Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-■l*o 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, se inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

ENEC
ček. račun: Ljnb« Ijaua it. I».650 ia 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563; Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Telefoni eredniStvai dmevna elniba 2050 — nočna 299«, »94 la 205«
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2999
Izhaja ven k dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
вдам^а
igrača velesil
»Poglejte vendar«, piše v
pise v »Echo de Pariš« Pertinax, »poglejte vendar, kam je pustil Mussolini, ki sta ga Francija in Anglija oborožili e polnomočjem, da brani avstrijsko neodvisnost, da je položaj v srednji Evropi zabredel! Ne-edinost, ljubosumnosti, intrige, ' državljanska vojna so se naselili v to državo, ki naj bi imela nalogo, d-i zadržuje plaz nemškega narodnega socializma. Ali je res že prepozno za Francijo, da se otrese te ohromelosti, v katero sta jo po Briandu zaklela Boncour in de Jouvenel?«
fa obupen vzklik enega najbolj informiranih francoskih živečih časnikarjev nam odkriva v žarki luči mednarodni politični položaj, ki je naslul okrog avstrijskega vprašanja. Bog ve, iz kakšnih razlogov 6ta dve velesili, Francija in Anglije, pred enim letom, ko je šlo za življenje
in smrt pakta štirih, prepustili Italiji urejevanje Podonavja. Toda po enem letu Mussolinije-vegi delovanja v podonavski kotlini je nastal
mesto reda neznosen kaos, tako da ee dvigajo od vseh stran; viharna nasprotstva in Avetrija je postala šetališče vseh mogočih mednarodno-političnih intrig, mesto da bi bila trdnjava, ki naj zapira pot hitlerjevskemu pohodu proti
jugu in proti vzhodu. Morda nikdar bolj jasno, kakor ravno sedaj, vidimo, kako režejo črez Avstrijo jstro začrtane fronte evropskih veli-
F
Stališče avstrijskih krščanskih socmtcev
Oster spor s
„Če razpustite Heimwehr, pristanemo na razpust tudi mi
a
kih in malih sil, kakor da bi vsa Evropa hotela tazčis>..ti 4voje epore na ozemlju male Avstrije.
V giavnem vidimo štiri velike bojne črte, za katerimi prežijo štiri ločene skupine držav: italijanska skupina, v kateri se nahajata Italija in Madjarska, francoeka skupina, ki jo tvorijo Francija in države Male zveze, angleška fronta in slednjič še nemška skupina, v kateri se nahaja poleg Nemčije sedaj tudi Poljska.
Stališče francoske skupine v avstrijskem vprašanju je jasho: Avstrija nikdar ne sme pripasti Nemčiji, ker bi slednja postala renevarna velesila in ker bi ogrožala ne samo rancije kot take, marveč in predvsem tudi francoske zaveznike, med katerimi je Češkoslovaška najbolj izpostavljena nevarnosti za-davljenja.
italijanska skupina zasleduje povsem druge cilje, in iina to prednost, da po prepovedi združitve Avstrije z Nemčijo prinaša seboj tudi načrt, kako Avstrijo ohranili samostojno. Človek bi mislil, da morajo biti Italija in države Male zveze naruvni zavezniki v borbi zu avstrijsko neodvisnost od Nemčije. A vendar le niso. Zakaj? Prvič je Italija dobila na krožniku, na katerem sta se nuhajali glavi avstro-ogrskega orla, rojstne liste zelo močne in zdrave Jugoslavije in Male zveze. Podonavje, ki ga jc Italija pomagala razbiti v svojo korist, se je razvijalo, se je znova zbralo pod silo naravnih zakonov iu v novi obliki uveljavljalo svoje pravice do življenja, a proti imperialističnim težnjam Italije. Od takrat izvira prva antipatija Italije	Drugič pa je Italija
v svoji veliki slepi strastni jezi zabredla v revizijonistične avanture in šla sklepat prijateljstva, ki jih Mala zveza ni mogla odobravati. Tako so nasle'stvene države Avstro-Ogr-ske iz naravnih prijateljev in zaveznikov postali največji nasprotniki v Podonavju. Tako je Italija v skrbeh, da se zavaruje pred nevarnostjo neposredne meje s 70-milijonskim narodom Nemcev prišla iia idejo, da s pomočjo Avstrije zabije v osrčje Evrope klin, ki bi na severu odganjal Nemce, na vzhodu in na jugovzhod'! ;ia odbijal in slabil zaveznice Male zveze. To idejo o »odrešilnem trikotu Italija-Av-strija-Madjarska«, ki ji je Italija žrtvovala zaveznike iz svetovne vojne in zvestobo do s krvjo podpisanih mirovnih pogodb, italijanska politika ni nikdar izgubila izpred oči, saj je postala to njena fata morgana v vseh 15 letih njene povojne politike, ki se je drži navzlic neprestanim porazom in bridkim razočaranjem, v tem je neka zgodovinska tragika, kot neko p'okletstvo, ki jo zasleduje in ki tudi v najnovejšem dejanju ni izostalo. Saj smo pred par dni vi videli, da so se naravnost poniževalna italijanska prizadevanja kupiti Madjarsko zaenkrat razblinila v nič na madjarski trmi, ki hočt sicer biti prijatelj Italije, a nikdar nc ne-prijateij Nemčije. Morda bomo v kratkem doživeli še to, da bo avstrijski Heimvvehr, ki ga je dojil in vzgajal italijanski fašizem, pljunil na svojo mater ter z vihrajočimi zastavami odkorakal v naročje širokoplečate hitlerjevske Nemčije.
Anglija je v politiki glede Avstrije osamljena, a za to nič manj vplivna. Ona se z vsemi silami in dosledno otepa vsake obveznosti. recimo kakšnega jamstva za Avstrijo. Anglija obžaluje, da se je itak že preveč obvezala v Zvezi narodov in v Kellogg-Briandovem paktu. Novih obveznosti noče več. Avetrija jo samo ženire Ona ima toliko važnejših pogajanj za vorašanja ki so za njo bolj važna, recimo r< trož''C\. pa sc pojavi ta poredna Avstrija, ki v«e zavlačuje in vse komplicira. Anglija se noče zamorit' Nemčiji. Tudi Italiji ne. S kom naj diž'. Za enkrat z nobenim, v prihodnje pa s tistim, ki bo nudil največja jamstva za utrditev miru in političnih razmer v srednji Evropi. kje-- bi ona rada vendar že enkrat tržila. Anglija jo vedžio bolj rezervirana, a vendar imamo vtis, da se vedno več oči obrača v London.
Zadnja, četrta skupina jc nemška. Ona je svoje karte glede Avstrije položila na mizo. Avstrija naj postane de! Nemčije. To je brutalno, a je jasno. V zasledovanju svojega cilja sc je pn ilitler pokazal prožnega vsaj do gotove meje. Izbrisal je nevarnost v poljskem Primor-ju in si pridobil pvmoč Poljske na avstrijskem sekto-ju. Poskuša! jc tudi v Pragi in tam ušesa п'|ло gluha. Poskušal bo tudi drugod pri Mali zvezi in bo zelo darežljiv z obljubami, gospodarskimi, političnimi in kulturnimi, dn si pridobi šc 'irugod diplomatsko pomoč, kadar pride končnovcljavna odločitev avstrijskega vprašanja, ne moroa v kakšni novi državljanski voj-»i, ampak za zeleno mizo evropskih diplomatov.
To io štiri velike fioaie luiiev A vetrne.
Dunaj, 26. febr. Z. Spor med krščanskimi so-cialci in med Heimvvehrom postaja vedno večji in vedno bolj resen. Krščanska socialna stranka, ki je nosila vse breme enoletne dr. Doltlussove vlade, ki je pripravljala pametno relormo državne ustave, pri katerih bi bile lahko sodelovale vse avstrijske stranke, se hoče z vsemi silami upreti razpustu, ki ga zahtevajo heinmehrovci. Na seji vrhovnega vodstva stranke (o kateri je poročal »Ponedeljski Slovenec«) je priSlo do viharnih nastopov in so vplivni voditelji stranke izjavili, da ,>e od Heimvvehra ne bodo pustili razpustiti. Izvolili so posebno delegacijo, ki so jo poslal! zveznemu kanclerju dr. Dolliussu, da mu pove, da je krščanska socialna strar-ka pripravljena na žrtve, tudi na to, da se bo prostovoljno razpustila v interesu ustavne reiorme in uvedbe stanovske ideje, toda samo pod tem po-
gojem, da se razpusti tudi Heimvvhr, ki se hvali, da je tudi politična stranka in je kot tak * vidi ž« nastopal, in da se takoj razoroži tudi vse če*ni-(tvo, ki se je razvilo pod heimwehrovskim praporom. Krščanska socialna stranka ne bo trpela, <tn se polastijo po enem letu dela heinmehrovci avstrijske države in uvedck> diktaturo. Krščanski vo-cialci ne priznajo nobene diktature strank in ne bodo priznali nikdar heimtvehrovske. Dr. Ender je bil tudi spreje' od -veznega kanclerja, ki mu je sporočil sklepe seje vrhovnega vodstva. Zvezni kancler okleva 7 svojih odločilnih sklepih in njegov položaj bo postal čimdalje težavnejši, ker bo moral izbirati med svojimi lastnimi somišljeniki in med Heimwehr.>m, ki vsak dan bolj razkriva i v oje karte in svoje diktatorske uamene.
Heimtvehr grozs z nasiljem
Kunschaka in tovariše bomo nagnali"
V pričakovanju 28, februarja
P9*
Berlin, 26. fenvarja, Z. »Volkiocher Beofcach-ter« objavlja poročilo i^ Avstrije o razmerju, ki vlada med Heimvvehrom in med lakoimenovano »Domovinsko Ironto«, s katero namerava dr. Dollfuss nadomestiti politične stranke, ki bodo rez-puščene.
V	Amstettea јз Heimvvehr nabil po ulicah zelo oster protest proti temu, »da se po radiju pripisuje zasluga za zmago nad Socialisti domovinski fronti«. V proglaflu ki ga je nemški list ponatisnil dobesedno, beremo:
V	noči od sobote na nedc'.jo jc dunsjsha .a-diopostaja objavila oklic Domovinske fronte, v katerem stotnik Reichel irdi, da jo domovinska fronta imela uajveč zaslug v bojih zoper socialiste. Takšne trditve izzivajo nartrnest ogorčenje pri beirovvchrovskih tovariših. SVH tr i svoje hciit«.-wehrovske tovariše mirili s tem, da bccio pri osrednji vladi proti temu protestirali. V tem smislu smo poslali tudi protestni brzojav v Avstrijo. Če bi se takšni primeri še enkrat pripetili, bomo ml Heimvvehrovci morali seči po samopomoči.
»Kdo рл je v Avstriji padel za rešitev domc vine? 29 heimvvehrovcev, 29 tovarišev redne zvezne vojske. 29 tovarišev policije, 11 tovarišev orož-niStva, 4 tovariši Sturmscharen. Kdo pa je padel od te Domovinske fronte? Nobeden, ker ti ljudje so zbežali in so se poskrili, ko so naši tovariši prelivali kri. Mi heimvvehrovci ne bsir.o dovolili, da nam bo kdo sedaj odvzel zasluge za zmago, in mi se ne bomo vrnili prej domov, predno ne bodo zrušeni vsi pomočniki idečkarjev, vsi strankarski borci demokracije. Ne prej, predno ne bomo z vsemi temi pritepenci demokratičnih strank temeljito obračunali. Mi smo bili tisti, ki smo Avstrijo rešili in mi bomo tisti, ki bomo svojo domovino z nova zgradili. Mi smo na grobu svojih mrtvih tovarišev prisegli obračunati z vsemi korupcijami in z vsem zaslepljcvanjem javnega mnenja, pa naj se ti skrivajo tudi za meščanskimi zastavami. Kot vaš voditelj vam izjavljam danes slovesno, da ne bomo obstali sredi pota, da ne bomo puščali ljudi, kot so Kunschek in tovariši (mišljeni so krščanski socialci), da bi se še dalje z nami igrali. Te ljudi bomo nagnali. Če ne bodo šli prostovoljno, jih bomo napodili s silo. Heil Avstrija, Heil Starhem-bergl Podpisal Wallner.«
Istočasno je bil odposlan na Dunaj sledeči protestni brzojav:
»Mi amstetsk! v vojni utrjeni heimvvehrovci protestiramo proti takim sramotilnim in lažnjivim radiopredavanjem, ki bi rada obesila zmagosloavne vence na čela vzhodr.ogaliških (židovskih) prite-pencev, ki so bili zadnji trenutek nagnani v domovinsko fronto ter na čela poslancev, ki so strahotna bežali iz razpadajočih demokratičnih strank, kot da bi bili ti rešili domovino. To so neverjetne stvari, s katerimi hočejo blatiti spomin naših padlih junakov. Podpisal Wallner.«
V par vrsticah
tg. — John Laurien je danes izjavil, da se je i v preteklem letu, ka nosi ime leto razoroievanja, zgradilo po vsem svetu 1765 bojnih ladij, torej za eno tretjino več, kaikor kdajkoli poprej.
tg. — Pri Parizu je danes pad.io na tla večje vojaško letalo. Oba pilota sta se ubila,
tg. — V Heidelbergu je zadelo danea potniSko letalo ob dimnik neke visoke luže, se srečno iztrgalo in ee zapet dvignilo ter šele nekaj deset kilometrov dalje patdJo na tla. Edina potnik je ubil.
tg. — Po naročilu predsedstva parlamenta so danes zastražili vse do'.umente o Slavijskijevi aferi iz strahu, da bi jih zjločinci ne ukradli. Preieko-valna komisija je dobila v roke samo prepise.
tg. — Angleška vlada je dame« odgovorila na francoske proti ponudbe v carinskem sporu, ki je izbruhnil med obema državama. Anglija predlaga naidaljevajijc raizgovorov.
Danes je bil na Dunaju obsojen na smrt delavec Wolner. Wolner je že meseca novembra ob tedanjih nemirih tciko ranil dva redarja.
Pariz. 26. febr. AA. Po vesteh londonskega lista »Daily Telegraph«, ki jih reproducira tudi »Echo de Pariš«, je politični položaj v Avstriji še zmeraj močno zapleten in je težko dognati dejansko stanje. Gotovo je le to, pravi list, da se heim-vvehrovske čete koncentrirajo na nemški meji okoli Salzburga in da v to smer pošiljajo velike količine orožja in streliva. Več zaupnikov kneza Starhem-berga in avstrijske vlade, nadaljuje »Echo de Pariš«, Jc odpotovalo včeraj proti nemški meji, da začno v primeru potrebe razgovore bodisi z avstrijsko legijo, to je organizacijo avstrijskih nacionalnih socialistov na Bavarskem, bodisi s hit-lorjevsitimi oddelki. Ker nemška vlada doslej teh ivsti ui denvantirfila, jc treba ludi nje spraviti v zvezo z vestmi ameriškega vira, ki jih je Berlin demantiral, da se namreč avstrijska legija na Bavarskem pripravlja na vpad na avstrijska tla, da vzame oblast v svoje roke.
Po drugi strani je pa po vesteh iz dobro poučenih britanskih krogov odpotovala včeraj neka .,elo ugledna osebnost na avstrijsko-bavarsko mejo, kjer se bo pridružila delegatom kneza Star-hemberga in avstrijske vlade. Ta osebnost se bo ustavila v nekem mestecu blizu Braunaua, odkoder bo s svojim osebnim letalom prenašala zaupno pošto in vzdrževala naglo in stalno zvezo med Avstrijo in Nemčijo.
Ta vest potrjuje prejšnje informacije, da skušajo heimvvehrovski voditelji organizirati generalno konferenco z nemškimi nacionalnimi socialisti, in sicer v Braunavu ali Passavu ali pa v katerem drugem mestu na avstrijsko-bavarski meji.
Konferenca treh v Rimu
Dunaj, 26. febr. n. Na tukajšnjem me roda :nem mestu se ponovno naglaša, da se obisk Suvicha v Budimpešti in njegov slučajni sestanek z avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Dollfussom in drugimi prominentnimi osebami na Dunaju lahko sma-
tra šele kot priprava za konferenco, ki bo v Rimi. "ied 10 in 15. marcem. Madžarski ministrski predsednik Gombos in zunanji minister Капуа odpotu-►eta iz Budimpešte 9. marca, nekako istočasno pa odpotuie v Rim tudi dr Dollfuss z Dunaia. Spremljale ga bodo še nekatere politične osebnosti, vendar pa se zaenkrat še ne ve kdo. V zveza s tem po'ovaniem ugotavlja uradna »Wiener Zeitung«, da ne gre za izključno italijansko-madžarsko-av-^trijske gospodarske odnose, ampak za novo ureditev Podonavja sploh in sicer na temelju sklepov, ki so se storili na konferenci v Stresi. Kakor pa se medtem čuje v Budimpešti in na Dunaju, je že sklenjen predhodni pakt med Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ki vsebuje baje tri točke in določa skupno politiko vseh treh držav. Zaradi tega Madžarska ni podpisala trgovinskega sporazuma z Nemčijo, dokler ni v Budimpešto prišel italijanski državni podlajnik v zunaniera ministrstvu Suvich, dasiravno je bila ta pogodba že pet dni izdelana in pripravljena, da se podpiše. Zaradi tega je morala nemška delegacija čakati. Takoj pa, ko je zvedel Fulvio Suvich za vsebino pogodbe, »e je ta pogodba podpisala v trgovinskem ministrstvu.
Poljska proti Avstriji
Krakov, 26. febr. Z. »IUustrowany Kurjer-Cod-zeny« posvečuje svoj uvodni članek danes avstrijskemu vprašanju. Z ozirom na to, da je ta list največji režimski list na Poljskem, smatrajo, da je članek izšel po navodilih zunanjega ministrstva. Člankar pravi, da ni bilo prav, da so Italija, Francija in Anglija izdale skupno izjav - za avstrijsko neodvisnost. Za njega je danes postalo jasno, da Avstrija svoje državne neodvisnosti ne more več spraviti v sklad s položajem, v katerem se nahaja Evropa. »Če bogata Francija v 15 letih ni mogla ničesar nuditi Avstriji, kar bi ji bilo omogočilo tolikanj opevano državno samostojnost, kaj naj ji pa nudi Italija? Svobodno luko v Trstu. Kani naj pa gre Avstrija s svobodno luko v Trstu? Kam naj jo pa dene? Kaj naj napravi z njo? Niti oslomba na Francijo, niti opiranje na Italijo ne moreta rešiti avstrijskega vprašanja. Če avstrijska tvorba ne more več iz sebe živeti, je ni mogoče umetno vzdrževati pri življenj-u. Potem naj gre tja, kier so zanjo najboljši življenjski pogoji. Kako naj ostane živ in zdrav avstrijski kaktus v politično posiroveli ledeni dobi, ko je komaj uspeval, ko je šc sijalo mehko solnce gospodarskega in političnega liberalizma.« Poljslca svetuje Avstriji, naj sledi kiicu jezika in krvi. Poljska si urejuje svojo domovino in bo glede urejevanja avstrijskega vprašanja ostalf rezervirana ob strani dogodkov.
Madjari občudujejo Mussolinija
Budimpešta, 26. lebr. p. Danes je odpotoval novi madžarski poslanik pri Kvirinalu, baron Friderik Villany, v Rim. Na kolodvoru je pred odhodom vlaka izjavil madžarskim časnikarjem, da je njegova naloga zdržati sedanje prisrčne stike med Madžarsko in Italijo. Občuduje Mussolinija, ki je ustvaritelj nove politične filozofije, ki bo prej ali slej osvojila svet.	,
Napetost na Daljnem vzhodu popušča
Sporazum med Japonsko in Ameriko 7
London, 26. februarja. | velikanskim političnim pretresom ne samo Azije, Tukaj se v zadnjem času govori, da se pri- ampak vsega sveta, in o katerem se nikakor ne da pravlja sporazum med Japonsko in Združenimi reči, da bi se moral končati ugodno za Ameriko in
državami severne Amerike. To sklepajo zlasti iz neke notice »New York Timesa«, v kateri je rečeno, da se ameriška vlada nagiba k temu, da bi se napram Japonski začela bolj konciliantna politika in da bi bilo treba opustiti stališče bivšega državnega tajnika Stimsona, ki je bil mnenja, da USA ne more priznati mandžurske države
Značilno je tudi, da je japonski minister za zunanje zadeve Hirota, ki ima zelo dobre zveze in veliko simpatij v Ameriki, na zadnji seji zbornice poslancem sporočil, da pride v kratkem v Tokio washingtonski poslanik Saito na važen razgovor, ki se bo tikal odnoSajev med Ameriko in Japonsko.
Londonski diplomatski krogi so zvedeli, da ameriška vlada v resnici smatra, da konflikt med njo in Japonsko ne bi bil koristen, ker bi izzval r.edogledne posledice, ki bi sc n' 'e končati z
njen vpliv v Tihem oceanu. Amerika želi, da bi Japonska garantirala neodvisnost Filipinskega otočja, kar je za Ameriko ogromnega pomena, in da bi priznala Ameriki njeno sedanjo interesno sfero v Pacifiku, za kar bi USA priznala man-džursko državo in interesno sfero Japonske v go tovem delu Kitaja in Mongolije.
Zdi se, da se počasi ublažuje tudi konflikt med Japonsko in Sovjetsko Rusijo, ki je sicer v Pri-morju in Poamurju ter v Sibiriji sploh ukrenila ogromne priprave za slučaj vojne, si pa vendarle absolutno ne želi vojske z Japonsko, ki bi razburila vso Azijo. Za znamenje izboljšanja položaja smatrajo dejstvo, da so mendžurske oblasti po enomesečnem preiskovalnem zaporu zdaj vendarle izpustile one ruske lunkcionarje prekomandžurske železnice, ki so jih bile aret:rale in koj^h osvoboditev je Moskva doslej zaman zahlevala.
■ШДВу.«! HflH
kjer velesile razpolagajo tudi s svojimi pristaši med avstrijskim ljudstvom samim. Italijani računajo na Heinmebr, francoska skupina ie r; čunala na socialiete, nemška na klic jezika in krvi Osvajajoč si Avstrijo in barantajoč za njeno neodvisnost, ali imajo velesile res namen <tor:ii nekaj, kar bo koristilo tudi Avstriji in njcaejuu uboccma liodatra,
Vojna v Maroku
Rabat, 26. febr. p. Vojaške operacije, ki jih je začela v soboto francoska armada v Južnem Maroku, kažejo uspehe. Večina poglavarjev se je vdala ter izjavila svojo pokorščino. Upira se le del domačinov, ki se le ob prvem stiku s Francozi leta 1916 niso vdali. S temi pa »o boji hudi in armada ima beležiti doslej 5 smrtnih žrtev, med temi dva častnika, ranjenih pa je bilo 6 vojakov. Vstaši so se potegnili v kraje južno od Tisnita.
V doslej še nezasedenem delu Maroka je moralo danes pristati radi defekta v motorjih potniško poštno letalo, ki oskrbuje zvezo med Francijo in južno Ameriko. Napadli pa so potnike domačini in štiri težko ranili. Na pomoč so prišia pomožna letala, ki so vzela s seboj vse potnike, dočim je pokvarjeno IcLaJo oalaJo ua mestu oeagode.
4 dnevni delovni teden v Amerihi
Pariz, 26. febr. AA. Iz Washingtona poročajo, da je predsednik ameriškega odbora za narodno obnovo general Johnson izjavil, da bo te dni sklical v Washington prvake in voditelje glavnih ameriških industrij in z njimi razpravljal o možnosti uvedbe štiridnevnega tednika. Danes je v ameriških Združenih državah 10,500.000 ljudi, ki so stalno brez dela, 4 milijoni delavcev so pa le začasno zaposleni in bodo te dni še to izgubili. Gcnrrai Johnson je mnenja, da bi bilo moči v kratkem zaposliti 5 mili.onov delavcev, ki so zdaj brez dela če bi se uvedel štiridnevni tednik.
Dunajska vremenska napoved: V kratkem tx> c*č«lo aoožsia, trtnperatur.a bo
Proračun za 1934-35 pred narodno skupščino
Belgrad, 26. febr. m. Kakor Je »Slovenec« že poročal, ee je danes začela v Narodni skupščini na-čalna razprava o državnem proračunu in o finanč-čnein zakonu za 1. 1934.-35. Na dnevnem redu se je kot prva točka nahajalo čitanje poročevalca finančnega odbora dr. Otona Gavriloviča, iz katerega posnemamo sledeče podatke:
Pooblastila za varčevanje
Predlog proračuna za 1. 1931.-35. je znižan za 516,600.000 Din. Finančni odbor je to znižanje proračuna vzel z zadovoljstvom na znanje, kljub temu pa je v luči sedanjega gospodarskega položaja spoznal nujno potrebo, da se državni izdatki še bolj znižajo in da se v vsem gospodarskem področju državne uprave izvaja dosledno varčevanje. Iz teh razlogov je finančni odbor v teku razpravljanja
I (prejel tudi nekaj ipremembnfh In dopolnilnih
členov, ki pooblaščajo vlado, da lahko sama izvede s pomočjo dekretov vse potrebno za izvajanje varčevanja v upravi države. V podrobnostih proračuna se finančni odbor ni spuščal, ker je smatral, da je uveljavljen je splošnega načela glede potrebe varčevanja zadostna naloga, ki jo mora vršiti in jo predočiti tudi Narodni skupščini.
