vse svoje znance. Tudi slovenski rojak je bil večkrat na veselici, ali po veselici ni vedel, kaj je imel — tako poroča — skoro vsakikrat se je zjokal in mu je, ker je iz istih krajev, bil dvakrat naročil, da ko on umrje, naj stori to dobroto, da piše v Ajdovščino, da je on ubil enega župana iz Kamenj in da je neki drugi njegov prijatelj moral biti zaprt menda 20 let. Sodijo, da se je zagonetni umor izvršil pred kakimi 30 leti. Proti četrti božji zapovedi. 34 letni, o-ženjeni Janez Lelič, posestnik v Pobrežu pri Ptuju se je sprl s svojim očetom, ker mu ni hotel dati denarja. Radi tega je v jezi pograbil za sekiro in zamahnil ž njo proti njemu. Konečno ga je še osuval z nogami. Sodišče je surovega sina obsodilo na en mesec težke ječe. Pijane surovine. 26 letni posestnikov sin Jožef Puh iz Ptuja, 1(5 letni Janez Jager in Alojzij Visenjak, samski čevljar v Zagorcih so dne 12. novembra t. 1. popivali v gostilni v Dragoviču. Ko so se pošteno napili, so odšli iz gostilne, se na cesti sprli med seboj in pošteno stepli. Konečno so se vsi skupaj vrgli še na posestnika Martina Ku-pliča, ki jim je prišel ravno nasproti in ga nevarno ranili. Kupliču se je le z velikim trudom posrečilo pobegniti in uiti v gozd. Toda suroveži še niso mirovali. Na potu proti domu so napadli še več strank, ki so bile vse večalimanj nevarno ranjene. Sodišče je vse tri napadalce za njih junaštvo obsodilo na 8 mesečno težko ječo. Vlom v trgovino. Dne 4. t. m. je vlomil neznan tat v trgovino Josipa Praznika v Ko-karjih pri Mozirju in vkradel 336 kron denarja v srebru in niklu. Enaki znesek v bankovcih je tat k sreči prezrl. Orožnikom se tatu še dosedaj ni posrečilo izslediti. Vlomilec si je izposodil v bližnji kovačnici kladivo in dleto in s pomočjo tega orodja zlomil križasta okna od skladišča trgovine. * Zanimiva konfiskacija Dunajski večerni list »N. W. Abendblatt“ je bil zaradi po-natiska nekegC budimpeštanskega poročila o govoru škofa Prohaske proti nadvojvodinji Avgusti zaplenjen. Od zagiftane ribice. Em genljiva pesemca po resnični dogodivščini dne.l. januarja 1912. (Spesnil Bav-bav.) Stoji Ljubljana bela mi, • ki „ dolga vas- ’i pravjo vsi. Skoz mesto reka mi hiti, Ljubljanica, rnorosta hči. V Ljubljanci riba plavala, veselo v nji je švigala. Slovenska ji politika nič sivih las ni delala. Poslušala govornikov, nikdar ni brala časnikov — to bil je svet neznan in nov za ribco, detece valov. Pa prišlo novo leto je, so v vodo padle cajtenge. Na njih oko je ribice obstalo neizkušene. Jih vzame ribica v roko, pa mamca ji veli skrbno : „Oj, Hčerka, pusti stvar le-to, ki se zagiftala boš z njo !u Pa ribica ni nič marala, ni mamice ubogala. Zato pa kazen je prišla — se z „Dnevomu je zagiftala. Obupno ribca zaječi: „V želodcu mojem gift leži — pomoči mi nobene ni . . .“ in svojo dušo izpusti. O „Dan“, nesrečne cajtenge, ki ribco ste zagiftale! — N« čudi se: je ^Dnevove11 Intriga matere ime . . . Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 12- jan. Kranjski deželni predsednik Božidar Schwarz pi. Karsten je imenovan za tajnega svetnika. Dunaj, 12. jan. Uradni list „Wiener Zei-tung“ prinaša danes imenovanje grofa Marija Attems-a za dalmatinskega cesarskega namestnika. Pariz, 12. jan. V dobro informiranih krogih se zatrjuje, da predsednik Fallieres ne poveri Bourgeoisu sestave novega kabineta, ker so mu zdravniki z ozirom na njegovo bolezen odsvetovali delovanje v javnem političnem življenju. Čisto gotovo prevzame Delcasse misijo, da sestav nov kabinet. Berlin, 12. jan. (dopoldne). Danes