LIST
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
•ZHAJA vsak četrtek
uredništvo in uprava:
jjJlOO Trst, Ulica Valdirivo 36, efon 60824. Pošt. pred. (ca-! "a Postale) Trst 431. Poštni plovni račun Trst, 13978341 °*tnina plačana v gotovini
T E D N I K Sj- 1703
Narodi želijo sami odločati o lastni osodi
E ne 1. septembra je poteklo natančno ^ let, odkar so vojaške enote Hitlerjeve - ernčije vdrle na Poljsko, s čimer se je za-eia druga svetovna vojna. V skladu s po-9odh0, ki
sta jo bili podpisali marca leta 'JS, sta Velika Britanija in Francija najedali vojno Nemčiji. Spopad je torej ta-°l zadobil širšo razsežnost.
Vse leto 1939 je Hitlerjeva Nemčija na-jevala s spreminjanjem političnega zem-jida Evrope. Potem ko si je leto prej pri-lucila Avstrijo, so njene čete v mesecu arcu vdrle na Češko, ki je postala nem-'1 Protektorat, medtem ko je bila Slova-Gproglašena za neodvisno državo pod scito Nemčije. Francija in Velika Brita-]a sta morali ugotavljati, da je bil spora-C, dosežen leto prej na pogovorih v Miin-ju, dejansko prevara, zaradi česar sta k °bvezali, da bosta nudili pomoč Poljski, 0tnuniji in Grčiji, če bi prišlo do napa-na njihovo suverenost.
Mussolinijeva Italija je aprila leta 1939 ^dla Albanijo, medtem ko je Hitler fc-,eva-l od Poljske, naj odstopi ozemlje, p ?e potrebno za koridor proti Vzhodni VlLsBi, kar je Poljska odbila.
^ Samo dober teden dni pred napadom ie Oljsko pa ja svet iznenadila vest, da Ml v Moskvi podpisan sporazum med Jmčijo in Sovjetsko zvezo (v Stalinovi ^tnosti sta go podpisala zonanja mini-r a Molotov in Ribbentrop), vsebina katera postaja prav ob 50-letnici začetka sve-n Vnaga spopada predmet največje pozor-sti široke javnosti. V sovjetski prestolnica Nemčija in Sovjetska zveza 23. av-usfa preci gg ieti podpisali nenapadalno ^°9odbo, ki naj bi veljala 10 let, se dogo-$ da se bosta posvetovali o vseh vpra-n Mih, ki zanimajo obe državi, in da bosta ® uiiren način odpravljali morebitne ne-jP0razume. Pakt Hitler - Stalin pa je vse-°val tudi tajni protokol — ta je zdaj pred-
iv	P°se^ne pozornosti — ki je določal jPounostna področja v vzhodni Evropi. Slo dejansko za uvod v razkosanje Poljske, Priključitev Litve, Estonske in Leton-e Sovjetski zvezi ter za priključitev Be-£aMje oziroma Moldavije, kar se je zgo-
0 še isto leto oziroma leto kasneje.
$a-^e glede na kasnejši razvoj dogodkov,
1 so prav narodi Sovjetske zveze plačali ^ ]večji davek v boju proti Hitlerjevi
iaT^ji’ ki ie niti dve leti kasneie duni-
l94l) prelomila dano besedo in napadla
dalje na 3. strani ■
TRST, ČETRTEK 7. SEPTEMBRA 1989
Tudi letošnji študijski dnevi Draga ’89 so bili uglašeni na tradicionalne teme, ki se ciklično vračajo. Predavatelji so obravnavali vprašanje ideoloških bojev med manjšino, vprašanje odnosov med različnimi narodi, problem narodne sprave in sedanje družbene ter politične razmere v Sloveniji v odnosu do ostale Jugoslavije in Evrope.
Vreme ni bilo najbolj ugodno, edino v petek, 1. septembra, je bilo predavanje na prostem, ostala dva dneva pa v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Zaradi prostorske stiske so številni udeleženci spremljali dogajanju po internem televizijskem zaslonu oziroma po ojačevalcih, ki so jih organizatorji postavili na dvorišču. Udeležencev je bilo veliko; šlo je v glavnem za ljudi iz matične domovine, za nekaj zvestih obiskovalcev iz zdomstva, in precejšnje število mladine iz Koroške. Posebno v nedeljo smo opazili nekaj več mladih obrazov kot sicer iz Trsta in Gorice.
Vprašanje ideoloških bojev med Slovenci v zamejstvu je bila tema uvodne o-krogle mize. Vprašanje sta osvetlila profesorja Ivan Verč in Tomaž Simčič, medtem ko je bil tretji govornik, Ferruccio Clavo-ra, odsoten zaradi bolezni. Okvirni naslov
LET. XXXIX.
predavanja je bilo vprašanje, ali je »manjšina — žrtev ideoloških bojev«. Oba predavatelja sta ugotavljala, da so ideološki boji prinesli slovenski narodni manjšini v Italiji dejansko veliko škode v smislu učinkovitosti. Oba sta posredno ali neposredno ugotavljala, da je v mlajših generacijah vedno bolj občutena želja po enotnosti. Simčič je zato izrazil željo, da bi naša narodna skupnost za mejo stopila na pot novih narodnopolitičnih izbir, v duhu e-notnega političnega nastopanja in idejno razvejanega kulturnega delovanja, v interesu boljšega jutri je zato nujno najti neko obliko sožitja.
Verč je ugotavljal, da doživlja družbeno in politično življenje pri nas neko mrtvilo, kajti zaradi ozkosti ideologij ni dialektike, to pa vodi v »blokirano mišljenje«. Zato se je zavzel, da bi znali posebno mlajšim generacijam posredovati tako vzgojo, da bi se izoblikovali v samozavestne in kritične osebe, ki so sposobne samostojno presojati in torej odločati. Po tej poti pa se utrjuje tudi narodna zavest in torej obstoj.
Sobotno predavanje dr. Staneta Baha »O problemih in rešitvah v multikultur-
dalje na 2. strani ■
DEVINSKO - NABREŽINSKA, ZAHODNO KRAŠKA IN ZGONlSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI prirejajo v Zgoniku 9. in 10. septembra 1989
Naš praznik
Spored:
Sobota, 9. septembra:
ob 15.00 odprtje kioskov in turnir v »BRlSKOLI«
ob 19.30 nastop folklorne skupine »LA C LIC A« iz Doline Aosta (v slučaju slabega vremena bo foklorna skupina nastopila v dvorani »A. SIRK« v Sv. Križu) ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day ob 00.30 zaprtje kioskov
Nedelja, 10. septembra ob 15.00 odprtje kioskov
ob 18.00 nastop mažoretk iz Ljubljane - Bežigrad ob 19.00 politična govora ob 20.30 ples z ansamblom Lojzeta Furlana ob 00.30 zaključek praznika
Delovali bodo bogato založeni kioski z dobro kapljico
VABLJENI VSI SLOVENCI
Rekordna udeležba na Dragi ’89
RADIO TRST A
■ NEDELJA. 10. septembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Krtek samovrtek.« Radijska igra (Aleksander Ma-rodič). RO; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 »Prežganka« — antologija humorja Borisa Kobala in Sergeja Verča; 12.40 Godbe na pihala; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na počitnice; 15.30 Počitniški rendez-vous; 17.00-18.30 Šport; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 11. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnki; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 »Muzejstvo na Slovenskem«; 9.15 Otroški kotiček: »Puša z dimnikom«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.15 Koncert Glasbene matice v stolnici sv. Justa v Trstu: hornist Zoran Lupine, orglar Štefan Bembi; 12.00 Sonatina za glas in klavir; 12.40 Oktet Suha Katoliškega prosvetnega društva Drava v Žvabeku; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 Premišljevanja za današnji čas; 16.00 ln ti, kam pojdeš v soboto zvečer?; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Izbor iz Kmetijskega tednika;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 12. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 9.15 Otroški kotiček: »Puša z dimnikom (Ernest Adamič); 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu; 12.00 Barvne sintonije; 12.40 Letošnji festival narodnozabavne glasbe v Števerjanu;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Kresničke; 15.30 Premišljevanja za današnji čas; 16.00 »Kulturnopolitiki« v kuhinji; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 »Magellanov oblak.« Nadaljevanka v osmih delih; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 13. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.15 Otroški kotiček: »Emil in detektivi« (Erich Kastner - Zora Tavčar); 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu; 12.00 Trst, mesto znanosti; 12.40 Folklorna glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 Iz zemlje gre v trto — o poeziji; 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 14. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 j Križem po svetu; 9.15 Otroški kotiček: »Emil in detektivi«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu;
12.00 Trst, mesto znanosti; 12.40 Mešani zbor Slavček iz Trbovelj; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deže'na kronika; 15.30 Premišljevanja za današnji čas; 16.r0 Koroški portreti; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
18.00 Četrtkova srečanja; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 15. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 V Evropi manjšin; 9.15 Otroški kotiček: »Emil in detektivi«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu;
12.00 Film in njegova vloga v naši družbi; 12.40 Folklorna glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 O tolmačenju otroške risbe; 16.00 Koncert za srce in orkester; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 16. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9 15 Otroški kotiček: »Emil in detektivi.« 10.00 Poroči'a ■ in pregled tiska; 10.10 Koncert Glasbene matice v | luteranski cerkvi v Trstu; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 Moški zbor Fran Ventu- , rini od Domja; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; '
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Filmi na ekranih; 15.30 O tolmačenju otroške risbe; 16.00 Med zemljo in sanjami; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
Rekordna udeležba na Dragi '89
■	nadaljevanje s 1. strani
nih družbah« je poslušalce seznanilo s tem, kako v Kanadi, kjer predavatelj živi in deluje, rešujejo odnose med različnimi narodi, ki živijo v tej severnoameriški državi. Podatki, ki jih je dr. Bah navajal, kažejo, da je Kanada odlično zakonsko uredila to vprašanje. Prav zato pa je bilo njegovo predavanje predvsem priložnost, da so diskutanti osvetlili probleme o mednacionalnih odnosih in problemih v Italiji in Jugoslaviji ter v Evropi na splošno.
Nedeljsko jutranje predavanje o »Vizijah in mejah narodne sprave«, ki ga je imel duhovnik za Slovence v Mtinchnu dr. Branko Rozman, je bilo vsebinsko gledano objektivno in umirjeno. Slišali smo tudi nekaj stvarnih predlogov, kako naj bi na resnicoljuben in pristen način vendarle povedali resnico o tragičnih dogodkih, ki predstavljajo v narodu veliko psihološko breme. To breme pa je bilo zaslutiti predvsem v diskusiji. Opaziti je bilo generacijski prepad. Mlajši in tudi ne več rosno mladi ljudje so problemom, ki so jih govorniki pri mikrofonu načenjali, prisluhnili že s tolikšno odmaknjenostjo, da so nekateri u-gotavljali, kako je to vprašanje narodne sprave dejansko nerešljivo, dokler so na eni in drugi strani osebna čustva še živa in razbolela.
Za popoldansko predavanje profesorja Franceta Bučarja na temo »Slovenija med Evropo in Balkanom« je vladalo precejšnje zanimanje, saj je dr. Bučar znan poznavalec in analitik teh razmer. Njegovo seciranje družbenih in političnih razmer v Sloveniji in Jugoslaviji je bilo natančno in argumentirano. Opozoril je na dogodke, ki kažejo na hude probleme znotraj slovenske družbe in njenega sedanjega vodstva. Opozoril je, da smo Slovenci kot narod ponovno postavljeni pod vprašaj, ali bomo preživeli. Svoj obstoj pa si bomo zagotovili le, če bomo dosegli dejansko suvere-
to
nost. Kako se bodo stvari razvijale, pa seveda vprašanje nadaljnjih političnih lZ; bir Zveze komunistov oziroma tega, kar si bodo znali in mogli Slovenci izboriti.
Letošnja Draga bi torej postala de zgodovine kot sicer zanimivo tridnevno srečanje na Opčinah, ki pa ni preraslo svojega že tradicionalnega obsega, če ne bi med nedeljsko popoldansko razpravo stopil k mikrofonu Vinko Ošlak in v ir116' nu iniciativnega odbora sporočil, da se Je na Opčinah osnoval odbor za pripravo pr vega Slovenskega svetovnega kongresa je organa, ki naj bi združeval predstavna ke matične, zamejske in zdomske Sloveni' je, da bi skupno skušali reševati tista vpra' šanja, ki zadevajo uveljavitev in rast slovenskega naroda. Ustanovni občni zbor Pa naj bi bil čez leto dni na prihodnji Drag1;
S predlogom, kateremu so dodali neka.1 opomb, so se strinjali tudi predstavniki ta' ko imenovane slovenske alternative, ki s° pristopili k mikrofonu in pozdravili P0^' do in udeležence. To so bili predsedni Slovenske demokratične zveze dr. Hubor. Požarnik, bivši predsednik prof. Dimiti Rupel, predsednik Slovenske kmečke z^e ze Ivan Oman in v imenu Slovenskega k ščanskega socialnega gibanja Lojze Peter le. Slednji je tudi povedal, da se sloven ska alternativa pripravlja na skupno na stopanje na bližnjih volitvah v SR Slove niji in da skušajo izoblikovati skupne ua črte za volilno reformo. Zamisel o Sle venskema svetovnem kongresu je P° pri tudi deželni svetovalec Slovenske skup nosti Brezigar, ki je dodal, da je treba u0 mudoma poprijeti za delo, če naj bi do Prl hodnje Drage postavili trdne temelje tenm1 vseslovenskemu organu.
Prihodnja jubilejna, 25. izvedba Drage’ bo zato po pričakovanju pomembno srec nje že zaradi napovedanega kongres3. Vprašanje pa je, kaj bodo naslednji U|e seci prinesli na slovenskem prizorišču ma in po svetu.
0 krizi v dežel
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na zadnji seji obširno obravnavalo krizo šeststrankarske deželne večine. O njej sta poročala deželni tajnik Ivo Jevnikar in deželni svetovalec Bojan Brezigar. Po obsežni razpravi je tajništvo imenovalo delegacijo za pogajanja in stike s političnimi silami za rešitev krize. V njej so deželni tajnik, deželni svetovalec, deželni podtajnik Andrej Bratuž, deželni predsednik Marjan Terpin, deželni podpredsednik Rafko Dolhar, tržaški pokrajinski tajnik Miro Oppelt in goriški pokrajinski tajnik Mirko Špacapan. Ssk zastopa mnenje, da je treba obnoviti dosedanjo šeststrankarsko koalicijo in prenoviti njen program, za katerega bo slovenska stranka vztrajala, da vsebuje dosledna stališča in stvarne obveze v korist slovenske narodnostne skupnosti.
Tajništvo je nadalje obravnavalo položaj v luži nove vlade in programskih smernic ministrskega predsednika Andreottiia. Razpravljalo je tudi o odnosih med slo-
venskimi političnimi in družbenimi Pre ■ stavniki v Italiji in poverila nalogo Pre omenjeni delegaciji, da sprejme pobude z razčiščenje položaja.
Ssk je z zadovoljstvom vzela na ^ nje spodbudno sodelovanje v okviru z£lVe ništva manjšinskih strank, ki so na evr<^ skih volitvah nastopile z listo FederalizeA’ To se je pokazalo na zasedanju evropsk ga parlamenta, v Rimu pa z opozoril0 valdostanskega senatorja Dujanyja na s vensko problematiko v razpravi o zaup ci novi vladi. Valdostanski poslanec Ca ri in sardinska poslanca Loi in ColuU1 pa so v duhu manjšinske solidarnosti Pre ložili v poslanski zbornici parlamenta!" vprašanje, ki ga je predlagala šolska k misija Ssk. Posl. Caveri je že pred časCL tudi s posebnim vprašanjem opozoril P° nega ministra na nevzdržnost omejevanj ga tolmačenja Londonskega memora
ma in Osimskega sporazuma glede slovenščine v poštnem prometu in
nd°' rabe
urad0'
dalje na 4. strani
Pozabljeni datumi francoske revolucije
V poplavi praznovanj 200-letnice francoske revolucije so pariški organizatorji hote ali nehote izpustili iz programa slavnostnih prireditev celo vrsto datumov, ki lTnajo vsaj iz zgodovinskega vidika dokaj Večji pomen od zavzetja Bastilije 14. juli-]a 1789, ki so ga pred poldrugim mesecem ni} Elizejskih poljanah proslavili s tolikš-^lTn poudarkom. Tako je 26. avgusta predlo natančno 200 let, odkar je Ljudska slilLpščina izglasovala izjavo o človekovih Pravicah. Prav tako pomemben datum, ki udi ni našel mesta v uradnih proslavah, )e noč med 4. in 5. avgustom, ko je Ljud-sku skupščina ob nepopisnem navdušenju poslancev in občinstva soglasno odpravi-a fevdalni sistem. Z odlokom, ki je obse-bornih 15 vrst, so odpravili zakonske, ^Pravne in gospodarske vplive fevdalnega SlSterna, s tem pa vse tisočletne privilegije v^dajočih slojev.
Se važnejši pa je vsekakor 26. avgust .89, ko je bila, kot rečeno, izglasovana !j;iava o pravicah človeka in državljana. udi besedilo tega ukrepa je zelo kratko, aJ obsega le uvod in 17 členov. O osnut-u so v skupščini razpravljali devet dni, pa ga odobrili z malenkostnimi po-PTavki. Izjava se sklicuje na politične in !ll-°zofske smernice Montesquieua in Rous-
V	prvem členu je rečeno, da se vsi lUdje rodijo svobodni in z enakimi pravi-Carni. Drugi člen zagotavlja državljanom naravne pravice kot so svoboda, lastnina l!j varnost. V naslednjih odstavkih so raz-eJijene svoboščine; tako ima n. pr. vsak Tžavljan pravico svobodno izraziti svoje Mnenje v govorni ali pisni obliki. Svobo-,a je neomejena, ne sme pa ogrožati svo-drugih.
Izjava o človekovih pravicah predstav-]a Pomembno novost, saj tudi s filozofske-stališča odpira nove možnosti moderne-®a individualizma. Vsekakor pa je poudar-faia vloga državljana, ki se mora podre-skupnim interesom.
. Tako pomembnemu dogodku pa v Franci vsaj za enkrat niso posvetili večje po-z°rnosti, kakor tudi ne na primer simpo-Zlia zgodovinarjev in filozofov, ki naj bi Ustavili v moderno luč pridobitve teda-!V'e.9 n časa. Vse kaže, da je šlo priredite-lerri proslav ob 200-letnici francoske revo-y°ije predvsem za zunanji videz, za mno-privabljanje turistov, medtem ko je p°9labljanje naukov in opozoril vročega kletja izvred 200 let ostalo nekoliko v °Zadju.