Pooblastilo, ki ga dobi po predlogih finančnega odbora vlada, se glasi: Ministrski svet se pooblašča, da v svrho zmanjšanju državnih stroškov za 1. 1934.-35. in za ustvaritev trajnih pogojev za izvedbo doslednega in pametnega varčevanju v državni in samoupravni oblasti podvzatne vse potrebne korake v okviru obstoječih zakonov in z ; novimi dekreti, ki naj imajo zakonsko moč, da se doseže čim največji količnik v prihrankih.
Pregled osebnih izdatkov
Poročilo finančnega odbora prehaja nato na poglavje izdatkov, ki znašajo 10 iniljard 100 milijonov dinarjev, od čegar odpade (i.9 miljard na državno upravo, 3.2 miljardi pa na razna državna podjetja. Finančni odbor je ugotovil, da gre skoraj polovica teh izdatkov na račun osebnih izdatkov, ostanek pa da gre za odplačevanje državnih dolgov tn za razne materijalue potrebe.
Število uradništva
Poročilo prehaja nalo na podrobno razpravo osebnih izdatkov po ministrstvih. Iz |>oročila sledi, da sprejemajo aktivni državni uslužbenci (vojaški in civilni) vsega 3.9 miljard Din, upokojenci dobivajo okroglo 1 miljardo Din, medtem ko znašajo invalidne podpore 100 milijonov Din. Odbor je nadalje ugotovil, da sprejema imenovanih 3.9 iniljard Din vsega 207.130 državnih uslužbencev. Tako vi-«oko je torej število našega državnega uradništva. Ako analiziramo navedeno število državnih uradnikov, dobimo 128.338 zaposlenih v državni upravi, medtem ko jih je v državnih podjetjih v službi 78.792. Všteti so tudi iz vojske in mornarice, ki
jih je vsega 31.959 ali 27.24% celokupnega števila državnih uslužbencev. Všteti so v teh številkah tudi uslužbenci prometnega ministrstva, ki jih je 10.505 in rudarji ter gozdarji državnih rudnikov in gozdarskih podjetij, ki jih je 10.319.
V	vrhovni državni upravi je 953 uradnikov, v proeveti 32.783, v pravosodju 10.524, v ministrstvu zunanjih zadev 538, v ministrstvu notranjih zadev 26.735, v finančnem ministrstvu 13.916, v vojski in mornarici 34.959, v javnih delili 3001, v kmetijstvu 909, v trgovini iu industriji 1286, v socialni politiki 1873, v telesni vzgoji 25, v prometu brez železničarjev 778.
V	gospodarskih podjetjih države jih najdemo v področju ministrstva prosvete 1027, v ministrstvu financ 1200, v kmetijstvu 507, v trgovini ln industriji 21, v socialni politiki 3832, v prometu 57.817, v ministrstvu za šume in rude 13.784.
Največ ljudi je torej zaposlenih v vojski in mornarici, nato pride prosveta, ki zaposluje 25.54%, nato ministrstvo notranjih del, ki zaposluje 20.83% osebja. Samo ti. Irije resori imajo 75.01% vseh državnih uslužbencev.
Plače državnih uradnikov
Število po plačilnih skupinah
Poročilo prehaja nato na postnvko plačilnih prejemkov državnega uradništva in ugotavlja, da sprejema plače ministrov in banov 27 gospodov. V prvi skupini se nahaja 20 uradnikov, v 2. skupini 1. slon. 813, v 2. skup. 2. stop. 156, v 3. skup. 1. stop. 336, v 3. skup. 2. stop. 717, v 4. skup. 1. stop. 1220, v 4. skup. 2. stop. 1480, v 5. skup. 2139, v ti. skup. 0162, v 7. skup. 6857, v 8. skup. 12.252, v 9. skup. 13.674, v 10. skup. 5844, pripravnikov je 15.852, zvaničnikov 34.984, služiteljev 11.075, kontraktual-nih in honorarnih uradnikov ter dnevničarjev in zgoraj imenovanih 20.824 delavcev je 250.359, ne-razvrščenih uradnikov 2142, častnikov in vojnih uradnikov 10.107, podčastnikov, kaplarjev in orožnikov 39.933, skupno torej 207.130.
Plače po skupinah
Poročilo navaja tudi točne podatke o plačah državnih uradnikov. Iz številk, ki jih navaja, izhaja, da sprejema ministrski predsednik 15.9C0.67 Din na mesec, ministri in bani 9767.34 Din, predsednik kasarije, predsednik državnega sveta, glavne kontrole, minister dvora 6620.67 Din, pomočnik ministrov, državni svetniki, sodniki kasacije v 11-1 5972 Din, uradniki v 11-2 5428 Din, v 111-1 (načelniki v ministrstvih in finančni ravnatelji itd.) 5010 Din, uradniki v 111-2 4540 Din, v IV-1 (svetniki, predsedniki sodišč, okrajni glavarji itd.) 3737 Din, uradniki v IV-2 2987 Din, v V. (višji tajniki, okr. sodniki, načelniki davčnih uprav, učitelji itd.) 2663 Din, v VI. 2319 Din, v VII. 2017 Din, v VIII. 1788 Din, v IX. 1561 Din, v X. 1380 Din. Zvaničniki imajo od 1005 do 1297 Din, služitelji od 803 do 907 Din. pripravniki od 1147 do 1447 Din.
Finančni odbor je smatral za potrebno, da te podatke objavi on sam že z ozirom na dejstvo, da nsebni izdatki najbolj obremenjujejo naš državni proračun in ima zategadelj javnost pravico, da je o tem poučena.
Znižanje uradništva
Kajpada bi ne bilo pravilno, če bi kdo na podlagi navedenih podatkov začel predlagati redukcijo v številu uradništva, misleč, da bo na ta način znižal tudi državne izdatke. Morebiti bi znižanje uradništva res prineslo olajšave našemu proračunu, toda gospodarski in socialni značaj teh izdatkov je tako važnega pomena, da postaja vprašanje redukcije neizmerno težko.
Postranski zaslužki:
Tu je treba varčevati in se bo strogo varčevalo
Pripomniti pa je potrebno, da co plače velikega števila uradnikov nitiogo višje od onih, ki smo jih »Roraj navedli, ker ti uradniki sprejemajo stalne nagrade oil državnih podjetij, katerim so dodeljeni, ali ker dobivajo komisijonalne prispevke. Tudi veliko število upokojencev in ljudi iz svo-hodnih poklieev »prejemajo na ta način od države precejšnje dohodke. Finančni odbor je o tem skle-
pal in razpravljal ter prišel do zaključka, da ho ravno ua lem polju izrednih dohodkov treba napraviti občutna znižanja, in sicer takoj oil 1. aprila letošnjega leta naprej. Na podlagi predloga finančnega odboru hodo torej v novem proračunskem letu postranski dohodki znižani na polovico sedanje višine in sc lahko znižajo pod to mero sorazmerno z dosedanjo višino. Tudi število prejemnikov teh izrednih postranskih dohodkov se ho znižalo brez oziru nu to. pod kakimi pogoji so bili postavljeni in bodo morali državni uradniki delo opravljati v okviru svoj« normalne službe. Kavno tako jc finančni odbor sklenil strogo revizijo vseh posehnih iloklad, honorarjev in drugih postranskih dohodkov državnih in samoupravnih uradnikov. 1'ri redukciji teh postranskih prejemnikov se mora gledati na šolsko kvalifikacijo uslužbencev, preilvsUm pa ua njihove socialne in družinske potrebe. Vsi dragi oziri morajo nu vsak način pasti pred temi omenjenimi.
Žena v državni službi
Obljubljajo se radikalne preureditve v skladu s socialno pravičnostjo
S tem je seveda v zvezi vprašanje ženskega uradništva. Finančni odbor lic misli nu izgon žen-btva iz državne služIte, ampak le nu važne socialno iu gospodarske ozire, ki morajo hiti lukaj prevladovati. Velika pozornost je potrebna za proučevanje primere, da sta v državni službi zaposlena mož in žena. Treba oceniti njihove skupne dohodke, tudi v primeru, da se eden ali drugi med njima nahaja v svobodnem poklicu. V finaiičneui odboru se je z velikim poudarkom naglašalo, da sc ne Miie dogodili, da hi v posameznih družinah hili vsi ženski člani ali večina med njimi zaposlenih. Treba ho najti pravilne tneje. Otroci, oziroma ženo premožnih stanov višjih državnih uradnikov, posebno žene brez fakultetne izobrazbe se bodoče po navodilih finančnega odbora, ki jih ho brez dvoma osvojila tudi Narodna skupščina, se v bodoče ne smejo sprejemati v državno službo, uiti so ne smo dopustiti, da ostanejo še nadalje v služIli, ako so ie uslužliene. Itazlng zu lo je veliko število otrok siromašnih slojev, ki so nezaposleni, akoravno imajo visoke šolske kvalifikacije, tla nc govorilno o izšolanih moških, ki zaradi nepotrebne zaposlitve ženskih moči ostajajo lela in leta brez službe in ne morejo ustanovili novih družinskih ognjišč. Pooblastilo, ki gu predlaga finančni odbor, naj da vladi v roko sredstva, da hitro določi pogoje zu to, kdo nmre hiti in stne ostuti v juvni službi.
Finančni odbor jo obrnil predvsem veliko pozornost težkemu problemu zaposlitve naše mlade doraščajoče izobražene mladine. Sicer ni res, da ima vsak, ki je dovršil katerokoli šolo, s tem že neizpodbitno pravico do državne službe, na drugi strani pa je res, da jo država največji delodajalec in je zato že iz tega ozira njena dolžnost, da skrbi za pravilno ravnovesje. Država kot čuvar javne blaginje in skupnega lilr.gra vseh pn ima mtliign, da se po nepotrebnem ne izgubijo mlade tvorno sile doraščajočega rodu.
Strašen problem nezaposlene mladine
„Za mladi rod bo treba češadi s težkimi žrtvami napraviti prostora pri delu"
Finančni odbor je kljub stremljenju, da bi znižal osebne izdatke, prišel do prepričanja, da so nekatera področja, kjer bo treba število nslužbencev povečati. Tu sem spada recimo prosvetno ministrstvo. V osnovnih šolah najdemo v naši državi okrog 12110 razredov, ki nimajo nobenega učitelju. Cele občine so brci šol in mnoge šole, ki so jih nhčani b lastnimi sredstvi zgradili, ne vršijo svojih dolžnosti, ker jim innnjkn učiteljev. Pogosti so primeri, du se nahaja v enem samem razredu do 120 in šo več nčencev. Tako stanje je nevidržljivo. Na drugi tirani pu je finančni odbor ugotovil, dn leži v pro-
ZagrebSka vremenska napoved; Pretežno oblačno z lahnim deževjem, zlasti v zapadnih krajih države, toplo,
svetnem ministrstvu okrog 1700 prošenj učiteljskih kandidatov, ki čakaj« ua službo. Ti mladi ljudje nestrpno čakajo na svoje poklicno delo. nu katerega so sc priprnvljali. Veliko je tudi ahsiilviranih filozofov, ki čakajo nu službo v srednjih šolali. Tudi tam ui kreditov. Zato ho treba z njihovo nanicdi-tvijo računati f dejstvom, da hodo osehni stroški v lem ministrstvu povečani. Položaj ni prav čisto nič boljši v mnogih drugih ministrstvih. Zn mladi rod ho treba na vsak način in z velikimi žrtvami napraviti prostora, da se bn zaposlil in s svojim delom postal graditelj in jamslvo državne blaginje in državnega trajanja.
Finančni odbor je predlagal ludi revizijo prejemkov upokojencev, piedvseili onih, ki so že zaposleni pri posameznih gospodarskih podjetjih ter je sklenil gotove omejitve, ki so v skladu s socialnimi zahtevami, ki jih uiora upoštevali viak pravični fiuančui zakuu.
Državni dohodki
Mnogo krajša eo razmotrlvanja finančnega odbora glede državnih dohodkov, o katerih pravi poročilo, da so dohodki iz postavke davkov realni in proračunani na osnovi dejanskih dohodkov v tekočem proračunskem letu. Proračunsko ravnotežjo je velike važnosti zaradi splošnih gospodarskih prilik vsake ln tudi naše države. Veliki deficiti bi poslali največja nevarnost za gospodarstvo in za naš
narodni denar. Bodočih dohodkov je težko naslikati vnaprej, a finančni odbor ima resne lipe, da bodo predvideni zneski zadostovali za normalno funkcioniranje države. Лко bi pa dohodki zaostajali, bodo potrebni seveda še nadaljnji ukrepi, ka kor jih bosta pač narekovala čas in prilika...
V imenu manjšinjskega odbora je podal odvo-jeno mišljenje narodni poslanec Miloš Dragovič, ki ne verjame, da je predloženi proračun realen in trdi, da v proračunu predvideni dohodki nikoli ne bodo prišli v državno blagajno.
Govor iinančnega ministra
Takoj nato je dobil besedo finančni minister dr. Djordjovič, ki je med drugim izjavil, da se predloženi proračun ne razlikuje dosli od zadnjih dveh proračunov, vendar pa tla predstavlja novo etapo pri delu na ureditvi in konsolidirnnju naših državnih financ in tlu počiva kakor prejšnja dva proračuna na istih osnovali naše finančne politike. Tudi v tem je osnovna ideja, da bi hil proračun pravilna in realna podlaga državnega gospodarstva. V svojih nadaljnjih izvajanjih se finančni minister bavi z napori, ki so se morali vložili zaradi nastopivše krize. Potrebno je bilo seči po klasičnih metodah, in sicer po štednji in zmanjšanju izdatkov do skrajne meje, vzporedno s tem pa pri iskanju novih državnih dohodkov z izkoriščanjem novih davčnih virov, ki iloslej šc niso prišli v poštev.
Udarec Hooverjevega moratorija
Govoril je o udarcu, ki je zadel naše finance 1. 1931., ko je bil sjirejot Boovrov moratorij za reparacije. Ob tej priliki je državna blagajna zgubila nud 400 milijonov dinarjev. Nato je prišla še kriza, ki je nastopila z vso silo ob koncu 1. 1931. Proračun za to leto bi se končal z deficitom, če se ne bi izvršila znižanja izdatkov v proračunu za 5—6%. Tedanji proračun je znašal 11 miljard 323 milijonov in je bil za 2 miljardi 800 milijonov nižji od prejšnjega. Izdatki so se morali nato ponovno znižati, du hi se prišlo do soglasju z državnimi dohodki.
Finančni minister govori nadalje o težavah, s katerimi se je moral boriti, ko je moral vsakega prvega v mesecu izdati nad 400 milijonov samo za osebne izdatke. Zaradi krize, ki je zajela v prvi vrsti nušega kmeta, so se mit morale dajati razne olajšave s spremembami raznih zakonov, z uvedbo novih dajatev, kakor trošurine na električni tok itd. Morali pa so se izkoristiti tudi izredni krediti s posebnim namenom, kakor kovanje srebrnega denarja, od česar se je pričakoval izreden državni dohodek v višini 450—500 milijonov dinarjev.
Ta znesek se uporabi za likvidacijo državnih obveznosti iz prejšnjih let. Zaradi uravnovešenja proračuna v I. 1932. je bil v mesecu decembru istega leta predložen zakon o izrednih kreditih. Vsi napori pa vendar niso mogli dati popolnega proračunskega ravnotežja in so zaključili račun za to proračunsko leto (1932) z deficitom 733 milijonov Din, ki je po izjavi finančnega ministra samo knjigovodstveni deficit in bi bil gotovo še večji, če se ne bi storili vsi oni koraki, ki so зе storili. Vzporedno e tem, da srno se izognili deficita, se je posvečalo največjo pozornost temu, da se vse obveznosti tega proračunu izplačajo, kar se je do konca avgusta 1933 tudi storilo. Tako smo šli v novo proračunsko leto brez onega težkega balasta, ki se je vlačil po prejšnjih proračunih pod tako žvauimi obveznostmi iz prejšnjih let, za katerih likvidacijo so je celo najelo posojilo v višini 22 milijonov dolarjev v 1. 1928.
Proračun za 1. 1934.-3."). se je odobril v višini 10.438 milijonov Din in je bil za novih S85 milijonov Din nižji od prejšnjega proračuna. V lem proračunu smo izvršili znižanje materijainih izdatkov. Ose Ini i izdatki se iz pomembnih političnih in socialnih ozirov niso znižali, ker so se plače uradnikov znižale že trikrat, in sicer 1. aprila 1931, 1. septembra 1931 in 1. aprila 1932. To znižanje je pri našem osebju znašalo 25 do 30%. Največja znižanja so se izvršilu v resorih prometnega in vojnega ministrstva-
Razveseliva slika
Finančni minister govori nadalje o poročilu za zadnjih devet mesecev državnih dohodkov in izdatkov ter pravi, da nuili to poročilo razveseljivo sliko, ker se je ustvaril čist višek dohodkov v znesku 557 milijonov dinarjev, pri proračunu državnih gospodarskih podjetij pu Btil) milijonov Din. Koliko bodo znašali izdatki, se še ne ve, istotako pa se še ne more presoditi, kakšni bodo dohodki. Kavno zaradi lega pa na eni strani izdatki rastejo, na drugi pa dohodki padajo. Vlada pa bo gledala kot doslej in bo nadaljevala isto finančno politiko, da se deficit, ki mora končno izginiti ob zaključku letne bilunce, ne bo več pojavil, in ie se bo pojavil, da ne bo tako velik, kakor je bil knjigovodstveni deficit za 1. 1933.-34. Izjavlja, da se pri nas ni še nikdar razpravljalo o osebnih izdatkih, ki predstavljajo 50% našega proračuna. Vse te osebne izdatke, ki presegajo 4(>0 milijonov Din mesečno, absorbira naša domača potrošnja. Iz državne blagajne pa gre poleg teh izdatkov še okoli 200 do 300 milijonov Din mesečno za razne druge materialne izdatke, ki jih isto lako prejema naše gospodarstvo.
Izboljšanje v upravi
Nato govori o srečno zaključenem sporazumu /. našimi in inozemskimi upniki ter pravi, du smo tedaj dobili take olajšave, kakršnih ni bila deležna nobena drugu država. Finančno ministrslvo je po izjavi dr. Djordjeviča posvečalo vso jiozoriiost tudi ureditvi in izboljšanju naše administracije. V davčni administraciji so so izvršile važne spremembo in so lahko reče, ila jo tudi davčna morala danes večja. To moralo pu bo še povečala odredba, ki je bila pred kratkim sprejeta, glede odplačevanja davkov v obrokih.
Pojasnjevanje proračuna
Finančni minister preide r.a tem na pojasnjevanje predloženega proračunskega predloga, ki znaša 10.171 milijonov Din. Osebni izdatki znašajo, izraženo v odstotkih, 50.35%, tnnterijalni pa 49.62%. Do te spremembe je prišlo zaradi onega masivnega povečanja kredita za pokojnine v višini 185 milijonov dinarjev.
V celokupno število nameščensfva računamo tudi 60.000 državnih upokojencev in 70.000 invalidov, in sicer osebnih in družinskih. Skupen znesek 5117 milij. ee razdeli na število 350.000 ljudi, ki prejemajo od države plačo. To število državnega uradništva je vsekakor zelo veliko in bi se lahko zmanjšalo, č« b! «« pričelo ■ korenito reformo uprave, s premembo sistema načina poslovanja, če i»i se nekateri državni uradi ukinili ali pa združili. Pri relevanju teh vprašanj pa je treba računati z ekonomskimi, političnimi in socialnimi oziri, da sc
ne bi ustvarilo še večje Število proletariata z odpustom uradništva ▼ masah. Kar pa tiče drugega problema, namreč višin« prejemkov državnega osebja, izjavlja iinarčni minister, da ti prejemki niso pretirani in so znatno nižji kakor pa v državah, ki so ekonomsko in finančno znatno Šibkejše od naše.
Plače se ne bodo znižate
Plače uradništva se ne bodo znižale, pač pa se bo od 1. aprila dalje pobiral 1% od skupnih prejemkov.
Finančni odbor pa je posvetil vso pozornost drugemu vprašanju, prejemanju raznih nagrad in sličnega. Zato je bil predložen in sprejet poseben amandement, ki daje vladi pooblastilo, da lahko ukine in spremeni vse one predpise, s katerimi so določeni ti posebni in postranski prejemki. Ta določba ima čisto socialen in moialen značaj. Prihranki, ki se na la način dosežejo, se bodo porabili za nastavitev novih kandidatov, ki že leta in leta čakajo na zaposlitev.
Naš izšolani proletarijat
Pri vseh ministrstvih čaka danes danes nr razposlitev 1722 fakultetsko izobraženih kandidatov, nadalje 2290 oseb s strokovno izobrazbo, ki imajo vsi dovršene strokovne šole, z maturo pa čaka na službo 1165 kandidatov, torej vsega skupaj 5187 izSolanih oseb, ki nimajo prav nobenega zaslužka.
Žena - uradnik
Finančni minister se bavi nadalje z vprašanjem onega amandementa, ki bo dal vladi pooblastilo, da lahko odpusti iz službe ono žensko osebje, katerega možje so tudi v službi, ali pa tudi osebe, ki jih je več iz ene družine ▼ državni službi. Izjavlja, da se bo to vprašanje reSevalo skrajno previdno, da se ne bo delalo krivic tam, kjer se hoče dati pravica. Znesek 5117 milij. Din pa mora avtomatično priti v proračun, kajti kdor dela, mora bltf tudi plačan za svoje delo.
Skupen znesek vseh teh obveznosti znaša 3644 milij. Din. Če ta znesek o:lbiiemo od 5053 milij. Din, ostane vsega 1409 milij. Din, in to je prostor, za katerega pravi finančni minister, da ee lahko na njem giba pri izvrševanju kompresije izdatkov. Skoraj vse ostalo pride v proračun neodvisno od želja finančega ministra, kajti d*u-gače bi bila ogrožena funkcija državnega apkriili. Ta znesek pa služi za vzdrževanje vseh onih državnih potreb, skozi katere se država izraža kot javnopravna ustanova.
567 Din na prebivalca
Nadalje ee bavi s fiskalno obremenitvijo prebivalstva naše države in izjavlja, da pride na vsakega prebivalca 466 Din. To pa še ni popolna slika, kajti poleg te obremenitve pride še obremenitev z raznimi samoupravnimi dajatvami, ki znašajo 1473 milij. Din ali na vsakega državljana 101 Din. Vsega skupaj torej 567 Din na prebivalca.
Debata
Besedo je dobi nato dr. Šečerov, ki je po daljšem govoru izjavil, da bo glasoval za proračun.
Za njim je govoril dr. Metikoš, član Jugoslovanske narodne stranke, ki se je najpreje bavil r, zunanjepolitičnimi vprašanji. Glasoval bo proti proračunu.
Zadnji govornik na dopoldanski seji je bil dr. č'irif, ki je v imenu vlade pobijal napade dr. Me-tikoša in izjavil, da bo glasoval za proračun.
Popoldne je prvi govoril poslanec Pavlič, ki je i izjavil, da bo glasoval v načelu za proračun vr-i hovne državne uprave, za proračun ministrstva za vojsko in mornarico, za jiroračun ministrstva za socialno politiko ter še za nekatera ministrstva, za katera pa bo razpravljal še v specialni debati.
Za njim je govoril Bogicn Kujundžič, ki se je podrobno bavil z notranje in zunanje političnim jioložajem. Dr. Vošnjak se je uvodoma bavil z našo zunanjo politiko ter prešel nato na kritiko naše davčne politike. Dr. Kešeljevič (Jugoslovanska narodna stranka) kritizira našo finančno politiko ter izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. Za njim je govoril dr. Miroslav Stojadiuovič, ki je polemiziral z Jugoslovansko narodno stranko. Glasoval bo za proračun. Zadnji je nocoj govoril dr. Živan l.u-kič, ki se je obširno bavil z gospodarsko politiko naše vlade.	,	bo glasoval
proli proračunu.
Ob 9.18 je bila seja zaključena. Prihodnja bo jutri ob 8.
НШег se ponuja Cehom?