se vrše po vsej državi volitve v državni zbor. Vse stranke razvijajo intenzivno agitacijo in razpošiljajo na vse kraje volilne letake in oklice za svoje kandidate. V Berlinu volijo volilci v 834 volilnih sekcijah. Vodstvo socialne demokracije je razposlalo na vse svoje zaupnike in reditelje, poziv, da ohranijo v delavskih vrstah red in mir ter se vzdrže vseh demonstracij. Vsi nemški ministri volijo v volilnih lokalih v bližini Wilhelmstrasse. Kadar odda kak minister glas, ga fotografira lotograf za kinematograf. Najbolj intenzivno agitirajo socijalisti za svoje kandidate po vseh berlinskih okrajih. Policijski predsednik Jagow pa je odredil strogo varnostne priprave in je prepovedal časopisom izdajati odnosno naznanjati resultate volitev potom posebnih izdaj in naznanil na poslopjih redakcij. Carigrad, 12. jan. Včeraj zvečer je nastal velik požar v cerkvi Sv. Duha. Zakristija in zvonik sta se porušila. Dragocenosti so rešili. Razne vesti. * Število visokih šol na svetu. Statistika visokih šol na vsem svetu je dovedla do zanimivih rezultatov Na celem svetu je 220 univerz s približno pol milijona slušatelji. K tem je prišteti 75 tehnik s 73.000 slušatelji, 64 trgovskih in zemljedeljskih visokih šol s 24.000 učenci in 30 visokih živinozdravniš-kih šol s 6000 obiskovalci. Največ slušateljev ima pariška univerza (17.000), potem berlinska (14.000), nato pride mohamedanska visoka šola v egipatskem mestu Kairu z 10.000 slušatelji, potem moskovska z 9 tisoč pet sto, peterburška (9000), dunajska z (8.900). monakovska (7.100). budimpeštan-ska (7000) in newjorška z 6.500 slušatelji — * Moderni pesniki ljubijo pse. V modo so prišli psi tudi pri modernih pesnikih. Pred nekoliko dnevi je kupil italijanski pesnik in izlagatelj one italijanska junaštva v Tripolisu poveljičujoče bojne himne d’ A-nunzio psico Dorset Red po imenu za 716 frankov. Tudi francoski pesnik Maeterlinck z vso ljubeznijo neguje svojo dogo Golan-do. Kje je Pegaz? * Kopelj za hude žene. V francoskem mestu Galiors kažejo kletko, v katero so zapirali v prejšnjih časih nezveste žene. To kletko so pa potem vtaknili v mrzle valove reke, da si je ohladila nezvesta svojo vročo kri. Ta navada pa je bila vpeljana tudi na Angleškem. Toda tam so pa na ta način krotili Ksantipe. Če je bila žena preveč ie-zična in sitna, so jo položili na dva skupaj zbita hloda in jo na ogled občinstvu postavili na valove mrzle reke. Ta navada se je obdržala do 17. stoletja. Ker so pa sprevideli, da se mnoge ženske le nočejo poboljšati, so pa to kazen odpravili. * Politična debata vzrok pretepu. izLvo* va 12. t. m. poročajo: V nekem tukajšnjem restavrantu je prišlo med bratoma pri zadnjih vseučiliških kravalih ustreljenega dijaka Kocka, maloruskim drž. poslancem dr. Ce-helskim in deželnim poslancem dr. Baczyn-skim do hudih, nad eno uro trajajočih pretepov. Vzrok — vroča politična debata. Vsi politiki so odnesli znatne praske; a težko poškodovali so tudi natakarja, ki je hotel miriti. Hvala Bogu, v Ljubljani obstoja doslej samo eno »oštarijsko omizje“, ki goji politične debate in razprave. — V lase pa si še niso skočili. * Vsled ničemurnosii bfiračica. Policija je r Odesi na Ruskem aretovala ženo bogatega Abela Rosenberga, Saro Rosenberg, ker je na cesti beračila. Vsak dan zjutraj je oblekla žena in njen sin umazane in raztrgane obleke ter sta šla prosjačiti po odeških ulicah miloščine. Pred okrajnim sodiščem je izpovedala Sara Rosenberg, da berači že par let, in sicer zato, da si more kupiti drage obleke