—o—
SOVJETSKI ZAPORNIKI
, V sovjetskih kazenskih in delovnih ta-°riščih je trenutno kakih 800.000 ljudi. piše sovjetski tednik »Argumenti i j.akti«i kj pa ne omenja celotnega števila J^di v raznih sovjetskih ječah. 2e ome-^Jena revija primerja stanje na tem pod-Q,°c.iu v Združenih državah Amerike in °vjetski zvezi.
Festival ob I/
Stresa, konec avgusta
Leto za letom se ob čudoviti in bohotni jezerski obali Lago Maggiore odvija znani poletni mednarodni glasbeni festival, imenovan »Settimane Musicali di Stresa« (Glasbeni tedni v Stresi). Slikoviti o-toki v tem piemontskem delu jezera — Isola Bella, Isola dei Pescatori ter Isola Madre, znani tudi pod skupnim imenom Boromejski otoki — predstavljajo kar se da posrečen naravni okvir za pozno poletno glasbeno manifestacijo. Lahno šumenje jezerskih valov se tu v skoraj boleči modrini jezera lepo spaja z jasnim nebom, ki ga v večernih in zgodnjih jutranjih u-rah prekrivajo še rahle bele meglice; te skoraj tajinstveno zagrinjajo posebej tisti vodni rokav, ki mimo prej omenjenih o-tokov vodi proti švicarski obali tja do Lo-carna ...
V	tem prijetnem okviru je potekal letošnji osemindvajseti glasbeni festival v Stresi. Kot vsa leta je tudi tokrat potrdil visoko umetniško raven in pokazal na ze-
lo	domiselno repertoarno izbiro, prav tako pa tudi na izbiro ansamblov in izvajalcev. Vsekakor je umetniška politika tega festivala Severne Italije tudi letos ponovno potrdila že začrtano muzikalno pot, po kateri hodi ta manifestacija. Zvestoba v glavnem tradicionalni in klasični (v najširšem pomenu) glasbeni literaturi ter priznanim poustvarjalcem — to je pot glasbenih tednov ob velikem jezeru. Iz tega jasno izhaja. da tu ni mesta za sodobno glasbo našega časa, posebej ne za kakršnokoli avantgardo.
Kaj je bilo letos na svoredu? Festival je odprlo veliko simfonično-vokalno delo J. S. Bacha, in sicer Pasijon po sv. Janezu. S tem se je spet posrečeno potrdila tradicija, da se prireditve začnejo z monumentalnim delom velike baročne literature (oratorijem, kantato, mašo). Sledili so komorni ansambel Moskovskih virtuozov spet s klasičnim programom (barok in klasicizem), nato pa cela vrsta bolj ali manj svetovno znanih izvajalcev in skupin. Naj omenim le nekatere: pianisti A. Weissen-berg, N. Magaloff in Ph. Cassard, ansambli Camerata iz Berna, godalni ansambel milanske Scale, tržaški Trio, Rimski virtuozi. Med velikimi orkestri naj zabeležim simfonični radijski orkester iz Berlina ter orkester in zbor Bamberških simfonikov (z Brahmsovim Nemškim rekvijemom). Prav tako je bil, recimo, že običajen orgelski koncert v cerkvi sv. Ambroža (Viktor Lukas ter trobentač Maurice Andr e) itd. Poleg teqa še nagrajenci raznih mednarodnih glasbenih natečajev. Res zanimiv in 'pester program.
Sam sem se udeležil prvih dveh koncertov, ki sta bila oba na res visoki umetniški ravni. Za uvod je bil — kot že rečeno — na programu Bachov Pasijon po sv. Janezu, morda manj poznan kot je njegov tovrstni Matejev Pasijon. Vsekakor gigantsko in veličastno delo z vsemi tipičnimi Bachovimi glasbenimi primesmi: solistični deli, arije, dueti, recitativi; nato zbori v glavnem polifonske zasnove, polni drama-
elikem jezeru
Učnega naboja, kot solistični deli skoraj izrazito liričnega značaja. Izvajalci so bili Freiburger Bachchor in Freiburger Bachor-chester, dirigent pa Hans Michel Beuerle. Nastopilo je že pet vokalnih solistov, med njimi posebej omembe vredna sopranistka Edith Mathis in tenorist Peter Schreier. Delo je po večurni izvedbi sprožilo navdušen in spontan aplavz nabito polne dvorane Kongresne palače. V začetku je pred koncertom predsednik festivala dr. Italo Trentinaglia povabil vse na skupno počastitev nedavno preminulega dirigenta Herberta von Karajana z enominutnim molkom.
Drugi večer so bili na vrsti Moskovski virtuozi. To je zelo znan in rafiniran komorni ansambel v godalno-pihalni sestavi. Njegov umetniški vodja in obenem prvi violina je Vladimir Spivakov, učenec znane ruske violinske in komorne šole. Za svoj koncert v Stresi so moskovski glasbeniki predstavili dela Johanna Sebastia-na Bacha in Wolfganga Amadeusa Mozarta. Prvega so izvajali Koncert v d-molu za violino, oboo, godala in continuo BWV 1060 ter Koncert v e-molu za violino in orkester BWV 1041 (glavni solist Spivakov). Salzburškega mojstra pa so predstavili Simfonijo št. 15 v G-duru, KV 124 ter vedno lepo Serenado v G-duru KV 525 »Eine kleine Nachtmusik« (Mala nočna glasba). Igra ruskih glasbenikov je bila sproščena, fina in precizna.
Glasbeni festival ob Lago Maggiore je tako lepo potrdil svoj tradicionalni sloves in ugled. Umetniška politika je prav gotovo vedno jamstvo, da bo ta visoko zasnovana muzikalna prireditev še v bodoče nosi-telj trajnih vrednot duha in umetnosti posebej.
Andrej Bratuž
Narodi želijo sami...
H nadaljevanje s 1. strani
Sovjetsko zvezo, je treba ugotoviti, da ce-
li	narodi še vedno trpijo za posledicami omenjenega tajnega protokola. To je predvsem primer treh, do leta 1940 suverenih držav ob Baltskem morju, katerih prebivalstvo javno in glasno zatheva, naj se tajni protokol tudi uradno razveljavi in naj se Litvi, Letonski in Estonski prizna kulturna, gospodarska in politična avtonomija.
Pol stojetja po začetku druge svetovne vojne, ki je tako usodno prizadela tudi naše kraje, prihaja v vzhodni Evropi, ki je bila prva prizorišče velike morije, čedalje bolj do izraza predvsem zahteva posameznih narodov, naj se jim prizna pravica, da sami odločajo o lastni usodi. To pomeni, da hočejo posamezni narodi — pa naj bodo še tako maloštevilni — sodelovati pri odločevanju temeljnih smernic lastnega nadaljnjega razvoja.
To dobro razumemo predvsem mi, ki smo pripadniki narodne manjšine sredi morja večmilijonskega večinskega naroda in ki zaradi lastnega obstoja, terjamo pravico do sodelovanja in soodločanja pri reševanju velikih in majhnih vprašanj.
O metanizaciji vzhodnega Krasa
Deželni svetovalec Ssk Brezigar je naslovil vprašanje na deželni odbor v zvezi z metanizacijo Vzhodnokraškega področja tržaške občine. Svetovalec se sprašuje, zakaj se dela še niso začela, čeprav obstajajo za to že finančna sredstva. Vse kaže, nadaljuje Brezigar, da se zadeva zavlačuje, dokler ne bi bil dosežen sporazum s prizadetimi domačini za lokalizacijo sinhro-trona. Tako naj bi metanizacijo teh naših vasi prikazali kot protidajatev. Poleg tega se širijo vesti, da bi dela zaviral tudi zaseben načrt za jahalno stezo, ki naj bi jo zgradili na zemljišču, namenjenem za plinovod.
Brezigar sprašuje deželni odbor, ali vse to ustreza resnici in kaj namerava dežela ukreniti, da se čimprej začne z deli.
To je ponoven dokaz mačehovskega odnosa oblasti — zlasti tržaške občine — do problemov kraške okolice, ki je v veliki večini slovenska. Mislimo, da je že skrajni čas, da se odnosi do nas spremenijo in da bo naša manjšina že enkrat znala pravilno oceniti na eni strani demagogijo posameznih politikov in političnih sil na drugi pa delovanje tistih, ki si resnično prizadevajo za rešitev nemajhnih problemov.
Spominska proslava ob 45-letnici
požiga štirih vasi
devinsko-nabrežinske občine
Sredi avgusta leta 1944 so nacifašisti požgali Vižovlje, Mavhinje, Cerovlje in Medjovas, da zgledno »kaznujejo nepokorne domačine«. Letos se je protifašistični občinski odbor za Devin Nabrežino spomnil tega dogodka s polaganjem vencev na spominske plošče v posameznih vaseh in s skromno osrednjo proslavo v Medjeva-si. Govoril je župan Brezigar, ki je tudi predsednik protifaštističnega odbora, in poudaril, da Slovenci kljub velikim žrtvam med drugo svetovno vojno še nismo deležni tistih pravic, za katere smo se borili in ki nam po ustavi pritičejo. Spomnil je na trdoživost našega Kraševca, kar je dokaz prav Medjavas, ki je bila v obeh svetovnih vojnah do tal porušena in ki so jo domačini obakrat popolnoma obnovili in s tem dokazali trdno voljo, da se ohranijo na domačih tleh. Pozval je oblasti, naj že enkrat izpolnijo svoje obveze do naše narodne skupnosti. Govorila sta še Alojz Markovič in Agostino Zerilli v imenu VZPI. Opozorila sta na velik prispevek naših partizanov in sploh domačinov v narodnoosvobodilni vojni. Na proslavi je sodelovala nabrežinska godba na pihala, ki je zaigrala nekaj priložnostnih skladb. Maloštevilnim prisotnim (pogrešali smo predvsem italijanske sodržavljane) je bilo napovedano, da bo čez pet let ob okrogli 50-letnici tega tragičnega dogodka svečana proslava v Mavhinjah.
n. k.
Ssk zavrača kriminalizacijo Slovencev in osvobodilnega boja
Izvršni svet Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji redni seji obravnaval pereča vprašanja slovenske narodnostne skupnosti in organizacijsko tematiko.
Pred skorajšnjim srečanjem Andreotti-Markovič, poudarja, da medtem ko se krepijo pritiski in krnitve pravic, Italija ni izpolnila svojih ustavno in mednarodno zajamčenih obveznosti do slovenske manjšine. Obe državi pa nimata manjšine za subjekt dogovarjanja.
Slovenska skupnost je vedno izražala globoko sočustvovanje za vse žrtve predvojnih, vojnih in povojnih dogodkov, obsoja pa primere oportunizma in izkorišča-
V	nedeljo, 10. septembra, bo ob 9.30 v kapelici na Katinari sveta maša v počastitev Kraljice miru ob 50-letnici postavitve kapelice.
14. Kraška ohcet
Lepo dopoldansko sonce je botrovalo višku letošnje Kraške ohceti, ki so jo priredili že štirinajstič. V spremstvu številnih ljudskih noš in prijateljev sta letošnji kraški par Dunja Sosič in Davorin Smot-lak odšla v nedeljo, 27.8., k cerkvici na Re-pentabru, potem ko sta nevestina »velika mati« in »veliki oče« predala nevesto v ženinove roke. Pred repentabrskim župnikom Tonetom Bedenčičem sta si prisegla večno zvestobo in izrekla svoj »da«, ki je zapečatil njuno usodo. Povratek v vas je trajal več časa, saj se je sprevod ustavil v restavraciji pri Furlanu za tradicionalni »žvacet«, nato pa se nadaljevalo do Kraške hiše v Repnu, ki v kraški ohceti nadomešča ženinov dom. Po živahnem dvogovoru in barantanju so nevesto sprejeli tudi na ženinovem domu. Gostje so napolnili domači borjač in si dali duška s pesmijo in harmoniko. Sledilo je slovesno svatbeno kosilo v gostilni pri Križmanu. Ženin in nevesta sta potem odprla ples in ljudsko rajanje na repenskem trgu. Sodelovala je tudi foklorna skupina »Stu ledi«.
nja tragičnih dogodkov v volilne namene’ Slovenska narodnostna skupnost, ki je h1' la sama prva žrtev fašističnega preganj3' nja in je trpela za posledicami revolucionarnih ideoloških izbir ob koncu vojne in leta 1948, zavrača kriminalizacijo Slovencev in osvobodilnega boja.
Nadaljuje se razlaščevalna tlaka, ki se je razbohotila v zadnjih 40 letih. Zadnja primera sta Bazovica in Kolonkovec. Sl°; venska skupnost se bo še naprej z vsefl11 močmi upirala nadutim in neutemeljenih izbiram z vrha. Moč Slovenske skupnos i pa je odvisna od volilnega pristanka v slovenski narodnostni skupnosti in demokratični javnosti. Slovenska skupnost se Prl' pravlja na skorajšnje zahtevne upravne volitve, že oktobra v Miljah, na pomlad v ostalih okoliških občinah.
Slovenska skupnost po normalizacij' skem načrtu, ki je odstranil slovensko za' stopstvo v osrednjih krajevnih upravah in ustanovah na Tržaškem zahteva ponovno vključitev svojih zastopnikov na enak0 pravni ravni, kot bistven subjekt razvoj celotne skupnosti.	.
Izvršni svet je nadalje izrazil nujn°s preverjanja, odprtja in demokratične Pre osnove tistih slovenskih struktur, ki biro kratsko in monopolistično pogojujejo raz voj in rast pa tudi samo politično delov3 nje slovenske narodnostne skupnosti.
O	KRIZI V DEŽELNI UPRAVI
■	nadaljevanje z 2. strani
vanju, ki ga je isti minister izkazal v °° govoru na prejšnje vprašanje posl. Cave rij a v tej zadevi.
Med ostalimi aktualnimi vprašanji, £ jih je obravnavalo deželno tajništvo Ss^ je treba omeniti še srečanje predsednik0 Cossige in Drnovška v Benetkah ter uspe. Ssk in njenega deželnega svetovalca Pr zakonu o popravkih k deželnemu proracU nu, kjer so prodrle zahteve, za katere je tudi Ssk dolgo prizadevala, zlasti z; za'
četno postavko v korist družbenogosnodar
skega razvoja Krasa s priznanjem Slove11 skega raziskovalnega inštituta in drugih ukrepi.
Beri - širi - podpiraj
"NOVI LIST"
Ansambel bratov Avsenik v Nabrežini
Znani ansambel bratov Avsenik je v nedeljo, 3. t.m., privabil v nabrežinsko telovadnico rekordno število ljubiteljev slovenske narodnozabavne glasbe. Vzdušje je bilo edinstveno, kot se dogaja le na koncertih svetovno znanih glasbenih zvezd. Ansambel je nastopil v delno prenovljeni sestavi, saj sta skupino zapustila kitarist Lev Ponikvar in basist Mik Soss. Na njuno mesto sta stopila kitarist Renato Verlič in basist oziroma baritonist Igor Podpečan. Peli so Jožica Svete, Joži Kališnik in Alfi Nipič. Publiko pa sta kot že običajno zabavala Franc Košir in Tone Fornezzi Tof.
Ves program izključno starih in novih melodij Slavka Avsenika je povezoval 20-letni organizator koncertov tega ansambla
Teo Lipicer. Izvedli so jubilejni progratfj’ saj je bil ta koncert prirejen v okviru 3 letnice skupine. Pravi jubilejni koncert P3 bo v soboto, 9. septembra v Begunjah, rojstnem, kraju Avsenikov. Slavko AvSe nik, o katerem so se širile novice, da na merava iz zdravstvenih razlogov »spravi harmoniko«, pa bo vsaj do 40. jubu ja ansambla še vlekel meh v veselje št® vilnih, ki ne le na Primorskem, ampak ^ di po drugih slovenskih deželah in p° ^ ropi ter na drugih celinah radi poslušaj pesmi, kot sta »Slovenija, odkod lep°te tvoje« ali »Tam kjer murke cveto«.
Večer sta priredila Slovensko kultur no društvo Igo Gruden iz Nabrežine Skupina Ars Nova.
Karantanija - edina suverena slovenska država
Goriške
Veliki rodoljub ima končno spomenik
Dne 27. avgusta 1889 je pomemben datum v zgodovini slovenskega planinstva. "a ta dan je namreč prevzel dušno pa-starstvo na Dovjah pri Mojstrani Jakob Aljaž, veliki rodoljub, skladatelj, zboro-Y°dja, planinski organizator in triglavski ^uPnik. Stoletnice so se slovesno spomnili avgusta z odkritjem tri metre visoke-§a bronastega spomenika, ki so ga postaji na župnijskem dvorišču na Dovjah.
Pred 4.000 planinci je najprej spregovoril pesnik in podpredsednik Slovenske ®°cialistične zveze Ciril Zlobec, za njim pa ?e pisatelj, politik in kulturni delavec Mat-^az Kmecl. Spomenik triglavskemu župniku Jakobu Aljažu je delo beograjskega a-Kademskega kiparja Nebojše Mitriča, ki je ^Ulpturo daroval gorenjskim planincem. ~}°Vesnost se je pričela z zahvalno mašo,
1	jo je v cerkvi Svetega Mihaela daroval slovenski metropolit Aiojzij Šuštar.
Slovenski center za glasbeno vzgojo »Emil Komel«
GORICA
^Pis v različne tečaje za šolsko leto 1989/ 1990 bo od 11. do 15. septembra;
Gorica, Riva Piazzutta 18, od 18. do 19. ure (tel. 533177)
Doberdob, Stanko Ferfolja, Bratuževa ulica 4 (tel. 78262)
Standrež, Župnijski urad (tel. 21849) Steverjan, Mirjam Hlede (tel. 884042) Podgora, Župnijski urad (tel. 390610)
Poučevali bodo: klavir, orgle, violino, violončelo, kljunasto in prečno flavto, o-“°o, klarinet, kitaro, harmoniko, solo petje, teorijo, solfeggio, harmonijo, kontrapunkt, glasbeno zgodovino.
Ce bo dovolj zanimanja, bomo uvedli tudi pouk drugih instrumentov.
Predviden je poseben tečaj za čembalo.
Za najmlajše tečaj DO-MI-SOL.
folklorni festival v gorici
p S slavnostno akademijo v prostorih °riškega razstavišča se je v nedeljo, 3.
zaključil v Gorici 19. svetovni folk-°rni festival. V popoldanskih urah je bil jub nenaklonjenemu vremenu tradicio-alni mimohod po mestnih ulicah, ki se ga |e ogledalo preko 20 tisoč ljudi. Ljubitelji °ikl01.e so tokrat lahko občudovali sku-iz Avstralije, Madžarske, Argentine, Panije, Poljske, Izraela in Italije, nasto-j e pa so tudi godbe na pihala iz Avstrije Jugoslavije. Letos so nastopi prvič po-ekali na Goriškem razstavišču, nekoliko so spremenili tudi program tradicionalna mimohoda foklornih skupin.
Poleg že tradicionalnega mladinskega dneva Katoliške mladine in organizatorično in vsebinsko drugače zasnovane Kontaktne leče na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu se v zadnjih letih uveljavlja že tretja mladinska prireditev večjega značaja:	mladinski	kulturni festival.
Prva dva festivala, ki sta bila v Kapli ob Dravi, sta skušala izmeriti odnos mladine do politike (zanimiva je bila predstavitev mladinske ankete) in do kulture. Pri tretjem mladinskem kulturnem festivalu leta 1987 v St. Primožu pa je šlo za mladega človeka v dvo- oziroma večjezičnem okolju. Orogla miza z zastopniki Madžarov in Hrvatov z Gradiščanskega, Ladincev in nemškogovorečih z Južnega Tirolskega, je nakazala marsikateri zanimivi vidik in utrdila prijateljske vezi med mladimi.
Letošnji 4. mladinski kulturni festival pa hoče odpirati prostor v slovenski svet, hoče v čim večjem številu zbrati mladino iz vseh treh Slo-venij: iz matične Slovenije, kjer je ravno mladina na čelu narodnega prebujanja, znano pod i-menom »slovenska pomlad«, iz zamejstva — torej Primorske, Koroške in Porabja — kjer mladina išče identiteto v napetostih manjšinskega okolja, in nenazadnje iz zdomstva — mladina iz Kanade, ZDA in Argentine, rojena na tujih tleh tisoče kilometrov od domovine, ki pa ni pozabila materinega jezika. Močna vez je slovenski jezik. Zato sta se organizatorja — Katoliška mladina in Krščanska kulturna zveza — že zelo zgodaj zedinila za geslo letošnjega festivala. »Slovenščina, moj jezik« — geslo, ki se je pojavilo prav na koroških tleh, ima sporočilno moč za vse Slovence po svetu. Podjetna in precej aktivna iniciativna skupina »Slovenščina, moj jezik« je prevzela vsebinsko pripravo mladinskega praznika. Ze izbira kraja je zgovorna: mladin-
Celjska Mohorjeva družba je pred nekaj meseci izdala na 16 straneh posebno publikacijo, s katero je predstavila vrsto svojih knjižnih izdaj in napovedala nekaj publikacij, ki bodo izšle v naslednjih mesecih. Publikaciji so dali naslov »Književni glasnik«; v njej že na drugi strani najdemo napoved za knjige, ki bodo izšle kot redna zbirka Mohorjeve družbe za prihodnje leto. Poleg Koledarja bo v Celju izšlo še 5 knjig. Izšel bo »Leksikon papežev«, ki ga je pripravil Metod Benedik, nato »Priročnik za nabiralce zdravilnih rastlin«, ki ga je sestavil znani pater Simon Ašič. Ta je pri Mohorjevi družbi pred leti izdal prvo in drugo knjigo z naslovom »Pomoč iz domače lekarne«. Obe sta doživeli izreden u-speh med slovenskimi bralci. Janez Juhant je pripravil izbor značilnih besedil znanega duhovnika in krščanskosocialnega delavca ter politika Janeza Evangelista Kreka. Knjiga bo imela naslov »Krekovo berilo«. Pri Mohorjevi družbi bosta nato izšli še dve knjigi. Spomini predstojnika otroške bolnišnice v Ljubljani doktorja Avčina in še 4 zgodbice iz življenja predšolskega dečka v štajerskem kmečkem okolju z naslovom »Najdenček«. Knjiga je delo Vesenjaka.
V	Književnem glasniku zasledimo še drugo pomembno napoved. Ob 400-letnici prvega pre-
ski festival bo v Celovcu in sicer v obeh mladinskih domovih — v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva in v Modestovem domu. To naj ne bi bila prireditev »levih« in ne »desnih«, temveč mladine, ki hoče nekaj premakniti v boljše, ki hoče iti mimo samomorilskih ideoloških in drugih razprtij, ki hoče zlomiti oka-menele strukture znotraj narodne skupnosti.
Plakat, ki vabi na prireditev (glej naslovna stran), nakazuje še nekaj: Naša samozavest bi se morala krepiti prav iz zgodovinske, narodnostne in geografske zavesti, da nismo podrejeni o-troci in potomci, temveč da gre pravzaprav za ozemlje, ki je bila zibelka slovenskega naroda. Iz te zavesti raste za vse Slovence — novo življenje v pisano ranolikost, ki je odprta v svet. »Mladina išče svoj obraz« je zato tudi naslov simpozija, s katerim se prireditve mladinskega kulturnega festivala začnejo. Z dvema strokovnjakoma iz Trsta bodo mladinci skušali najti odgovore na vprašanja o mladinski kulturi in identiteti. Ta del festivala pripravlja Slovenska prosvetna zveza, kar kaže, da je za to prireditev uspelo premostiti tudi marsikateri ideološki jarek. Na predhodnem sporedu bodo tudi sreča-vanja in ekskurzije, pri čemer je posebno zanimiva tista, ki bo vodila po sledovih Karantanije na Krnski grad in Gosposvetsko polje.
Sam mladinski kulturni festival se začenja soboto zvečer. Svoj vrh pa ima nedeljo popoldne, ko se bodo zvrstile okrogle mize. Tematike so prav blizu slovenskemu življenju: Pet Slovencev šest mnenj, Karantanija — edina suverena slovenska država, Slowenschtschina, moj jezik? Tudi izbira gledališke predstave »Kaplan Martin Čedermac« se vključuje v zamisel festivala. Vse skupaj se bo izteklo v sklepno prireditev z vr-
dalje na 6. strani ■
■	voda celotnega Svetega pisma v slovenščini, ki | ga je, kot znano, opravil Jurij Dalmatin, se je celjska Mohorjeva družba odločila za »nekaj popolnoma novega v naši založniški dejavnosti in v slovenskem založništvu sploh«. Izdali bodo namreč Sveto pismo nove zaveze in psalme na računalniških disketah za uporabo na poljubnem modelu osebnega računalnika s trdo disketo. Založba namerava tako nuditi dragoceno orodje, ki bo še posebej koristno vsem tistim, ki se u-kvarjajo s pisanjem besedil, v katerih navajajo odlomke iz svetega pisma. Računalniška izdaja Svetega pisma, napoveduje Književni glasnik, »nam bo omogočila, da bomo v nekaj sekundah poiskali, od kod je vzet določen citat, kje vse se pojavlja določen izraz (beseda) ali skupina besed. Istočasno si bomo lahko na zaslonu ogledali ta mesta na celotnem sobesedilu, lahko bomo na tiskalniku takoj izpisali poljubno število odlomkov, ki nas posebej zanimajo«. Program skupaj z besedili bo na razpolago na štirih disketah. Kdor bo želel imeti dostop do vseh besedil hkrati, bo lahko namestil diskete v poseben poddirek-torij na trdi disk.
Celjska Mohorjeva družba stopa torej odločno v korak s časom in tako utrjuje vlogo, ki jo ima v slovenskem založništvu.
Knjižna ponudba celjske »Mohorjeve družbe«
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
»Vesela pomlad« na tekmovanju zborov trinajstih narodov
V	Arezzu, rojstnem kraju znamenitega meniha Gvidota, je bilo v dneh od 22. do 27. avgusta že kar sedemintrideseto mednarodno in sedmo državno zborovsko tekmovanje v polifoniji. Obe tekmovanji in festival narodnih pesmi je priredila glasbena »Ustanova Guido d’Arezzo« s soglasjem in (tudi gmotno) podporo toskanske dežele in pokrajine ter občine Arezzo. Pokrovitelj je bil predsednik republike, ogromno gmotno težo pa so nosila tri ministrstva: za turizem, šolstvo in za zunanje zadeve. 2e ta dejstva kažejo na težo, ki jo ima omenjena glasbena prireditev v državnem in mednarodnem merilu. Zal je kultura, predvsem glasbena (zgolj lepa, ne pa koristna), vedno odvisna od politikov in gospodarstvenikov, kajti oni ji režejo kruh po večjih ali manjših kosih. S tolikšno podporo, ne nazadnje tudi obilice manjših podjetij in bank, so se lahko tekmovalci nemoteno in brezskrbno pomerili med sabo.
Tekmovanje 28 zborov iz trinajst narodov je potekalo v štirih disciplinah od petih predvidenih. Odpadlo je gregorjansko petje. Ni potrebno posebej poudarjati visoke ravni tekmovanja. Vsak zbor je namreč prišel v Arezzo šele po več pridobljenih zmagah doma. Za peto kategorijo je bil to celo pogoj. Sem spada naša dekliška pevska skupina Vesela pomlad z Opčin. Večkratne pretekle odlične uvrstitve in zmage v Vittoriu Venetu ter posnetki na kaseti so ji dovolile prisostvovati. Za ostale kategorije pa je zmaga doma neke vrste nenapisano pravilo, kajti v Arezzu jih čaka takoj trd kvalifikacijski o-reh, katerega letos — žal — ni uspelo zdrobiti dobremu slovenskemu moškemu zboru Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Visoka raven nastopajočih zbliža razlike in zaostri konkurenco, na ka-
TELEVIZIJSKA ODDAJA
O JAKOBU PETELINU-GALLUSU
Ljubljanska televizija je posnela oddajo o slovenskem skladatelju Jakobu Gallusu. Leta 1991 bo namreč minilo 400 let od njegove smrti in ljubljanska televizija se hoče te okrogle obletnice spomniti z oddajo, ki so ji dali naslov Enigma Gallus. Naslov je zelo dobro izbran, saj je o tem skladatelju znanega zelo malo. Oddajo je zrežiral Milko Sparemblek, ki je tudi avtor scenarija in koreograf. Za tisk je pojasnil, da je oddaja predvsem televizijski balet na Gallusovo glasbo. Vendar pa je stestavljena -iz različnih zvrsti. Vezni tekst bo pripovedoval igralec Aleš Valič, s pevskimi točkami pa sodeluje komorni zbor RTV Ljubljana. Urednica oddaje je Danica Dolinar.
KARANTANIJA — EDINA SUVERENA
SLOVENSKA DRŽAVA
■	nadaljevanje s 5. strani
sto zanimivih nastopajočih. Poleg tega pa bodo na sporedu gledališka predstava, razstave, stojnice (podrobnejši spored bo še predstavljen v vseh slovenskih časopisih). Poseben spored za o-troke kaže, da so nagovorjeni tudi mladi, ki imajo že družine.
Torej: z debelim svinčnikom si zaznamujte v vašem koledarju 21.-24. september.
tero je potrebno biti vsestransko pripravljen. Starogrški olimpijski rek, da je namreč »pomembno prisostvovati...« postane tukaj ne tolažilo, pač pa ustvarjalna resničnost. Pevci se lahko tukaj srečajo s številnostjo in pluralizmom pristopov k zborovski glasbi. Največji osebni napor se sreča z največjo osebno pozornostjo (to nepogrešljivo botro vsake umetnosti) do sebe in drugih, spoštovanje in občudovanje pridobitev in domislic pevovodij in pevcev »od daleč«, ki bi jih drugače toliko nikoli ne srečali. V tem je bila Vesela pomlad v Arezzu lahko vzor ostalim, kajti večji del časa pred tekmovanjem je posvetila poslušanju ostalih zborov in le majhen kos lastnemu urjenju tik pred nastopom. Tako je letošnji srednji dosežek v hudi konkurenci lahko odlična podlaga za naslednje tekmovanje. Le kdor ima pogum pogledati si z neizprosno resnicoljubnostjo v oči, le ta je zmožen napredovati. To velja še posebej za umetnost, to nevidno deželo človeškega uma, duše in čustev. Poudarek tekmovanja je bil skoraj v vseh kategorijah na renesančni glasbi. Zal se je dalo ravno na tem občutljivem področju zelo malo učiti od drugih, kajti redki se ji vsaj malo približajo, nihče pa je ne poustvarja.
Je predaleč? Toda napake drugih so lahko za nas pozitivno spoznanje. V glasbi je to ena odličnih poti do znanja, pot dozorevanja. Dekliška pevska skupina Vesela pomlad je tako prvič pogledala v svet odraslih. Bo prestopila prag-Upamo, želimo in pričakujemo, kajti prepričan' smo v njihovo moč in zmožnosti rasti.
Naj si dovolim na koncu še majhno osebno pripombo na račun tovrstnih glasbenih tekmo vanj ali natečajev. Po mojem mnenju zmaličil0 naravo umetnosti, kajti postavijo jo v areno, na raven gladijatorskih bojev. Sam sem se mora temu vzdušju neprestano upirati, vendar moram odkrito priznati, da s pičlim uspehom. Moje sa nje so uresničiti zbranost in delovni napor brez tekmovalnega topa sodnikov, uperjenega Sr0Z^ če v nastopajoče, ki naj bi bili poustvarjalci
jih tekmovanje ne bi maličilo. Vzdušje openi pevk sem zato še bolj cenil: pretekle zmage
Če
skih
jih
dalje na 8. strani
HONNECKER HUDO BOLAN
Znanega jesenskega velesejma v L'P skem v Vzhodni Nemčiji letos ni °^r, vzhodnonemški državni in partijski prva Erich Honnecker. V dobro obveščenih kro gih pravijo, da je hudo bolan. Honnecker je 8. julija iznenada zapustil zasedanji Varšavskega pakta v Bukarešti in se pre časno vrnil v Vzhodni Berlin. Honnecker dalje ni imel napovedanega govora v Vzhodnem Berlinu ob 50-letnici izbruh3 druge svetovne vojne. Erich Honnecker Je star 77 let in je bil v letošnjem avgustu dvakrat operiran.
Ob 500-letnici »Bohinjskega tedna«
V	zadnji številki Naših razgledov, ki je izšla
v Ljubljani 11. avgusta, se Stane Kovač v članku z naslovom »Izročilo Bohinjskega tedna« spominja 50-letnice tega zbora, ki so ga priredili v dneh od 7. do 13. avgusta leta 1939 na mali jasi pri cerkvici svetega Janeza ob Bohinjskem jezeru. »To je bil seminar«, pravi Stane Kovač, »ki ga je na pragu druge svetovne vojne orga-1 niziralo Akademsko društvo Zarja in se ga je udeležilo po tedanjih poročilih okoli 250 pripadnikov mlade slovenske inteligence. Slo je za manifestacijo slovenske narodne in družbene misli, ki se je tisti čas oblikovala v mladem akademskem rodu in mu je bila pomembna pomoč in opora«. Članom društva Zarja so tedaj predavali najvidnejši slovenski krščanski izobraženci in javni delavci, ki so obdelali vrsto najbolj perečih vprašanj v tedanji slovenski družbi. »Mlada slovenska krščanska inteligenca v Zarji in krog revije Dejanje sta razumela, da gre za prelomni čas velikih družbenih dogajanj in socialnih sprememb. Evropa je bila tedaj neposredno pred drugo svetovno vojno, ki je izbruhnila 1. septembra 1939.«
Tedaj, pred 50. leti, so nastopili Fran Šaleški Finžgar, ki je uvodoma pozdravil prisotne, nato pa imel predavanje na temo »Slovenska narodna svoboda in njena vrednost«. Sporočilo bi lahko strnili v misel, da sta osebna in narodna svoboda naj večji dobrini. Prisotne pa je pozval, naj delajo za dosego omenjenih vrednot. Sledilo je predavanje Janeza Janžekoviča. Znani filozof je predaval o »Človeku in njegovem smislu«. Tudi Janžekovič je obravnaval vrednote svobode in svoje razmišljanje razvil v opozorilo, da ne smemo nikomur dovoliti, da bi nam jemal svo-
bodo. Edvard Kocbek je govoril na temo »Ose‘ ba — središče novega življenja«. Sledilo je Pre davanje Franceta Koblarja. Obravnaval je v'° go, ki jo ima oseba v kulturi. Stanko Gogala Je razmišljal o »Vzgoji in svobodi«. Poudaril je P° men, da vzgojitelji skrbijo za to, da vzgojijo n° tranje svobodne, pokončne ljudi. Janez Fabi.iarl pa je razpravljal o Svobodi Cerkve in svobod' Cerkvi.
Med predavatelji na Bohinjskem tednu
1939 je bil tudi profesor France Vodnik. Pred3
val je o Slovenstvu in katoličanstvu. Pri tem a3^
• le*
dodamo, da je France Vodnik pred desetim' ti na študijskih dnevih Draga imel predavanJe’ ki ji je dal naslov: Bohinj: ob 40-letnici ne^e vizije. Na koncu svojega posega je tedaj Pr°^ sor Vodnik ugotavljal, da so bili mladi, ki so Prl redili tisti seminar, vendarle utopisti, ki so veV jeli v neko idealno duhovno družbo.
V	Bohinju pa so se za predavateljsko n1'20 zvrstili še Stanko Cajnkar, spregovoril je o toliški obnovi med nami, Jakob Solar, ki je . ravnaval Slovenski kulturni problem; And''eJ Gosar, ki je orisal Osnovna narodno gospod3^ ska vprašanja Slovenije; Bogo Grafenauer, k* * predaval na temo: Slovensko vprašanje ter znani primorski politični delavec dr. Josip D1 nik, ki je nastopil s psevdonimom Kržišnik. ?ie daval je o narodnoobrambnem delu. V predava nju se je velikokrat skliceval na stališča Jalie. Evangelista Kreka. Bistvo njegovega sporočil8 J bila misel, da je »narodna obramba poglavU naloga narodnega javnega življenja«.
Ta povzetek tedanjih predavanj nam P1 je, da je šlo za teme, ki bi v bistvu lahko aktualne tudi v sedanjem času.
otrjd’
bUe
Sodobno kmetijstvo
Higiensko pridobivanje matičnega mlečka
Matični mleček je čebelji pridelek, ki •le zaradi dragocenih sestavin vsestransko Uporaben v ljudski medicini, dietiki in kozmetiki. Ko ga čebele izločijo iz faringal-^ih žlez, je bele do bledo rumene barve, kiselkastega okusa in značilnega vo-j^ja. Poleg vode vsebuje še do 18% beljakovin, 5,5% maščob in 8 do 18% ogljikovih hidratov ter vitamine B, H, D, E, A in ^ ter rudninske snovi v obliki soli - železo, *°balt, hrom, silicij in veliko aminokislin.
Je zelo občutljiv, škodujejo mu toplota, svetloba, vlaga in kemična sredstva. Naj 2faku se izsuši, strdi in potemni, je pa iz-j redno ugodna podlaga za razvoj mikroor- j Sanizmov, ki matični mleček lahko pokva-1 ri.)o in spremenijo v škodljivo snov. Po 2akonu in pravilnikih o kakovosti mora izpolnjevati celo vrsto zahtev, da ga dovolijo uživati.
Zbiramo ga v majhnih količinah poseb-n° Pazljivo, da ne bi okužili že prej zbrala. Prostor, v katerem delamo, najprej ^ehanično očistimo vse nesnage, nakar je Sele mogoče razkuževanje, ki je še posebej UsPeŠno, če je površina gladka (ultranas, steklo, keramične ploščice, samo prekrivanj0 s papirjem ali platnom ni primerno), ttažni naj bodo tudi predmeti, s katerimi Pridobivamo mleček.
Vakuumske sesalke izključujejo stik ^iečka z okuženim orodjem, umazanimi r°kami, zrakom. V praksi še vedno upo-fahljajo lesene ali plastične pripomočke,
vimo ga v kozarce iz temnega stekla in kozarček, dokler ni poln, hranimo v hladilniku pri temperaturi do minus 4 stopinje Celzija. Do vrha ga napolnimo kar v hladilniku, da temperature zbranega matičnega mlečka ne spreminjamo in tako povečamo možnost okužbe.
Navadno umivanje rok ne zadostuje, zato uporabimo milo, krtačo in vročo vodo.
Preko ust in nosu imejmo gosto prevezo iz gaze, da s kihanjem in kašljem ne uničimo truda. Lase prevežimo z ruto in nosimo sveže oprano belo haljo.
Z.T.
Krmni dodatki
ka:
10
r pomeni, da moramo les pred uporabo minut prekuhati in posušiti. Plastiko
Pred vsako uporabo prekuhamo v vreli y°di, prav tako lopatice iz nerjavečih
*ovin.
Pri zbiranju matičnega mlečka mora-IJ10 ličinke previdno odstraniti iz celic, a se ne poškodujejo, saj bi se sicer vsebina črevesa razlila v mleček in ga okuži-a. Mleček ne sme vsebovati voščin. Spra-
Krmni dodatki za biološke funkcije živali niso nujni, imajo pa pozitiven vpliv na zdrave živali. Iščemo spojino, ki bo čez vse meje povečala prirejo mleka in prirast ter izboljšala učinkovitost izkoriščanja krme in kakovost pridelkov. Veliko pozornost je vzbudilo spoznanje, da dodatek antibiotikov izboljša prirast. Tudi spojine, ki spreminjajo hormonalno ali živčno uravnavanje metabolizma, živalim niso nujno potrebne, saj nimajo nikakršne hranilne vrednosti. Vsekakor pa bodo v bodoče predpisi o uporabi krmnih dodatkov morali biti prilagojeni predpisom države, ki bo te živali ali izdelke uporabila.
Zavedamo se nevarnosti onesnaženja in ostankov kemijskih spojin v živalskih tkivih, zato je bolj cenjena hrana, pridelana brez kemičnih dodatkov. Porabnike motijo dodatki, ki vplivajo neposredno na celični metabolizem živali. V to skupino sodijo hormoni in sintetizirane spojine, ki vplivajo na živčno regulacijo metabolizma. Stereoidni hormoni, bodisi naravni ali sintetični, so precej v rabi. Spojine stilbe-na so povsod prepovedane, čeprav pozitivno vplivajo na metabolizem rastočih in pitanih živali, zlasti goveda. Zmanjšujejo de-
lež maščob, a večajo delež beljakovin, kar je za prehrano ljudi zaželeno in dobrodošlo.
Po mnenju Evropske skupnosti iz leta 1982 količina steroidnih hormonov, u-gotovljena v mesu tretiranih živali, ne pomeni nikakršne nevarnosti, če jih človek zaužije skozi usta. EGS je že 1985 dovolila uporabo steroidnih spolnih hormonov
v	prireji živali. Znanost je napredovala zlasti na področju rastnega hormona so-matotropina, ki je specifična beljakovina za vrsto in ne učinkuje, zaužita skozi u-sta, ker beljakovinsko molekulo prebavijo, razgradijo encimi živali v prebavnem traktu. Somatotropin izloča hipofiza, hormon pa močno vpliva na rast in laktacijo.
Proizvajajo goveji, prašičji in ovčji somatotropin, tisti rekombinirani ima večjo biološko aktivnost kot tisti, ki ga izloča hipofiza. Pri aplikaciji BST se molznicam. poveča količina mleka korigiranega na 4 odstotke maščobe dnevno na kravo za 4,6 kg. Če je zadostna količina beljakovin v obroku, somatotropin veča tudi prirejo mleka pri svinjah. Dnevni prirasti pri prašičih so se izboljšali za 2 do 28 odstotkov, izkoriščanje krme do 42%. Debelina hrbtne slanine se je zmanjšala za 8 do 58%. Razlike so velike, ugotavljamo pa, da lahko pričakujemo znatno izboljšanje prirastov, izkoriščanja krme, količine mesa in vsebnosti maščob.
Z.T.
»ZVON MIRU« V VARŠAVI
Ob 50. obletnici začetka druge svetovne vojne je Varšava prejela v dar od občine Hirošime »Zvon miru«. Njegovo zvonjenje bo vsako leto dne 6. avgusta, na obletnico eksplozije atomske bombe v Hiro-šimi, opozarjalo na grozote vojne in na vrednost miru. Tako se do zdaj dogaja že v 60 mestih po svetu. Zvon miru daruje posebno Mednarodno združenje. Ti zvono-
vi	nastajajo z zlitjem kovancev, ki jih darujejo različne države. Zvon miru v Varšavi je nastal iz kovancev, ki so jih darovale mnoge države po svetu.
Božja pot v Rim
VIRGIL ŠČEK  3-------------
Petek, 21.12.1928
Na notranjem ministrstvu ob 9.30. Be-®®dnjak je prvi spregovoril in Bianchiiu ejal tako: »Ker je to zadnja prilika, da §°Vorim kot poslanec z zastopnikom vla-e’ želim izčrpno povedati, kar imamo na ®rcu. In sicer poročam o splošnem pologu naše manjšine, nato pa bom obdelal Posebna vprašanja. Ugotoviti moram kot 2§odovinsko dejstvo, da nismo bili Sloven-
in Hrvatje nikdar nasprotni sporazumu
ci
ttled državama, nasprotno, želeli smo biti Jiost, ki spaja latinsko civilizacijo s sionskim svetom. To, smo mislili, je naša vaioga, dana nam od usode. To lahko doka-*em. Poslanec Sček je v svojem prvem go-°ru v parlamentu izjavil, da je to naš ?r°gram. V deželi sami smo, čim se nam jGv nudila prilika, sodelovali z zastopniM ?®kih strank v politiki, upravi in gospo-aarstvu. Leta 1921 smo sestavili z najmoč-
nejšo italijansko »grupo« vladno večino v deželnem zboru, to v borbi zoper opozicijo, ki so jo predstavljali tako Italijani kot Slovenci. Očitno je torej, da jezikovno vprašanje in narodno vprašanje ni igralo nobene odločujoče vloge v politiki naše dežele. To je razumljivo, ker smo imeli vse jezikovne pravice, šole, društva, svobodne organizacije, slovenski jezik se je prosto lahko rabil v uradih in v šoli. Naš jezik ■je bil laškemu enakopraven, jezik ni bil predmet boja. Toda ne samo v upravi in gospodarstvu, tudi v kulturi smo, ne z besedami, ampak z dejanji delali za zbliža-žanje ljudstev. Dokaz: da smo na lastno iniciativo, ne da bi nas kdo k temu nagovarjal, izdali velik Dantejev zbornik, v katerem so sodelovali laški in slovenski učenjaki. Izdali smo prevod Manzonijevih | »Promessi sposi«, slovensko-italijanski slo-j var, praktično knjižico z italijanskimi ne-
pravilnimi glagoli za Slovence, prevedli smo Rožice sv. Frančiška. (Izročil sem mu po en izvod.)
Kljub fašistični akciji leta 1922, po kateri je bil razgnan deželni zbor v Gorici in je bila ukinjena avtonomija v »novih deželah«, smo hoteli tudi z novo vlado sporazumno sodelovati. Ugotavljamo, da je bila naša organizacija prva (podčrtal Šček) izmed vseh na Primorskem, ki je priznala novo vlado. To je storila, še preden je bil Mussolini imenovan za predsednika vlade. Poslanec Sček je v imenu politične organizacije šel v Rim in izjavil, da slovenske in hrvaške organizacije priznavajo novo vlado, za kar se nam je Mussolini osebno zahvalil. Crna ironija usode je, da vidimo marsikaterega vplivnega fašista, ki nam je tedaj ta naš korak ostro očital. In poslanec Sček je, dobro pomnim pismo, pisal v Gorico, če bo predsednik Mussolini zavova-del problem naše manjšine (podčrtal Sček), bomo z njim boljše izhajali kakor s katerokoli drugo vlado.
Prišel je čas volilnih reform. Decembra 1924. V decembru 1923 so nenadoma
Polemika med gostoma iz SZ
Na zasedanju federalnega sveta radikalne stranke v Rimu je prišlo do ostrega besednega spopada med sovjetskima gostoma. Prvi je nastopil bivši predstavnik sovjetskih oporečnikov Sergej Grigori-jants, ki je poudaril, da v Sovjetski zvezi postajajo čedalje bolj akutni narodnostni spori, kar predstavlja nevarnost za celotno državo. Sergej Grigorijants je naglasil, da je boj za človekove pravice neločljivo povezan z zavestjo lastne narodne pripadnosti in lastne kulture. Te zavesti ne moremo ločiti od demokracije. V tem pogledu je položaj v Sovjetski zvezi zaskrbljujoč in se bo še poslabšal, vendar ni poti nazaj. Grigorijants je pozval transnacionalno radikalno stranko, naj nudi družbeno in politično podporo, da se demokra-
VRH NEUVRŠČENIH V BEOGRADU
Na slovesni otvoritvi je najprej spregovoril predsednik Zimbabweja Mugabe, ki je nato predal besedo jugoslovanskemu predsedniku Drnovšku, saj bo Jugoslavija v prihodnjih treh letih koordinirala delo gibanja. Drnovšek se je dotaknil najaktualnejših svetovnih problemov in poudaril, da se morajo neuvrščeni dobro pripraviti na vstop v 21. stoletje. Glavni tajnik Združenih narodov Perez de Cuellar je poudaril, da je prišlo do beograjskega vrha v pravem trenutku, saj bo zasedanje najvišjih predstavnikov tretjine človeštva tako pripomoglo k utrjevanju miru v svetu.
»VESELA POMLAD« NA TEKMOVANJU ZBOROV TRINAJSTIH NARODOV
■	nadaljevanje s 6. strani
niso opijanile, letošnje »številke« ocenjevalcev »derbija« jih glede na preteklost niso potrle. Lep znak dokajšnje imunosti glasbenega gladiatorskega virusa, obenem pa lep pokazatelj zrelosti pevovodja in pevk. Čestitamo!
Ivan Florjane
tično izkustvo posreduje z Zahoda na Vzhod. Če bo radikalna stranka nadaljevala z nenasilnim bojem za demokracijo, bo imela na tisoče članov v Sovjetski zvezi in v vzhodnoevropskih državah.
Za Gregorijantsem je takoj nastopil poslanec Vrhovnega sovjeta Jurij Afanasi-jev, ki je odločno zavrnil možnost državljanske vojne v Sovjetski zvezi, kajti v tem primeru bi v celotni deželi nastala prava katastrofa. Prizadevati si je po njegovem mnenju treba z vsemi sredstvi za izhod iz krize. Afanasijev je dejal, da so težave dobro znane, a da še nihče ne pozna pravega izhoda iz te krize, saj gre za stanje, ki nima primera drugod po svetu. Pred nami je 70 let družbene prakse in političnega dela, ki sta privedla do negativnih rezultatov. Prihodnost je po njegovem v sožitju med kapitalizmom in socializmom, na svetu pa ne bo miru vse dotlej, dokler si bosta oba svetova stala drug proti drugemu. Ne gre za odpravo enega in zmago drugega sveta, temveč za ohranitev tistih
vrednot, ki predstavljajo bogastvo za celotni svet, je zaključil sovjetski poslanec Afanasijev.
Poslanec Bordon vztraja
pri svojih stališčih
Na zasedanju je nastopil tudi tržaški komunistični poslanec Wiler Bordon, ki Je zagovarjal svoje ravnanje in zlasti svoj vpis v radikalno stranko. Ob tej priložnosti je odločno zavrnil očitke, ki prihajaj0 iz notranjosti stranke. Bordon je dejal, da se ni nikdar odpovedal svoji preteklosti in da vpis v radikalno stranko ne predstavlja izdajstva partije. Kdor tako misli, je P°u' daril poslanec iz Milj Bordon, dokazuje, da ima omejen in omejevalen pogled na dogajanje. Bordon meni, da bi se mora1 mnogi komunisti vpisati v radikalno stranko, da bi na ta način podprli sožitje dve velikih idej, kot sta liberalna demokracija in socialistični humanizem, o katerih s o mnogi mislili, da sta nezdružljivi. Čez nekaj dni bi o primeru komunističnega P°' slanca iz Milj Bordon moralo v Trstu razpravljati tudi deželno vodstvo komunistične partije Italije.
V Gorskem Karabahu grozi državljanska vojna
V	Bakuju, ki je glavno mesto Azerbajdžana, neprekinjeno potekajo množični shodi in zborovanja, na katerih udeleženci zahtevajo rešitev vprašanja Gorskega Karabaha. V soboto, 2. t.m., se je zbralo na glavnem trgu več kot 100 tisoč ljudi. Na shodu so sprejeli odločitev, naj se povsod v republiki začne splošna stavka v znak protesta proti upravi zvezne oblasti nad Gorskim Karabahom. Zborovanje je organizirala Narodna fronta Azerbajdžana, udeleženci pa so nosili transparente z zahtevami, naj se izpustijo politični zaporniki in naj se obsodita diktat Moskve in vmešavanje v notranje zadeve Azerbaj-džanske republike. Zahtevali so dalje uki-
nitev izrednega stanja v Gorskem Karabahu, ki naj ga ponovno upravlja redna voljena uprava.
Gorski Karabah je bil pred enim letom postavljen pod posebno upravo z željo, bi se na ta način umirile strasti in se p°' ložaj normaliziral. Ta pričakovanja pa niso uresničila. Že peti mesec v glavnem mestu Stepanokertu traja splošna stavka, spopadi med Azerbajdžanci in Armenci pa so postali že vsakdanji pojav. Prišlo je tu di do številnih oboroženih napadov na od hodnice in postojanke enot takoimenova-ne notranje vojske, ki sodi pod sovjetsk ministrstvo za notranje zadeve. Predsedm posebnega odbora.
izšli zakoni, s katerimi so se odpravile slovenske šole (podčrtal Šček). Razume se, naravno je in človeško, da tega nismo mogli odobravati ter da smo se dvignili v obrambo našega jezika in naše omike. (Bian-chi kima z glavo, češ: razumem.) Kljub temu sem jaz ob začetku zakonodajne dobe,
v	svojem prvem govoru povzel Sčekov program in izjavil, da je po našem mnenju Italiji dana prilika, da dokaže, ali je sploh sposobna vladati nad drugimi narodi (podčrtal Šček). Če je namreč ekspanzivnost Italije realna potreba njenega javnega življenja, potem bo morala Italija priti v stik z ljudstvi drugega jezika, druge vere, drugih običajev, katere bo morala umeti vladati. Julijska krajina je tedaj poskusno polje (campo d’esperimentazione). V duhu tega govora si je poslanec izposloval razgovor s predsednikom vlade, ki je tudi obljubil ne le, da bo problem preštudiral, ampak je povabil, naj naredimo načrt, naj predstavimo zahteve, ker namerava sklicati sestanek pod njegovim predsedstvom, na katerem bodo prisostvovali prefekti, pristojni ministri in poslanci ter zastopni-
ki manjšin. »Allora si vedra quello che si potra fare« (Tedaj bomo videli, kaj je mogoče narediti), je dejal. Bil sem vesel, je poudaril Besednjak, in dodal, naša organizacija se je na razgovor pripravila, a razgovora ni bilo nikdar.
Namesto tega so začeli na nas padati laški ukrepi, s katerimi so se uničevali naši interesi in se je iz vsega javnega življenja izrinjal naš jezik. V naslednjih letih nas ni nihče vprašal za svet, za naše mišljenje, temveč padali so udarec za udarcem, drug za drugim in bili smo prisiljeni, se braniti, namesto da bi sodelovali. Tako smo prišli do današnjega položaja, ko smo izgubili vse: šolstvo, kulturna društva, gospodarsko organizacijo, večino našega tiska itd.
V	zadnjem času pa se je začela borba proti osebam. Po našem mnenju je taka politika do manjšine škodljiva za državo.
Dovolite, ekscelenca, da Vam, je nadaljeval dr. Besednjak, odkrito povem, že ekscelenci Federzoniju sem ob priliki daljšega razgovora pred leti povedal, da dobi-
va problematika slovenske in hrvatsk manjšine v Julijski krajini dalje bolj me narodni značaj, ne po zaslugi manjšine’ temveč izključno po Vašem, laškem del • Leta 1920, 1921, 1922, 1923 in celo \924j se za našo majnšino v tujini ni zanim3^ nihče. Niti v kraljevini SHS se javno mne nje z nami ni pečalo. Srbska javnost s sploh ni zavedala, da živi v Italiji naS manjšina. O nji so bili informirani sam vodilni krogi politike. Radičeva borba n Hrvaškem proti monarhiji in Beogradu te centralizmu je zaposlovala vse energij Hrvatov in njihovo časopisje se ni ukyar jalo z našo manjšino. Celo v Sloveniji s._ bili članki o naši manjšini sporadični, Pr^ ložnostni. Kar je zbudilo javno mnenje SHS, je bila večkrat nespametna politik krajevnih fašistov proti nam: napadi na t skarne, na osebe itd. Gospodu Federzonij sem dejal: če se z nami nadaljuje taka V° litika, bo v nekaj letih odmevala z^rao nas vsa jugoslovanska javnost od L j n ljane do Soluna. In to ne po naši krivd1’ ampak po vaši zaslugi.
(Dalje)