Praga, 26. febr. e. V zadnjem času so se razširile vesti, dn jc nemška vlada ponudila češkoslovaški republiki, da se med obema drž.i-; vama podpiše prijateljska ncnnpadnlna pogodba. Pogodba bi biln prav taka, kakor je bila podpisana med Nemčijo in Poljsko. Češkoslovaška vlada izjavlja, dn .i ni o tem nič znanega. Stališče češkoslovaške vlade je znano in že od zdavnaj utemeljeno. Češkoslovaška vlada ne odklanja razgovorov z nemško vlado, ker ve, dn_ hi ti mogli zmanjšati napetost med obema državama in koristili evropskemu miru. Vsi razgovori med Češkoslovaško in Nemčijo pn se bodo vršili s popolno vednostjo francoske vlade in zavezniških vlad Male zveze. Sporazum med Nemčijo In Češkoslovaško hi potemtakem mogel biti (udi predhodni sporazum med Nemčijo in državami Male zveze in med Nemčijo in Francijo. V možnost razgovorov med Češkoslovaško in Nemčijo pa se ne veruje, ker je Nemčija pravkar prepovedala vse češkoslovaške embleme.
400 ribičev na ledenem otofm
Pariz, 26. febr. AA. Iz Moskve poročajo, da se je v Kaspiškem morju odtrgala od obale ledena plošča in odnesla s seboj 400 ruskih ribičev in 190 konj. Oblasti so tako>j poslale vojaška letala in lcdolomilce, da re£i>o ribič«.
Tuji delavci pri nas -
naši ljudje na tujem
t
Ljubljana, 26. februarja.
Prejšnji teden je bilo zopet sproženo vprašanie o zaposlenju inozemskih delavcev pri nas. Vprašanje' je važno za vse pokrajine v naši državi, pa tudi za Slovenijo. Slovenska tla so pred desetletji, ko smo bili še pod Avstrijo, nudila najboljši kruh zelo številnim tujcem, predvsem alpskim Nemcem pa tudi Čehom in drugim narodnostim. Ob prevratu se je položaj zboljšal ter so morali mnogi tujci oddati svoja mesta domačinom. Uveljavljeno je bilo predvsem načelo, naj ima na domačih tleh vsaj v javnih služ/bah kruha le domačin. Toda kmalu po vojni smo opazili nov dotok tujcev. Obnavljala se ie industrija in snovala nova, domačinov pa v prvih letih v resnici ni bilo dovolj za vse stroke. Tako imamo sedaj v Sloveniji vnovič opravka z vprašanjem pri nae zaposlenih tujcev.
To vprašanje je težko in zgrešeno bi bilo reševati ga samo z enostranskim radikalizmom, temveč je treba nanj gledati s primerno objektivnostjo.
Razne oblasti imajo kontrolo nad tujci. V Ljubljani imamo policijsko upravo, inšpekcijo dela, Delavsko zbornico. Točnega števila zaposlenih tujcev sicer ni, pač pa moremo približno oceniti število inozemskih delavcev na okoli 6000, od katerih pa je zopet polovica primorskih beguncev, torej ljudi našega jezika in krvi, ki jih ne moremo všteti med tujce, čeprav imajo tuje državljanstvo. Razne akcije proti tujcem seveda nikakor niso naperjene proti Primorcem. Res pa je tudi, da deloma kriza, deloma narodno preganjanje sili vedno več ljudi z one strani meje, da ei iščejo zaslužka na tej strani.
Vprašanje zaposlitve pravih inozemcev je pereče iz različnih razlogov, od katerih je narodnogospodarski manjši, kakor si običajno predstav-jamo. Večina tujcev pušča zaslužek itak pri nas, prihranki, ki jih odnesejo na stara leta, se pa nikakor ne dajo primerjati s prihranki, ki jih naši izseljenci donašajo v domovino. Seveda ni treba zamenjati teh prihrankov inozemcev z dobički, ki jih izvaža pri nas investirani kapital dTUgam. Bolj važni so socialni razlogi, ker je le prekruto res, da imajo inOzemci, zlasti v takih podjetjih s tujim kapitalom pogosto prednost pred enako kvalificiranimi domačini, kar vzbuja seveda veliko nevoljo in upravičene proteste, Inozemci dalje vzdržujejo v mnogih krajih vtis močne narodne manjšine, oziroma obstoječo narodno manjšino moralno in gmotno podpirajo, kakor v Celju in v Mariboru. Končno povzroča zaposlitev inozemcev veliko moralno škodo, ker naše delavstvo vidi, da mu tujec zaseda boljša in celo vodilna mesta ter mu ukazuje v tujem jeziku.
Zakonske določbe o zaposlitvi tujih državljanov pri nas določajo da smejo trajno ostati pri delu oni inozemci, ki so bili tu že pred 1. 1922. Takih tujcev je v Sloveniji okoli 7000. Večina so zapoeleni kot nameščenci in boljše kvalificirani delavci v industriji. Proti tem gre po navadi v Sloveniji vsaka akcija glede nameščenja tujcev. Konvencija s Češkoslovaško določa, da smejo ostati pri delu oni češkoslovaški državljani, ki so InU1 tU že pred 1. 1929. Takih Čehov je v Slove-
3jji jftkoli 200. Seveda velja isto tudi za naše ržavljane na Češkoslovaškem, ker pa niti do tedaj, niti 'potem skoraj naših ljudi na Češkem ni bilo, uživajo praktično ugodnost le državljani Češkoslovaške. Najmanj polovica vseh češkoslovaških državljanov, zaposlenih pri nas, je nemške narodnosti ali pa so Židje. Nekateri teh se tudi nacionalno precej eksponirajo in pozabljajo pri tem zakone gostoljubja. Od 1. 1929. veljajo isti zakoni, kakor za druge inozemce, tudi za češkoslovaške državljane, vendar pa naše oblasti pri izdajanju ca zaposlitev dajejo prednost raje Čehom, kakor drugim inozemcem. Vseh inozemcev, ki so našli pri nas zaposlitev po 1. 1922, in Čehov po 1. 1929, je skupno okoli 500, ki imajo vsi dovoljenje za trajno zaposlitev. Katerikoli zakoni, naperjeni proti tujcem, bi torej zadeli predvsem te. Omeniti pa je treba, da so prav ti tujci Se najbolje kvalificirani.
Skupno in približno je v naši industriji — le nekaj malega v trgovini — zaposlenih v Sloveniji okoli 3000 inozemcev. Računajmo, da je v industriji Slovenije zaposlenih okoli 45.000 delavcev, torej znaša zaposlitev tujcev 6.5%. Кет pa vemo, da imajo tujci po večini vodilna in boljše kvalificirana mesta, bi mogli reči, da je vsak drug tehnični uradnik, strokovnjak, delovodja in podobno v naši industriji prav za prav tujec. To dejstvo daje misliti ...
Nekatere industrije eo naravnost nepoboljšljive v zaposlevanju tujcev. Dovoljenja za zaposlitev inozemcev izdaja banska uprava po inšpekciji dela. Pri vsakokratni zahtevi, naj se dovoli zaposlitev tujca, vpraša inšpekcija Delavsko zbornico in tudi druge korporacije, n. pr. inženjereko
združenje itd., ali je za tako in tako delo na razpolaga domačin. Delavski zbornica v večini primerov seveda ni teiko poiskati sposobnega domačina. Toda industrija se pogosto zvija na vse pretege in odklanja domačina. Tako imamo n. pr. v Kranju tekstilno šolo, ki vzgaja prav dobre strokovnjake. Toda če išče absolvent te šole službo v tovarni, ki išče tujca, mu v tovarni odgovore: »Vas ne moremo sprejeti, ker nimate prakse!« To seveda ni res, da ne bi tak absolvent imel vsaj za začetek potrebne prakse. Pa se pride ponudit izkušen domač delavec za vodilno mesto in temu v tovarni odgovore: »Vas seveda tudi ne moremo sprejeti, ker nimate teoretične izobrazbe!« Tako si tovarna le izsili tujca. Kako naj ima domačin teoretično izobrazbo, ko ga tovarna noče poslati v teoretičen pouk in kako naj ima absolvent šole prakso, če niti začetnega dela ne dobi. Naša domača industrija — to ne velja samo za tekstilno — se bo moTala že navaditi na to, da bo morala v začetku imeti z domačini nekoliko več potrpljenja, saj tudi češki Nemci ne padajo učeni z neba.
Ni misliti na to, da bi v bodoče kdaj kar vse tujce zapodili ven. To bi imelo strašne neprijetnosti. Pač pa je treba omejiti dotok nadaljnih ino-zencev. Kontrola se mora v tem oziru le še poostriti, zlasti pa nad tekstilno industrijo. Dosedanji tujci v Sloveniji pa se morajo čimprej aklima-tizirati našemu narodu. Ne zahtevamo od njih. da se odrečejo svojemu jeziku pač pa ie nujno, da se vsi do zadnjega gladko nauče našega jezika in v našem jeziku dajejo navodila podrejenemu delavstvu. Najbolj predrzni v tem oziru so oni izpred leta 1922. Poleg spoštovanja čuvstev našega ljudstva se morajo dosedanji inozemci navaditi čimprej tudi na to, da je naš človek prav »ako zmožen za vsako delo, tudi na vodilnih mestih, kakor pa oni sami in mu ne smejo ovirati poti navzgor.
Ob tej priliki moramo poklicati v spomin tudi dejstvo, da živi v tujini okoli 336.000 Slovencev, to je vsaj 100.000 odraslih moških —- delavcev. Mnogo od teh jih je odšlo z doma prav zato, ker niso dobili v domovini kruha zaradi tujcev. Svoje ljudi pa imamo skoraj samo v onih državah, ki k nam svojih ljudi ne pošiljajo. Le Nemci imajo pri nas nekaj svojih kvalificiranih delavcev. V Avstriji naših državljanov skoraj ni, v Sloveniji pa je okoli 70 Avstrijcev na dobrih mestih. Na Češkem tudi ni naših ljudi. V Zedinjenih državah živi okoli četrt milijona Slovencev, ki pa so po večini že ameriški državljani, v Argentini 20.000, ostali v južni Ameriki 5800, v Kanadi 6000, v Franciji 16.000, v Belgiji in Holandski pa po 3000. Te države v Sloveniji nimajo svojih ljudi zaposlenih. V Nemčiji živi okoli 10.000 naših ljudi, to je 10.000 odraslih moških delavcev.
Osemdesetletnica
pridne služkinje
Pri Žebotovih v Mariboru imajo služkinjo, ki jo nedavno obhajala svoj 80. rojstni dan. To je Julka Žumer. Nad 40 let že služi zvesto pri tej hiši. Tako zveste in pridne služabnice, kakor je Žiutirova Julka, jih je malo v sedanji dobi. Žc od nekdaj združuje Julka pridnost, vestnost in poštenost z globoko vernostjo. Moli in delaj, je bilo Jtilkino glavno pravilo vse življenje. Dokler ji moči niso popustile, je bila Juika vsako jutro ob
Cetili že v baziliki Matere Milosti. Doma pa je ila pri vsakem delu pridna ko mravlja.
Naša Julka je bila nekaka druga mati številni deli pri hiši. kjer je nad 40 let opravljala svojo službo. Otroci pn so jo tudi vzljubili kakor lastno mater. Z nekim posebnim ponosom gleda Julka na svoje »cartle«: jurista Frančeka in Cirileka in vrtnarja Joškota. ki so ji poecbno prirastli na sree. Za otroke bi naša Julka vse žrtvovala. Takih Julk je dandanes pač zelo malo na svetu. Naša jubilantka je po rodit od Sv. Petra pri Mariboru, od koder je že v rani mladosti šla v mesto. Služb ni spreminjala, kakor se to žal dosraja danes med služ- | kinjami. Ostala je pri hiši in zato pa tudi I sedaj, ko so ji moči popustile, uživa zasluženi ] pokoj. Naši dobrosrčni julki iskreno čestitamo j k osemdesetletnici!
Huda nesreča v Kraniu Sneini p,az s slrehe
вшмнмвтмн^нншнншаммм nevarno pobiI moža
Kranj, 26. febr.
Južno vreme je omehčalo zmrznjeni in poledeneli sneg na strehah, da je pričel drčati na tla.
Do resne nesreče je prišlo na Jahačevem j dvorišču. Tam je 33 letni posestnik Finžgar I Ciril z Bistrice pri Podbrozju ravno sprav-j ljal voz, s katerim se je pripeljal v Kranj na semenj, ko se je z Andrašičeve strehe vsul nanj plaz zmrznjenega snega in ledu, pomešanega z opeko. Plaz je bil precejšen ln je par metrov v dolžino pokril cesto za pol metra visoko.	|
Sneg je bil tako težak, da je pri vozu zlomil lestvo, Finžgarja pa je pokopal pod seboj, da je padel pod voz. Hitro so mu priskočili na pomoč in ga izvlekli izpod snega. Peljali so ga k zdravniku dr. Novoseljske-mu. Ta je ponesrečenca pregledal in ugo tovil hud pretres možganov. Posledico se bodo pokazale šele v nekaj dneh. V ustih itna omajanih več zob. Zdravnik je nasve toval, naj Finžgarja, ki leži začasno tukaj v mestu pri svojem bratu, spravijo v bolniš nioo. Ako bi ta plaz podrl otroka, bi ga bil na mestu ubil.
Volk s kravjim zvoncem
Volka vjel z roko in mu obesil za vrat kravji zvonec
Belgrajska »Politika« poroča iz Guče o terjile lov,siti dogodivščini, ki je pa baje resnična Saj prinaša list celo sliko junaka, ki je volka nagnal. Toreij takole je menda bilo:
Delj časa so se potikali v okolici Guče volkovi, ki so delali veliko škodo ovćjim stajam. Ljudje so jih preganjali, a niso jim mogji do živega. Neke noči je Živana Radojičiča nenadno prebudilo blejanje ovac v njegovi staji, ki je stala blizu hiše. Planil je kvišku, se naglo oblekel in skočil ven. V mesečini je zagledali dva volka, ki sta se previdno bližala staji. Sedaj je vedel, česa so se ovce bale. Lahko bi se bil vrnili po lovsko puško, s katero bi si bil prislužil dva volčja kožuha. Pa tega ni storil. Pač pa je previdno stopil okrog hiše, stopil v stajo ter se skril pod odprtino, skozi katero kidajo gnoj iz staje.
Ker so bile ovce vedno bolj vznemirjene, je Radojičič spoznal, da sta volka že bliže in da nista pobegnila pred njim. Zveri sta doldo oorezo-Mi okrog staje. Mož pa jc mirno čepel v sta/ji. Nazadnje sta volkova našla odprtino za kidanje gnoja. Vohala sta dolgo in se ni® t a mogla odi očrti. Končno pa je eden le planil skozi odprtino v stajo — nad glavo skritega Živana.
Beli zobje :Chlorbdoiit
V istem hipu pa je planil pokoncu že tudi lovec, zaprl z desko ono luknjo in skočil za volkom. Zver se je seveda preplašila, ovce pa še bolj. Nastalo je strašno pojanjc po staji. Volk je skakal od stene v steino, ovce so se drenjale v kolih. Radojičič bi bil rad volka zagrabil za vrat, ker sc je le bal njegovih zob. Trušč je bil tolik, da so prihiteli ljudje iz hiše na pomoč. Lovec pa ni hotel pomoči, ampak je le zaklicaJ, naj pripravijo krepko vrv im čakajo.
Čez dalj časa je nazadnje Radojičič vendarle zgrabil volka za vrat, ga stisnil s koleni »n ga tako imel pod seboj, da ga ni mogel ugrizniti. Z vrvjo, katero so mu dali domači, je volka krepko zvezal.
Drugi dam so prihaijali ljudje iz vse soseske gledat zvezanega volka.
Sedaj pa Radojičič ni vedel, kaij naj stori z vjetim volkom. Končno je naredil načrt. Nekje je dobil star kravji zvonec in ga dobro privezal voJ-ku okrog vratu. Kravji zvonec je ivoeil sedaj volik. kakor ga je včasih nosil vodilni oven.
Sedaj je Radojičič volka izpustil — kar vpričo ovac. Ampak ovce volku niso več dišale. Pocedil jo je odtod, kar so ga nesla suha bedra. In koder je tekal, je ž njiim zvonil svojo pesem — kraviji zvonec.
Že neikaj dni se potilka okrog Gučeva voffli t kravjim zvoncem za vratom, kar pa je zanj uvodno, ker ga zvonec vedno izda. Gučanske ovce pa imajo sedaj mir.
Zbor obrtnikov iz Kranja in okolice
Kranj, 25. februarja.
Danes dopoldne se je tukajj vršil prvi redni občni zbor lani septembra ustanovljenega »Društva jugoslovanskih obrtnikov za okraj Kranj«. Med obrtniki Kranja kaikor tudi okolice je vladalo veliko zanimanje za to zborovanje, ki je bilo prav lepo obiskano (do 150 članov). Na ustanovnem občnem zboru izvoljenemu pirvemu predsedniku društva g. Rebolju je članstvo na širšem sestanku izreklo nezaupnico. Že na ustanovnem občnem zibo-»u sta se pokazali dve struji, kaitero nasprotstvo med obema se je kazalo vso poslovno dobo Po odstopu g. Rebolja je opravljal predsedniške posle mladi, agilni in požrtvovalni mizarski mojster Jurij Pollak, ki si je pri članstvu hitro pridobil neomajno zaupanje
Zborovanje je ob 9.30 otvoril poslevodeči podpredsednik J. Pollaik. Pozdravili je občni zbor, osebno pa še g. Pičmana, predsednika osrednjega odbora, urednika »Obrtnika., g. Mihelčiča in gg. Jenka ter Hribarja iz Medvod kot zastopnika nove podružnice. Ker je čitanje zapisnika odpadlo, je podal poročilo podpredsednik J. Pollak. Omenjal je razne homalrje v društvu in poživljal k slogi. Tajnik Sink je poročal, da drušitvo šteje 89 rednih članov, imelo je 6 rednih in 1 izredno sejo ter za časa občinskih volitev 4 sestanke. Blagajniško poročilo je podal Kristan Peter. Nadzorstveno poročilo je podal Nanut Avgust m predlagal absoluto-riij, ki je bil soglasno sprejet. Preden se je prešlo na volitve, je občni zbor sprejel nujni predlog, da se da volivna pravica tudi vsem v zadnjih dneh pri-stapivšim članom, ki še niso bili sprejeti na sejah, pa so se zborovanja udeležili v Velikem številu. Po desetmrinutnem odmoru so se pričele volitve. Nastal je precejšen nemir in prepiranje. Hotel se je doseči sporazum med obema strujama. Ker manjšina ni sprejela od večine ponujanega sporazuma, se je večina odločila za bojno glasovanje. Volilo se je z vzklikam. Za predsednika je predlagal Jeglič Rudolf Jurija Pollaka, Kern pa Kristana. Izvoljen je bil z absolutno večino J. Pollak, kateremu so zborovalci napravili viharne ovaoiije. Za podpredsednika je Jeglič predlagal Kristana, ki je bil izvoljen soglasno. Na predlog Jegliča — proti -
predloga ni bilo — se je ostali odbor soglasno takole izvolil: Smolej Alojzij, Pernuš Iva,n, Bitenc Janez, Bohorič Franc, Šink Franc, Čamernik Fr., Serajnik Francka, Šifrer Ciril, Likozar Ivan. Namestniki; Zupančič Jože, Oselj Viniko, Slabe Avgust in Kokalj Anton. Nadzorni odbor: Zupan Janko, Trilar Jože, Rogelj Ivan.
Pri slučajnostih se je višina članarine določila na l Din mesečno kot doslej. Odboru je zbor dal pooblastilo, da skupno z drugimi podružnični-j mi odbori dela na izpremeinbi pravil, katere bodo ; potem odobrili ali pa zavrnili občni zbori in da I za to delo odbor sme določiti potrebne delegate. V cenzurni odbor Zanatske banke so se izvolili: Pollak. Kristan, Šifrer, Bitenc Jože in Mohor A. Občni zbor so še pozdravili na zborovanje došli gostje, nakar se je predsednik Pollak ponovno v sen zahvalil ter s pozivom na delo in s pozdravom zaključil uspešno potekli občni zbor.
Kranjsko im okoliško obrtništvo je izvojevalo lepo, nepričakovano zmago, na katero je lahko ponosno. Postalo je samosvoj gospodar in Bog da: da bi mu bila bodočnost lepša, boli rožnata!
Središče ob Dravi
Mrtvaški zvon poje v zadnjem času pri nan neprestano svojo žalostno pesem. Že 12 mrličev smo odnesli od novega leta na božjo njivo in to po večini starejše ljudi. Le en otrok in en 34 letni mož sta bila med njimi. Zadnjo smo pokopali 87 letno Uršulo Prejndl, prevžitkarico na Grabah in mater gosp. Prejndlna, šol. upr. v pok. pri Veliki Nedelji. Naj ji sveti večna luč!
Porok smo imeli v letošnjem kratkem pred-pustu 20, med temi so imeli večino sosedje iz Me-djimurja. Da se izognejo poroki tudi pred »fiška-ljošom«, ki je tam obvezna, jo primahajo mladi pari kar na »Štajer« kjer je enostavneje in ceneje a tudi drži. Bog jim daj srečo!
Namesto venca na grob f gosp. hiseromašnika J. Cajnkarja je darovalo učiteljstvo tukajšnje šole 100 D$n za Učiteljski dom v Mariboru.
„Na tleh velike madjarske države"
(Nadaljevanje)
14 dni nato, 18. maja, so se v Vrbi vršile druge volitve. Predsedoval je višji okrajni načelnik (Szale). Red j« prišlo delat 1200 vojakov in 100 orožnikov. Na pritožbo g. Hodže pri notranjem ministru je izšlo navodilo, da se morajo vršiti »čiste volitve«. Tri slovaške poslance (Jehlička, Ju-riga im Skičak) so orožniki s sirovo sik) vkljub njihovi imuniteti odstranili iz kraija. Glavna množica slovaških volivcev je bila zbrana pred vasjo ter ie v največjem dežju do mraka morala čaikati na polju, obkrožena od močnih vojaških čet. Niso jim dovolili uporabljati svoje »korteše« (vol i v ne agitatorje), ampak so bili izročeni na milost madžarskega agitatorja, kal i je 150 kmetov odpeljal pred nek prostor, češ, da je tam volišče, ter jih pregovoril, da so taim oddali glasove slovaškemu kandidatu, ne da bi bili opazili, da jih je madžarski agitator oslepartl. Ko je slovaški kandidat pravočasno izvedel za to, jih je vnovič zbral in peljal pred pravo volišče. Predsednik Szale pa se je odločno branil, da bi ti ljudi je smelii »še enkrat« volili. Medtem so drugim iz najbolj niče-vih razlogov uničevali glasove. Mamkovičevega zaupnika pri voli v nem odboru so šestkrat premcn>jaii. Zadnji dve uri v voAivnem odboru sploh ni biilo nobenega slovaškega zaupnika več, tako da »o cclo množico Markovičevih glasov prišteli madžarskemu kandidatu. Na ta način so proglasili, da je Rudnyan-szky izvoljen s 95 jflasovi večine Oblasti pa s tem še niso bile zadovoljne, aimpalk so započele kazensko postopanje proti mnogim kmetom, ker so na dan volitev nosili bele zastave, kar pa ie ne Ogrskem star običaij. Pastor iz K rajne in 7 kmetov «• Mo ilinii nili na tO dni »*o* m t» 150 kron
globe, pet drttgih pa je dobilo po 5 dni ječe in po 100 kron globe.
Podkupovanje na debelo je na Ogrskem vedno važno politično sredstvo. Podkupovanje je podlaga onega obširnega korupcijskega sistema, kateremu se ima madžarska liberalna stranka zahvaliti za svojo 38 let dolgo vladanje. Kajpada nihče nikdar ne bo mogel izvedeti, kake vsote so -lade v zadnjih 40 letih izdale za volivne namene.
Svoboda govora in dejanja je pri volitvah gola norčija, kjer prihajajo v poštev volivci opozicije. Pri nemadžarskih kandidaturah se ta svoboda v.sekdar krši. Volivce slrahujejo in im s silo preprečujejo volitev, kandidatom pa onemogočil jejo, da bi govorili na shodih svojih pristašev. Pri nadomestnih volitvah v Bazinu (.komitat Požun) leta 1907 na pr. so dva slovaška poslanca s silo iizti-rali iz vasi, ker sta hotela govoriti v prilog slovaškega kandidata g. Ivanka. O še bolj značilnem primeru pri volitvah leta 1905 poroča madžarsiki (vladi prijazni) list »Pester Lloyd«, ki prinaša tele kratke besede: »Csčke (komitat Bihar): Romunski 'kandidat je prebivalstvo tako nahujskal, da je moral biti po nalogu okrajnega načelnika aretiran.« — Zaradi takega dogodka bi vlada v vsaki drugi državi morala pasti, na Ogrskem se pa to odpravi v dveh vrsticah. Take stvari pa se dogaija;o tako pogosto, da se je javno mnenje ie davno odvadilo biti ogorčeno, posebno, ker se te nezakonitosti dogaia-o z nemadžarskimi heloti in ne z »vladajočo naciijO«.«
Tale docodek. ki se je dogodil pri splošnih vo litvah 1. 1900. bo bralcu dobro poiasnil samovoljno in pohujSljivo ravnanje krajevnih oblasti v mnogih ogrskih koinitatih. V volivnem okraju Giralt v ko-mitutu Saros na gališki meji sta nastopila kot kandidata grof Avreiij Desewffy, član ogrske ustavo-tvorne stranke, in aospod Pivko, majhen slovaški posestnik od slovaške narodne stranke. Oiralt ima 2Ш7 volivcev, ki eo v veliki večini Slovaki. Ker
jo torej pretila resna nevarnost, da bo izvoljen Pivko, je bilo treba krepkih sredstev, da se prepreči nesreča. Lepega jutra so žandarji Pivka prijeli in ga vrgli v ječo v Prešovu. Čeprav je imel pri sebi vsa potrebna osebna izkazila, so bili zaman vsi njegovi ugovori. Ni mu bilo dovoljeno, da bi poklical odvetnika, niti svojemu bratu, niti notranjemu ministru ni smel brzojaviti. 48 ur je ostal v ječi. med tem pa je njegov protikandidat bil brez težave izvoljen. Izpustili so ga med šibkimi opravičili, kakega drugega postopanja pa potem proti njemu ni bilo več. Toda okrajni načelnik Kerekes je h krivici dodal še žalitev in mu prepovedal v teku prihodnjih 10 let stopiti v komitat Saros. čeprav kajpada za tako prepoved ni mogoče najti nobenega zakonitega razloga.