in klobuke, v katerih se je potem zvečer kazala na korzu. Bogato beračico so obsodili na tri tedne zapora. * Minister o časopisju. Sofijska „Večer-na Pošta" priobčuje interwiew z bolgarskim naučnim ministrom S. S. Bobčevom o vplivu in važnosti časopisja na kuiturni razvoj narodov. Minister je izjavil, da je časopis v sedanji dobi najvažnejši kulturni faktor. Potrebno pa je, da se časopisje zaveda tega svojega poklica in svoje naloge. To idealno nalogo pa izvršuje časopis, če vestno in točno vrši svojo kulturno misijo in če vedno brani resnico. — Uvidevajoč važnost tiska -- je izjavil minister — sem odredil, da morajo vsi uradi v vsakem oziru podpirati časnikarje pri izvrševanju njihovoga poklica in jim vselej dati vse potrebne informacije. Le najvažnejših uradnih tajnostih se naravno tudi v bodoče ne bodo dajale ni-kakoršne informacije. * Koliko velja kardinalski klobuk. Rdeči kardinalski klobuk se ne dobi zastonj. No-sitelj ga mora prokleto drago plačati. Pred slavnostnim zborovanjem kardinalskega kon-zistorija mora vsak novoizvoljeni kardinal založiti 13.000 lir za honorar oziroma na- pitnino 44 ljudem. Volitev sama velja kar dinale 10.000 lir. Po starem običaju mora novoizvoljeni kardinal dati sveti propagandi vere 3000 lir v dar. Za ta dar dobi novi kardinal malovreden prstan in v slučaj, da bi umrl v Rimu, mu propaganda oskrbi slovesni pogreb. Dalje plača novi *rdeči duho-ven“ 12.000 lir za kolke, za tri bogate pojedine (Krist, sin človekov ni imel kam glave položiti) in za razne dobrodelne namene visoke darove, ki dosegajo velike svote, ker „potrebni“ in „v uboštvu se nahajajoči jetnik skuša izkoristiti na rafiniran način dobro voljo novoizvoljenega. Celotni izdatki za rdeči klobuk znašajo toraj okrog 60.000 lir. Še dražji je rdeči klobuk zunanjim kardinalom, ker morajo plačati visoke potne stroške osebam, ki jim prinesejo klobuk. * Mesto narkoze — hipnoza. Na vojaški medicinski akademiji so te dni izvedli izredno zanimiv poskus, ki je zbudil splošno zanimanje ne samo v ruskih zdravniških krogih, ampak po celi Evropi. Poskus je velike važnosti za medicinsko znanost. Pri neki operaciji so namreč uvedli mesto narkoze — hipnozo. Nekega na vnetju slepiča bolehujo-čega bolnika so najprije uspavali ali hipnotizirali, na to pa operirali. Poskus se je posrečil in bolnik je po operaciji izjavil da ni med operacijo občutil prav nikakih bolečin in sploh se ni zavedal, da ga operirajo. Ko so ga po uspeli operaciji prebudili, so zdravniki tudi opazili, da se bolnik neobičajno dobro počuti. Posebno važno za medicino pa je tudi to. da so zdravniki konstatirali, da niso za-mogli pri bolniku opaziti nobenega sledu bolečin in one splošne slabosti, ki drugače nastopijo pri narkozi. Tudi na ameriških vseučiliških klinikah so izvedli že večkrat slične poskuse. * Politična karijera. Na francoskem napravijo politični žurnalisti večkrat izvanredno karijero. Najprvo žurnalist. zatem poslanec v zbornici in nato član kabineta. Ravnotako politično karijero je napravil sedanji francoski mornariški minister Theophile Delcasse, ki je mimogrede omenjeno starec 60 letih. Iz skromnih razmer se je po svojih dokončanih vseučiliških študijah — študiral je mo-droslovje in literaturo — posvetil žumalistiki in je postal urednik oportunističnega lista „Republique Francaise“. Iz uredništva si je uravnal pot v francosko poslansko zbornico in cd tu v ministrski kabinet. L. 1898. je Delcasse prevzel v kabinetu lirissonovem ministrstvo zunanjih zadev, Glavna njegova politična naloga