Tistim Ne-madjarom, ki so srečno premagali vse ovire pri volivni dirki, pn onemogočajo govoriti svojim volivcem. Gospod Hodža n. pr. je za neko nedeljo I. 1007 pripravil shod, da poda običajno letno poročilo o svojem parlamentarnem delovanju. A višji okr. načelnik iz Novega Snda(?) je ugovarjal, češ, da je splošna nezadovoljnost med prebivalstvom, posebno pn med delovnim razredom tako velika, da bi taka zborovanja mogla ogrožati javni red.
Uspešne kandidate gonijo pred sodišče zaradi besed, ki so jih govorili nu volivnih shodih ali ki so zapisane v njihovih slrankarskih programih. Tudi za lo hi lahko navedel brez števila vzgledov. Dne 6. septembra 1902 sta bila obsojena dr. Rudolf Markovič in njegov brat, češ da sta v oktobru prejšnjega leta v vasi Ilruši imela shod. katerega pa oblastem nista naznanila. V govoru prvega so oblasti odkrile tele besede: »Držimo skupaj, ker je ni sile na zemlji, ki bi nas mogla uničiti!« Te žaljive besede so madjarskim uradnikom zadišale po izdaji Kajti jasno ie to dejstvo, da velja Slovak. ki se ne plazi več pred krajevnim samosilni kom, že za zločinca in ptumanciia .'Panslovana«
Jasno je, da opisani volivni sistem nikakor ne inore biti vreden dežele, ki njene ustavne listine segajo nazaj celo v 13. stoletje ter da presega celo sistem Anglije v njeni najbolj pokvarjeni dobi.<
SLEPOMIŠENJE Z VOLIVNO REFORMO — ИЛ-DJARI GOSPODARJI, SLOVANI HLAPCI.
Tako Seton VVatson popisuje volitve na Slovaškem. Nato prehaja na vprašanje, kako bi se dalo to odpraviti. Povdarja pa, da se vladajoča madjarska aristokratska kasta boji spremembe volivnega sistema. Ker pa je takrat boj za splošno in enako volivno pravico v Avstriji že bil tako rekoč do-bojevan, se je podobno gibanje začelo tudi na Ogrskem. Boj za volivno reformo je med Madjari vodil gospod pl. Kristoffy. Seton Watson v svoji knjigi vse te dogodke pojasnjuje ter pravi, da bo najbrž tudi na Madjarskem prišlo do volivne reforme. »Toda — pravi Seton Watson — sedaj gre za to, ali se ho vladajoči kasti posrečilo pred pritiskom mlade demokracije rešiti kaj drobcev svojih sta ril' predpravic.«
Nato popisuje, kako bi vladajoča madjarska stranka rada tudi po spremenjenem volivnein redu zavarovala svojo nadvlado nad Slovaki in Komuni. Srbi in Hrvati in Slovenci nn Ogrskem; Nemci in judje so navadno držali 7. vlado. Pisatelj nadaljuje: »V takih okolnostih je reakcija na Ogrskem bila vedno močnejša. In bilo je vedno jasneje, da bo tako oligarhični parlament, kakršen je bil v letih 1900—1009, delal obupne poskuse, da bo vsako predloženo volivno reformo spremenil v smislu čim manjše svobode. Njegova ulavnn skrb je bila, na eni strani čim bolj ohrnnjati politično moč veleposestnikov, na drugi strani pa toliko boli ovirati prizadevanja, da bi nemadjarski narodi do bili kako količkaj pravično volivno pravico.
(Dalje.)
Ljubljanske vesti:
Do dva tisoč akademikov
Mariborske vesti:
krnski semester na vseučilišču je zaključen, dne 1. marca se prične že vpisovanje za letni semester. Vpisovanje bo trajalo do 5. marca za one, ki stopajo prvič na univerzo, do 10. marca pa za one, ki so že vpisani. Z razliko s prejšnjimi vpisovanji, sedaj akademiki še ne bodo plačevali šolnine, ker je 20. februarja izšel zakon o izpremeinbah in dopolnitvah zakona o taksah, ki določa na novo tudi šolnino na univerzi. Zato je rektorat sporočil, da bo pozneje objavil navodila o plačevanju in višini šolnine.
Iz podatkov o zaključenem semestru navajamo, da je bilo vpisanih na univerzi skupno 1945 dijakov, od teh je bilo 1939 rednih in 6 izrednih. Med rednimi je bilo 334 dijakinj, med izrednimi pa ena.
KINO KODELJEVO, tel. 31-62. Danes in jutri ob 8 svetopisemski film »Kraljica sužnjev«,
ki prikazuje zatiranje Judov v egiptovski sužnosti, izhod iz Egipta in prehod skozi Rdeče morje. Cene znižane.
0 Pogreb umrlega predsednika sekcije železničarjev Jadranske straže v Ljubljani g. Božiča Jožefa bo danes ob 16 iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Pozivamo članstvo, da se udeleži pogreba v čim večjem številu. — Krajevni oJbor in sekcija železničarjev JS v Ljubljani.
O Jadranska straža poziva svoje člane, naj se pogreba njenega dolgoletnega člana g. Josipa Božiča, višjega železniškega uradnika, udeleže v čim večjem številu. Pogreb bo danes ob 16 izpred mrtvašnico splošne bolnišnice.
O Akademija JS v uršulinskem samostanu v Ljubljani. V nedeljo se jc vTŠila v uršulinskem samostanu v Ljubljani nadvse prisrčna akademi'a Jadranske straže. Program in izvedba posameznih točk bi mogla služiti za zgled drugim edinicam JS. Pester, pa kljub temu harmonično povezan spored ie nudil številnim gledalcem prav lep užitek. Učenke vadnice so izvajale Finžgarjevega Vedcža, vzgoj-no igro v dveh dejanjih. Prof. V. Štrukelj je pozdravil občinstvo ter orisal smoter delovanja JS ter vzgojni pomen tega delovanja. Sledila je lepa recitacija Aškerčevih »Jadranskih biserov«, petie učenk »Živelo Jadransko morje« (M. Elizabeta-M. Eleonora), dalje prizor ia ribiškega življenja: Ob morju (sestavila E. Sotlar), petje učenk ter nadvse prisrčno »Romanje mornarčikov«, ki so ga izvajale učenke 6. vadniiškega razreda. Po odmoru pa smo videli nekaj telovadnih točik, katerim moramo priznati visoko kvaliteto res telesmo-kuliturnega stališča. Naj omenim simbolično vajo Pina Mlakarja »Gor čez izaro«, dalje »Ples zvezdic« in »Korak mornarjev«, ki jih jc sestavil prof. M. Dobovšck, ter Galeote, točke, ki jim težko kaj podobnega najdeš celo na velikih eliLnih akademijah. Prirediteljem in izvajalkam moremo izraziti vso čartl Im. R.
0 Ljubljančanke v Alžiru. Lani je odpotovala v Alžir neka sicer ne več mlada Ljubljančanka, ki je dobila tam službo pri neki francoski družini. Čeprav je bila že v resnih letih, sc je tukajšnji izseljenski urad le zanimal zanjo, v skrbeh, da je niso tja izvabili trgovci z ženskami. Tej Ljubljančanki pa se v Alžiru očitno zadovoljivo godi, zakaj dosedaj je preskrbela v Alžiru službo še trem drugim Ljubljančankam. Izseljenski urad je z n;imi v »talnih pismenih zvezah in iz njihovih odgovorov je razvidno, da mislijo v Alžiru tudi ostali. Vprašanje je pa seveda, če bi bila sreča naklonjena vsaki, ki bi jo šla iskat v dallino Afriko,
O Za delo prosijo v tujini. Sedaj, ko se bliža pomlad, se že zatekajo na izseljenski urad kmet-ski delavci, največ iz Bele krajine. Ti prosijo za dovoljenje, da gredo v Francijo, kjer še najdeno dela kot hlapci in dekle na francoskih kmetijah. Lanske skušnje s temi delavci niso bile naibolj povoljne. Ko so se jeseni vračali, so bili zgarani in prepadli. Niso se pohvalili ne s stanovanjem, saj so spali kar po hlevih, ne s hrano, zakaj francoski kmetje so skopi, pa tudi ne z zaslužkom. Njihovi prihranki, ki so jih prinesli za zimo v domovino, so bili malenkostni. Mnogo je požrla tudi vožnja. Veliko je vprašanje, ali se sploh sp'ača pošiljati te ljudi brez pogodb in ob slabih pogojih v tujino.
0 Dva ponesrečenca. Nekaj izrednega ie bil včerajšnji ponedeljek: V bolnišnico niso pripeljali prav nobenega ranjenega pretepača, kakor jih običajno zaradi nedeljskih pretepov precej pride. Sicer pa pridejo nemara še v torek. Pač pa sta prišla dva ponesrečenca z dežele. Prvi je 30 letni jiosestnik Anton 7-gajner iz Štange pri Trebeljevcm. Zgajner je hotel v nedeljo jx>ix)ldne s kleščami odtrgati od stare vojaške patrone kapico. Patrona pa mu je v roki eksplodirala in mu odtrgala dva prsta na levi roki. — I>ruga ponesrečenka je kajžarjeva žena 50 letna Ana Selanova iz Hrastovega dola pri Stični. Na Selano-
Najmočnejša je juridična takulfeta, ki je imela 602 redna dijaka in med temi 53 slušateljic. Izrednih dijakov na tej fakulteti ni bilo. Na tehniški fakulteti je bilo 483 rednih slušateljev in dva izredna. Med rednimi slušatelji je bilo 18 slušaleljic. Na iilozolski fakulteti je bilo 470 rednih slušateljev in 3 izredni, med temi 219 rednih in 1 izredna slušateljica. Na medicinski fakulteti, ki je letošnjo zimo dosegla naj-brže višek glede števila dijakov, je bilo vpisanih 218 rednih dijakov, med temi 44 dijakinj. Na teološki fakulteti je bilo vpisanih 160 rednih in 1 izreden slušatelj. Tudi teološka fakulteta počasi raste.
Na podlagi teh podatkov moremo torej reči, da vsak šesti, sedmi ljubljanski akademik nosi — krilo.
vo se je v nedeljo podrl s slrehe sneg in je žena ob-ležalas hudimi poškodbami. Zlomljeno ima eno nogo in eno roko ter ima ludi notranje jx>škodbe.
© Blatne ceste. Letos se obljublja na Dolenjski cesti še hujši križ kakor pa prejšnja leta. Lani je bilo vse leto samo enkrat pripeljanih nekaj kuf>ov gramoza, zato pa je cesta sedaj takšna, kakor močvirje. Precej blata je na tistih cestah, ki ga zadnja leta niso poznale, ker .so bile tlakovane. Tako je blatna vsa cesta od magistrata pa do Sv. Petra ceste. Blatno je pred magistratom, pa Poljanski cesti, prehod pred Mahrovo hišo sploh ni mogoč s čistimi čevlji, blato je v Prešernovi ulici itd. Vse le ceste bo treba še enkrat tlakovati in naše mnenje je, da je to dolžnost Maloželezniške družbe. Včeraj so pričeli te ceste nasipati z gramozom. Pričeli so pred magistratom. lo pa je le začasna rešitev.
© Vsaka dama, katera rabi eleganten klobuček nizke cene, naj obišče Salcn Anita, Krekov trg 10, Ljubljana.
© Abonente po skrajno znižanih cenah sprejema gostilna v Rokodelskem domu v Ljubljani, Komenskega ulica 12, na dobro in zdravo hrano.
Trbovlje
Staroupokojenci zopet prikrajšani, Staro-upokojencem se je doslej izplačevala njih skromna kronska pokojnina, ki doseže v najvišjem iznosu mesečnih 12 Din, za tri mesece skupaj in vnaprej. Za prihodnjo trimesečje bi se morala izplačati 1. marca. Odrejeno pa je, da se jim bo v bodoče izplačevala pokojnina polletno in bo prvo izplačilo šele 1. junija, a 1. marca ničesar. Staroupokojenci so upravičeno razburjeni, da še te malenkosti, ki pa za nje ni malenkost, pridržujejo in zavlačujejo z izplačevanjem. Nekateri so že ponujajo, da bi šli sami izgotoviti tiste plačilne liste, če so drugi prekornod za to.
Priprave so se
Mariborski teden bo poslal kljub vsem oviram, ki eo se mu pri rojetvu in v drugem letu obstoja slavile na pot, vendarle etalna ustanova obdravske prestolice, ki bo nedvomno odločujočega j>omena za napredek tujskega prometa in velike važnosti za celotni gospodarski razvoj mesta. Izkušnje obeh dosedanjih prireditev Mariborskega ledna so vodstvo poučile, da je treba pričeti pred vsem pravočasno s predpripravami. Te dni se je vršila seja vodstva, na kateri se je že v širšem obrisu razpravljalo o letošnjem Mariborskem tednu. Določil se je na seji datum trajanja in sicer se bo vršila prireditev od 4. do 15. avgusta. Obenem se je določil program vseh prireditev, ki ga bo vodstvo predložilo v kratkem času javnosti
□	Jugoslovanska strokovna zveza. V nedeljo dopoldne se je vršil v Delavski zbornici redni letni občni zbor mariborske skupine in ekspoziture Jugoslovanske strokovne zveze, ki ga je vodil predsednik Kores. Zborovanje je bilo lepo obiskano ter eo bili r.a oči tudi predstavniki zunanjih krajevnih skupin. Kakor je bilo razvidno iz poročil vodstva, se je v lanskem letu gibala JSZ posebno živahno zlasti v mariborski širši okolici. Гако si je osvojila Sladko goro, lepo je napredovala tudi v Slovenski Bistrici v Stigerjevi tovarni, pa tudi drugod beleži lepe uspehe. Za bodoče leto si je zadala za glavno nalogo okrepitev mariborske postojanke. Prodreti bo treba zlasti v tekstilnih tovarnah, kjer je še 75% vsega delavstva neorganiziranega. Spričo dejstva, da se delavski kader v teh obratih obnavlja po večini s podeželja, bi imela JSZ dokaj lažje delo. V preteklem letu je imela zveza 23 večjih sestankov, pri volitvah v Delavsko zbornico pa si je priborila delegata Živahna in važna jc bila razprava o po-smrtninskem fondu, ki je priključen mariborski ekspozituri in o podpornem fondu, ki se je ukinil oziroma se tako likvidira, da bodo člani plačevali zanaprej prispevke v posmrtninski fond, na katerega se prenese tudi vse premoženje podpornega fonda. Na ta način naj bi se članstvu omogočila izdatnejša pomoč v potrebi. Pri volitvah, ki 60 zaključile zborovanje, se je izvo'ilo naslednje vodstvo: predsednik Kores, člani vodstva Reberšek, Lipnik, Pavla Zupančičeva, Slokar in Arih.
Q Mariborski zdravniki so imeli te dni svoj redni občni zbor, na katerem so izvolili zopet dosedanje načelstvo z zaslužnim predsednikom dr. Jankovičem na čelu. Za poslevodečega podpredsednika je bil izvoljen primarij dr. Mirko Černič.
□	Zborovanje upokojenih častnikov, njih vdov in sirot, se je vršilo v nedeljo dopoldne v dvorani restavracije Halbwidl, Občni zbor je vodil
Občinski proračun v Kamniku
Kamnik, 20. febr.
Kamniški občinski proračun za prihodnje leto je sestavljen in je bil do sobote razpoložen na ogled. Občinska uprava se je na več kot IG se.inh bavila s proračunom in je sestavila predlog, ki vsebuje 631.430 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Po suhih številkah končire vsote bi proračun nekako odgovarjal lanskemu. Taktično pa je za okrog 150 tisoč Din večji. To pa zato, ker je bila lani za električni tok označena v izdatkih vsota 120.000 Din, pri dohodkih pa 140.000 Din, letos pa je samo v dohodke vnesen prebitek za tok ,10.00(1 Din. Prav tako je z izdatki in dohodki kopališča, kjer imamo naznačen samo prebitek 10.000 Din.
Po predlogu so razdeljeni izdatki tako, da je za osebne izdatke občinske uprave in uslužbencev namenjenih 165.7П6 Din, za vzdrževanje in popravilo cest z novotržklm jezom (51.000 Din, za mostove 5000 Din, za po-jiravilo vodovoda 20.000 Din, za rezervoar 25.000 Dn. Podpora kamniški šoli 5-1.1)34 Din, Innjiški 1100 Din, podpora raznim društvom 19.000 Din. Postavka za socijalno skrbstvo znaša 93.000 Din, javna razsvetljava bo stala 25.000 Din dozdevnega primatiklja.ia bo 51.000 Din itd.
Za te izdatke, ki so Taktično za 150.000 Din večji od lanskih, je v Kamniku težko najti kritja, ker občina sama nima skoro nikakili dohodkov. Pri rednem padcu trošarine pa je tudi vnaprej težko določiti dohodke. Občinska uprava se vzpričo večjih izdatkov ni ozrla za kakimi novimi viri, ampak je enostavno povišala že obstoječo dajatve, trošarino in doklade. Trošarina na vino se je zvišala od 1 na 1.50 Din, na pivo pa od 2.5 na 30
par, pristojbina za zakol goved je poskočila oil 25 na 4(1 Din, telet in prašičev od 15 na 20 Din. za kg uvoženega mesa pa bomo plačali 1.50 Din. Vse to bo z občinskimi taksami, s tržnino in scjtnnino prineslo občini 304 940 Din. Vodarina bo vrgla 20.000 Din (lu je zvišana pristojbina za vsako pipo letno od 48 na 72 Din). Presežek od električnega toka ho 30.000 Din (ceno toku jo občina dvignila od 1.50 na 1.75 Din za kilovat). Dolgovani dohodki dosežejo vsoto 13 278 Din itd. Ostalo pa bi so krilo s 84% doklado na 256.400 Din davčne osnove, kar bi prineslo 215.876 Din. Doklada na državno davke se je zvišala od lanskih 48% na 84%.
Zaradi nengodnega gmotnega položaja večine kamniških meščanov pomenijo ti po-viški precejšnja bremena. Poviški iz vodarine se bodo uporabili za nujno in neodložljivo popravilo vodovoda. Lani je bilo sklenjeno, da plačajo stranke, ki nimajo v hiši vodovoda, za uporabo javnih vodnjakov prispevek v znesku 24 Din letno. Ker so to večinoma najrevnejši naši soobčani, bi bilo pač iz socijalnega ozira pričakovati, da jih predlagano zvišanje pristojbin za vodo ne lii zadelo in da bi plačevala enkratno pristojbino cela hiša in ne vsaka posamezna družina. Po predlogu bi bila voda »čez ulico« prav tako draga kot v hiši.
Občinski proračun bo predložen občinskemu odboru v pretres na seji, ki bo v torek, 27. t. m. ob 19. Za sejo vlada tudi med meščani veliko zanimanje. Javno mnenje se posebno obrača proti prevelikodnšnim podporam raznim društvom in proti istočasnemu povišanju pristojbin za uporabo javnih vodnjakov itd.
na širS anketi, ki ee je bodo udeležili odločujoči gospodarski in kulturni činitelji Maribora. V programu so nekatere razstavne atrakcije, ki se v naši državi sploh še niso javno razstavljale ter bodo nedvomno tvorile največjo privlačnost letošnjih prireditev. Poleg razetavnih prostorov, ki bodo nameščeni istotam, kakor lani, si je zasiguralo vodstvo Mariborskega tedna tudi že obsežen prostor za zabavni park. Te dni bo sledil razpis propagandnega letaka; reklamna akcija sc bo izvajala letos mnogo obsežneje, kakor doslej, posebno pozornost bo pa treba v tem pogledu obrniti preko meje v Gradec in druga obmejna avstrijska mesta, ki bodo Tadi velike bližine in radi visoke valute ! dajala stalno lep kader obiskovalcev.
predsednik društva polkovnik Jakob Razlag, ki je bil ponovno izvoljen z dosedanjo upravo, Na zbo' rovanju so podali funkcionarji društva poročilo o uspešnem delovanju društva v minulem letu ter so se obravnavala nekatera pereča vprašanja tičoča se položaja upokojencev.
□	V Francijo... Zadnje dni je prekoračilo v Mariboru že nekaj transportov poljskih delavcev državno mejo. Delavce pošilja borza dela iz Murske Sobote v Francijo ,kjer dobe sezonsko zaposlitev na tamošnjih posestvih. Sprejemajo se pa samo delavci iz Prekmurja Ier samo oni, ki še niso bili zaposleni v tovarnah.
П Ljudje ne zmorejo najemnine. Letošnjo pomlad bo v Mariboru pravcato preseljevanje narodov. Cela vrsta stanovanjskih odpovedi grozi ljudem, ki so z najemnino v zaostanku že od jeseni, ker je radi brezposelnosti ali premalega zaslužka ne zmorejo. Preko zime jim pomaga pomožna akcija, ki plačuje za številne družine najemnino. Čim pa bo to radi izčrpanosti sredstev izostalo, bo preostala vsem tem revežem samo še — cesta ali, če bodo imeli srečo, zatočišče v vagonih.
□	Oboki se oddajo. Prostor pod oboki državnega mostu na levem dravskem bregu poleg poslopja Velike kavarne, ki je svoj čas služila v skrajni sili za streho brezstanovanjcem, je kaj pripraven za razna skladišča. Ima naravno streho, poleg tega pa je zadostno ograjen. Ti oboki so bodo sedaj oddali v najem in sicer se bo vršila tozadevna licitacijska oddaja dne 9. marca od '0 dopoldne na tehničnem razdelku okrajnega glavarstva.
□	Lastnik kina Union gosp. Valjak nas opozarja, da niso zaprosili avstrijski begunci pri njem za nikake ugodnosti glede vstopnine ter on takih ugodnosti tudi ni izdal.
□	Popravljena škoda. Glavna vodovodna cev v rezervoar na Kalvariji je nesrečno izpeljana. Vodi namreč ob kalvarijskem potoku skozi betonske oporne stene, s katerimi je regulirana struga potoka zavarovana Napeljava skozi te betonske stene se je izkazala za neprimerno, ker se masivni oporniki v zemlji polagoma seseda;o. Radi tega ja cev že trikrat počila, tretjič pretekli četrtek. Popravljali so jo vodovodni delavci do sobote popoldne in do takrat je vodovodna sesalka delala s pritiskom, manjšim za 2 atmosferi, kot običajno. Baje pa obstoja nevarnost, da bo cev radi seseda-nja betonskih sten še na enem mestu роСПаУРте-ložiti je pa sedaj ni mogoče, ker bi to zahtfcValo prevelike investicije.
□	90 Din za 6000 D;n. Mariborska policija raziskuje zanimivo zadevo. Nekemu mariborskemu juvelirju je nekdo prodni dragoceno draguljarsko delo okrašeno z Iepiin plavo-belim kamnom, ki jo po draguljarjeve.nl mnenju vredio najmanj 6000 dinarjev. Prodajalcu je dal juvelir za dragotino 4200 dinarjev, ta pa je baje kupil kamen od nekega železničarja, ki ga je našel v vagonu — za 90 Din!
Ptuj
Licitacija za dobavo živil. Uprava banovinske hiralnice v Ptuju razpisuje ofertalno licitacijo za dobavo vseh vrst živil in drugih potrebščin, ki so bo vršila dne 9. marca t. I. v zavodu.
Vlomljeno je bilo v stanovanje železniškega čuvaja Martina Purgarja v Njivercah pri Hajdini. Nezaželjeni gosti so odnesli razne predmete vredne okrog 500 Din. Vlom je bil izvršen ob času, ko je bil 1'urgar v službi, žena pa na delu.
Redna občinska seja bo v četrtek, 1. marca v jiosvetovalni dvorani na mestnem magistratu.
Smrtna kosa. Na Bregu pri Ptuju je umrl nagle smrti mesar in posestnik Matija Jašovec. Star je bil šele 38 let. Zapušča ženo in 3 nepreskrbljene otroke. Naj v miru počiva!
Že 12 dni v nezavesti je 23 letni posestniški sin Kratic Vršič iz Bukovcev. Na pustni torek je, kakor smo poročali, dobil na glavi tri smrtno-nevarne udarce, nakar so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Kultur ni obzornik
Jizni Morava v pssnth Petra Bezruča
Bibliofilska izdaja v 300 izvodih. Uredil in izdal Alois Kučik; epilog napisal L. N, Zve-I1 i n y ; ilustriral Jar. Dobrovolski. Breclav, 1933. — Za »Labutinko«, o kateri smo na tem mestu nedavno pisali, so izdali zdaj češkoslovaški častilci Petra Bezruča razkošno bibliofilsko izdajo njegovih poslednjih pesmi, to pot le onih, ki jih je zapel lepi Moravski. Velikega šlezkega socialnega pesnika poznamo Slovenci po njegovi najmočnejši pesniški zbirki »Slezske pisnč«, katere jc 1919. leta prevedel Fran Albrecht. Prva doba umetnikovega vzgona temelji na socialnih in narodnostnih motivih, katere je zajemal največ v Šlez.iji, deželi socialnih in narodnostnih krivic. Zatorej je tudi verz v teh pesmih trd neposreden krik proti samo-silnikom. Kesnejši Bezruč pa sc jc umiril, zagltdnl se re vase, v sočloveka in intimnost krarjin, zato so te pesmi osebno občutene z uglajenim verzom.
Tudi ta poslednja izdaja njegovih pesmi, ki jih ie s toplo ljubeznijo izpel južni Moravski, kamor najraje zahaja v svojih jesenskih letih (srtar je 66 let), je priča njegove zrele dobe, ki ne kriči, marveč fK>mirja, svari in izroča svoj« globoko življenjsko rzikustvo potomcem. Zbirka (katere motto je: O južna Morava, zemlja žarka, ti moja ljubezen!) vsebuje po večini občutene, refleksivne ali simbolne (Tfomdava bilA nad Pulgary) pesmi, ki »o pesniku privrele ob pogledu na vinorodne rebri, s soncem oblite, na čudovito razko&je sadovnjakov Ier »voj*ke duševaocti ir. folklorne po^e^oeli Mora v c e v m Slovakov. Tudi v teh pesmih sc še ponekod ponavlja narodnostni poudarek kakor v mlajših pesnikovih delih ln. cr. »Dv»e a Ditnai«. kjer
najde pesnik pot po Donavi do Srbije!). Zanimiva je izpoved ljubezni do Moravske v pesmi »Dva pogleda«, kjer označi B. besede Jana Hcrbena: »Kraj brez sence; sonce me žge v glavo«, Bezruč pa: »Ljubim tvoje žarke ravnine«.
V celoti so pesmi te zbirke močne po obliki in misli, med katerimi so nekatere pravi biseri (n. pr. »Diviky«), Bezruč se je Moravski, ki io je v vsej biti pozajel in ji zrele, poslednje pesmi zapel, dovolj oddolžil. Knjigo krasijo na vsaki drugi strani (sleherni pesmi odgovarja celostranska slika!) slike Jaroslava^obrovolskega, ki so zbirki v odliko. Knjiga vzbuja s svojo razikošno opremo občudovanje naroda, ki zna tako spoštovati svoje še žive umetnike!	L. G.
„Potpuni popis fagastavenskih znanstvenih hnjiga"
Izdala knjigama Kugli v Zagrebu, cena 10 Din. — Knjiga na 240 dvostolpnih straneh prinaša vsa j>o-inembna in manj pomembna hrvaška in srbsika znanstvena dela in sicer z vseh področij (bogoslovje, lilozofija, gospodarstvo, jezikoslovje, matematika, pedagogika, zgodovina, zemljepis, naravoslovje, tehnika, trgovina, medicina, umetnost, šport itd.). Katalog je tako popolen, da objavlja tudi prevodno znanstveno literaturo. Samo naslov »Potpuni popis ijugoslavenskih...« je na-
fiačen, zakaj slovenska znanstvena dela so z maram izjemami izpuščena. Med književnim znan-stvom ni Grafcnauerj*. Kidriča itd., med Zgodovino n.i Kosa, Grudna in drugih, med Sociologijo ni Kreka, Ušeničnika (Gosar jc omenjen le po »Reformi društva«, Jezikoslovje ne pozna Breznikove slovnice, sploh so skoro v vseh znanstvenih področjih slovenska dela izpuščena (razen v filozofiji, turizmu m slovarjih). Ni Pitamičeve »Države«, Plr-! jevčevih »Slovenskih mož«, Steskove »Slovenske I umetnosti«, Cankarjeve »Zgodovine likovne umet-' uoeli«, Spektorskijeve »Zgodovine socialne filozo-
fije«, Slov. biografskega leksikona itd. Prav, kakor da Slovenci nimamo znanstvenih del! Taki katalogi so nedvomno potrebni, toda naj bodo pošteni tudi pri navajanju •slovenskih del!	—bič.
„Ljudski oder"
List za poglobitev našega igranja, leto I., štev. 1—2. Izdaja »Založba ljudskih iger« v Kranju kot prvi del svoih rednih izdan j za leto 1934. Naročnina rednih izdanj (list in štiri igre) letno 60 Din, naročnina lista samega 20 Din. Urejuje Niiko Kuret.
Že nekaj časa napovedana »Založba ljudskih iger« v Kranju je začela s svojim delom. Izšla je
firva številka njenega mesečnika, ki je posvečena e eni osrednji misli: katoliškemu gledališču. Sodelujejo s članki Niko Kuret, dr. Jože Pogačnik, Davorin Petančič in Matija Munda. Praktični del obsega rubrike: Kaj naj igramo, Igravec sam s seboj, Kaj se igra. Pokret, ki nadaljuje lanske gro-6eljs.ke »Ljudske igre«, se stavlja izrazito v službo Katoliške akcije in hoče v tem duhu preusmeriti delo naših ljudskih odrov. Lepe uvodne besede jo napisal škof dr. Rožman: »Nisem samo jaz opažal, kako odenske igre po društvih poplitvujejo ljudi in nikakor ne vrše vedno naloge, ki bi jo morale v katolišikih društvih imeti. Zaradi lega sem vesel, da je »Založba ljudskih iger« vzela to preveč zanemarjeno panogo v vešče roke. Želim . .. da postane oder zopet eminenlno kulturno sredstvo po vseh župnijah .. .«
List in celotno založbo priporočamo zlaeti vsem onim odrom in prosvetnim društvom, ki še zmerom ne douimejo, da ni namen gledališča gola burka brea idej in preroditvene sile ljudske dušev-nosti, marveč odlično sredstvo za poduhovPenjc sodobnega — v golo stvarnost in natumost gledajočega človešitva. Uredništvu pa priporočamo, naj ne uvaja — namesto lepega domačega gledališča _ tujega »teatra«. — Istočasno z listom jc izila
tudi prva knjiga o. Romualda z besedilom za pa-
sijonske igre v Škof ji Loki iz I. 1721, katerega je Niko Kuret priredil za moderni oder kot »Slovenski Pasion«.
»Galerija«, št. 5., ki se tiska v več jezikih in različnih narodnih izdajah, prinaša 20 posnetih slik s področja mednarodne umetniško-fotografske produkcije. V tej riviji so zastopani narodi vseh evropskih in nekaterih izven evropskih držav, ki se tako po imenu in tipičnih delih med seboj spoznavajo. V predzadnji številki so bili zastopani med drugimi tudi Slovenci, kar jc vsekakor častno za nas, saj odbirajo ta izbor inozemski strokovnjaki.
Cerkveni Glasbenik« je stopil v novo leto po že preizkušeni poti, na kateri vrši svoje poslanstvo v marljivih rokah insgr, Stanka Premrla, ter vodi naše cerkveno glasbeno delo.
Prvi zvezek lista je bogat zlasti v književnem deliL V uvodu prinaša ponatis za organiste važnih novih določb iz Škofijskega lista »Nove določbe glede vedmega čcščemija presv. Rešmjega Telesa«. Nato slede kar trije članki o cerkvenem ljudskem petju, prvi obsežen članek Josipa Jancžiča in druga dva krajša, ki sta ju napisala Janko Žagar io Ал1оп Pogačnik. Dr. Dolinar je po zaključku zanimive razprave o novejših pojavih splošne glasbe pričel priobčevati Zgodovino kad. cerkvene glasbe, — Sledi Ferjančičev članek »Tudi na glasbenem polju raste iz malega veliko«, ter važne ortfa-nistovsike zadeve, koncertna poročila, dopisi io drugo.
Glasbena priloga vsebuje štiri krajše skladbe: Jobstovo »Strašno trpiš, Zveličar moj«, in velikonočno »Močno se potrese«, ter dve 1'remrlovi »Velikonočni«. vse bližnjemu času primerno,
Podpirajmo list zlasti s točnim plačevanjem naročnine, da mu omogočimo nujen obstoj. V. U.
v
Občinske volitve v St. Jerneju
Upravno sodišče v Celju je pod št. A 489/33/5 Izdalo to-le
odločbo:
Zoper občinske volitve, ki so se dne 15. oktobra 1933 vršile v občini St. Jernej, srez Krški, so se v volilnem imeniku vpisani Oolob Franjo in Metelko Ivan iz Št. Jerneja dne 22. oktobra 1933 in Božič Josip iz St. Jerneja dne 23. oktobra 1933, torej v odprtem roku 8 dni po dnevu volitev, pritožili na upravno sodišče v Celju.
Upravno sodišče je po paragrafu 50 zakona o občinah v nejavni seji določilo:
Pritožbi se zavrnete.
Zoper to odločbo ni pravnega sredstva.
Razlogi.
Proti volitvam za občinski odbor občine Sent Jernej sta vloženi dve pritožbi: pritožba Goloba Franja in Metelka Ivana in pritožba Božiča Josipa. Pritožitelji trdijo, da so se pri volitvah dogodile sledeče nepravilnosti:
1.	da nosilec izvoljene kandidatne liste Videta Franceta ne more biti občinski odbornik, odnosno predsednik občine, ker še ni položil obračuna za leta 1929—1931 in ker je leta 1930. neutemeljeno iz občinske blagajne izplačal 3300 Din;
2.	da Jordan Ivan kot kandidat na tretjem mestu na Videtovi kandidatni listi ni preklical svojo kandidaturo;
3.	da večina volilcev ni mogla izraziti svoje proste volje, ker je bila jxk1 vplivom duhovščine in raznih drugih osebnosti: tako je na primer duhovnik na dan volitev vplival na volilce celo v cerkvi, volilec Hočevar Jože je na volišču izjavil, da voli Slovensko ljudsko stranko. Luštek Janez, da voli »Fajmoštrovo listo« in Luzar Franc, da voli »duhovsko listo«;
4.	da je Radkovič Anton, posesitnik iz Dol. Brezovice št. 1, na prigovarjanje Goloba Franja, šol. upravitelja v St. Jerneju volil nacionalno listo, čeprav je prej izjavil, da voli listo Videta Franceta;
5.	da so se na volišču II. večkrat hkrati mudili predstavnik in namestnik Videtove liste ter predstavnik in namestnik Radkovičeve liste, torej vsi štirje naenkrat, kar nasprotuje zadevnim predpisom,
ker so ti predstavniki s svojo prisotnostjo vplivali na volice;
6. da je volilca Frančiča Ignaca, poslovodjo kon-zumnega društva v št. Jerneju, revizor za konzumna društva prisilil, da je sel volit.
Upravno sodišče pritožbama ni moglo ugoditi radi teh-le razlogov.
Ad 1. in 2. Odločanje o veljavnosti kandidatnih list spada po paragrafu 38 zakona o občinah v izključno pristojnost srezkih sodišč katerih odločbe so dokončne. Zato se po [»trditvi kandidatnih list v teku volilnega [»stopanja ne morejo več uspešno uveljavljati ugovori proti kandidatnim listam. Sicer pa more državno nadzorno oblastvo po paragrafu f29 navedenega zakona razrešiti predsednika ah odbornika, za katerega se ugotovi, da nima zakonskih pogojev za funkcijo občinskega odbornika.
Ad 3. in 6. Pri teh trditvah gre za volilno agitacijo. Razlog za razveljavljenje volitev morejo biti po paragrafu 50 zakona o občinah samo nepravilnosti uradnega volitvenega postopka. Volilna agitacija ni sestavni del uradnega volitvenega f>ostopka. Za to ne morejo biti celo kazniva dejanja, storjena v volilni agitaciji, zadosten razlog za razveljavljenje volitev.
Ad 4. Ta pritožbena točka ni razumljiva, ker je bil volilec Radkovič Anton, jxisestnik iz Dol. Brezovice št 1, sam nosilec Radkovičeve liste in ie torej umevno, da je glasoval za svojo listo. Pa tudi, če je bil radi kateregakoli razloga namenjen, glasovati za Videtovo listo, pa tega ni storil na Golobovo prigovarjanje, ne vpliva ta okolnost na izid volitev, ker znaš;- mzlika med kandidatnima listama 165 glasov.
Ad 5. S lem da sta bila večkrat na volišču hkrati predstavnik in njegov namestnik obeh kandidatnih list. ni kršeno nobeno določilo zakona o občinah in banovinske volilne uredbe. Sama navzočnost predstavnikov kandidatnih list se pa ne more smatrati za nedopustno vplivanje na volilce, ker ie baš naloga predstavnikov list, da prisostvujejo volitvam in nadzorujejo poslovanje volilnega odbora.
Radi navedenega je bilo odločiti, kakor je zgoraj navedeno.
Celje, dne 8. januarja 1934.
Kaj pravite?
Gospod urednik! Zadnjil sem bral, kakšne strašne nevarnosti groze Slovencem zdaj, ko sta jim prišla v goste Nemca K. May in L. Ganghofer. Kaj bo z našo literaturo, če bodo mladi slovenski pisatelji hodili v šolo h takimle kvaražugonom? Oo! —
Zlomek vedi, zakaj se je učeni gospod tako razhudil na la dva pripovednika, ki nista čisto nič žalostna, ako ju literarni trudoljubi gledajo postrani, in prav zares nikakor ne zahtevata, da bi se nadebudni mladi rod hodil k njima učit pisateljevanja. Moža želita namreč s svojim pripovedovanjem samo prijetno zabavali in vedrili; s lem pa ni rečeno, da bi njuno pisanje ne prineslo brav-cu ludi kaj duhovnega haska, prenelcateremu celo več ko težko branje.
In (ako se boste, gospod urednik, zaman spra-tevali, kje liči vzrok za pisanje modrega gospoda cenzorja. Morda mu gre v njegovem poročilu le M. število vrstic ali ga pa jadi, ker rit on tisti, ki bi bil la dva zgodbarja povabil k nam na obislc? Utegne pa biti ludi kaj globljega. Zakaj mu je napoti eatno takole nedolžno zgodbarstvo, a plaže, ki se širi med Slovence po drugih kanalih, mu ni mar?
Kdo bi vedel!
Novi grobovi
"t" Podzemelj. Dne 23. februarja je umrl v
Kapljiščih g. Matija Tome v starosti 73 let, oče g. profesorja Matije Tomca iz Št. Vida. Bil je dober, skrben gospodar in klenega krščanskega prepričana. Zadnje leto je vidno pešail. Sedaj je na bolniški postelji ležal saino dvA dni. Na večnost je biil dobro pripravljen. Njegova smrt lahka in mirna. V nedeljo popoldne je bil pogreb ob veliki udeležibi. Pokopal ga je g. dekan Pavlin Bit-nar iz Črnomlja ob asistenci g. prosta metliškega Gregorja Cerarja, črnomaljskih dveh in domačih. Moški cerkveni zbor iz Črnomlja in Podzemlja je pod vodstvom g. Janeza Totenja pel pred hišo žalosti in na pokopališču žalost imke. Preostali dru-_ žimi, zlasti sinu-duhovniku, naše iskreno sožalje!
Rane od dolgeia hženta. Po uporabi preizku Seneaa sredstva »Fitonin* izgine neprijeten dutu bolečine po< uste. tkivo se okrepi in rana se prične cel ti Steklenica 20 Din v lekarnah Poučno knjižico št. 15 pošlje bre/plnčno: -Fiton«, dr. s. o. j., iagreb 1-73 Po povzetju 2 steklenic' 50 Din.
Odobreno od min. pod 8p. br. 611 od 21. IV. ШП.
— Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežem« pri vsakdanp uporabi male množine tFranz Joselove. vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska
Osebne vesti
— Poroka. V soboto sta se poročila v Ljubljani gdč. Helena Windischerjeva. hči upok. gl. tajnika Zbornice TOl g. dr. Frana Windischerja, z dr. Rainerjem B a s s i n o m , specialistom za očesne bolezni. Obilo sreče!
= Diplomirani so bili v februarskem terminu na viSji pedagoški šoli v Zagrebu: Vlado B e r -lonce 1 j iz Maribora, Albert Žerjav iz Središča ob Dravi, Peter Suhadolc z Dobrove pri Ljubljani, Marija S t r a u s iz Rajhenburga in Marija O z v a 1 d iz Ljubljane.
= Iz vojaške službe. Odrejeni so za vršilce dolžnosti poveljnika 5. čete 15. pešpolka peh. poročnik Milan Bradač; za poveljnika 15. čete šole za rez. peh. častnike peh. kap. II. razr. Dragan Božič; za vodnika kombinirane inž. čete |X)veljstva v Sibeniku inž. jjodporočnik Josip Despot; z;i pobočnika pionirskega poveljstva inž. kap. II. razr. Vladimir La-panj; za vodnika 1. bat. telegrafskega polka inž. podporočnik Josip Cetina; za vršilca dolžnosti ujfcavni-ka tnaterijalne opreme bataljona golobje pošte inž. podporoč. Josip Cetina; za vršilca dolžnosti upravnika inž. materijala 1. frontonirskega polka inž. poročnik Miloš Korda; na službo v voj. delegacijo pri ravnateljstvu drž. železnic v Sarajevu peh. podporočnik Alojz Bernard; na službo v štab 1. tehn. bataljona železniškega polka inž. kap. i. razr. Drago Glo-bočnik; za šefa lekarne dravske slalne voj. bolnišnice lekarniški kap. I. razr. Ludvig Medvešček; za zdravnika kruševačke garnizije san. kap. L razr. dr. Leo-nnrdo Rožič; za zdravnika 2. samostojnega topniškega divizijona san. |x>ročnik dr. Karlo Matanšek; na službo v lekarno stalne voj. bolnišnice IV. armij-ske oblasti lekarniški kap. II. razr. Zvonimir Poič; za vršilca dolžnosti pobočnika 40. pešpolka pehotni podporočnik Mihael Seljan; na službo v bosensko konjsko bolnišnico vet. jioročnik Venceslav Bartov-ski; za vodnika 7. konjiškega polka konjeniški podporočnik Ferdinad Papst; za pilota 7. zrakoplovnega f>olka zrakoplovni podporočnik Bernard Jeranč; na službo v štab 6. proti neroplanskega divizijona toji-niški kap. I. razr. Danilo Irampnž; na službo v pilotsko šolo 1. zrakoplovnega polka zrakoplovni poročnik Vladimir Helman;; za vršilca dolžnosti jxi-veljnika meteorološke šole zrakoplov, poročnik Drago Brezovšek in za vršilca dolžnosti blatrainika 19. pešpolka intendantski poročnik Viljem Šibic.
Koledar
Torek, 27. februarj&i Gabriel od Žalostne Matere božje; Baldorair, spozna v ailec; Leamler, Škof.
Ostale vesti
_— Za noro cerkev sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Iz več krajev se nam sporoča, da razne osebe pobirajo za našo novo cerkev sv, Cirila in Metoda v Ljubljani, Bežigrad. Izjavljamo, da imata za Ljubljano mesto policijsko dovoljenje pobiranja samo gospa Josipina Cvelbar in g. Anton ŠiSka, ki pa imata lo dovoljenje in legitimacijo večino seboj, da se izkažeta, da sta prava. Po župnijah na deželi zahtevajte od vsakega, da se izikaže z dovoljenjem domačega g. župnika. Te pa, ki so pooo-laščeni pobirati, prav toplo priporočamo vsem, ker smo v hudi stiski. Pomlad je tu in začeli bo treba z nadaljevanjem del pri novi cerkvi, denarja pa ni. Za vsak dar smo hvaJežmi. — Župni urad sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
—	Za postavitev spomenika pisatelju Jurčiču se je osnoval v Ivanči gorici preteklo nedeljo pripravljalni odbor, čigar naloga bo, da v desetih letih zbere potrebna sredstva za spomenik, ki naj bi sc odkril ob 100 letnici rojstva Josipa Jurčiča. V odbor so izvoljeni: Švab Viljem, cand. iur., Stična, predsednik; Lovro Jevnikar, šolski upravitelj, St. Vid pri Stični; Kovačič Anton, podnačelmik cestnega odbora, St. Vid; Jožef Rus, sodnik, Višnja gora; Edmund Thurnher, učitelj, Sti&na; Franc Samec, šolski upravitelj, Muljava; inž. Ludoviik Fe-dran, Hudo; Ignacij Pevc, žuipan, Št. Vid; Julij Vr-bič, cand, phil., Stična. Upamo, da bo silovensko ljudstvo gotovo po svojih močeh prispevalo za spomenik našemu velikemu pisatelju.
—	Praktični učiteljski izpiti na državni učiteljski šoli v Ljubljani se bodo v aprilskem roku začeli v petek 20. aprila ob 8. Kandrdatje na, svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpilo vlože uradnim potoni pravočasno, tako da bodo vsaj do 14. aprila v rokah izipitnega odbora, sanu pa se naj zglasijo pod ure pred zičelkom v ravnateljev! pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev šele za prihodnji izpitni rok v jeseni. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala. — Izpitni odbor.
Prokletstvo alkohola. Pišejo nam: Nek jo na Gorenjskem boleži kronika zadnjih dni dva žalostna slučaja, ki imata svoj vzrok v alkoholu. Neki posestnik se je po smrti svojo žene tako udal pi.inči, da je bilo končno čezmerno uživanje alkoholnih pijač vzrok žalostne smrti. Pil je samo šplritno žganje, pred kratkim pa je po popivanju nastopilo zastrupljenje z alkoholom. Mož se_ je zatekel v prazui hlev neke gostilne, kjer je ležal nekaj dni v mrazu skoro na igolih tleli, dokler ni umrl. V drugi vasi pa je pričel zapuščati razum mater 9 otrok, med katerimi najstarejši ni star niti 14 let,. Pričela je kazati znake slaboumnosti in je hotela v cerkvi na vsak način govoriti raz prižnice. Imeli so z njo velike sitnosti dokler je niso pomirili. Tudi tu ima svoj vzrok alkohol, ki je s tom najhuje udaril kopico majhnih otrok.
—	Pri slabem počutju je naravna »Franz-Josef« grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težkoče in čeiče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Josef« vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa
—	Zaplemba imovine Hnseina Kadiča. Na
prošnjo državnega pravobranilstva je okrajno sodišče v Sarajevu zaplenilo za 300.000 Din agrarnih obligacij, last narodnega poslanca Hnseina Kadiča, ki ga je, kakor znano, narodna skupščina izročila sodišču. Omenjene obligacije so bile pri neki sarajevski banki. Predvčerajšnjim jc nameraval Kadičev poverjenik dvigniti obligacije, policija pa je »a to pravočasno zvedela in obligacije zaplenila.
—	Razglas. Gozdno ravnateljstvo v Ljubljani bo oddalo na prvi ustni licitaciji dne 6. marca t. I. v enoletni zakup eksploataciio krede za klei v pod-
i ročju gozdne uprave v Bohinjski Bistrici. Dražbeni j in zakupni pogoji so interesentom na vpogled pri i obeh omenjenih uradih.
—	V nobeni hiši naf ne manjka okusne dr, : Wanderjevc ANACOT PASTII.E, ki Vam nudtfo v ! vsakem primeru najboljše varstvo pred prehladom,
I nahodom in vratobolu.
—	Tat cekinov — prijet. Kakor smo žc poročali, je bH krnet Stoja novič v vasi Gradišču pri Osjeku okraden zn 33 malih in 35 velikih cekinov v skupni vrednosti 30.000 Din. Tata so te dni prijeli v neki banki, kamor je prišel menjat zlatnike. Pri preiskavi so našli pri njem šc obilo zlatnikov, vendar IP-lctni dečko uporno taji, da bi zlatnike ukradel.
— Domači vrt. Delo po domačih vrtovih »e bo fcmalu pričal. > Vsak bi rad imel najlepši vrt, hkrati pa naj bi bil najbolj strokovojašiko obdelan, urejen in okrajen. Zdaj je čas natančno premisliti, kaj in kako bo treba na pomlad z domačim vrtom. A kdo neki naj svetuje in vodi pri urejevanju, pri obdelovanju in pri vseh drugih taiVo važnih stvareh, ki ee tič«jo vrta? _ Enega ^tnesl.ji-
vega in preizkušenega vodnika in svetovalca Vam moremo priporočili: M. Humicka. Njegova praik-tičma pojasnila, ponazorjena s 102 podobama in z 2 barvnima slikama v knjigi »Domači vrt«, ki ie izAla v drugi, predelani izdaji, Vas ne puste nikdar na cedilu; vse, kar potrebujete, najdete v ti..h, skratka: idealna knjiga, ki jo mora imeti vedno pri roki vsak posestnik domačega vrta, velikega ali majhnega, zakaj vsakemu pride prav. Cena broširanemu izvodu Din 42, v poJnoplatr.o vezanemu Din 54 (brez poštnine). Naročite nemudoma pri založnici: Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Podstrešje mrtvašnice — sklndiškc ukradenega mesa. V vasi Nedelišču pri Čakovcu so te dni našli na podstrešju tamkajšnje mrtvašnice veliko zalogo svinjskega mesa. Preiskava je dognala, da so to meso nanesli tja tatovi, ki se jim je podstrešje mrtvašnice zdelo najbolj pripravno skladišče. Kmetje so večkrat ponoči opazili svetliknnje na podstrešju mrtvašnice in so že prestrašeni šepetali o strahovih. Naposled so se nekateri od njih toliko opogumili, da so šli na podstrešje, seveda nc ponoči, ampak pri belem dnevu. Nemalo so se začudili, ko so zagledali na podstrešju viseti vse polno svinjskega mesa. Orožništvo je iznajdljivim ta-tevom že na sledu.
—	Pri slabosti |e naravna »Franz Joselova« voda priietno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno.
Celje
& Otvoritev razstave socijalnepa zavarovanja v Celju. V nedeljo ob 10 dopoldne je bila v Obrtnem domu otvorjona razstava soci.ialnega zavarovanja, ki se nanaša predvsem na okrožje celjske ekspoziture OUZD. K otvoritvi se je zbralo precej občinstva, posebno številno so bili zastopani predstavniki oblasti, katere je g. Rebek v imenu predsedstva OUZD v Ljubljani tudi pozdravil. Po pozdravnih besedah g. Rebeka je govoril o pomenu razstave namestnik ravnatelja OUZD g. dr. Kubelj, nato je pa še spregovoril nekaj pozdravnih besed mestni župan КГ. dr. Goričan. Zelo mučen vtis je napravilo na navzoče dejstvo, da je bil ofi-cijelno ltozdravljen od delavskih organizacij samo zastopnik grafičnega delavstva. Kje so bili zastopniki drugih delavskih in delo-dajalskih organizacij, katerim je po našem mnenju razstava predvsem namenjena in ki tudi sami vzdržujejo OUZD. Ali so zastopniki delavskih ln deloda alskih organizacij izostali po svoji ali po kakc<?a drugega 'eriv di? To bi bilo vsekakor dobiti vedeti.
Umrl je v Sepuljah pri Toniajn na Krasu g. Gorup Jože. gostilničar, oče profesorja g1. Gornpo na celjski gimnaziji. Pokojni je dobro vzgojil svojo družino, živijo še štirje otroci, tri hčerke, od katerih jo ena predstojnica samostana v Tomaju, sin edi-nec pa, kakor že ometi'eno, profesor na celjski gimnaziji. Naše sožalje! — V nedeljo jo v visoki starosti 87 let umrla v Liscah ga. Jernejšek Josipina, žena znanega po-streščka, ki gra je 20. septembra preteklega leta na celjskem kolodvoru povozil vlak. — V celjski javni bolnišnici sta pa umrla: Očko Julijana. 55 let, dninarica z T.'ozine pri Konjicah. In Znidar Marica, 4 leta, lici dni-narice s Sp. Tfudinje. N. v m. p.!
Združenje trgovcev za incsfo Celje v Cel'n sporoča v smislu določil čl. 40 pravil vsemu članstvu, da sta letni račun z a leto 1033 in proračun zn leto 1931 od 28. februarja t. 1. do vštovši 14. marca t. 1. članstvu na vpogled v pisarni, Razlagova ulica št. 8.
0 Obsojen je bil pred celjskim okrožnim sodiščem na dve leti ječe 29 letni mesarski pomočnik Franc Leskovšok, ker je v petek 26. januarja popoldue v celjski mestni klavnici umoril 20 letnega tovariša, mesarskega pomočnika Jožeta Brezovška.
Zagorje
Dva požara v tekn tedna. Ponovno je gorelo ta teden v Zavinah. Ogenj je uničil hlev, čebelnjak in kozolcc g. F. Klančišarju. Vzrok požara nepojasnjen.
Obesil se je 60-lctni rudarski vpokojenec Ivan Senica. Stanoval je v Bevškem pri Trbovljah. Bil jc. vdovec. Samoumor je napovedoval že dalj časa. Krivec — alkohol.
V
Nazzntmila
Liubliana
1 Krščnnstvo in rimska država od Decija do Konstantina je naslov drugemu predavanju, ki ga bo imel vseuč. prof. dr. g. F. Lukman v sredo, dne 28. t. ni. ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union. G. predavatelj bo obravnaval dobo od leta 249 do 313, ko je zadobila ( erkev po krutem preganjanju svobodo. Predavanje bo opremljeno s skioptičnimi slikami.
1 Kino Kodeljevo. Drevi ob 8 in jutri ob 8 svetopisemski film, ki prikazuje zatiranje Judov v egiptovski sužnosti, izhod iz Egipta in irehod skozi Rdeče morje: »Kraljica sužnjev«. f glavni vlogi Marija Corda. Cene znižane.
1 Kulturni odsek K. A. Mariiinega Oznanjenja v Ljubliani priredi v torek dne 27. t. m. predavanje »O kralju Matjažu«. Predava preč. g. msgr. Steska. Vljudno vabljeni. — Odbor.
1 Podporno društvo za gluhonemo mladino bo imelo svoj redni letni občni zbor v petek 2. marca ob 19 v gluhonemnici z dnevnim redom, ki je bil članom že posebe javljen. Vabljeni tudi drugi prijatelji društva.
1 Kokošjereja v mestu je prav važna panoga naših gospodinjstev, zato*je pa koristno, da priredi podružnica SVD o tem predmetu predavanje, ki bo jutri ob 18.30 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. O tem važnem predmetu bo govoril znani strokovnjak, banski referent g. inž. Boris Wenko. ki bo predvsem opisal zn rejo na malih dvoriščih primerne pasme kokoši, zlasti pa tudi njih rejo samo. Vstopnine nit
I Mornarska sekcija jadranske slraže krajevnega odbora v Ljubljani priredi dne 1. marca svoj redni članski sestanek s predavanjem in z važnim dnevnim redom. Udeležba za člane obvezna.
I Predavanje SPD: Kaj vse živi v naših gorah nam bo jioveda! v petek zvečer, dne 2. marca v dvorani Delavske Zbornice g. Vladimir Kapus. znani planinski lovec.
I Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki bo v četrtek L marca ob 20 v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1/TIT. Predaval bo g. Filip Urafnik o »Gledanjih M. Kenvsa na vzroke konjnnkturncgn valovanja.« Vabljeni člani in vsi. ki se zanimajo.
1 Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za šiško vabi člane k praktični vaji obrezovanja sadnega drevja. Sestanemo se v sredo, 28.. t. m. ob pol 3 jiopoldne pred novo cerkvijo v Šiški.
1 Nočno službo imaio Ickornet mr. Lenstck, Resi jeva c. I; mr. Bohince ded., Rimska cesta 24 in dr. Kmet, Tyrševa cesta 4t.
Maribor
m Vstopnice so žc v predprodaji! Za dobrodelni koncert, ki bo v potek, dne 2. marca v mariborski stolnici, so vstopnice že v predprodaji in sicer v knjigarni Tiskarne sv. Cirila. Aleksandrova cesta in pri Hoferjn. Pri cerkvi se bodo sicer tudi zvečer karte še dobile, lodn znano je vsem Mariborčanom, dn je zelo neprijetno, posebno v slučaju slabega vremena vršiti prodajo vstopnic šele tik pred koncertom in zato prosimo, da si naj vsakdo, ki le more. oskrbi vstopnico v orcdnrodnji. Vstopnina znaša: sedeži 10 in 15 Din, stojišče 5 in dijaško stojišče 2 Din.
m Narodna knjiga ima v čelrtek, I. marca ob 8 zvečer v dvorani na Aleksandrovi št. 6 druco predavanje. Predava prof. Baš o temi: »Maril»or pred ioo leti«. Vstopnina: Stojišče I Din, sedeži 3 in 5 Din.
m Ljudska univerza. Naslednje predavanje v petek, 2. marca in sicer nadaljevanje politič-
no-ckonomskcga cikla. Predava nniv. prof. dr. Bilimovič iz Ljubljane o načrtnem gosjiodnr-stvu.
m Absolventje kmetijskih šol. V nedeljo, 4. marca ob 10 dopoldne bo občni zbor za ustanovitev podružnice Zveze absolventov kmetijskih šol na tukajšnji vinarski in sadjarski šoli. Čla ni in nečlani iz mariborske okolice vabljeni!
m Izkaznice za brezposelne bo izdalo mestno načclstvo, ker se opaža vedno večji pritok ljudi z dežele, ki izkoriščajo ravno dobrodelnost ter beračijo po stanovanjih. Te izkaznice ne bodo lastnika opravičevale do beračenja, temveč bodo le nekaka razvidnica ter potrdilo o resnični brczposelno-sti. Radi tepa sc pozivajo vsi brezposelni, ki stalno bivajo v Mariboru, dn sc prijavi io v svrho izstavitve izkaznic nn soei-aliio-političnem uradu.
Celic
c Po stenah ln grebenih Durmitorja je naslov predavanju, ki »a priredi Savinjska podružnica SPD v četrtek. 1. marca ob 8 zvečer v risalmVi meščanske šole.
c Uradni dan Zliornice za TOf v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, dne f>. marca 1934 od 8—12 jircdpoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Celju, Rnzlnirova ulica 8, pritličje levo.
c Občni zbor pevskega društva »Celjski Zvon« l»o v četrtek, dne 8. marca ob 8 v Domu.
o Osmošolcl celjske gimnazije bodo vpri-rorili v nedeljo, dne 4. marca I .1. oh 8 zvečer v Hoblekovi dvorani v Žalcu v proslavo 90-letnlce rojstva losipn lurčičn igro »Deseti brat« v režiji p. Milana Košiča.
c Surovinska zadruga čevljarjev v Celju bo imela redni letni občni zbor dne mnren ob 'o dopoldne v gostilni Filipčič v Gledališki ulici.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drnrrm
Začetek oh 20,	^
Torek, 2?. febr.: Zaprto. Sreda, 28. febr.: »Koneo poti«. Red Sreda.
Opera
Začetek ob 20. Torek, 27. febr.: »Ples v Savoyu«. Red B. Sreda, 28. febr.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 27. febr.: Zaprto.
Sreda, 28. februarja: »Mala F!oramye«. Gostovanje g. Marice Lnbejeve. Znižane cene.
Gospa Marija Vera je dramatizirala dr. Tavčarjevo »Visoško kroniko«. Razpored slik, ki sc odigravajo na odru, je naslednji: t. Na Vitkem leta 1678; 2. Oče in sin na Osojniku leta 1690; 3. Jeremija Wulffing in njegova družina; 4. Ciganka prerokuje; 5. Pasaverica; 6. V Loki na dan sv. Ahaca; 7. Kako je Polikarp Khallan umrl leta 1691; 8. Ples v Scstranski vasi; 9. Bilo je okrog Binkošti; 10. Ni dobro jesti smokev z visokim gospodom; It. Kako je bila sojena Agata pred krvavo sodili jo v loki, 12. Enajst let pozneje. — Premijera dramatizacije »Visoške kronike« bo v soboto, dne 3. marca kot proslava 25-letuice umetniškega delovanja ge. Marije Vere. Predstava je izven in so vstojinice že v predprodaji v dnevni blagajni v operL
Poizvedovanj a
Gospod, kateremu sem v soboto pomagal nn Turncii iskati izgubljeno foto-stoinlo, nai sc oglasi v upravi »Slovencu«. Stojalo je najdeno.
Pred 300 leti se je nad Wallensteinom izpolnila strašna napoved
..Zaklan boš kakor tele"
V nedeljo 25. februarja je poteklo 3<M) let, odkar je bil v Chebu umorjen slavni češki vojskovodja Al. Vencel Wallenstein, vojvoda Fried-lanski. VVallenstein je bil rojen 24. sept. 1583. njegov oče je bil Viljem von VValdstein in mati Marjeta, roj. Smiricky. Bil je protestant, a je pozneje postal katoličan. Radi raznih spletk, ki so izvirale predvsem iz Bavarskega, je cesar Ferdinand II. izgubil v njega zaupanje, čeprav ga je VVallenstein s svojo vojsko večkrat rešil pred vpadi Gustava Adolfa. VVallenstein je bil nazadnje obdolžen, da paktira s Saksi in e švedskim kraljem Adolfom proti cesarju. Januarja 1634 so v Plznn častniki zaprisegli zvestobo Wallensteinu. Toda pri drugi prisegi 19. februarja 1634 ee je VVallensteinu izneverilo že mnogo višjih častnikov. Dne 18. februarja je bil objavljen cesarski patent, ki je obdolžil VVal-lensteina izdajstva in ga odstavil od poveljni-štva cesarske vojske. VVallenstein je e svojimi zvestimi vojaki odhitel v Clieb.
S slavnim vojskovodjem je ostalo še okoli 1600 mož in poveljniki Ulov, Kinsky in Trčka. Goidon, škocki protestant, je kot poveljnik mesta Cheba odprl generalisiuiusu vrata v mesto in mu dal tudi toplo stanovanje v meščanski hiši Aleksandra Pachelbela, kjer je bil VVallenstein tudi umorjen. Hišo so stružili štirje možje mestne straže. Še tisti večer po prihodu VVallensteina v Cheb so sedeli pri litru vina častniki Gordon, Loslie in Butler, ki se je VVallensteiuu na begu v Cheb pridružil kot prijatelj, v resnici pa je bil eden izmed glavnih zarotnikov proti njemu. Beseda jim ni prav nič tekla. Vsi so bili zamišljeni, ker so vedeli, kaj »e pripravlja. Okoli 11. ure je VVullenstein poklical k sebi Leslieia tn mu pokazal patent, s katerim ga je cesar odstavil in obdolžil izdajstva. VVallenstein se je vpričo Leslieja silno razburil, ker ni vedel, da ima pred sabo enega izmed izdajnikov. Leslie se je odločil, da mora VVallenstein še to noč umreti. Gordon je mislil že odpovedati se svojemu mestu in zapustiti svoj polk, toda Butler ga je opozoril na izrecni ukaz gen. Piccolominija, ki je govoril v imenu carja samega. Končno so se sporazumeli, da izvedejo cesarjevo naročilo, ki jima ga je sporočil ustno Piccolomini, in sicer naj ujamejo VVallensteina živega ali mrtvega.
Naslednjega dne je poveljnik flov, ki je ostal zvest VVallensteinu, pozval k sebi te tri generale in jih pozval, naj prisežejo VVallensteinu zvestobo proti cesarju Ferdinandu II. in proti habsburški hiši. Trije zarotniki so llovu zatrdili, da se ne čutijo vezane s cesarjem, češ, da so Irci in Škoti, to je samo vojaki. V začetku niso hoteli prieeči VVallensteinu, končno so pod pritiskom to vendar storili. Ilov jim je pripovedoval, da je sovražnik s svojimi četami oddaljen komaj nekaj milj od Cheba, toda ti mu tega niso verjeli, pač pa so jim šle bolj k srcu govorice, da namerava VVallenstein proglasiti francoskega kralja za gospodarja Nemčije, ki naj se razdeli med VVallensteinove prijatelje; Wallenetein sam naj bi postal češki kralj.
Zarotniki so sklenili, da umore VVallensteinove častnike v njihovem taboru. Najeli so morilce Roberta Geraldina. polkovnika, stotnike Dionizija MacDanieJa in Valterja Devero-uxa. Vsi trije so bili Irci. Še enkrat so ves načrt preštudirali in ga zopet ovrgli, češ. da bi bil nevaren. Izbrali so drugega. Ko so VVallen-»teinovi višji častniki Ilov, Trčka in Kinsky kosili, so prejeli od zarotnikov vabilo na ve-Serjo v Gordonovem stanu na gradu. Povabljen je bil tudi stotnik Niemann. Vabilo eo sprejeli.
Nastopilo je popoldne 25. februarja. Gordon je pripravljal večerjo. Naročil je še tri morilce, stotnike Irca Egmonda Burga. Itn-jana Vlesandra Pestaluza in Neuica Salomona
Piirka. Dal je naročilo naj grad na tihem zasedejo. Treba je paziti, da ne bi Trčkovi dra-gonci preprečili izvršitev naklepa. Glavna vrata na grad je čuval Nemec Ulrich Grtisser in četi morilcev je poveljeval Robert Geraldin; nemški vojaki (kneehti) so mu sledili, po mestu so patrnlirali dragonci.
Wallensteiu je bil pripravljen na spravo in mir. Še nekaj ur prej je dal povelje naj se vsi vojaki zberejo, v Chebu naj bi bil glavni stan njegove armade. Okoli 6. ure zvečer so se gostje odpeljali v grad, kamor so bili povabljeni. Gordon jih je lepo sprejel in peljal v toplo sobico pred gluvno palačo aa gradu. Pričela se je že večerja. Jed je šlo v slast, prišla je pijača. Vsi so bili dobro razpoloženi, ray.cn Kinskega. ICo se je večerja bližala koncu, je Leslie dal sporočiti Geraldinu. da je nastopil odločilni trenotek. Kmalu nato plane v sobo Geraldin z morilci in zokliče: »Kdo je tu cesarski?« Butler, Gordon in Leslie odgovorijo: »Vivat Ferdinandusl« Gernldinovu in Devero-uxova četa zavpije: »In vsa avstrijska hiša!« Razvije se kratek boj. Miza se prevrne, šipe popokajo, vino se meša v skrvjo, piše Jožef Miihlberger. Gordon in Butler svetijo z bak-Ijami. Prvi pade Kinsky smrtno zadet, Ilov sc brani z močem, ki gu je snel s stene in rani Leslitja, a tudi on omahne. Trčka in Niemann zbež-ta do glavnih vrat, toda tam ju pobijejo na tla, ker nista vedela cesarskega gesla. Mac Daniel še enkrat prehode Trčko na tleh. Tudi Niemonna umorijo, čeprav prosi za milost. SIu-žinčnd, ki so jo zaprli v kuhinjo, vdere na plan, toda dva hlapca pobijejo takoj. Le eden uteče in nese staršno vest ženam Kinskega in Trčka.
ВШјјм ■ m ,.. •
Sovjetska vlada jc sklenila, da postavi sovjetsko palačo. Načrt za zgradbo nam	kaže naša slika.
Poslopje bo 415 metrov vieoko in bo 8 m višje kakor najvišja stavba na svetu	»F.mpire Building
v New-Yorku.
Cerkev sv. Gudule
O postanku cerkve sv. Gudule, v kateri so blagoslovili truplo pokojnega kralju Alberta pred pogrebom, smo prejeli še tele zgodovinske podrobnosti. Svetnico, ki ji je bruseljska cerkev posvečena, častijo kot zaščituico Bruslja. Sv. Gudula ali Gudilo je izšla iz plemenite brabantske rodovine. ki je štela med svojimi udi več zavetnic in svetnikov. Izročilo pravi, da i je umrla leta 712. Grof Baldcrih Lovanjski je leta 104? dal njene ostanke prenesti v Bruselj , v cerkev sv. Mihaela, ki so jo poslej imenovali i po sv. Guduli. Sedanjo gotsko stavbo so v vzdol-| žni ladji zgradili v plovnem v 2. polovici 14. stoletja in v tem času :vršili tudi pročelje, de-1 u ii pu so na njej še tudi v naslednjem stoletju. Cerkev ni »katedrala* v cerkvenem pomenu, t. j. stolnica, kei Bruselj ni škofovski sedež.
30.000 let stara piščala na Češkoslovaškem
Iz Brna poročajo, da so tam v bližnjem pogorju našli piščalko ua dva tona, o kateri sodijo, da je najstarejše godalo na svetu. Piščalka je izrezana iz levjega zoba in daje glas D in glas G. Arheologi menijo, da so jo lovci rabili, da so si z njo dajali znamenja na lovu. Še danes piska prav tako jasno in čisto kakor pred 30.000 leti, ko je bila napravljena. Odkril jo je prof Karel Absolon, ki poučuje ua vseučilišču v Brnu in raziskuje to gorovje. Profesor Absolon celo trdi, da so bili ti kraji nekoč središče glasbenega življenja, s obenem tudi slikarstva in kiparstva. Prof. Absolon je namreč našel tudi nekaj drugih umetnin, kakor kamenito glavo divjega konja, nadalje glavo jelena in kip mamuta.
V tej hiši je bil umorjen Wallenstein
Morilci za trenotek obstanejo in sc vprašujejo, kaj na store z Wallensteinom. Mrtev uli ujet! Zo usmrtitev prav za prav ni nikakega razloga več, saj je VVallenstein že brez moči, ko so mu pomorili častnike. Nikdo se noče javiti, da bi izvršil strašno dejanje. Končno se odloči za to Deveroux s svojimi dragonci. Butler ga spremi do VVallensteinovega stanu. Bilo je okoli 11. ure ponoči. Meščanska straža sc je pred VVallensteinovim stanovanjem takoj uda-la. Služabnik, ki je pravkar nesel VVallensteinu čaj v zlati skodelici, pade ranjen v roko; paž, ki poziva na mir, je usmrčen. Nastal je strašen hrup in ropot. Vse je bilo pokoncu. VVallenstein stopi k oknu, da bi pogledal, kaj se godi. Tedaj se vderejo vrata. »Kneehti« planejo noter. Deveroux vrže VVallensteinu nekaj psovk v obraz in zamahne s partizano (sulico). VVallenstein zamahne molče z rokami in sulica mu prebode prša. Njegovo truplo zavijejo v tapet, postavijo ga na vojaški voz in odpeljejo na grad. Tam ga oropajo in pustijo nagega aa snegu.
Tretji dan prispe v Cheb Piccolomini. Noj-rajše bi bil zdivjal nad VVallensteinovim telesom, toda cesar mu je bil to izrecno prepovedal. Piccolomini je bil za svoje dalo poplačan. Postal je bogat, toda pozneje se je med njim in cesarjcm razvil prepir, kdo je prav za prav kriv strašne VVallensteinove smrti. Leta 1628 jc Kristina Paniatovska prorokovalo VVallensteinu, da bo umrl zaklan kakor tele, kar se je v resnici tudi zgodilo.
Zarotniki so bili za svoj »trud« bogoto poplačani. Piccolomini je dobil Trčkovo posest, Nachod in naslov kneza. Butlerju jc bil po-daljen Hirschberg. Leslicju Neustndt a. d, M.. Gordonu Smidar in Skrivan. Geraldinu Mšeno.
Pogreb belgijskega kralja Alberta.
Slonokoščeno palačo so odkrili
Kakih 60 razbitih kosov zrezljane slonove kosti, to so ostanki čarobne slonokoščene palače, ki je po izpričevaaju svetega pisma stala v Sainuriji in je bila last kralja Ahaba in njegove zlobne žene Jezebele. Te drobce so razstavili v muzejih v Palestini, na Angleškem in v Ameriki in ti so edini dokazovali, da je pričevanje svetega pisma, o katerem so hoteli nekateri posvetni učenjaki dvomiti, resnično. Zdaj se je še posrečilo izkopati ostanke Ahabove prestolnice. Pokazalo se je, da je Ahabova palača stala na vrhu samarijskega griča. Obdana je bila z velikim dvoriščem, okoli katerega se je vilo debelo zidovje. Na severni strani so odkrili več tisoč slonokoščenih koščkov. Večino teh je že pokvaril ogenj. Raziskovalci menijo, da so ti koščki tvorili okras Ahabovega prestola. nadalje, da so bile z njimi okrašene tudi
mize in ležišča. Vse to je bilo okrašeno še z
vložki iz zlata in barvanega stekla. Samo 40 koščkov slonove kosti se je še dobro ohranilo. Prav tako so našli ostanke izrezljanih podob, ki prikazujejo razne egipčanske motive, kakor bogovei, cvetlico lotos in palme. Nekateri koščki so slabo izrezljani in kažejo, da so delo manj sposobnih rok, to je domačinov. Drugi umetniki so bili iz Egipta.
Verjetno je, da je bila oblika okraskov, ki so krasili Salamonov tempelj v Jeruzalemu, prav takšna, čeprav je ta za stoletje starejši kakor Ahabova palača. Okraski iz elonove kosti, ki so jih našli na razvalinah te palače, se namreč povsem ettinjajo s popisom levov, volov in kerubinov in lilijastih vencev, s knteremi je bil okrašen Salamonov tempelj.
-"reiskovaini sodnik Prince, ki so ga zločinci izvabili iz Pariza v Dijon, kjer so ga umorili in nato postavili na tračnic«;
<Ui
prei! Slav
iak^U.
Takole
y xaprisegel i»ov"i belgijski kralj pred AetrU i
■ed pred.
redetavniki belgijskega naroda, •voitm
V oz*diu kiaijica
Gospodarstvo
Kreditna ро!Шка Narodne banke
Lani se je, kakor je razvidno iz poslovnega poročila banke za 1033, vsota meničnih posojil zmanjšala od 2112.0 na 1808.0 milj. Din, torej za skoraj ;00 milj. Din. Po najvažnejših podružnicah je bi o stanje koncem leta 1033 sledeče (v oklepa ih podatki za konec 10321: Ljubljana 130.55 (140.53), \anto 30 6 (43.7), Belgrad 635.9 (784.3), Zagreb 488.7 (576.8), Novi Sad 104.0 (102.3), Osjek 73.5 (83 4).
Lombard se je zmanjšal od 344.9 na 293.1 mil). Din Najvažnejše jx)družnice banke so imele loin-barda: Ljubljana 1933 14.0 (1032 13.0). Maribor 1 85 (2 7), Belgrad 251.6 (285.3), Zagreb 1X3 (16 9), Sa-bac 3.5 (5.6) itd. Skupno so se vsa posojila Narodne banke lani zmanjšala od 2-156.8 na 2102.0 milj., torej za 354.8 milj. Stvarno pa so se posojila zmanjšala samo za 291.8 milj., ker je bilo odpisov izvršenih
lani za 63.1 milj. Din.
Lani je skušala Narodna banka nekoliko poživili gospodarstvo z odobravanjem novih posojil, ka: terih je bilo odobrenih za 85.25 milj. Din. Izvršilni odbor je nadal je odobraval izredna jx>sojila, in sicer za 28 milj. Din. toda tudi ta vsota m bila izkoriščena. Potrebujemo predvsem dolgoročni kredit, dočim za kratkoročne posle nimamo dovolj meznostt.
Krediti pri Narodni banki so razdeljeni j*) skupinah takole: denarni zavodi 1083.9 (1250.7). industrija 462.8 (510.6), izvozniki 103.9 (109.3), uvozniki 82 4 (107.3), obrtniki 30.2 (44.0), kmet. zadruge 27.9 (•28 5) in ostali 17.9 (52.6). Najbolj so se zmanjšali eskontni krediti raznim ter obrtnikom, dočim so eskontna posojila zadrugam ostala v glavnem ne-izj>renienjena.
Žiroračuni
Denarni zavodi so imeli v teku leta na žiru povprečno pri banki 77.7 milj. (1932 pa 106.3) Din.
Ziroračuni so se v teku leta povečali od 384.7 na 472.4 milj. Diu. Narodna banka sedaj zopet ob-lavlja podatke po posameznih podružnicah, česar v poročilih za 1932 in 1931 ni storila. Po podatkih za 1933 so znašali ob koncil leta 1933 žiroračum (v oklepajih podatki za konec leta 1930): Ljubljana 24.7 (50.34), Maribor 3.1 (5.0), Belgrad 301.7 (284-54), Zagreb 57.4 (16S.2), Sarajevo 21.9 (28.9), Novi Sad 17.7 (34.7).
Toda te številke nam ne dajejo prave slike položaja na denarnem trgu. Predvsem so to naložbe Poštne hranilnice. Ce primerjamo bilance Postne hranilnice za zadnia štiri leta, dobimo tole-sliko: 1030 žiroračuni 667.2 milj., od tega Poštna hranilnica 263.4, ostali 402.8, 1931 ves žiro 326.3, od tega Poštna hranilnica 134.4 ostali torej 181.9. 1932 ves žiro 384.7. od tega Poštna hranilnica 127.4 mih., ostali torej 257.7 milj., 1933 ves žiro 472.4 milj., od tega Poštna hranilnica 353.1 milj., vsi ostali torej 119.1 milj. Din, kar je izredno nizka številka, ki nam odkriva pravo stanje našega denarnega trga. Ves dvig žiroračunov v preteklem letu je torej pripisovati Poštni hranilnici, ki je stalno beležila znaten dotok vlog, dočim so zasebni denarni zavodi svoje naložbe skrčili na omenjeno izredno nizko vsoto. Se пцја pa bi bila ta vsota, če bi upoštevali naložbe Državne hipotekarne banke in Priv. agr. banke na žiru.
iKocant denar
Po iiodatkih banke je imela slednja v blagajnah
kcmcemTanskega leta 189.2 milj. srebrnega denarja iu 50.8 milj. v niklu, skupno torej 240.0 milj. Din, koncem leta 1932 pa 139.9 milj., od tega v srebru 88.1, v niklu pa 51.8 milj. Potemtakem je znašal ob-iok kovanega srebra 810.8, 1932 šele 331.1 mili., niklastega pa 140.2 (148.2) milj. V primeri z obtokom bankovcev dobimo tok sliko vsega obtoka denarja v naši državi:
1932
1933
bankovci kovan denar
v srebru v niklu	skupaj
4772.7 331.1 148.2	5252.0
4327.2 810.8 149.2	5387.2
• V teku enega leta je vkljub velikemu povečanju obtoka srebrnega denarja za 300 milj. Din, ves naš obtok kovanega denarja je narastel saino za 135.2 milj. Din, kar je ob sedanjem zastoju plačilnega prometa v zasebnih denarnih zavodih premalo.
Devizna kupčija
Devizna podlaga Narodne banke se je lani
zmanjšala za 61.9 milj., največ so padle devize, dočim so se devize izven podlage jjovečale. Per saldo znaša zmanjšanje vseh deviz 42.8 milj. Din.
Skupno je lani Narodna banka kupila deviz za 635.0 milj., prodala pa za 680.6 milj. Leta 1932 je kupila za 2138.8, prodala pa za 2271.5, leta 1931 so
bile številke tele: kupila 6736.0, prodala 6105.0 milj. Ta veliki padec devizne kujJČije je pripisovati dejstvu, da se za 83.6% vrednosti naše zunanje trgovine razvija plačilni promet v raznih kliringih. Promet v kliringih je znašal lani 2590.34 milj. Din. Sedaj dobiva Narodna banka v odkup oue devize, ki jih dobivajo naši izvozniki iz držav, s katariini nimamo kliririgov, od tujskega prometa, od pošiljatev naših izseljencev, nadalje pa iz onih držav, s katerimi imamo ugodne klirinške pogodbe. To so n. pr. Italija, ki nam daje 15% v devizah, Švica nam daje 20%, Francija prav toliko, Grčija pa 50%, za pšenico pa celo 80%. Seveda imamo s tetni državami tudi zelo aktivno trgovinsko bilanco.
Poročilo pravi, da banka od jjadca dolarja ni pretrpela škode, ker je bil saldo njenih terjatev v dolarjih majhen, na drugi strani pa je imela v re-jjortih obveznosti v dolarjih in je tu profitirala.
Terjatve inozemstva do nas so še vedno velike, čeprav so se lani nekoliko zmanjšale. Zal pogrešamo v poročilih podatke o našin kliritigih, glede katerih bi bilo izredno koristno, da se objavijo natančnejši podatki. Leta 1932 so znašale naše obveznosti do inozemstva ob koncu leta: svobodnih Din 184.9, začasno vezanih 85.6 inilj. in vezanih 90.8 milj. Din, skupno torej 361.5 milj. Din. Terjalve inozemstva do nas so p:l znašale koncem leta 1933: svobodti'h 56.2 milj., 98.0 začasno vezanih, vezanih 50.34 milj., nadalje 4.5 milj. efeklivnih dinarjev za
Elačila v luzemstvu in 143.3 milj. prej svobodnih Hti (pred 28. marcem 1032, za katerih porabo je potrebno dovoljenje finančnega ministra ali Narodne banke in še lani na novo nastali 6.25 milj. ku-ponskih Din. Torej imamo šest vrst dinarskih terjatev, kar je razumljivo v dobi vezanosti deviznega gos|x>darstva (za primer prijx>ininjamo, da imajo Nemci celo 13 različnih vrst marke).
Glavna skrb banke mora biti, kot pravi poročilo, likvidacija njenih revolvingkreditov in zbiranje sredstev zakuponsko službo naših posojil po 1.1935.
V	izkazih ali pa vsaj v letni bilanci bi bilo nujno potrebno navesti vsoto obveznosti banke, jasnost ne škoduje. Primer Nemčije, kjer je dr. Schacht pokazal brez ozira na levo in desno pravo stanje, mora biti tudi za nas merodajen. Kajti če odbijemo od jHxllage devizne obveznosti, bi se podlaga zmanjšala, kar pa ne bi imelo pri našem jxipolnoma vezanem deviznem gospodarstvu nobenih vplivov na valuto, kakor se to ni zgodilo tudi v Nemčiji ne, pa je šlo za večje vsote.
Blagajniški zapisi so važen instrument kreditne politike naše emisijske banke. Vneseni v obveznosti z rokom, ki so se gibale v zadnjih letih kot sledi:
obv. z rokom od tega blag. zaj>.
1031	631.1	61.7
1932	1459.4	236.3
1933	1106 3	341.4
V	tem zmanjšanju je prišlo do izraza dejstvo, da je banka vrnila lani nekatere revolvingkredite, poleg tega so iz te postavke odpadli zneski, ki so bili položeni od države za plačilo kuponov od oktobra 1932 pa do lani, pa ne transferirani. Obrestna mera za blagajniške zapise je lani stalno padala. Od 1. decembra 1932 dalje je znašal 4, 5.6%, od 1. aprila 3, 4, 5%, od 1. septembra dalje pa 2, 3.4%. V tekočem letu je bila tudi ta obrestna mera znižana za pol odstotka kot smo že poročali .
Pošiljalve izseljencev
Narodna banka objavlja v svojem poročilu vedno tudi jiodatke o pošiljatvah naših izseljencev. Te po-šiljatve so vseskozi do leta 1929 stalno naraščale in so dosegle že skoraj 1 milijardo Din, kar se je občutno ftoznalo v naši plačilni bilanci. Toda od leta do leta prMiska bolj kriza na naše rojake izven države in njih prihranki se zmanjšujejo in ne dotekajo več k nam. Zadnja lela je bil dotok naslednji:
1929 887.6 1930 739.5 1931 573.1 1932 206.4 1933 122.3
Te jx)šiljatve so torej padle na dobrih 120 milj. Din, kar ne pride dosti v jx>štev za našo plačilno bilanco.
Upravni stroški
banke so lani narasli od 49.7 na 63.25 milj. Din. Žal primerjava posameznosti ni mogoča, ker je način bilanciranja bil izpremenjen. Lani so znašali upravni stroški: izdatki za upravo 4.6, plače in dodalki osobju 24.4, stroški pri izdelovanju bankovcev 14.15 milj., materialni iu drugi osebni izdatki 20.05 milj. Din.
Število uradništva je zaradi |»vcčanja jioslov lani naraslo od 701 na 709, centrala zaposluje 327 (319) oseb, zavod za izdelavo bankovcev 104 (108), ix>družnica Zagreb 56 (53), Skopljc 28 (29), Ljubljana 27 (26), Maribor 13 (13) itd.
Stanje Narodne banke
Najnovej&i izkaz Narodne banke za 22. februar kaže tole sliko v primeri s prejšnjim izkazom (vse
v milj. Din):
Aktiva: zlato 1764.76 (—30.23). valute 0.37 (plus 0.26), devize 87.3 (pltts 13.3), skupna podlaga 1852.4 (—16.6), devize izven podlage 82.16 (—5.75), kovani denar 318.3 (plus 18.%), posojila: menična 1676.7 (plus 0.2), lombardna 295.77 (—0.7), prejšnji predujmi državi 1717.3 (plus 0.18), efekti rez. fonda 65.3 (plus 1.8), razna aktiva: 108.6 (plus 29.75).
Pasiva: bankovci v obtoku 4101.7 (-18.14), obveznosti po vidu 1047.6 (—22.4), obveznosti z rokom 1073.9 (—23.6). razna pnsiva 327.3 (plus 37.56).
Skupno bankovci in obveznosti po vidu 5209.3 (—40.3), skupno kritje 35.55 (35.60) odstotkov, od tega samo v zlatu 33.87 (34.19) odstotkov.
Prvikrat po daljši dobi imamo zabeležiti odtok zlata iz Narodne banke, ki je bil pa deloma komj>enziran z dotokom deviz. Istočasno pa so tudi padle devize izven podlage, tako da je per saldo znašala izguba zlata in deviz (skupno z onimi izven podlage 22.4 milj. Diu, kar je za teden dni veliko.
Posojila se ta teden niso dosti izpremenila. Pač jia je razbremenitev banke v zvezi z datumom na denarnem trgu znatna, lako da se znižanje kritja ni tako jx>znalo kol bi se sicer pri neizpremenjemh
obveznostih, za katere mora biti kritje.
★
Povišanje uvoznih carin na hs v Italijo. Po
najnovejših vesteh stojimo neposredno pred povišanjem uvoznih carin v Italiji za les na devetkratno dosedanjo višino. O lem smo že poročali ob priliki sklenitve novega trgovinskega sporazuma v mesecu januarju. Vse kaže, da	povišanje izvedeno
ze v mesecu marcu, torej prihodnji itiesec, ko se bo že začela sezona za izvoz.
Borza
Denar
Dne 26. febr.
Bilanca Poštne hranilnice
Bilanca Poštne hranilnice za 1933 kaže tole sliko (v milj. Din, v oklepajih podatki za 1932):
Aktiva: gotovina 60.6 (62.6), žiro pri Narodni banki 353.1 (127.4), dolžniki v tekočem računu 603.7 (574.9), za državne bone 3-43.8 (257.6), v lombardu 74.0 (104.0). lastni vrednostni papirji 70.9 (104.5), vredn. papirji kupljeni јхј jjooblastilu fin. min. 189.2 (55.1), nepremičnine 51.2 (516), inventar 4.05 (4.7), razna aktiva 23.75 (3.2), tranzi-torična aktiva 64.7 (97.7).
Pasiva: vloge (hranilne in čekovne 1722.4 (1387.1), tek. rač. 23.2 (5.4), tranzitorična pasiva 19.9 (19.7), fondi: jx>scbni za kritje sumljivih terjatev 6.0 (5.04), za razliko pri vredn. papirjih 9.7 (1.3) ter rezervni lond 6.4 (39.5). dobiček 51.4 (27.4), od tega za rezervni fond 15.4 (8.2), nagrada članom nadzor, sveta 0.51 (0.27), nagrada osobju 2.57 (1.37), za zdravstvene svrlie osobja pošt itd. 0.5 (0.27) in državi 32.36 (17.3) milj. Din.
Račun izgube in dobička kaže tole sliko: donos: obresti 50.9 ( 48.4), provizije 6.8 (6.8), pristojbine 8.1 (8.4), dohodki od nepremičnin 1.0 (1.3), od vrednoslnih paj>irjev 18.74 (13.14), razni 3.4 (4.2). — Izdatki: obresti 18.9 (10 2), plače in dodalki 12.7 (12.4), upravni slroški 3.6 (3.3), odpisi: nepremi6iin 1.3 (1.3). inventarja 1.05 (1.0), odpisi pri vredn. papirjih — (17.5).
Iz tega pregleda je razvidno, da je Poštna hranilnica odpisala vse izgube pri vredn. papirjih, ki so nastale zaradi padanja tečajev iz rezervnega fonda, ki jc znašal v prejšnji bilanci 39.5 milj., z dotacijo za 1932 pa 4/.7 milj. Odpisi so znašali torej 41.3 milj. Diti in ima s tem Pošlna hranilnica veliko množino vredn. papirjev bilancirano jv> najnižjih tečajih, kar |Tedstav!ja veliko rezervo v nadomestek rezervnega londa.
Veliki dotok novih sredstev ie Poštna hranilnica porabila za jx>večanje likvidnosti, ki je zelo narasla v prel. letu. Med letom je likvidnost zelo variirala. Tako je znašala (gotovina plus žiro pri Narodni banki) najmanj I. marca: samo 89.0 milj. Din, 15. decembra pa je dosegla svoj maksimum s 563.8 milj. Din. Na drugi strani pa ie šlo največ
novih sredstev za nakup državnih papirjev, kar v mnogočem pojasnjuje čvrsto tendenco za državne papirje. Poštna hranilnica je danes najvažnejši ma-nipulant na trgu državnih paj.iirjev, katerega vpliv jc izredno velik.
Delež države na dobičku Pošlne hranilnice je izredno velik. V naslednjem dajemo pregled od lela 1928 dalje (inilj. Din):
čisli dobiček od tega država
1028	35.8	33.3
1020	35.0	22 1
1930	35.3	31.1
1931	24.0	15.1
1932	27.4	17.3
1933	51.4	32.4
Iz tega je razvidno, da se je letos čisti dobiček za državo zelo povečal. Da je bil prejšnji dve leti manjši, je pripisovati velikim odpisom pri tečajih drž. papirjev, letos pa so se li odpisi izvršili iz rezervnega fonda in dobiček je zato zelo poskočil.
V tabelah, ki jih vidimo na koncu poslovnega poročila za votla, vidimo, da je višina sMdov na jioštnočekovnih računih najvišja bila vedno v zadnji tretjini meseca, po prvem v mesecu pa se je zelo zmanjšala. Prt hranilnih vlogah se jx>zna v prvih dveh tretjinah meseca vedno dvig, v zadnji tretjini pa padejo, odnosno naraščajo |>o?asneje kot v prejšnjih dveh desetinah.
Seja tarifnega odbora in nove takse
Belgrnd, 26. febr. ЛА. Prometni minister je sklical zu 27. t. ni. plenu ni tarifnega odboru v /.ngreh v prostore TOl zbornice. Nn seji bodo razpravljali o celotnem načrtu nove blagovne 'arife, katere postavke se bodo morale povc-čnti zaradi zvišanja voznin.skc takse. Po tej zvišani pristojbini sc bo odslej pobiralo od dohodkov jKjtniškcga prometa 20%, od dohodkov blafjnvni'f>fl prometa pa 13%. dočim se je poprej pobiralo 10 in 13%. Te pristojbine su sc torej za oba uronicta povišale za 5%.
V današnjem prometu so ostali neizpremenieni tečaji Amsterdama, Bruslja, Curiha, Pariza in Prage. Popustili so pa Berlin, London, posebno pa Trst.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.95, na zagrebški in belgrajski pa po 3.00. — Grški boni so notirali v Zagrebu 34.50 do 36, v Belgradu 35.50-35.75 (35.50).
Ljubljana. Amsterdam 2308.74-2320.10, Berlin 1358.47-1369.27, Bruselj 800.79 - 804.73, London 174.53—176.13, Curih 1108.35-1113.85, New York 3416.61-3444.87, Pariz 225.88—227, Praga 142.34 do 14320. Trst 294.90- 297.30.
Curih. Pariz 20.38, London 15.80, New York 310.75, Bruselj 72.25, Milan 26.60, Madrid 41925, Amsterdam 208.425, Berlin 122.75. Dunaj 73.30 (56 40), Stockholm 81.50, Oslo 79.40. Kopenhagen 70.55, Praga 12.85, Varšava 58.325, Atene 2.95, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05.
Dunaj. Dinar notira (valuta) 8.28 den.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila danes stalna in so tečaji obdržali višino preteklega tedna. Le vojna škoda se je zopet začela dvigati in je danes dosegla že 320. Promet je bil znaten in znašal: vojna škoda 1300 ■ kom., 7% inv. pos. 100.000, agrarji 150.000, begi. obv. 100.000 in 7% Bler. jx>s. 5000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 30 kom. delnic Priv. agr. banke.
Ljubljana. 7% inv. pos. 72—74. agrarji 37—38, vojna škoda 315- 320, begi. obv. 55—56, 8% Bler. pos. 53.50 den., 7% Bler. pos. 51.50 den., 7% pos. ! Drž. hij). banke 63 den., Kranj. ind. 250 bi.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pvos. 72—76 1 (74), agrarji 37 -38 (38), vojna škoda 321-322 I (311, 322), 3. 320-321 (323), 4. 319—322 (322), 6% begi. obv. 55-55.50 (56). 8% Bler. pos. 53.50 do 54.50, 7 % 51.25—51.75 ( 50.50, 52). 7% po? DIIB 03 den. — Delnice: Narodna banka 4200 -4500, Priv. agr. banka 258—260 (260), Sečerana Osjek 145 den., Impeks 50 den.. Trboveljska 105—110 (60
fO 106)
Belgrad. Drž. papirji: 1% inv. pos. 75.75 do 76 (74), vojna škoda 319-321 (322, 316), 3. 319—320 (320. 313), 4. 317-320 (319), 6% begi. obv. 55—55.50 (55.50, 54.50), 8% Bler. pos. 53 do 54.50, 1% pos. DHB 67 hI. — Del p i ce: Narodna banka 4280- 4320 (4300), Priv. agr. banka 261 do 263 (263. 259).
Dunaj. Don. sav. jadran. prioritete 69.35, delnice 12, Lander banka 15.85, Narodna banka 153.50, Steg 17.50, Stevveag 10.25, Alpine 10.50, Rima 24.40, Trboveljska 12.50.
Žitni trg
Položaj za pšenico in moko je neizpremenjen, kakor tudi cene. Tako občutnega mrtvila kot se opaža v tej stioki zadnje čase, že dolgo ni bilo in je kupčija pojx)lnoma zastala. Pšenica stane ban. 105—107.50, bč. pa 110—112.50, moka jx> kakovosti 187.50—205. Pač pa je nadalje čvrsta koruza, ki se trguje največ za izvoz v Avstrijo, CSR in Švico. Cene umetno sušenemu blagu so narasle, tako da danes zanj zahtevajo že 75 -77.50, za času primerno suho blago pa 65—67.50. Za maj je 82 den.
Živina
Dunajski goveji sejem 26. febr. Prignanih je bilo 788 volov. 359 bikov in 63 krave, skupno I7d0 glav, od tega iz Avstrije 1293, iz inozemstva pa 457. Cene so bile sledeče: voli 0.90 1.50, biki 0.91 do 1.12, krave 0.92—1.05, klavna živina 0.66-0.90 šil. za 1 kg žive teže. Pri razmeroma živahnem prometu so cene ostale skoraj popolnoma neizpre-tnenjene. Le biki so v ceni popustili v primeri s jirejšnjim tednom za 2—3 grože pri kg žive teže.
Radio
Programi Radio Ljubljano:
Torek, 27. felir.: 11.00 Šolska ura: Uskoki — i čuvarji našega morja (V. Pirnat). 12.15 Po gorah j je ivje, po dolinah je mraz (zima v pesmi in glasbi na ploščah). 12.45 Poročita. 13.no ("as, Reproduc. orgelski sol. koncert. 1H.00 Otroški količek: Otroci pripovedujejo (F. Delak). 18.30 Cjkovski: Casse noisettn, suila (reprodukcija), lfl.00 Francoščina (prof. Prezelj). 10.30 Stara Ljubljana (Rudolf Do-stal). 20.00 Glasbeno predavanje. 20.30 Hadio orkester. 21.15 štiriročno klavir: dr. Švara Ln Marjan Lipovšek. 21.45 Čas, poročila, lahko glasba. 22.30 Angleško plošče.
Drugi programi t
Torek: 27. febr. Zagreb: 20.00 Prenos iz Hrv. gl. zavoda. — Dunaj: 17.05 Koncertna ura, 10.30 Marta, opera (I lottovv). — Budimpešta: 21.20 Cig. glasba. — Milan-Trst: 20.40 Ork. in vok. koncert. 22.00 Komorna glasba. — Itim: 20.1"» Violinski koncert. 21.20 Veseloigra. — Praga: 20.3o Zliori iz Čeških oper. 21.00 Ork. in solistični koncert prenos (prenos evropskega večera iz Bruslja). — Varšava: 20.00 Mntnscll Nitouche, opereta (llerve). Vsa Nemčija: 10.00 Plesi nordijskih komponistov.
Nogomet
na prihodnji olimpijadi
Kaj pravijo Nemci v tej zadevi?
Mednarodni olimpijski odbor in mednur. uogouietuu uuiju sla se v tem pogledu žc precej približnih i\i daleč čas, ko se bo najbrže dosegel sporazum. Izgledu, da se bo izbrala srednja pot, ki temelji ua sledeči bazi: Profesionalni nogomet je tu in ga ni mogoče odpraviti. Več kot en ducat uarodov ga je že oflcijelno uvedlo, drugi ga pu umetno prikrivajo, dasiruvno vsi dobro vemo, da so danes vsi klubi, ki kaj premorejo v nogomeiu, profesionalni, četudi sodelujejo sami »čisti uma-teric. Poklicni dportniki sc ne smejo udeleževati olimpijskih iger in je torej nogomet izključen iz teh svetovnih prireditev. Ker pa poklicni nogomet ne more uničiti amaterskega, 1>1 bila možna ta-le rešitev: Poklicni uogoiue-taši naj bi tekmovali za svetovno prvenstvo, amaterji pa na olimpijudah.
Nemčija, Holandska, Belgija, Švedska, Danska, Norveška, Poljska, jugoslavija in druge države gojijo amaterski nogomet. Vse ie države bi izvedle s svojimi moštvi tak nogometni Itir-uir, ki bi bil vreden olimpijskih iger. Zakaj j>a se ne bi začelo vprašanje ua ta način reševuti? Nemci zatrjujejo, da sicer ne bodo delali rudi tega, če nogometa ne 1н> nu olimpijadi, kakega vprašanja, vendar so mnenja, da olimpijske igre ne bodo polnovredne, če ne bo zaetopau tudi nogomet.
Nastane pa vprašauje: ali ne ekeietirajo poklicni športniki tudi v drugih panogah? Ali niso bili pri rokoborcih, liokserjih, kolesarjih, tcnis-igralcih isti jx)javi kakor pri nogometu? Ali ne pustijo poklicnih športnikov donui in nastojvajo na olimpijadah z amaterji? In ali more kdo trditi, du niso olimpijski zmagovalci v teli sj>ortnih panogah pravi zmagovalci? In končno — ali se danes more reči kakšen bo razvoj v drugih državah in športnih panogah? Ali mislite, da bodo vedno samo amaterji v hokeju, plavanju, atletiki, veslanju itd.? Če ee vse to dobro premisli, se mora reči, da čaka olimpijsko idejo težka bodočnost.
Nogomet bi dal olimpijskim igram čisto drugo luč, s stališča finansirauja je pa to športna panoga, ki največ nese. Zato je tudi Nizozemska leta I92S napela vse sile. da je z nogometnim turnirjem rešila situacijo, oziroma finančno vprašanje. Nemčija sicer trdi, da ne zavzema stališča, da bi se moral leta 1936 o p iliki olimpijade na vsak način vršiti nogometni turnir, tjpa pa, da se bo našel modus, ki bo stvar pravično in vsestransko zadovoljivo rešil.
(Da se Nemci zavzemajo, da pride v program olimpijskih iger ludi nogomet, je prav in bi bilo samo želeti, da se lo uresniči. Na drugi strani se pa profesijonnlizem tako širi v športnih vrstah, da bo moral mednarodni olimp. odbor stvar resno pretres ti. Kajti bolje je, olimpijade splo! odpadejo, kakor bi i>a morala trpeti olimpijskn ideja. Op. uredništva).
V Celjn se je vršila v nedeljo na Gla-ziji prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Svobodo iz Maribora, ki je končala z rezultatom 2:0 (0:0) za Celje.
Zvezne smučarske tekme v teku na 30 km
so se vršile v nedeljo v Bohinju, katerih so je udeležilo 12 tekmovalcev, med njimi dva izven konkurence. Najboljši so se tako-le plasirali: 1. janša Jože (Ilirija) 2:24.59; 2. kiiup Leon (Ilirija) 2:31.30: 3. Sniolej Franc (.SK Bratstvo) 2:32.35; 4. Gašperin Jože (SMK Bohinj) 2:39.06; 5. Žen Jaka (SMK Bohinj) 2:40.59; 6. Bervar Stane (Sin. ki. Ljubljana) 2:42.15.
Odbornika JLAS-a, Ljubljana. Sestanek po dveh opolnomoč.enih delegatih Ilirije in Pri-niorja se bo vršil v četrtek, dne t. marca ob 20 v kavarni >Lmoni<. Dnevni red: Gostovanje francoskega moštva in ustanovitev komiteta JLAS-a v Ljubljani.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob
tričetrt na 19 bo v telovadnici osnovne šole na Grabnu gimnastični trening in country tek, katerega se morajo brezpogojno udeležiti vsi sc-niorji in j u morji Stopa r. Magister, Pribovšek, Glavnik, Jurmau in Zuccatto Vinko.
SK Ilirija. Drevi ob 10 sestanek rezerve in jnuiorjev v klubski sobi kavarne Evropa ob 19. Polnoštevilno!
ASK Prhnorje lahkoatletska sekcija.
Danes ob 20.30 v tajništvu (nebotičnik IV-410) važna seja. Vabljeni gg. dr. Prodan, Ker-maviier, Ltiin, 2orga A., Sktišek. Raič I)., Sosič, Slaniič Lavo, Guberšek, geom. CVrno, Pibnikar Bojan, dr. Omlidič in centr. tajnik Cek. Kadi važnosti točno in udeležba ol>-vezna. — Tajnik.
T. K. »Skala« prosi svoje član.stvc, da poravna člntmrino /.a tekoče leto in sicer med uradnimi urami tov. blagajnika: vsak četrtek od 19.30 do 20.30 v klubovem lokalu ua Rimski cesti 13. lstotam se oddajajo legitimacije v potrditev za polovično vožnjo. — Odbor.
J.A.S. O. Danes cb 18.30 izredna odborov a seja na tehniki. Na dnevnem redu ,io vprašauje ekskurzij, določitev termina za tekmo v slalomu in smuku, event. tudi vprašanje občnega zbora. Z ozirom na važnost le seje, jo udeležba odbornikov ter poverjenikov strogo obvozna; vabljeno je pa tudi ostalo članstvo, zlasti tekmovalci.
Francoske lnhkoatlete bomo videli lelos » Ljubljani, šc stori ca najboljših francoskih iuli-kouiletov pojde letošnje poletje tekmovat v Bukarešto. Potovali bodo skozi našo državo, kjer nameravajo tudi nastopiti. V tem pogledu vodi n.išu lahkoatletska zveza pogajanja z omenjeno reprezentanco, ki nnj bi nastopila v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in Belgradu. Razgovori potekajo povolino in izgled«, da bomo ir.ieli priliko tudi v Ljubljani po daljšem času prisostvovati prvovrstni lahkoatletski prireditvi. Kajti v francoskem teainu se nahajajo nujboljši fruuroski atleti in to tekač Keller, skakalec Mena'd ter sprinter in skakalec U. Paul Po vsej priliki pride tudi kok prvovrsten metalec (progln, disk. kopje). Na francoske alle'e, njilioxe uspehe in na termine njihovega mist »pu 'e »vojrč-asno še povrnemo.
Francoska kolesarska zveza šteje dnnes 200.00(1 članov. V letošnjem letu pa pravijo, dn se bo to število zvlialo za najmanj 10.000 novih članov. Lep napredek!
Mali oo lasi
V malih oglasih velja vsaka beseda Din i —; ženltovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši znesek zn mal! oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonskn, 3 mm visoka реШпа vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko
шшш\\ m
V kavarni »Stritar«
vsak večer koncert. (e)
\luzbodobe
Organist - fant
vešč pevovodja, dobi takoj službo. - 2upni urad Vinagora, p. Desinič, Hrv.
Služkinjo
ki je poštena, moralna, in ki se razume nekoliko v kuhanju, sprejmem v malo družino na Sušaku. Nastop takoj. Pisati na: Rajer, Sušak.	(b)
Učenca
za pekovsko obrt, ne čez 17 let, takoj sprejmem. Po treh mesecih 50 Din tedenske plače. Hrana in stanovanje v hiši. — Pekarna Preskar, Pokopališka 8, Moste pri Ljubljani.	(v)
Fotogral. vajenca
sprejmem. — Predpogoj: Dober risar. Foto Jug,
Kranj.
(o)
Iti i
Vrtnar
« 15 letno prakso išče stalno službo. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 2020. (a)
Kontoristinja
z večletno prakso, zmožna knjigovodstva in vseh pisarniških del — išče primernega zaposlenja. -Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Vestna in zanesljiva« št 1956.	(a)
Kmetsko dekle
pošteno in snažno, vajeno kuhe in vseh gospodinjskih del, išče službo kot pomoč gospodinji. — Ponudbe pod »Spretna pomoč« št. 2108. (a)
Žandermerijski
narednik
v pokoju želi stopiti v stalno službo kot oskrbnik, hišnik, potnik pri kaki tvrdki, kakor tudi kot nočni čuvaj — najsibo v Ljubljani ali v okolici. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2102.	(a)
12 letnega ianta
dam na deželo za lahka domača opravila, pašo ali kaj podobnega. Gozdna 55, Pobrežje, Maribor, (a)
Hranilne knjižice
in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skaberne, Ljubljana. (r)
Najkulantnejša posojila
dajemo na vloge velebank, vrednostne papirie. voino škodo držav bone Blai-rova posoiila in na ku-rantno blago Naloge iz province promptno izvršujemo Pučka štediona. Zagreb. Meduličeva br 31. Telefon 40-03 - Naš zastopnik za dravsko banovino ie Rudoli Zore, Liubliana. Gledališka ulica 12. na katerega se ie obrniti.
Stanovali ja
ISCEJOi Dvosobno stanovanje
s pritikiinami, če mogoče v centru, iščem za april ali mai. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vesten plačnik«.	(c|
Uradnik-penzijonist
išče udobno stanovanje, najrajši malo hišo na deželi z zelenjadnim vrtom. Ponudbe na upravo »Slovenca* št. 2114.	(c)
ODDAJO: Opremljeno sobo
oddam s 1. marcem dvema gospodoma. Reber 7. Ogled med 12 in 13 ter 18 in 19.	(s)
I
Pohištvo
I
Lepo opremljena soba
se odda boljšemu gospodu. Jegličeva cesta 7. s
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektriko oddam v Dalmatinovi ulici št. 3/II — levo.	(s)
Kupimo novo opravo,
jedilnico, spalnico in kuhinjo proti gotovini. Natančne ponudbe je poslati pod »Moderno« na Aloma Сотрапу d. z o. z., Ljubljana.	(š)
■рзгпвгавш
1ПГП3 7П
Bisernico
ali mandolino kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobro ohranjeno« št. 2138.	(g)
Trivrstno harmoniko
kupim. Ponudbe pod »Di-letant« št 2105 na upravo »Slovenca«.	(g)
Kladivo na pero
Ia orehova jedrca
5 kg 150 Din, Ia čeiplje-va marmelada — zaboj 12.50 kg 110 Din, Ia suhe hruške 10 kg 70 Din — razpošilja Iranko kupčeva postaja proti povzetju G. Drechsler, Tuzla. (1)
Bukovo oglje
takojšnja dobava, proda Kmetijska zadruga Izlake pri Zagorju ob Savi. Cena po dogovoru.	(1)
Posestva
ii
K lavirji
prvovrstni instrumenti • različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov že od 11 000 dali? dobite pri
R W ARBINEK Liubliana. Gregorčičeva 5
Dolgoletna garancija — Prodaia na obroke tudi proti bančnim knnžicam Strokovntaška popravila in uglaševanje izvršuiem točoo in ceno — Naice-neiša izposoievalnica
___Mesarji
(К^ЈВЗнУСРИ^в!' izvozničarji, gostilničarji! 1 I I 11 I i I LOi Stroj za izdelovanje ledu RMMNMJMHMnM№*S' (Eismaschine und Kiihl-anlage) — z električnim motorjem, še nov, proda (Federhammer). — malo j za polovično ceno Anton — kupim. Ponudbe na j trgovec Gornja Rad-Publicitas, Zagreb, Ilica 9 1 $ona. Naproda) tudi dobra pod br. 36687.	(k) i bela in rdeča vina. (1)
Vsakovrstno
tlatci ИИПИР
Do oaivUHIh cenab ČERNE luvelir Liubliana VCollova ulica It 3.
M
ШЈ
IIIIIIIMIIIIIIIII.........Illllllllllllllllllll
Ce avto svo/ stan oroau/as аГ motorja bi znebil se rad 'iri kuncev U тпчцо oriient Vovrnfev aaimani? inserat IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIllllllllllllll
Lep umivalnik
in pisalno mizo zelo poceni prodam. Povšetova 22, Kodeljevo.	(1)
шш nno6°
Bančne vloge
vseh zavodov, nakup, prodajo in posojila posreduje najkulantneje St. Praznik, Zagreb. Varšavska 6, telefon 28-33.	(d)
Trgovska agentura
v bančnih in posojilnih poslih Jo s Augustin, Ljubliana, Aleksandrova cesta 4 — posreduje tudi glede nakupa in prodaie hranilnih knjižic.	(d)
rttffPH
Sprejme se dijak
kot sostanovalec v bližini Obrtne šole. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2103.	(D)
Lepo posestvo
eno uro od Ljubljane, v popolnoma dobrem stanju, z velikim vrtom, njivami in travnikom — plačljivo delno s hranilnimi knjižicami — naprodaj. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 2028.	(p)
Stanovanja prodamo
v solastnini, proti plačilu v gotovini. »Stavbna zadruga«, Ljubljana, pp. 307.
Šivalni stroj
za pogrezniti, z okroglim čolničkom, se poceni proda. Dvorakova ulica 3, I. nadstropje levo. (1)
Gabrove sadike
za živ plot (me|o) prodaja po dogovoru Janez Govc, Zasip št. 44, pošta Bled.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za stroino pleteme m ročna dela po nainižjib cenah pn tvrdki Kari Prelog Liubliana -Židovska ul. in Stan trg.
Tehtnico 300 kg
»Rudi«, uteže — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2137. (1)
Žične posteljne vloge
in rložlnve železne po stelie izdelme naicenete ter spreiema iste » po pravilo Pavel StrSulec. Gosposvetska cesta 13 Kolizei Liubliana It)
DRVA (N PREMOG
pri Iv.Schumi
Dolenjska cesta Telefon it. 2951
Oves m Koruzo
kupite najceneje pri tvrdki
A VOLK. LJUBLJANA
Veletrgovina t titom Resi je« a cesta 24.
Za jugoslovanski patent št. 6935 od 1. nov. 1929 na:
Kovinski sod z dvojno
steno (»Doppelwandiges Metallfass«) in dopunski patent št. 7465 od 1. marca 1930 na:
Kovinski sod z dvojno
steno (»Doppelvvandiges Metallfass«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova al. 2.
Gostilno
pri kolodvoru, s tujskimi sobami ter velikim sadnim skladiščem za žito ali gradbeni materijal — proda ali da >> najem Ivo Vranešič, Sunja. (p)
Stavbne parcele
600 m- in večje, pri postaji Vižmarje — ugodno naprodaj. Naslov: Vižmarje št. 100.	(p)
Poizvedbe
Pes
se je zgubil, najbrže okoli Sv. Jakoba ali Hrastja št. 487. Kdor bi kaj vedel, prosim, da javi na naslov: Petan, Holzapflova 19/1.	(e)
Strti pod krutim udarcem usode naznanjamo žalostno vest, da je naš nenadomestljivi, dobri, nadvse ljubljeni soprog, papa, sin, brat in svak, gospod
Božič Josip
višji železniški uradnik in rezervni pehotni kapetan П. r.f odlikovan z redom sv. Save V. vrste in redom Romunske krone
dne 25. t. m., po dolgem, mukapolnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 55. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 27. t. m. ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v petek, dne 2. marca t. 1. ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Ljubljana, dne 27. februarja 1934.
MARIJA roj. ČEŠENJ, soproga; ZDENKA, VLADIMIR,
JELKA, MILENA, otroci; ANA, mati; IVAN, MIHAEL, brata; MARIJA, sestra — in ostalo sorodstvo.
Največja izbira in najnižje cene
kompletnih potrebščin za šivilje in krojače.
Ietotam bogata izbira damekega perila, žepnih robcev, kravat, vsakovrstnega modnega blaga, itd.
Josip Peteline, Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogohuba«. naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 eiu-trai do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska številka 3030.
11.—1<. marca 1984 (Rotunda do 18. marca)
Raz,stava luksuznih in porabnih predmetov
—	Pohištvo — Angleška razstava — O'reka razstava — Tekstilna izložba — Konfekcija za gospode in dame — Pletenine — Kožuhovina
—	Keramika in steklo — Lepo potovanje — Mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles — Tehniška razstava — Stavbarstvo in cestne zgradbe — Iznajdbe — Živilska razstava — Kmetijstvo in gozdarstvo
Brez potnega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo — Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji — Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah. na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po Din 50'—) se dobe pri
Wiener Messe A. G. Dunaj VII.
kakor tudi — med lipskim pomladnim vele-sejmom — pri Auskunftsstelle v Lipskem, Ringmesshaus. in pri častnih zastopstvih v LJUBLJANI: Avstrijski konzulat. Dunajska cesta 31 — Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«). Dunajska cesta 1 — Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora.
Zahvala
Za vse izraze sožalja ob izgubi našega predobrega soproga, očeta itd., gospoda
Nikolaja Muca
in vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na zadnji poti, izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, 24. februarja 1934.
Žalujoči ostali.
Ludvik Ganghofer:	26
Samostanski lovec
»Hajmo!«
№ se zganil.
Sklonila se mu je do užeea. »Hajmoli 1<
Tedaj se je zdrznil, globoko zadihal in odprl
oči.
Smehljaje se mu je pokimala. »Poglej, kaj sem ti skuhala — ti, to je dobro k In kakor da bi imela pred sabo otroka, si je nesla žlioo na ustnice in se delala, kakor bi pokušala. »Aah, to je nekaj dobrega I Hočeš pokusiti, ne? Kajne da boš?< Poskusil se je dvigniti, tode glava mu je brez moči omahnila nazaj na blazino. »Ne, ne, leai mirno — n i кл r se ne muči — poglej, saj gre tudi tako.< Primaknila se je bliže, mu podržala žlico na ust«, in dočim je jedel in mukoma požiiral, gledaje jo s tihimi ofimi, mu je govorila, kakor je bila že sto in stokrat kramljalo s svojo malo, sladko »tnučico«.
Zgubila je bila danes enega otroka skrbi — in našla drugega.
Ko mu je podajala žlico z« žlico, je spoznala, da je grud.il glad tudi njo — že od sinoči ni imela niti grižljaja v ustih. Toda v skrinji je ležal Se hlebec črnega kruha — zanjo je bilo to dovolj dobro. Vse drugo je moralo prihraniti za Hajma. Zapustiti ga ni smela in utegnili bi preiti dnevi, preden bo prišel k bajti kak človek. Saj spodaj ni vedel nihče za Hajmovo usodo — razen enega, ki bi pa tudi na notezalnic.i ne govoril! Groza ji je stisnila srce, ko je pomislila na Wolfrata, ki ga je f duhu spet videla stati z dvignjeno sekiro — brat proti sestri! Preiinil jo je občutek, kakor bi stala pred groznim prepadom, tako širokim, da ga ne bi ги-esegftl noben most — in tam da stoji on. In čudno — zazdelo se Ji je, kakor da bi bilo vedno
tako! Šo drobna stvarca ee ga je bila bala, potem je vzljubila Zefo iz vaego srca in je rada imela njena otroka, kakor da bi jima bila sestrica in mamica obenem.
Ko begotna senca je šinila ta misel skozi njeno srce; umaknila se je čistemu veselju, ker je použil Hajmo juho do slednje kapljice. Zdaj je spet zaprl oči in mirno počival.
Postavila je lonec nazaj na ognjišče, si urezale kos kruha, zavalila k Hajmovemu ležišču debelo klado in se usedla nanjo. Zdoj je smela počivati. Kar je storiti mogla, je storila — za vse drugo je moral poskrbeti ljubi Bog in Hajmova mlada, krepka narava.
Dočim je Gitka použivaln svoj kruh. so vstajale pred njo spet vse teinne, bolesti polne in krvave podobe tega dne, sem od nočne ure dalje, ko jo je bil Zefin prestrašeni krik prebudil iz spanja. »Ah, otroček, otroček!« taka ljubka, sladka, čisto nedolžna stvarca! Kako se le more kaj takega zgoditi? Včeraj še si ga držala v naročju, si ga objemala in poljubljala, se v dno duše veselila njegovega ljubkpga življenja, si se s srcem utapljala v modro, čisto globino njegovih oči — in kje je dane«? Odtod, proč, nekje — do kamor roke ne morejo, do kamor ne seže hrepenenje.
-»Ah — in Zefa! Moj Rog, moj liog. uboga Zefa !<
Kakor kamon ji je leglo na srce; лакп1а si je obraz z rokam« in je tiho zajokala ..
Tedaj ji je udaril na uho bebljajoči Hajmov glas: »Gitka!«
Hlastno »i je obrisala oči. »Da. Hajmoli, po-glej, saj se«i pri tebil« Ali čeea želiš?«
Tipal je proti njej z onemoglo roko in ko se ga ^e z obema svojima zanjo oklenila, Je zabebljal: »Gitka... Bog M porrni!«
Odkimala }e in ae mu nasmehnila. Soj je sto-
rila samo to, kar je morala 1
Ni več izpustila njegove roke. In ko je tako sedela, uro za uro, zdaj gledaje nanj polna vroče skrbi, potem spet zasanjana v prepletajoče se temne in svetle misli, je naposled narava tudi od nje zahtevala svoj davek in pravico. V utrujenosti so ji udje popustili, glava ji je omahnila na rob ležišča, in ko je zunaj prehajal dan v noč, je že spala in globoko dihala.
Pred kočo je mirno žuborel studenec in gorski gozd je rahlo pošumeval v daljavi.
12.
N« velikonočni ponedeljek zjutraj je nesel WoIfrat Polzer svojega mrtvega otroka k večnemu počitku. Pogrebcev ni bilo — Zefo je tresla mrzlica in je morala ostati v postelji. Lipče ni štel, Gitka je bila 7. doma in od sosedov se ni menila živa duša za smrt, ki je obiskala solarjevo hišo. Wolfrat Polzer in tihi otrok na njegovi rami — je bil ves pogrebni sprevod; otrplo telesce je bilo zavito v platneno rjuho in je počivialo na deski, ki jo je Wolfrat sam primerno prižagal. Šolar je bil v svojem življenju nosil pač že težja bremena, todn tako strašno ga ni nobeno pritiskalo k tlom. Ljudje, ki jih je srečnival na poti v cerkev, so snemali pokrivala in se križali. Na pokopališču je čakal nanj grobar pri izkopanem grobu — v kolu blizu zidu.
»Bom stopil po patra,« je dejal mož. »deni otroka medtem kar v grob.«
Wolfrat je ostal sam; odvezal je vrv. s katero je bil mrliček pritrjen na desko, vzel olroka v naročje in se spustil v jamo: kos zelene ruše je dal mali spavačic.1 »i zglavje: z. dvema ploščatim« kamnoma, ki ju je bil našel med izmetano prstjo, je zaslonil kakor s streho otroško glavico, da bi mu prst ne padaki naravnost ns obr«? Tedni te
videl prihajati patra s cerkvenikom fn je stopil iz jame.
Latinska molitev, dva križajoča se zamaha s kropilom in pater je spet odšel s. cerkvenikom. Grobar je zasadil lopato v prst. »Ali naj pričnem?«
Šolar je prikimal. Toda, ko je mož zagnal prve težke grude v jamo, je prijel Wolfrat držaj lopate »Ne delaj tako sirovo I«
»Moram hiteti, čez eno uro pride spet drugi na vrsto. Zdaj mro ljudje ko z uma.«
»Daj lopato meni!«
»Rad. — Imaš tri dolžne novčiče?«
Wolfrat je segel v žep po prgišče svetlih novcev. »Poglej,« se je hripavo zasmejal, »denarja ko smeti!« In namesto treh novčičev, ki jih je smel mož terjati po samostanski pravici, je plačal VVolf-rat pol šilinga. »Le vzemi! Nekaj pa mora otroček od tega vendarle ime«ti...« Wolfrat se je spet zasmejal; toda obraz se mu je skremžil in roke *o mu drhtele.
Majaje z glavo je grobar odšel. »Ta je pa pravi! Še smeji se, ko pokopava svojega otroka«
Wolfrat je prijel za lopato in polagal grudo za grudo rahlo in varno v mali grob. Pri prvi grudi je rekel: »Od matere I...« pri drugi: »Od očeta!« pri tretji: »Od Lipčeta!...« Potem je zagrebal molče dalje. Zakaj le ni hotel tudi v Gitkinem imenu pokloniti otroku grude za zadnji pozdrav? Saj morajo po stari šegi dejati v nov grob po eno grudo vsi, ki so istega rodu ... Ali je bila sestra zanj mrtva, odkar je v temni uri moral spoznati, da je njenemu srcu bila usoda nekega tujca bližja, ko blagor in gorje lastnega brala?...
Holmec nad grobom je bil dovršen. Wolfrat je zasadil lopato v zemljo in stal potem tam še dolgo dolgo z glavo povešeno na prsi in zameglenrir očmi, vrteč Čepico med drhtečimi prsti. Moliti n: mogel Se enkrat je globoko vzdihnil in se pokril
Z« »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel OeA.
izdajatelj: Ivaa Rakove«
Urednik Lojze Golobi«.