je bila vsestransko se pripraviti na ponovno vojno z Nemčijo, vneto je propagiral idejo maščevanja. Da bi Nemčijo čimbolj osamil, se je trudil z vsemi močmi Rusijo pritegniti še bolj k Franciji in je skušal iz rusko francoske dvozveze ustvariti močno rusko-francosko - angleško trozvezo, Delcasse je našel tla. Tudi tedanji angleški kralj Edvard VIII. je zasledoval slično poli tiko proti Nemči.i. Trozvezaje bila ustanovljena ! Seveda je Nemčija moč odnosno vpliv v trozveze s postuminskim dogovorom z Rusijo skušala zmanjšati in Angležko okrože-valno politiko nasproti sebi omejiti Sedaj je zopet Delcasse po de Selvesovi demisiji resen kandidat z ta tako važni ministrski portfelj. Ali se bodo Francozi zopet ogreli za ofenzivno Delcasse-jevo politiko proti Nemčiji 'i Odgovor na to vprašanje nam bo dala najbližja bodočnost Mali oglasi. t\ ko s pletni postelji z žimnica ni, blazina ni in -UVO odeja i i, »e takoj prodaste. Poizve sevupravi „Jtitra“ v Ljubljani. a a j se zračna svetla soba e posebnim vhodom UU.tlui z opravo ali brez nje takoj ali s 16 jano-varjein. Ahaclova cesta 6. n j se „Slovenska' ljudska kavarna" v ulici jTiOCld Solitario št. 16, Trst. /\ a j se lepo mcblovana mesečna soba a 15 januarjem na Poljanski cesti št. 3., pri-tli je v Ljubljani. Trgovski prostori „ajemd vJe°6 Pove°'W- tt*j Š -farič Radeju pri Zid. moslu. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Hllan Pint. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v lrstu. A 1/B/ ljubljanske okolice r. z. z n. z. obrestuje hranilne vloge po Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. 2/Jl - Mul ' U hrez 1 ibljani brez vsakršnega odbitka. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: nad pol milijona. Adresar lei%vsebuje __ splosne praktične tabele, železnice, pošte, politično, finančno in deželno upravo, sodišča, šolstvo, klerus, zadružništvo, krajevni reper-torij, naslove protokoliranih in neprotokolv-ranih trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, odvetnikov, Hotelov m društev na Kranjskem, splošni naslovnik za Ljubljano Ud. izide v par dnevih v založništvu tvrdke Universal v Ljubljani Cena lO. K.. Naslovne označbe vsebine so trijezične m sicer slovenske, nemške in italijanske. Vsak praktičen človek si nabavi „Adresaru, pridobiten trgovec, obrtnik in industrijec v njem inserira, umen konsument išče v njem producenta. NAROČAJTE NOVI jubilejni cenik M. RAVTAR delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana — Jurčičev trg št. 3 priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca Eiport kranjskih klobas. Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. — številka telefona 291. — x>oxxxxx>c>oo<>oo< Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster —v LJUBLJANI Sodnijska ulica št. 3. Dobe se tudi izgotovljena obnvala. Izdeluje prave gorske in telov. čevlje. >0000>50C>C> Hotel JHlBLiT na Jesenicah oddaljen 2 minuti od kolodvora, sobe za tujce, dobra kuhinja, najboljša vina, cene nizke. Kavarna z biljardom. LOVRO HUMER, hotelir. s koledarjem, ki se dobi tudi po pošti brezplačno! Za ženine in nenreste naj večja izbira, graviranje v poročne prstane zastonj. Najboljše ure „UNION“, — Največja izbira zlatnine in srebrnine. Za obilni obisk se priporoča Fran Čuden v Ljubljani nasproti Frančiškanske cerkve. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. -- Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka HB IKO H. SUTTNER, Ljubljana Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273 >cocco',xxxxxx: