Leto štev. 285 L|u3sl|ana$ sobota ti. decembra Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din = lifaaja ob zjutraj, as Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarihi. Uredništvo 1 LJubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tudi štev u. Opravnfštvo: LJubljana, Prešernova ulica št 54 - Telefon št 36 inseratnl oddelek. Ljubljana, r.ova ulica št 4. - Telefon št 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celic, Aleksandrova cesta Račun pri postnem iek.iavod»: Ljub- Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko ikola Beograd, 10. decembra, p. Danes ob 8.42 zjutraj ?e ne nadoma umrl Nikola P. Pašič. Sinoči ob 9, ga je po večerji zadela možganska kap. Onesvestil se je takoj ter je, ne da bi se bil zopet popolnoma zavedel in ne da bi bil spregovoril še besedo, zjutraj mirno preminul. Pašičev pogreb se vrši v nedeljo ob 9. dopoldne na državne stroške v Beogradu. Ljubljana. 10. decembra. Vest o Pašicevi smrti pretresa ves narod in vsa Evropa ie postala pozorna na Jugoslavijo. V vseh evropskih pre-stolicah se razpravlja o žalostnem dogodku ln oči evropske politične javnosti so obrnjene v Beograd, zakai pisati o Nikoli Pašiču se pravi pisati o Jugoslaviji. To ie bila vloga Nikole Pašiča v našem vnanjem življenju. Evropski listi prinašajo o njem članke ali celo uvodnike, ga primerjajo z Bismarckom. Ca-vouriem in drugimi vodilnimi državniki evropske politične zgodovine. Jasno se vidi, kako se ne le domači, marveč tudi inozemski svet zaveda, da odhaja s Pašičem centralna' osebnost z jugo-slovenske politične pozornice. Že 1. 1878. je prišel Nikola Pašič prvikrat v srbsko Narodno skupščino. Kaki časi so bili to v primeri z 1. 1926., ko se po skoro petdesetletnem aktivnem političnem udejstvovanju končuje njegova vloga! Njegova mladost nam kaže temperamentnega moža, ki spada v ožji krog političnih prijateljev Svetozarja Markoviča, prvega srbskega socijalista. Temu razdobju sledeča leta se nahaja v vrstah novo nastale radikalne stranke, ki si je zapisala na prapor borbo za samoupravo iri za popolno demokratizacijo političnega življenja v takrat še povsem patrijarhalični majhni Srbiji. Seveda dovedejo te težnje mlado politično stranko v srdite konflikte z režimom Obrenovičev. ki so hoteli za vsako ceno obdržati Srbijo v avtokratskem stanju. Nikola Pašič ostane s svojimi prijatelji v dosledni opoziciji in pomaga uprizoriti v prvi polovici osemdesetih let oboroženo vstajo zoper obrenovi-cevski absolutizem, odgovarjajočo svobodoljubnemu stremljenju širokih narodnih mas. Upor pa se ponesreči in mnogi Pašicevi. prijatelji so plačali s smrtjo svojo energično doslednost; Nikola Pašič se je rešil v inozemstvo. S tem konča, se lahko reče, revolucionarna doba Pašičevega političnega udejstvovanja. Nekaj let ga vidimo zopet, pomiloščenega, v politični borbi v Srbiji, toda sedai kot moža. ki so ga neuspehi prvih let izmodrili in ga spremenili v oportunista in le še lojalnega opozicijonalca. Ta nova taktika, ki pomeni pričetek Pašičevih velikih uspehov v politiki, pa mu je odtujila precejšen del prvotnih prijateljev in od radikalne stranke, ki je ostala pod vodstvom Pašiča in njegovih ožjih pristašev, se je odcepila mladoradikalna ali samostalna stranka, ki se je štela kot dosledna dedinja prvotne nepopustiii-vosti. Seveda pa Nikola Pašič daleč še ni postal oportunist, ki bi se mogel vživeti v metode obrenovičevskega spremenljivega in kapricijoznega avtokratizma: zato v devetdesetih letih ipak še ni igral vidnejše vloge v političnih dogodkih Srbije. Majski prevrat 1. 1903.. ki se ne more imenovati v mnogem oziru radikalsko delo, je šele odprl pot pravemu političnemu udejstvovanju Nikole Pašiča. Z njim pričenja doba njegove najuspešnejše politične karijere; sedaj se je pričenjal nizati uspeh za uspehom na njegovo delo. Njegovo ime se imenuje odslej v vseh političnih kombinacijah. Z odličnimi sodelavci, znamenitim finančnikom Pačuom in Stojanom Protičem je v glavnem vodil usodo Srbije v dobi carinske vojne z Avstrijo, aneksijske krize, balkanske zveze, obeh balkanskih vojn in naposled velike svetovne vojne, ki je zaključila z zmago najsmelejših nad srbskega in jugosiovenskega naci-jonalizma. Ves ta nenavadni čas, ki predstavlja najčudovitejšo epopejo narodne energije, zmagovito pot volje do nacijonalne svobode, je bil Nikola Pašič vodilni državnik Srbije. Zato ni čudo, da ga danes evropski komentarji nazi-vaio Cavour.ia ali Bisinarcka: njegovo ime je postalo oddaljenemu opazovalcu sinonim za vse ogromne uspehe mlade Srbije. Pa tudi doma je naglo zrastla njegGva glorijola; lastni stranki je postal, osobito po smrti odličnih političnih somišljenikov, alfa in ornega, vsega dejanja in nehanja: v njegovi častitljivi bradi so bili zapleteni vsi vozli vsakokratne politične situacije, ki jih je znal on odplesti ■ virtuozno kakor nihče dru- gi. •••Zna Baja'; šta radi,» se je glasila enostavna vera njegovih političnih pristašev iz širokih množic naroda; z njo je popolnoma točno reproducirano razmerje enega dela publike do njegove vloge in njegovega dela. Gotovo je značilno, da je bil drugi del Pašičeve kariiere. ko se ni dal toliko voditi idejam kot prirojenemu instinktu razlikovanja med dosegljivim in nedosegljivim, daru za nenavadno spretno taktiko, ki mu ni r r .idrekla uspeha, najbolj uspešen dcT'"'Vegovega političnega udejstvovanja. rova glorijola je bila posebno velika orečanskih krajih, kjer je nacijo-nalistio-ni. osobito srbski element gledal v njem simbol osvobojenja. po-osebijenje junaške Srbije, ki je ostala zmagovalec celo v najtežjih peripetijah svetovne-Vojne. Zato je Pašičeva avtoriteta ostala skoroda nezmanjšana tudi v povojnem času. dasi stari državnik s svojo mentaliteto ni mogel po- Beograd, 10- decembra p. Vest o Pa-šičevj smrti se je bliskovito razširila po mestu. Posebne izdaje listov so bile razprodane, povsod se je opažalo razburjenje. Doznavajo se naslednje podrobnosti: G. Pašič je snoči preživel večer v krogu svoje "obitelji. Bi' je dobro razpoložen. Nekoliko pred pol 8. je večerjal in nato hotel posedeti v naslanjaču. Iz tega udobnega razpoloženja ga je vzdramil pose'; bivšega ministra dr- Dr. Kojiča, ki je prišel k Pašiču na kratek razgovor.'Kmalu po Kojičevem odhodu se je zglasil na Pašičevem stanovanju minister ..dvora g. Jankovič, ki je želel s Pašičem govoriti med štirimi očmi Prinesel je zelo važna sporočila z dvora. Kakor danes zatrjujejo člani Pašičeve obitelji. je ta razgovor izredno razburil g. Pašiča. Po odhodu g. Jankovi-ča je g. Pašičevo razburjenje naraščalo. Okrog 9. mu je postalo slabo in se je začel tresti Zgrudil se je v naslanjač kakor nezavesten. Obitelj je takoj pozvala na pomoč zdravnike dr. Vrbico, dr. Kosanoviča in dr. Gjuričiča, ki so se zbrali okrog Pašiča ter ugotovili, da je g. Pašiču počila žila v možganih in da se je razlila kri. Istočasno sta prispela na Pašičevo stanovanje tudi kraljeva telesna zdravnika dr. Antič in dr. Simonovič, ki ju je kralj posla! takoj v pomoč, čim je doznal za nenadno resno stanje g. Pašiča. Z naslanjača so zdravnik; prenesli .bolnika na posteljo v sosedni sobi, v kateri stanuje Pašičev osebni sluga. Zdravniki so mu pustili nekaj krvi, kar je bolnika olajšalo. Vendar-k popolni zavesti ni prišel. Ob pol 12. ponoči sta prihitela Pašičeva osebna prijatelja Marko Trifkovič in Ljuba Živkovič. Proti 2■ uri se je zdelo, da se bo bolnik osvestil, vendar se nade zdravnikov niso izpolnile in se Pašič iz omotice ni zbudil Zdravniki so medtem ugotovili, da je Pašiča zadela možganska kap in da mu je počila žila v desni hemisferi 'možgan. Ob pol 7. zjutraj" so mu zdravniki vnovič hoteli puščati kri, toda žila ni več reagirala. Tudi injekcije s kafro so ostale brezuspešne. Nastopila je agonija in ob 8.42 so zdravniki konstatirali smrt. Sožalje kralja, ministrov in politikov O Pašicevi smrti so bili obveščeni kralj, vlada, parlament in diplomacija-Kmaiu nato so se v Pašičevem stanovanju pričeli zbirati predstavniki političnega in diplomatskega sveta, da izrečejo rodbini svo.ie sožalje. Med prvimi je bil tudi g. Pribičevič, za nj'm so prispeli tudi poslaniki in proti poldnevu se je pripeljal kral.i. ki je molil ob Pašicevi mrtvaški postelji ter izrekel rodbini svoje globoko sožalje. Žalna seja ministrskega sveta V predstavništvu vlade so se sestali vsi ministri in se je vršila komemora-cijskega seja min- sveta, ki je sklenil takojšnjo organizacijo državnega odbora za Pašičev pogreb, Na čelu odbora je pomočnik zun. ministra Jovan Marko-vič. Zaključeno je bilo nadalje, da se vsem dohiteti duha časa. Tudi v novem miljeju, ki je prinesel toliko nasprotnega predvojni Srbiji, se je mogel uveljaviti stari Baia v popolnoma prevladujoči vlogi in njegova preizkušena taktika je v burnih prvih letih mlade države državo očuvala pred mnogimi pre-tresljaji, ki bi jim brez njegove trmaste volje brezdvomno zapadli. Vidovdanska ustava tvori tu zaključek življenjskega dela sivolasega državnika, ki je imel sile in zmožnosti dovolj, da je pristal na glavne zahteve sodelujoče jugoslo-venske demokracije, akoravno jih morda ni mogel več do kraja doumeti. Vidovdanska ustava je ona trdna skala, ob kateri se je zlomil komunistični teror i separatistični val. Nacijonalna in državna ideja je triumfirala in v njeni svetlobi se je bliščalo Pašičevo ime. Kar se ie vršilo poslej, je bil samo še epilog. Za Nikolo Pašičem je ostala velika vrzel. Ob vprašanju, kako jo izpolniti, pa pričenja druga doba političnega razvoja mlade Jugoslavije. Ime državnika in politika, ki ga bodo jutri v Beogradu z največjo častjo polagali v grob, ostane za večno zabeleženo v srcih našega naroda, ki se v redki žalni solidarnosti zbira ob krsti tega velikana iz svoje srede, spominja-joč se hvaležno njegovih nevenljivih zaslug za našo ljubljeno domovino. Slava Nikoli Pašiču! »slednja n©c Pašičevo telo balzamira, izpostavi v Saborni cerkvi ter pokoplje na državne stroške. Komemoracija v radikalskem ks«ibu Po seji so se ministri iz predsedni-štva vlade korporativno podali na Pašičevo stanovanje, odtod pa v radikalski klub, kjer se je vršila svečana ko-memoracija pod predsedstvom Ilije Mi-hajloviča- Predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič je z globokim oža-loščenjem izrekel krajši spominski govor, v katerem ie navedel glavne momente iz Pašičevega življenja ter poveličeval njegove zasluge za narod. Svoj govor je zaključil s pozivom, da naj poslanci vstanejo ter s petminutnim molkom izkažejo čast duhu velikega pokojnika. Tišino je rušilo ihtenje večine poslancev, nekateri pa so jokali na glas. Palic na. mrtvaškem odru Medtem so v Pašičevem stanovanju prenesli truplo pokojnika v takozvani rdeči salon ter ga položili v rakev iz orehovega lesa. Pašič je oblečen v salonsko obleko, ob rokah mu leži šopek nagijev. Ob rakvi nepremično sedi njegova vdova. Duhovniki opravljajo tihe molitve. Ob 13.15 so mrtvaško sobo zaprli in ob 14. je glasoviti beograjski kipar Pavle Jovanovič posnel masko pokojnega ter napravil odtis njegove roke. Oboje se je dobro posrečilo, samo je pri snemanju maske bil potrgan del Pašičeve brade. Nato so pokojnika fotografirali. Medtem ie prispel patrijarh Dimitrije, ki je opravil tihe molitve ter tolažil rodbino. Iz Kragujevca je prihitel Pašičev intimni prijatelj in rodni kum Aca Stano-jevič, ki je bridko jokal, ko je stopil k mrtvaškemu odru. Ob 16. sta zdravnika dr. Kosanovič in dr. Milovanovič izvršila baizamiranje trupia. ki bo ponoči preneseno v saborno cerkev ter jutri ves dan javno izpostavljeno. Ves popoldan so prihajali v Pašičev dom politiki, diplomati in predstavniki raznih kulturnih, gospodarskih in narodnih organizacij izražat rodbini svoje sožalje. Do večera se je v sožalno knjigo vpisalo nad 2000 ljudi. Klub SDS je poslal še posebej radikalnemu klubu in rodbini sožalno pismo, skleni! položiti na krsto venec ter bo pri pogrebu za SDS govoril Sv. Pribičevič. Zvečer se je vršil ob mrtvaškem odru parastos. ki ga je opravil beograjski prota Nikola Božič ob prisotnosti rodbine, ministrov Simonoviča in Mile-tiča, predsednika skupščine Marka Trif-koviča, Ace Stanojeviča in nekaterih poslancev. Ob 19. je mimo odra defilirala radikalna omladina, organizirana v dijaški organizaciji ^Slovenski jug», ki je bila na večerni seji sprejela med drugim naslednje sklepe: Lafeto s pokojnikom naj vlečejo člani omladine. pogreb naj se ne vrši na državne stroške, marveč na strankine in ne v Beogradu, temveč v Kraljeviči pri Zaječaru ali v kakem drugem kraju, ki je v zvezi z borbo radi- i smrt velikana Srbov, Hrvatov in Slovencev in iskrenega pobornika miru. Avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel je poslal vdovi v prisrčnih besedah sestavljeno sožalno brzojavko. Posebno prisrčne so brzojavke Češkoslovaške in francoske vlade. Italijanski poslanik Bodrero je kondu-liral v imenu rimske vlade, poslanik Emandi v imenu rumunskega kabineta. Incident z radičevci Popoldne so prišli kendulirat šefi posa* meznih parlamentarnih strank; v imenu radičevskega kluba pa Pavle Radič in KaT* Io Kovačevič. Ko ju je množica, ki ves dan oblega Pašičevo hišo. spoznala, je demon* strirala proti njima in klicala: »Doli radi« čevci!r>. . Mnogo se je opazilo, da Stjepan Radič ni prišel kondulirat. Ostal je ves popoldan v klubu te- se zvečer ob 19. od* peljal v Zagreb. Ko so ga novinarji pro* sili. naj pove kaj o Pašiču, je odrekel vsak odgovor. Obča žalost v Beogradu V Beogradu so skoro vse hiše v žalnih zastavah. Gledališča, kina in varijeteji so nocoj zaprti, vse prireditve družabnega značaja so odpovedane. Za pogreb se na* poveduje velikanska udeležba naroda iz notranjosti ter bodo v to svrho vozili v soboto in nedeljo posebni vlaki. Zlati venec na Pašicevi krsti Zlati venec, ki bi se ime! pokloniti Pa* šiču o priliki proslave njegove osemdesetletnice. se bo položil na Pašičevo krsto in nosil na pogrebu ter izroči! rodbini. Venec je visok 1.50 m. širok 1 m ter je sestavljen iz samih zlatih lističev, na katerih so ozna-čene organizacije, ki so jih darovale. kalne stranke, nadalje, da naj se pogreb odgodi do torka, ker bo ves narod prisostvoval pogrebu svojega voditelja. Omladina je protestirala, da bi kdo od radičevcev govoril na pogrebu. Med sejo so bile burne demonstracije proti Boži Maksimoviču in Miši Trifunoviču kot Pašičevima nasprotnikoma. Določbe radi pogreba Pogreb Nikole Pašiča je določen za nedeljo ob 9. dopoldne. Rodbina je želela, in tudi glavni odbor NRS je sklenil, da bodi pogreb v torek, da bi se ga moglo udeležiti čim največ pristašev stranke iz cele države. Obveljalo pa je stališče vlade. Pri pogrebu bo najprej v cerkvi govoril patrijarh, nato predsednik skupščine in zastopnik vlade, ob grobu pa zastopnik glavnega odbora NRS in govorniki drugih organizacij. Računa se, da bo nastopilo kakih 30 govornikov. Radikalni gl?vni odbor je s posebnimi brzojavkami obvestil strankine organizacije o jiogrebu ter jih pozval, da v nedeljo priredijo parastose in komemoracije za pokojnim voditeljem. Sožalne izjave Iz cele države, pa tudi iz vseh krajev inozemstva prihajajo vladi in rodbini sožalne izjave. Med prvimi je poslal francoski poslanik Grenard sožalno pismo, v katerem izraža iskreno bol francoske vlade in francoskega naroda, ki oplakujeta izgubo velikega državnika, zvestega in neomahljivega zaveznika, moža, ki je izvršil veličastno delo za državo, katera je francoskemu narodu tako draga. Iz Ženeve je prispela brzojavka angleškega zunanjega ministra Chamberlaina. ki povdaria, da ves angleški narod obžaluje i tis P^ Žalovanje v Pragi Pr^ga, 10. decembra, (pr.) Poslanski klub republikanske stranke je sprejel povodom smrti Nikole Pašiča resolucijo, v kateri izraža svojo globoko bol nad izgubo, ki jo utrpi bratski jugoslovenski narod s smrt.io Nikole Pašiča. Resolucija naglasa, da je bil Pašič zvest prijatelj Čehoslovakov, in se spominja zgodovinskega trenutka, ko so se v oktobru 1918. polagali s tem velikim državnikom temelj; samostojnosti države. Bratski češkoslovaški narod se bo v zverni zvestobi vedno spominjal velikega Slova* na Nikole Pašiča. Praga, 10. decembra, s. Senat je imel da* nes radi smrti bivšega jugosiovenskega mi* nistrskega predsednika Pašiča žalno sejo. V znak žalosti so se senatorji dvignili raz sedežev. Komunisti niso vstali marveč pri. čeli kričati« «Ob smrti Lenina se niste ga* nili!» Nato so skupno z nemškimi r.acio* nalci demonstrativno zapustili dvorano. * Prsga, 10. decembra, (pr.) Vest o smrti Nikole Pašiča se je razširila kot blisk po meetu in je povsod napravila glabok vtis. Ve-černiki prinašajo podroben življenjepis o velikem državniku. Pariz, 10. decembra, pr. Vsi listi objavljajo obširne članke o pokojnem Pašiču, slaveč ga kot velikega državnika in preizkušenega prijatelja francoskega naroda. Curih, 10. decembra, (pr.) cZiircher Zei-timg-. primerja Pašiča s Cavourjem in Bismarckom. Berlin, 10. decembra, (pr.) Veeerniki prinašajo članke, v katerih v toplih besedah pišejo o Nikoli Pašiču in cenijo njegove državniške zmožnosti. Glasilo dr. Stresemanna pravi o Pašiču. da .ie bil najboljši diplomat naših časov, čigar uspehe morajo občudovati tudi njegovi nasprotniki. List pravi, da je bil Pašič reprezentant starih slavnih časov srbskih bojev za svobodo. . Gradec, 10. decembra, s. »Tagesposts posveča umrlemu Pašiču uvodnik, v katerem izvaia med drugim, da je odšla z njim na oni svet najmarkantnejga politična osebnost, ki je ustvarila prejšnjo malo Srbijo in sedanjo veliko Jugoslavijo. Moč njegovega bistva ie bila predvsem v potrpežljivosti, s katero Politični zastoj radi Pašičeve smrti Včerajšnje konzultacije odpovedane. — Obnovitev RR kot pro-vizoričen izhod iz krize? — Vprašanje novega vodstva NRS. Beograd. 10- decembra p. Za danes j drugi ministri ostali isti, kakor so bili v dopoldne so bile odrejene avdijence Lj. j prejšnjem kabinetu. Davidoviča za pol 10., Sv. Pribičeviča i Ta vlada bi imela za pol 11. in dr. Korošca za pol 12. Ra- je reševal najtežje politične probleme. Vsled tega je bil vedno v najožji /.vezi z državnim življenjem in se političnih dogodkov v Jugoslaviji brez njegovega sodelovanja eko-raj ni moglo misliti. Njegove zasluge za državo so nezmanjšane. Nezmanjšan je tudi njegov ugled kot najdalekovidnejše politične osebnosti naše dobe. cGrazer Volksblatts piše, da je imel Pašič že iz mladosti ostro razvit čut za politično taktiko in izredno spretnost za posredovanja v političnih sporih. Tej nadarjenosti mora Nikola Pašič zahvaliti izredno visoko pozicijo. ki jo je dosegel tekom dolgega političnega življenja. Mirnost, trezno opazovanje in hladnokrvnost so elementi, ki deloma pojasnijo stalno srečo, ki ga je spremljala v življenju. Po svetovni vojni se je izpolnilo njegovo hrepenenje, da bi se avstro - ogrska monarhija razbila, cilj slavnega manifesta vsem Slovanom, ki ga je sestavil anarhist Mihael Bakunin. Pašiču se je posrečilo, da je spremenil Šumadijo .v veliko jugoslovensko državo. Rim. 10. decembra, o. Vest o smrti Nikole Pašiča je dospela semkaj šele popoldne. Vsi večerniki, ki prinašajo vest, jo spremljajo s komentarji o življenju, delu in zaslugah tega velikega državnika. cNikola Pašič je bil brez dvoma največji srbski državnik. Njemu so morajo zahvalili Jugosloveni za svoje ujedi-njenje,> pravi cGioruale d' Italia^, ki naglasa nato obsežne dogodke iz Pašičevega političnega delovanja. •^Tribuna« piše: Izginil .je eden najbolj sposobnih, najbolj izrazitih in najbolj objektivnih mednarodnih političnih evropskih mož, ki je vzbudil v zadnji dobi pozornost vsega evropskega javnega mnenja. Kot eno njegovih izrazitih potez označuje cTribuna* Pašičevo veliko molčečnost. cLavoro d' Italia -, ki istotako naglasa velike zasluge, ki si jih je stekel za svojo domovino, ugotavlja, da odhaja Pašič v trenot-ku, ko bi utegnil svoji domovini še zelo koristili. Spominjamo se starega patrijota, pravi list, ki je prišel meseca januarja 1924 v Kim, da podpiše prijateljsko pogodbo, ki ja imela pomeniti novo dobo v odnošajih med obema sosednjima državama, katero pa ja slabost in. nesposobnost njegovih naslednikov spremenila v nevarnost. Mi si želimo, da bi ujegove jasne nazore, ki jih je imel o Italiji, podedovali oni, ki bodo jutri odločevali o smernicah jugoslovertske politike. di Pašičeve smrti pa je kralj te avdijence odgodil na čas po pogrebu. Le dopoldne ob 9. je sprejel Uzunoviča, zvečer pa je sprejel bivšega zunanjega ministra dr. Ninčiča. ki je bil medtem razrešen dolžnosti ter ie oddal posle svojemu zastopniku ministru prosvete Miši Trifunoviču. V zvezi s Pašičevo smrtjo se je v radikalnem centrumu pojavila tendenca, da se sedaj obnovi koalicija in vlada RR. kateri se je pravzaprav protivil samo Pašič. Kakor doznava Vaš dopisnik, je torej zelo verjetno, da bo takoj po Pašičevem pogrebu prišlo do IV. Uzu-novičeve vlade na podlagi obnovljene koalicije RR. v kateri bi bil Spalaikovič minister za zunanje stvari, Pavle Radič minister za agrarno reformo, dočim bi izvesti oblastne volitve, ostalo pa bi bilo odvisno od razvoja odnošajev. Kombinacija z Demokratsko zajednico je menda zaenkrat propadla, in sicer na eni strani radi pro-tivljerua srbijanskin radikalov glede sodelovanja z demokrati, na drugi strani pa radi protivljenia bosanskih radikalov proti muslimanom. Ožji radikalni glavni odbor se bo jutri zopet sestal. Razpravljali bodo verjetno o vodstvu radikalne stranke, ker v teh težkih časih ne more ostati brez predsedništva. Govori se, da bo na čelo stranke postavljen provizorni trium-virat: Marko Trifkovič, Aca Stanoje-vič, tretji pa še ni določen. Omenjata se Nastas Petrovič ali Uzunovič. Kot kandidat za predsedništvo NRS se omenja Aca Stanojevič. Nesprejemljiv Mussolinijev predlog Italija skuša popraviti posledice tiranskega pakta z razdelitvijo interesnih sfer v Albaniji, Beograd, 10. decembra p Po poročilu današnje »Politike« ni italijanski poslanik na našem dvoru Bodrero, ki je bli prej vsakodnevni gost v ministrstvu zunanjih del, več posetil tega ministrstva, odkar je bil objavljen italijansko-albar.sk; pakt Zato je bil tem bolj opažen njegov obisk pri pomočniku zunanjega ministra Jovi Markoviču, kjer se Je zglasil Bodrero pred nekaj dnevi. Šele po daljšem času je biio mogoče izvedeti, o čem je bilo govora na tem sestanku: Bodrero je imel v ministrstvu zunanjih del posebno misijo, v kateri bi imel predati naši vladi predlog g Mussolinija oziroma Albanije. G. Mussolini želi prepričati našo vlado, da se pakt ne sme tolmačiti tako, kakor sc je to storilo v naši javnosti. Italija ni Imelo namena z njim kakorkoli spremeniti prijateljske odnošaje z našo kraljevino. Napačno se je razumelo, da vsebuje ta pakt agresivne namene Italije na Balkanu. Nasprotno, ot> ie 'e še ena garancija več za današnji status quo na Balkanu. Z3 dokaz svojih iskrenih namer tudi napram nam kakor napram Albaniji predlaga g. Mussolini: 1. da sklene naša kraljevina sli-čc-n pakt prijateljstva z Albanijo, ali 2. da naša kraljevina pristopi k že sklenjenemu paktu med Italijo in Albanijo. V tem slučaju bi bil pakt popravljen ln podpisan v troje. Službeni- mišljenje Rima je. da bi se s tem odstranile vse sumnjc z ozirom na Iskrene iu prijateljske cduošaie med cašo državo in {talijo Kljub temu da je prepis teh Mussolini-Jevih predlogov dobi! tudi Ninčič, ki še vedno vrši posle zunanjega ministra, je skoro gotovo, da prepusti dr. Ninčič to stvar v sklepanje svojemu nasledniku »Politika* komentira gornji nastop Italije v tem smislu, da bi sprejem takega predloga značil ustvaritev stainega izvora sporov med našo državo m Italijo Pripetiti bi sc moglo n. pr., da bi v slučaju nemirov intervenirala v Južni Albaniji naša država, v Severni Albaniji pa Italija. V vsakem takem slučaju b. nastal nedvomno konflikt med nami hi Itahjo že radi kompetence oboroženih intervencij obe!) držav Trebaio bi torej na vsak način razdeliti vnaprej interesne siere v Albaniji, kar je itak glavni cilj Italije, da sc ona končno utrdi na Balkanu. Nadaljni odmevi »tiranskega pakta" V Parizu demantirajo vojaško pogodbo z Jugoslavijo, — Zakaj ni bila podpisana zveza s Francijo. — Albanski parlament ratificiral pogodbo. — Izjalovljene angleške nade v pokojnega N. Pašiča. Pariz, 10. decembra. L Uradno se deman* tirajo vse vesti o kaki vojaški pogodbi med Francijo m Jugoslavijo. «Fctit Journal« piše o ostavki dr. Ninči* ta: Mogoče je, da bo njegov naslednik vo* dil proti Italiji manj ugodno politiko. Mora riand in Ninčič domenila, da se pogodba s Francijo objavi kasneje Rimska diplo* macija pa jc Ie izvedela za njeno besedilo in smatrala, da je naperjena proti paktu prijateljstva med njo in Jugoslavijo, posta, vivši sc na stališče, da ima zopet proste roke. Italija ima torej sedaj v rokah moč* no orožje, s katerim bo lahko odgovarjala Ninčiču glede nekorektnosti. List izraža končno nado, da se bo Pašiču le posrečilo vzpostaviti harmonijo incd Rimom in Beo* gradom. «Morningpost» je manj naklonjena Itali* ji in pravi, da utegne njena pogodba z AU banijo spraviti razmerje na Balkanu iz rav, notežja Nenadna demisija dr Ninčičs ka* žc vso resnost položaja, ki bo gotovo pri* pravila Jugoslavijo do tega. da bo drugod iskala opore. To bo najbrže pri Franciji. Ugoden razplet v Ženevi Oiicijelni komunike poroča o zadovoljivem napredku. — Sklepi veleposlaniške konference v Parizu. — Zbližanje med francosko in nemško tezo. Ženeva; 10. decembra (be.) Svet Društva narodov je imel dopoldne sejo. Po seji je izdal komunike, v katerem govori o zadovoljivem poteku razpleta položaja. Kakor jc povedal Briand novinarjem, ni izključeno, da bo končna odločitev znana žc jutri zvečer. Ženeva, 10. decembra s. O današnjem razgovoru zastopnikov petih držav, ki so sklenile porenski pakt, je bil izdan sledeči skupni komunike: Zastopniki držav, ki so člani poslaniške konference, so se danes sestali ■z nemškimi zastopniki, da ss medsebojno potice o uspehih, ki so bili doseženi pri pogajanjih v Parizu. Delegati so ugotovili za- ! dovoiilv napredek v splošnem položaju. Pričakuje se nadaljno poročilo poslaniške konference Naslednje posvetovanje se bo vršilo jutri ob 11. dopoldne. Ženeva, 10. decembra (pr.) Dopoldne se jo sestala petorica zunanjih ministrov velesil, ki jc razpravljala o težavah, s katerimi sc ima boriti veleposlaniška konferenca. Splošno računajo, da dobi posebna komisija strokovnjakov naleg, naj zaradi utrjevanja vzhodne nemške meje pregleda tamoš-j>ie kraje in nadzoruje izvoz vojnega inate-rijala Pariz, 10. decembra (pr.) Veleposlaniška konferenca je itnsla popoldne sejo, ki ji je prisostvoval trd: ameriški delegat kot opazovalec. Njeno strokovno mnenje gre že danes v Ženevo in ugotavlja, da je Nemčija izpolnila najvažnejše pogoje tehnične razorožitve. Le glede vzhodne nemške meje izraža mnenje gotove pridržke. Pariz, 10. decembra s. cMatin« poroča o poteku iti uspehu včerajšnje seje poslaniške konference, da obstoja v razjrožitve-nem vprašanju g? ena težava glede utrdb sia uemški vzhodni meji. Iz poročila posla-iriške konference, k! je bilo včeraj skupno izdelano in takoj sporočeno v Ženevo, je razvidno, da sta si nemška in francoska teza še vedno v formalnem nasprotju V poročilu ie tudi povdariano, da je Nemčija z ukrepi proti nacijonalnim organizacijam pokazala dobro voljo V splošnem izraža poročilo mnenje, da lahko dr. Stresemann poda glede še nerešenih točk pomirjevalne izjave, kakor se je želelo. Ženeva. 10 decembra s Briand je izjavil zastopnikom mednarodnega časopisja o svojem včerajšnjem razgovoru z dr. Strese-inanuom, da ie prišlo glede investigacijskc- Nova vladna kriza v Nemčiji Socijalni demokrati napovedujejo vladi boj in ji pretijo z «od-povedjo tihe koalicije*. Berlin, 10. decembra, d. Govor voditelja nemške ljudske stranke nalistov in komunistov notranjemu rninistiu Nemški nacijonalisti in socijalni demokrati niso hoteli glasovati za predlog in so tudi utemeljevali, zakaj nečejo glasovati. ga vprašanja do popolnega sporazuma. Vprašanji izvoza vojnega materijala in trdnjav še nista rešeni Izpraznitev zasedenega ozemlja bo treba urediti s posebno pogodbo med prizadetimi državami O možnosti sklepa take pogodbe se je Briand izjavil po-voljino Ženeva, 10 decembra d Zunanji minister dr Stresemann je v imenu nemške vlade zahteval, da mora bit- Nemčija glede inve stigacij popolnoma enakopravna drugim velesilam Ta enakopravnost naj se predvsem vidi v tem, da fe Netrtčij3 zastopana v ki vestigacijski komisiji, ki nai tud preiskusi razmere v Avstriji Madžarski in Bolgarski, če se za to izkaže potreba Zahteva Nem čiie naj bi se izpolnila tako. da dobi inve stigacijski protokol Društva narodov dodat ni zapisnik, k' n3i bi to stvar uredi! v smislu nemških zahtev. Bolgarski neuspeh v Ženevi Ženeva, 10 decembra p. Med najvažnejše zadeve, ki jih rešuje sedanje zasedanje Sveta Društva narodov, spad? vsekakor vprašanje bolgarskega begunskega posojila Bolgarija jc zahtevala, da se spremeni dosedanji protokol, ki dovoljuje naseljevanje beguncev le v obmejni coni 50 km, češ da je v tem obmemem in doslej prepovedanem pasu že itak naseljen, na tisoče beguncev in da je tu mnogo prostih naselbin, ki so jiii zapustili Turki, ki so se izselili v Malo Azijo Te argumentacije bolgarske vlade nista mogla zagovarjati v ekonomsko finančnem odboru Sveta niti tostvarna poročevalca. rad: česar je bila upoštevana zahteva Jugoslavije, da obvelja tudi v bodoče dosedanji prot.ikoi, v kolikor se tiče naše meje. Zaupniki Makedonskega komite-ta so posla!! vsem članom Sveta apel, da so begunci že nastanjeni v zabranjen) coni in da tam ostajajo Svet pa je sklenil, da se imajo vs begunci, naseljeni v coni 50 km, čim pre! izscnti iz nje Komisarju Društva narodi v za naseljevanje bolgarskih beguncev je b'! gornji skiep Sveta že sporočen ln mu ie dana naloga, da sklep takoj po povratku v Bolgarsko izvrši. Kdor ooiašujs, ta napreduje Podelitev Noblove nagrade za mir Briaiidu, Chamberla.nu, Stresemanau in Daivesu Oslo. 10. decembra (pr.-lo.) Odbor za No-blovo nagrado je sklenil, podeliti nagrado za mir za 1. 1925 in 1926 v enakih delili zunanjim ministrom Brlandu. Chamberlain«, dr. Stresemaimu ter ameriškemu generalu Dawesu. Popoldne jc bila svečana seja No-blovega odbora, na kateri ie dr. Nanseu, ki je lani dobi! nagrado za mir, utemeljeval takšno razdelitev nagrad. Naglašal jc važnost Društva narodov za ohranitev miru na svetu ter je povdarja! zasluge odlikovancev za svetovni mir, posebno v zvezi z loearn-skim paktom in Dawsovim načrtom Letošnja Wilsonova nagrada Washington, 10. decembra, (pr.) Leto: šnjo Wi!soriovo nagrado v znesku 25.000 dolarjev je dobil Llihu Root zaradi svojih zaslug, ki si jih je stekel za ustanovitev svetovnega razsodišča. „ Volitve" na Madžarskem Budimpešta. 10 decembra s. Danes je tretji volilni dan. Volitve so se vršile v 91 okrajih, med katerim! je kandidiral v 34 okrajih le po en kandidat, ki jc bil soglasno izvoljen. Glasovanje se je vršilo torej !e v 57 okrajih. Od soglasno izvoljenih so prejeli večinske stranke 23, vladi naklonjena k r ščansko-n aci j ona1 ni gospodarska stranka 8 ter slednjič vladi sovražni brezstran-karli, opoziciionalna agrarna stranka in brezstrankarski Iegiiimisti po enega kandidata. V budirnpeštansfcem podeželskem okraju je bilo včeraj zaključeno glasovanje b so davi pričeli s štetjem. Po dosedanjih ugotovitvah so prcieie največ glasov stranke edinstva, njim pa siede socijalni demokrati Češkoslovaška in Vatikan Praga, 10 decembra g. V pismenem eks-pozeju zunanjega ministra dr. Beneša o mednarodnem položaju, ki ga je prečital v zbornici poslanik dr Girsa, .ie posebno zanimiv oni odstavek, ki govon o razmerju Ceškoslovašk" d ' Vatikana Ekspoze pravi. 1a ie razmerje do Vatikana dobre Vsled lanskih dogodkov, ki so dovedli nuncila Marmaggija do tega, da ie odpotoval iz Prage, se je izmenjala cela vrsta not med Sv stolico in vlado Češkoslovaška politika zasleduje smernice v politiki do Vatikana, ki jih je postavila 2e pred par leti V smislu teh smernic ie treba presojati tudi Husovo proslavo, glede katere je postopala /lada v smislu sklepa od 18 julija 1925 Vlada je parkrat nagla-ša'a, da je pripravljena « pogajanjem z Vatikanom za rešitev spornih ali še neporavnanih zadev Vatikan je smatral, da bi kazalo začeti razpravi- šele po letošnji Huso-vi proslavi da ne b; morda motila pregovore. Kabinet se ie pri poslednji Rusov! proslavi ravnal po svojem lanskem sklepu in da! nov dokaz svojega korektnega postopanja in lojalnosti, ki ga ic odobravalo vse iavno mnenje Zadnje mesece ie bilo med vlado češkoslovaške in Vatikanom izmenjanih več not glede teh pogajanj Upati je, da bodo kmalu dovedle do začetka formalnih pogajanj o cerkveno-političnih vprašanjih, ki iih je treba šc urediti Vlada ic žc dolgo pripravljena na ta pogajanja ItaKia oborožuje Madžarsko? Dunaj, 10. decembra (pr.) Kakor poroča ena tukajšnjih korespondenc, dobiva Ma* džarska skozi Avstrijo pod napačno dekla* raciio stare italijanske strojnice. Baic jih ie doslej na ta način dobila okrog 20.000 Papež razveljavlja katoliške zakone! Rim, 10 dccembra a Papcško sodišče je razveljavilo zakon gospe Vanderbilt-ovc z voivodom Marlboroughom. češ da je bila prisiljena k zakonu Briand omisli! sestanek z Mussolfnijem Pari/., 10 decembra d. clnformatfcm« po« roea. ds je zunanji minister Briand opustil misel, sestati sc' z italijanskim zunanjim rcdnisrrom Muss-oliniivm Ta sklep utemc« ljujc z napetostjo med Beogradom in Ri» mom. Nove fašistovske odredbe Rim, 10. dccembra, d. (— pr.) Kakor znano, je ministrski svet določil, da se smat ra fašistovski znak za državni grb. Posledica tega je, da se smatra vsaka žalitev tega znaka za žalitev, naperjeno prod državi in se kaznuje kot zločin. Vlada ie odstavila nadaljnih 17 visokih sodnih uradnikov, češ da so pretiiašlsti. Ministrski svet je odstavil prctifsšistov-skega profesorja na univerzi v Napolju Prcssuttija. Rim, 10. decembra o. Ministrski svet je na svoji današnji seji odobril ukrepe, ki na nov način urejajo izvrševanje trgovskega poklica Dočim je dosedaj veljalo načelo, aa sme vsakdo svobodno izvrševati ta poklic, bo vlada sedaj uvedla razne omejitve Vsakdo, ki se bo odslej hotel baviti s trgovino. bo mora! prositi za posebno dovoljenje. Poleg tega pa bo moral položili kavcijo v znesku 500 do 5000 lir, obstoječo iz obveznic novega liktorskega posojila. Ta do ločba vei.ia tudi za one, ki se že sedaj bavijo s trgovino. Komunistična internacijo-nala in razmere na Balkanu Pred novo komunistično akcijo na Balkanu? Moskva. 10. decembra, p. Na zaključni seji Kominterne je bila v razpravi mednarodna situacija. V imenu izvrševalnega odtvr ra je govoril Kusinen v glavnem o potrebi borbe proti fašizmu. Izjavil je, da za primer lahko služi akcija italijanskih komunistov ob priliki zbiranja prispevkov v podporo ans-ie-ških rudarjev Obširno s«» povorila nato tudi predstavnik Jugoslavije Boštcovič {Filip Fili-povifil in Bolgarske Kolarov. Prvi jc gm-oril 0 razmerah na Poljske«) in zahteva!, ot wolucijouarne borbe, preden se ne zaščitijo njegove vsakdanje potreb". Za mobilizacijo Beljakov je treba izrabiti seljaški tisk in jo treba ustvarjati za to potrebne organe. Bolgar Kolarov je izjavil, da je prišla balkanska buržoazija s politično in finančno pomočjo mednarodnega imperijalizma do neke stabilizacije- Balkan je še vedno vozel v centru evropskih nasprotij. Se vedno obstoja tam nevarnost vojne. Nasprotstva med balkanskimi narodi eo danes ostreiša nego pred svetovno vojno. Vsaka večja evropska država želi izkoristiti Balkan v svoje svrh*._ Francija hoče ustvariti blok vazalnih držav ■>! Belega do Baltskega morja, da bi se ga bali Nemčija in Italija. Francoski -'ntere^i >c križajo z angleškimi, ki se razprostirajo na ves vzhodni del do Sredoaemskesa morja. Balkan je še vedno veliko uklr.dišče smodnika, ki se utegne vsnk trenutek zapaliu ia povzročiti požetek ogromnega požara. Francoski proračun sprejet Pariz, 10. dccembra s. Zbornica je v nočni seji s 410 proti 135 glasovom sprejela celokupen proračun, ki Izkazuje prebitek dohodkov v znesku 464.759 frankov. Znesek, ki bo vplačan kot davek ua tujce, je preračunan na 454 milijonov frankov. \ s!ed nepričakovano hitrega odglasovanja v zbornici ie za soboto sklicana seja min. sveia v Elyseju. Obupne razmere na Kitajskem London, 10 decembra d. Reuter.itv urad objavlja brzojavko iz province Sensi, da rano z dne 20 novembra, ki podrobno opisuje strašne razmere v obleganem mestu Sianfu. Medtem so se čete kantooske vojske umaknile Brzojavka veli, d3 so bile aa obleganja ulice pobit trupel. Eden kitajskih beguncev je povedal Reuterjevermi dopisniku, da so voiaki strašno ropali po mestu ln odvzeli civilistom vse, celo obleko, zla. st! pa vsa živila, k' so jih pri njih našli. 21-vtl sploh ni mogoče kupiti. Dejstvo je, da so javno prodaiaP človeško meso in da so ga ljudje zavživali. Prebivalci so zavživall vse, samo da ne umro lakote. Psov sploh ni več dobiti v mestu. Peking, 10 decembra (be.) Med zastop. nikl severne m južne Kitajske so se začela pogajanja za sklenitev miru Kantonska vlada ie izjavila, da os:anc ob rekj Jangtse iu da nikakor ne misli vpasti v severne pokrajine Pribičevičev zbor na Sušaku odgoden Sužnk, 10. decembrs n- Zt nedeljo na* povedano zborovanje Pnbičeviči je radi Pašičcvc smrti »dgocjcno ua prihodnjo ne* del jo. Nemško-italijanska pogodba London, 10. decembra. (Io.) Glede vesti, da jc bil dovršen v Ženevi tekst nemško* italijanske prijateljske in arbitražne po* godbe, ki bo v kratkem podpisana, izjav* Ijajo v diplomatskih krofiib, da bo ta po* godba sestavljena v duhu locarnskih po* godb in da sc ne razlikuje mnogo od po* godb sklenjenih med Nemčijo, Poljsko, Estonsko in drugimi državami. Politične beležke Zelena zavist klerikalnega Morica eSloveneCD jc po praznikih že večkrat izšel in klerikalnega Morica pri delu ni prav nič motila ccrkvena pobožnost. Ker jc naš list sedaj po prazniku v četrtek zju* traj izšel, pa sc klerikalni Moric otročje zaletava vanj. Ako bi klerikalni Moric v sredo delal, mesto da sc je sprehaja!, pa bi mu ne bilo treba, da ga sedaj tare zele* na zavist. Dr. Krekovi učenci in nasledniki Ceščc ie v življenju tako, da imajo veliki možje pritlikave epigone. Na posebno drastičen način je videu to tragično dejstvo tudi pri naši SLS. Odkar so zapustili SLS dr. Krek, dr. Susteršič, dr. Lampc !u drugi odličnejši njeni voditelji, je ostala SLS radi prltlikavosti novih njenih voditeljev kakor barčica na razburkanem morju, ki jo mečejo valovi se« in tja Nikogar ni v klerikalni stranki ki b; bi! vreden naslednik starih borcev SLS. Ogromna politična dota, ki jo je sedanje vodstvo SLS prejelo od svojih prednikov, bo kmalu zaprav-jena. Glavne ideje, temeljna načc'a nekdanjih vzornikov -- brez katerih bi tudi vzornik: uc postaii vzorniki —- se od sedanje geaie-acijc SLS brez skrupulov zametnjejo. Učenci ia nasledniki dr Kreka pljujejo na njegove ideale. V potrdilo tega si klerikalno časopisje prizadeva, da donese po možnosti vsak dan nov dokaz. Tak dokument jc današnji klerikalizem sani sebi postavil s čiankom »Politična nezrelost« tudi v včerajšnjem »Slovencu«. V času, ko skic-pa klerikalna stranka v Celju in Mariboru kompromise z Nemci proti slovenskim na-cijonatistom, proglaša »Slovencc« za »drug« narode: v naši državi Hrvate in Srbe. Pred leti pa jc SLS izdajala brošure in knjige, v katerih je s citati \i govorov svojih voditeljev ponosno povcarjaia borbo SLS za »zedinjeno jugoslovensko domovino« ter podčrtavala, da smo Slovenci z južnimi brati en narod. Dne 16. januarja 1908n je o tem govoril v deželnem zboru kranjskem tudi dr. Krek ter incd drugim izvaja!: --Glede hrvatskega ali srbskega jezika vemo vsi, da še d&ies Slovenec in Hrvat popolnoma bratski občujeta drag z drugim. Tukaj nc moremo govoriti o več jezikih, o več narodih. En jezik je to in en narod.« Dr. Krekovi učenci in nasledniki se očividno razvijajo nazaj mesto naprej. Ce jirn bo za strankarsko demagogijo potrebno, bodo začeli razvijati tudi še teorijo o kranjskem in štajerskem narodu, kakor s-.j med vojno pisali le o Kranjcih ter hoteli mesto slovenske zastave uvestj zastavo kranjskih deželnih stanov Kakor vedno, so tudi tedaj klerikalce zapeljal! k narodnemu izdajstvu ozir! ni interese Rima Tako bo tudi v bodoče, dokler bo ta stranka obstojala na sramoto in škodo slovenskega ih-roda. Slovenska fronta pod klerikalno kuratelo Včerajšnji «S!ovence» je objavil članek, v katerem piše o pomanjkljivosti slovenske zrelosti za politično samostojnost, ki se kaže zlasti v tem, da slovenske politične stranke vedno pri »drugih narodih* iščejo opore za boj proti svojim slovenskim političnim nasprotnikom. Clankar piše nadalje da manjka odkritega priznanja, da <>nobena stranka ne zastopa cclega naroda -n da se je treb3 znati prostovoljno podrediti v vseh vprašanjih, ki se tičejo usode cele narodne skupine« D.jslej smo bili vajeni, da sc jc klerikalna stranka proglašala v svojem tisku ko: edina zastopnica slovenskega ljudstva, cSlovenec» je istovetil klerikalno stranko s slovenskim narodem, pa je naravnost čudno, odkod ta nenadni preobrat. V nadaljnih izvajanjih nam odkrije to tajnost in pove, da gre za ustvarjanje slovenske tronte, to se pravi, za združitev vseh malih političnih frakcij v Sloveniji pod kuratelo in diktaturo SLS. kajti oblastne volitve so blizu in klerikalci potrebujejo Klasov. Ce opozorimo, da proglaša »Slovenec* za edruge narode* v naši državi Hrvate in Srbe, da pa klerikalna stranka rima prav nobenih pomislekov proti sklepanju kompromisov z Nemci proti slovenskim političnim nasprotnikom, potem si lahko mislimo kako bi Izgledala tista skupna «s!ovensk? fTontas. ki bi jo vodili klerikalci. V ostale-ni nič novega, da klerikalci pred vsak'r volitvami snujejo nove fronte Za občbs" volitve v Ljubljani fronto »delovnega Iju stvai. za volitve v Trgovsko zbornico «i spodarsko fronto* % Nemci, nemškutar velesrbsko NRS in velehrvatsko HSS. 2 oblastne volitve bi lim pa bržčas najbo' prav orišcl htrmbug s ^-slovensko fronto. Kadar ie treba pognati Slovence pod komando krive palice, takrat is klerikalcem vsaka sleparija dobrodošla. DMIES največji in najdivnejši film, kar jih je dosedaj Ljubljana videla! II« UFA-BALKAtl-FILN ATOVA LJUBICA Zadnji film naše Putiice pred odhodom v Ameriko Predstave ob s 4., »/<6., 7,8. in 9. uri. KIHO »LJUBLJANSKI DVOR« Lya de Pntti (Manon Lescaut) in idealno lep; Rus Vladimir Gadarov (de Prieux) Življenje in Nikola P. Pašič se je rodil na dan sv. Nikole 6.-19. decembra 1845. v Za-ječarju kot sin uglednega trgovca. Po dovršenih gimnazijskih študijah v Za-ječarju, Negotinu in Kragujevcu. se je posvetil na beograjski Veliki šoli tehnični vedi ter je 1. 1868. odšel kot državni štipendist v Curih na tamošnjo politehniko, na kateri so takrat študirali mnogi srbski dijaki. Sredi preteklega stoletja je bila Srbija še mala vazalna kneževina, ki ji je vladal knez Aleksander Karagjorgjevič, oče pokojnega kralja Petra. Vladale so v državni upravi povsem patrijarhalič-ne razmere. A dežela je bogatela in zlasti srbska trgovina je postala izhodišče nove socijalne grupacije v seljaškem narodu. Pričel se je ustvarjati nov rod, ki je iskal stikov z zapadom in skušal dobiti vpliva na narodne posle po zgledu zapadne buržoazije. K tej mladi srbski buržoaziji je pripadala tudi hiša Nikole Pašiča, ki je že tedaj uživala velik ugled v svoji okolici, dasi ni spadala med najpremožnejše. Ko je bil knez Mihajlo Obrenovič dne 29. maja 1868. ubit kot vodja osovraženega, absolutističnega režima, je Nikola Pašič kot mlad dijak 22 let baš odhajal v Curih. Takrat se je nahajalo v Švici veliko političnih emigrantov iz vse Evrope in mladi Srbi, ki so tamkaj študirali, so se kmalu navzeli njihovih idej. Pašič se je sprijaznil s slavnim ruskim revolucijonarjem Bakuninom, katerega ideje so dvigale slovansko mladino, zlasti srbsko k boju proti domači reakciji, a ji dale tudi nacijonalno novega po-leta. Nikola Pašič se je vrnil v Srbijo leta 1873. Bil je najprvo v državni službi, odkoder pa so ga kmalu odpustili in postal je občinski inženjer v Požarev-cu. Pridružil se je skupini svobodomiselnih omladincev, ki so pod vodstvom prvega srbskega propovednika socijal-nih reform, Svetozarja Markoviča, leta 1869. v Kragujevcu osnovali list »Javnost*. Po smrti Svetozarja Markoviča je vodstvo mlade radikalne generacije prešlo na Nikolo Pašiča in Pero Velimi-roviča, ki sta bila oba v Švici izšolana inženjerja. Prevzela sta Markovičev list, ki je moral večkrat menjati svoje ime. Imenoval se je »Javnost*, «Glas javnosti*, «Drugi in Tretji glas javnosti*, «Oslobodjenje*. «Novo oslobodienje* in , Kongresni trg 12. 1453 * Volno, bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4. * Tkanina «Eternura» glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. * Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujša-niu in bledoličnosti. bezgavkah in izpuščaju povzroči Franc-Jožeiova grenčica dobro prebavo. Strokovnjaki so ugotovili, da tudi najslabe.išim otrokom Franc-Jožeiova grenčica pomaga. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 63 Gaian*ni mini ■iiiiHiMimimiiinin j &andit Ga^ntii isandit Iz Ljubljane u— Teden dni je že Ljubljana brez tele fonske zveze z Beogradom! Odkar je prošlo soboto neurje potrgalo telefonske žice se očividno nihče ne zmeni, da jih zopet spoji in naša slavna poštna uprava čaka menda, dokler same zopet skupaj ne zra. ste.io. Če samum v pustinji Sahari pretrga telefonske žice, ali pa orkan v oceanu ra bije kabel ne traja popravilo tako dolgo, kakor v tej naši ljubi domovini, kjer se vsaka stvar prepušča ljubemu Bogu in pa času. Kmalu bo tako, da bomo najkrajšo zvez o z Beogradom imeli preko Pariza. Seveda so vse rekriminacijc zaman. V poštnem ministrstvu študirajo sedaj projekt, kar ko bi Jugoslavijo prepletli z najmodernejšimi kabli in je naravno, da nikdo nima časa brigati se za par potrganih žic. Saj imamo tudi v Ljubljani že cele mesece avtomatsko telefonsko centralo, ki radi te. ga ne posluje, ker so slučajno pozabili na potrebne telefonske aparate. Vse skupaj pa se imenuje poštna uprava, ki bo da se ironija privede do kraja — sedaj priključena ministrstvu prometa ... u— Vest o smrti Nifcole Pašiča se je včeraj bliskoma raznesla po Ljubljani. Posebna izdaja «Slov. Naroda« je bila raz-grabljena. Nagla smrt velikega državnika, katerega ime je za večne čase združeno z najsvetlejšimi trenotki borbe za osvobojenje in ujedinjenje našega naroda, je vzbudila v vsej nacijonalni javnosti globok utis in ob krsti enega svojih najzaslužnejših mož žaiu.ie ves narod, brez razlike plemena in strank. je počastila spomin pokojnika z razobešenjem žalne zastave, kateremu vzgledu so siedile tudi mnoge druge narodne hiše v mestu. — Povodom včerajšnje seje oblastnega odbora sNarodne odbrane» se je predsednik dr Kramer v toplih besedah spominja! smrti prezaslužnega državnika, kateremu dolgujejo zlasti narodno obrambne organizacije hvaležen spomin. Oblastni odbor je s posebnim sklepom da! duška svoji žalosti nad smrtjo velikega borca za narodno osvoboditev in uiedinienie. OM M i X OH MIX OM H 8 X ln m ili cene* Zimske suknje in druga oblačila nudi v največji izberi J. MAČEK, LJUBLJANA Aleksandrova cesta številka 12 u— Amundsenov polet na Severni tečaj. Ponovno opozarjamo občinstvo na izredno lep petdejanski film gornjega naslova, ki ga bu predvajala ZKD v Ljubljani v prostorih kina Matice v nedeljo dne 12. t. m. Pred piedva.ianjem filma bo predaval o Amund-senovi ekspediciji ter o njenih pripravah in neustrašenem boju hrabrih polarnih raziskovalcev g. Pavel Kunaver, ter na ta način podal vsem posetnikom nedeljskih predstav pregledno sliko dolgotrajnega boja za dosego najsevernejše točke našega planeta. Nedeljske predstave bodo torej prav posebr no privlačne in pozivamo občinstvo, da si blagovoli vstopnice zasigurati čimpreje v predprodaji. Za mladino iu dijaštvo se vrši posebna šolska predstava že danes v soboto dne 11. t. m. ob 14. uri z vstopnino 2 Din za sedež. V nedeljo dne 12. t. m. pa bosta dve predstavi, in sicer prva ob y.l5, druga ob 10.30 uri dopoldne. Sedeži po 2 iu 4 Din pri blagajni kina Matice. u— Društvo slovenskih književnikov prir redi v torek 14. t. m. ob 8.25 v dvorani Mestnega doma. javno predavanje. Predavatelj J. Vidmar bo razpravljal o sodobnih umetnostnih problemih v smislu naslova, ki se glasi iZagovor umetnosti-:. Dvorana bo zakur.iena u— Ogled muzeja. Danes ob treh popoldne priredi »Muzejsko društvo za Sloveni-jo^ vodstvo po muzejskih zbirkah. Na podlagi eksponatov razpravlja dr. Stanko Vur-nik o zgodovini naše narodne noše. Znižana muzejska vstopnina (2 Din). u— Javno predavanje o problemu razorožitve in o Društvu narodov. Akademski klub za Društvo narodov vabi k slovesnemu pozdravu delegatov za sestanek Univerzitetnega udruženja Srbov, Hrvatov in Slovencev za Ligo narodov, ki se vrši pod častnim predsedstvom prorektorja, univ. prof. g. dr. Leonida Pitamica danes 11. t. m. ob 17.30 v univerzitetni zbornici. Po pozdravu predava publicist g. Stane Melihar o temi ^Problem razorožitve in Društvo narodov*. u— Podelitev koncesije. Mestni magistrat je podelil koncesijo za izvrševanje dimnikarske obrti v Ljubljani Josipu Bevcu dosedanjemu dimnikarskemu poslovodji v Ljubljani. u— Kurz iz alkoholnega vprašanja se bo vršil danes 11. t. m. ob 17. v Akademskem kolegiju (Koiodvorska uiica). Predaval bo br. Cerkver.ik. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so biii prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 sum tatvine, 1 nevarna grožnja, 4 prestopki kaljenja nočnega miru, 2 poškod bi tuje lastnine, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 4 prestopki prekoračenja policijske ure 2 prestopka pasjega kontumaca, 1 prestopek hoje po železnici in 5 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: 2 radi tatvine, 1 radi vlačugarstva in 1 radi prepovedanega pov-ratka. u— Zaljubljenec, ki pobija šipe. Pod oknom stanovanja vdove Pavle Zaje v Cerkveni ulici se je v četrtek ponoči okrog 2. pojavila temna moška senca, kratko nato pa so bile tudi že pobite skoro vse šipe v oknih. Dejanje je zakrivil baje znan trubadur, čegar ljubavnih pesmi pa domača hčer ka ni hotela poslušati. u— Predrzna tatvina na cesti. Marija Marinko iz Vnanjih goric se je v četrtek dopoldne s svojim vozom ustavila na Rimski cesti in skočila v neko hišo po opravku V hiši se ie zamudila le nekaj sekund, a vendar je njeno kratko odsotnost izrabil ; 3 Najboljši uspeh pri včerajšnjih predstavah so dosegli vagabundi v se se je smejalo do solz. Paul Heidemann ie nenadkriljiv, ravno tako Livio Pava-nelli in ostali. — Ker je precej vsiopnic že naprej rezerviranih, si vstopnice prest-rbite pravočasno. — Predstave ob 4. pol 6. pol 8. in 9. uri. Kine Ideal neznan cestni uzmovič. V ugodnem trenot-ku, ko ni bilo nikogar na cesti je skočil k vozi ter ukradel Marinkovi črno ročno torbico z vsebino 120 Din gotovine, par zlatih uhanov in raznimi dokumenti. u— Orkestralni koncert ljublj. Glasbene Matice dne 13. derembra. Rus Stravinskij, iti že dolgo let ne biva v domovini in je ua vzlie vplivom Zapad3 postal samosvoj, j. močno vplival na vse glasbenike Zapada, zlasti francoske iH nemške. Njegova dela so za vse, ki hočejo biti informirani o ciljih nov umetnosti iu za poslušalce, ki hočejo sodi o sodobni glasbeni umetnosti, prav posebm ga pomena. L. 1910. i9 ruski baletni mojster Diagilev z velikanskim uspehom uprizoril v Parizu njegov prvi balet cžiar ptica... Sledila sta baleta vPetruška> (1912) in cPomladna žrtev* (1913). S poslednjim delom se je pravzaprav začel boj za in proti Stravinskemu Enake k cm t ro verze so povzročala nadaljna dela komponista: Kenard (1915), Zgodba vo jaka (1918) Mavra (1921), Svatba (1923), Pul cinella itd. V svojih prvih delih se poslužuje Stravin&kij sredstev Rimskii - Korsakova, Bo-rodina in Musorgskega, ki jih stopnjuje, mehanizira, veže ruski epos z impresionistični mi barvami. Njegova pozitivna sila leži v prvi vrsti v ritmični energiji in v neizčrpn' iznajdljivosti, njegova dela pa vzbujajo nai intenzivnejši interes vse napredno orijenti rane glasbene publike. Vstormire za koncert na katerem se izvaja med drugim Stravinske ga (Žar pticam, se dobe že sedaj v Matični knjigarni- 8003 u— Aleksandrovo v Ljubljani Danes ob osmi uri zvečer priredi društvo »Skrb za mladino« v Kazini originalno zabavo, ki bo po vsem spominjala na poletno živlienie v Aleksandrovem na otoku Krku. Prijatelji aleksandrovske vinske kapljice bodo presenečeni od izvrstne kakovosti letošnjega pridelka. Za prigrizek bo preskrbljeno s slanimi lokardami ter sve že praženimi sardinami. Tudi s pravim pršutom se je društvo preskrbelo. Kdor si želi priietne in res domače zabave, naj r.e zamudi tega večera. — Odbor 155-S u— VIII. elitni medicinski ples se bo vr šil v četrtek, dne 20. januarja 1927. v veliki dvorani hotela »Union». — Odbor. 1551 u— Čajanka starešinske organizacije SJSU Preporoda bo danes dne 11. t. m. v dvorani arene Narodnega doma. Piesni redi se dobe od pol 5. do 6. ure v dvorani. Začetek plesa ob osmih. 1551 u— Priporoča se staro znana delikatesna trgovina Jane, ki se nahaja sedaj v Židovski ulici št. 1, 1555 u— Za Božič, kakor tudi celo leto dobite zaklano in očiščeno perutnino vsake vrste pc najnižjih cenah le v perutninskem zavodu. V. Kmet, Spodnja Šiška, poleg mitnice. Telefon 375. 1559 u— Ljubljanska Edinost ima svojo od-borovo sejo v pondeljek, dne 13. decembra ob S. zvečer v društvenem lokalu Gajeva ulica 2.-I., Navzočnost vseh odbornikov obvezna, ker se bo razpravljalo o sestavi programa. Zdravo! U— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v aprilu 1926 zastavljenih predmetov, v četrtek 16. t. m. ob 15 uri v uradnih prostorih. Čaganka Star org. S. J. S. U. Preporoda danes zvečer ob 8« uri v dvorani Arene Narodnega doma. Iz Maribora a— Ljubljanska opera na gostovanju. Vodstvu mariborskega gledališča je treba prizuati, da se resno trudi, da izpolni vrzel domačega ansambla z odličnimi in prvovrst mmi umetniškimi gostovanji. V četrtek zvečer sta nastopila v operi »Pagliazzi« g. Žaludova in Zdenko Knittl, člana ljubljanske opere. S svojim podajanjem sta žela navdušeno pohvalo hvaležnega občinstva. Kakor je fasemirala g. Žaludova s svojim polno donečim, mogočnim glasom, tako je enako globoko učinkovala in harmonično dopolnila predstavo dramatična igra g. Knittla. Ugajal je seve g. Kr.ittl tudi pevsko. Tudi kapelnika Mitroviča je publika tako burno aklamirala, da je moral priti na oder. Gledališče je bilo dobro zasedeno, lahko pa bi bil poln tudi parter. Zdi se, da so prvi sedeži malo predragi, ker skoro stalno zevajo praznote. Biijeterke pa naj skrbneje zapirajo vrata, posebno pa pri dijaškem stojišču, odkoder vleče do odra. a— Kje bo zborovala oblastna skupščina? Mariborsko javnost naravno močno zanima bodoča oblastna skupščina, ki mora prinesti mariborski stagnaciji, gospodarski in kultur ni, nov razmah, če bodo njeni poslanci res možje na svojem mestu. V kratkem času do zasedanja bo treba rešiti mnogo tehničnih priprav; predvsem bo pripraviti prostore. kjer bo zborvala skupščina. Kakor doznavamo, je v načrtu več prostorov in Maribor ne bo radi tega baš v zadregi, kjer je več primernih zgradb za skupščino in zlasti dvoran za prva zborovanja, dokler si skupščina ne sezida eventueino svoje posebne zgradbe. Oblastna skupščina lahko zboruje v lepi porotni dvorani okrožnega sodišča, kjer so bila tudi med vojno razna uradna zborovanja, nadalje v kazinski dvorani, kjer bi bilo lahko adaptirati tudi stranske prostore za kluoe in eventueino tudi v posvetovalnici magistrata. Nadalje je ponudil v nakup svojo palačo groi Fe- droci v Samostanski ulici, posojilnica pa svoj Narodni dom, ki ima veliko in dve mali dvorani in še nekaj prostorov za klube bi baje lahko izpraznila. Najbrže bo akceptiran ta predlog, ker je Narodni dom najbolj reprezentativen. Posojilnica, ki ima tudi svoje prostore v Narodnem domu, pa bi si v tem slučaju zgradila novo poslopje, ker se s to idejo že itak dalje časa peča. Iz Narodnega doma pa bi se morala v tem slučaju izseliti vsa društva, ki imajo sedaj tam svoje prostore. a— Dva dneva JČ lige. Danes in jutri dopoldne ima mariborska JČ liga celo vrsto svojih lepih prireditev. Danes ob 14 uri ie v Grajskem kinu predvajanje filma o češkoslovaški armadi za vojaštvo, zlasti za gojence podoficirske in djačke šole ter de! oficirskega zbora, ob 16. uri pa za dijake. Zvečer priredi liga v mali dvorani Narodnega doma prijateljski sestanek na čast odhajajočemu odborniku Božidarju B o r k u. Ta večer bo družabni sestanek najodličnej-še mariborske družbe. Kot slavnosten govornik nastopi tudi arh. inž. Jože Jelene. Igra pomnožen češki orkester. V nedeljo dopoldne pa je slavnostna predstava filma čsl. armade v Grajskem kinu za zastopnike oblasti in člane JČ lige. Proračunska seja občinskega sveta mariborskega se prične v pondeljek, 13. t. m. in se bo nadaljevala po potrebi še v torek in sredo prih. tedna. a— Šolski uspehi na mariborskih šolah so ob koncu prvega tromesečja zelo slabi, česar so krive predvsem neurejenosti ob začetku šolskega leta; saj so ponekod že v teh mesecih parkrat menjali učitelje. a— O Mariboru v prevratnih dneh bo predaval pod okriljem Zgodovinskega društva njegov predsednik in član bivšega Narodnega sveta g. dr. Fr. Kovačič v dvorani Študijske knjižnice še tekom decembra. Predavanje, ki je splošno zanimivo, se je že vršilo pred kratkim pri Prosvetni zvezi, a ni bilo dobro obiskano. Prepričani smo, da bo tokrat napolnilo predavalnico do zadnjega kotička; saj o tem zgodovinskem veledogodku tako malo vemo, čeravno smo ga sami doživeli in mogli iz bližine pregledati. Škoda le, da ne more posetiti predavanja glavni faktor tistih dni g. general Maister! a— Zveza kulturnih društev v Mariboru je razdelila referate takole: predavanja predsednik g. Skala, knjižnice gg. dr. Kovačič iu Majenšek, odri in prireditve gg. Robnik in Keižar, pevski iu tamburaškl zbori g. Dommkuš. Sklenjeno je, da se otvorijo nove knjižnice iz darila, ki ga je naklonila ljubljanska Tiskovna zadruga, v Št. Iiju, Sp. Kungoti, Zbelovem pri Poijčanah, Sv. Ani v Slov. goricah in na Remšniku. Vsaka knjižnica dobi takoj 60 knjig, ki pa ostanejo seveda last Zveze kulturnih društev. a_ Dijaška kuhinja v Mariboru daje na teden 409 obedov in 2S5 večerij 82 dijakom, in sicer 29 iz učiteljišča, 34 iz gimnazije, 9 iz realke, 5 iz vinar, šole in 3 iz trgov, akademije. 7 dijakinjam daje denarne podpore, in sicer 3 iz trgovske akademije, 2 iz gimnazije 1 iz drž. žen. učiteljišča ijj 1 iz učiteljišča šol. sester. Mesečni izdatki znašajo približno 14.000 Din, k' iih ie težko nabrati v današnjih težkih časih. Naj se rr.ladinoljubi spomnijo društva ob vsaki priliki! a— Za 24.600 Din nogavic. V Mariboru so včeraj izsledili večjo tatvino nogavic, ukradenih pri zagrebškem veletrgovcu Cezarju Gaonu. Izginilo mu jih je za nič manj kot 24.000 Dm. Včeraj se je mariborski policiji posrečilo najti nekaj te zaloge v neki mariborski trgovini. Več.ii del nogavic jja je bilo razpečanih po Hrvatskem. Tudi trgovcema, ki sta jih razpečavala, so baje na sledu. Iz Celja e— Smrt Nlkole Pašiča. Vest o nepričakovani smrti bivšega min. predsednika in velikega jugoslovenskega politika g. Nikole Pašiča se je razširna po Celju že v dopoldanskih urah. Das je bil mož že visoke starosti, je kljub temu nenadna smrt globoko učinkovala ter je zbudila v vseh narodnih krogih splošno žalost. Raz mestnega magistrata visi v znak žalovanja celjskega prebivalstva črna zastava. Istočasno z novico o Pašičevi smrn so se začele tudi širiti vesti o novi koncentracijski vladi, ki so se pa zkazale kmalu kot neresnične. e— Smrtna kosa. V Šmarju pri Jelšah je umrl dne 8. t m. posestnik g. L Viča r, oče g. okrajnega sodnika g. Leopolda Vi-čarja v Celju. Dne 9. t. m. je umrl v javni bolnici v Celju g. Leo Jerše, postajena-čebiik v Šmarju pr: Jelšah. Bil je star 36 let in vedno izrazito naroden mož. Obema pokojnikoma trajen spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje! e— Sokoli (ce) - smučarji! Vabimo vse na današnji sestanek ob 7. zvečer v rdečo sobo Narodnega doma radi dogovora o nabavi smuške opreme. e— Gledališka predstava v veliki dvorani Narodnega doma. Narodna čitalnica v Celju prired: v nedeljo, dne 12. t. m. ob 16. uri kot popoldansko ljudsko predstavo burko »Stari grehi«, ki jo je napisal dr. štoblja ter prevede na slovenščino g. Go-vekar. Čisti dnbiček je namenjen za spo-polnitev javne knjižnice celjske Čitalnice. — Oficirski plen. Oficirski kor celjske gamizije (aktivni in rezervni) priredi, kakor vsako leto tudi letos v proslavo rojstnega dne Nj Veličanstva kralja Aleksandra dne 17 decembra 1926 ob 20. uri sve- čano zabavo s plesom v vseli piostoris Celjskega doma Sodeluje vojaška godba pod osebnimi vodstvom g dr Čerina. Posebna vabila se bodo razpošiljala ter se naj smatrajo kot vstopnica. Obleka praznična Ako bi kdo pomotoma ne dobil vabila, naj se obrne na Oiicirski dom v vojašnici kjalja Petra e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V po-nedejjeki. dne 13. t m. bu g. vladni svetnik Lilek nadaljeval svoje predavanje o ttenri-ju Fo?du. Predaval bo o Fordovih obrtnih Šolah, o njegovem hospitalu, niegovepi domu tn njegovi šoli za bolniške postr;cžnice. Predstvatelj bo razpravljal še tudi a. raznih drugjji velezanimrvih vprašanjih iz Fordovega življenja in delovanja e>— Celjska porota. V ponedeljek, dne 13. t. m. se prične pred celjskim okrjožnim sodiščem zimsko zasedanje celjskje porote. Razprava se bo vršila o sledečjji slučajih: V ponedeljek: Kraišek Franc in Pižeta Jurij, uboj; v torek Mlakar Franc vop; Kance-Ijak Štefanija detomor in Pšefaičnik Ivan, Pšeničnik Anton in Potočnik Matilda požig; v sredo Romih Martin umora četrtek Janez Godljak posilstvo, Jovanič, Gjuro in Bu-garski Konstantin tatvina ter Travner Alojzij rop; v soboto Podgoršek Josip, Hudina Anton et sonsortes umor. e— Dijaški kuhinji v Cefcju ie daroval učiteljski zbor dekliške osnovne šole v Celju namesto cvetja na grob pokojne ge. Trdinove v Ljubljani matere -sotovarišice gdč. Frančiške Trdinnve, 100 r>in. e— Mestno gleda'išče. V torek, dne 14. t. m. gostuje v Celju Indijanska drama s Galsworthyjevo igro v treh dejanjih »Joy«, Začetek točno ob osmih. c— Kino v Celju. Me&tni kino Ima danes in jutri v nedeljo na programu dunajski film »Dunajsk" pešpolk g t. 4« (Regiment p? cesti gre) Je to film i)oln veselja in zabave. V ponedeljek, torgk iu sredo pa nam nudi zanimiv posnete^ po Jamovi operteti »Gozdarjeva hči«. — Kino Gaber je pj|ed-vaja zelo lepo delo ^Nevarna kri«. Od ponedeljka naprej pa posaetek Puccinfeve opere »La Boheme« • Kakor ie videti, je nastopila v Celju zjipet doba lepili i tirno v. Iz fCrania r— Raz mestne hiše je bila včeraj opol* dne razobešena črna zastava v znap poča* ščenja smrti g. Kikole Pašiča. katerega je kranjski občinski svet skupno s tedanjim predsednikom ustavodajne skupščine dr. Ribarjein imenoval ob priliki sprejetja Vi« dovdanske usta-sc za častnega meščana kranjske mestne^ občine. r— Nedeljska predstava. Jut«? dne 10. t m. ob 16. uri ponovi v Narodfcnem domu Oder Narodne Čitalnice Cankarjevo d ras mo «Hlapci». r— Brezstidfna gonja proti Narodnemu domu. Kako nizko so padli klerikalci v svojem sovraštvu do Narodnega doma v Kranju in v bojkotiranju prireditev, ki se vršijo v ujerr^. „lasti proti gledališkim pTed stavam, nam služi kot ekjfatanten dokaz sledeči dogpdek: Ob pijjliki predstave »Vdove Ro?2mke» pretekli!? sredo, katero je pose t i k) izredno lepo število okoliškega prebivalstva, se je pred blagajno ustavil neki kmečki fant ter okloval. Končno se jc opogumil, «£eš pa naj me vržejo ven iz Narodnega doma, pa grern kljub temu igro gledat». Tq jasno osvežuje duh in način gonjg, ki ja uprizarjano klerikalci proti kulturnim prireditvam v Narodnem domu. \ .no, da jim jc krasni, uspevanje našega odra trn v peti in da jfh porast zanimanja s strani c':oliškega prebivalstva za delo* vanje odra najbolj bctfi. r— Zločinski napad na trgovino. Včeraj okrog pol 4. ure zjutraj so neznani zlikov* načrt žrebanja dobitkov srečk državne razredne loterije 13. kola. I. razred. ŽREBANJE I I. januarja 19?7. Največji dobitek v najsrečnejšem slučaju DIN 560.000. 2500 iji p?; 200.000 80 000 60.000 40.000 30 0t 0 20.000 10.000 premi]? pa premij: po 8 000 3.000 500 200 400.000 160.000 120.000 80.000 60 000 40 000 40 000 48 000 30 000 35 000 480.000 Dinarjev 1,493.000 Srečke za L-jubljatio in ostalo Slovenijo se morejo naročiti pri: Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 19 ali pa v oglasnem oddelku »JUTRA« v Prešernovi ulici. ci hoteli na nenavaden način uničiti trgo* vino z inventarjem g. Josipa Oblaka v Tr? bojah pri Krgnju. Skozi okno so vrgli več* jo količino raznih eksplozivnih snovi v tr? govinski lokal, ki je bil takoj poln uniču* jočega dima in smrada. K sreč! se ogenj ni mogel razviti, sicer bi uničil trgovino. Trgovec Oblak ima kljub temu p-reeejšnjo škodo ter je zadevo naznanil oblastvu r—- Krasno vreme je te dni nastopilo na Gorenjskem Solnčai dnevi vabijo izletni* ke v planine in na izletne točke, kar je redka prilika. Iz Trbovelj t— Hud volilni boj. Za 37. delegatov in namestnikov IL rudarske skupine se vrši hud volilni boj. Povsod na vidnih mestih so nalepljeni plakati, a po hišah in jamah se raačM'1'' letaki. Dosedaj so vložene sledečes liste: Rudarsko*strokovnega zdru* ženja, lista združenih komunistov, Berno* tcvcev in Korunovcev, klerikalna lista in lista soci i a 1 d emo k r a to v in komunistov. Vo? Iitve se bodo vršile jutri v čakalnici za* padnega okrožja. t— Neobiskani tržni dne\>i. Tržni dnevi ob sredah, ki so bili nanovo vpeljani pri Birtiču v Hrastniku, so se izkazali kot ne* vzdržljivi, ker ne prihajajo več ne proda« jalci in ne kupci. Kakor je videti, se bodo vzdržali samo tržni dnevi pri steklarni, kjer je vedno dovolj prometa. ' t— Proglasitev mrtvim. Uvedeno je po* stopanje za proglasitev mrtvim Jaroslava Zatka. rudarja v Trbovljah. Imenovani je odrinil 1. 1914. z bivšim tirolskim poljskim bataljonom v Galicijo, kjer je prišel v ru* sko ujetništvo. Kdor kaj ve o njem, se naj javi pri pristojnem sodišču, ker se ga bo 1 junija 1927 proglasilo za mrtvega. t_ Nalezljive bolezni zatrte Ker se ni* so pojavili v področju trboveljske občine nobeni novi slučaji škrlatinke in drugih nalezljivih bolezni, je smatrati, da so v kali zatrte Ta fakt je pripisovati tako okrajnemu glavarstvu kot nadzorstveni oblasti kakor tudi občini. t— Zaplenjeno orožje Več ljudem iz Hrastnika je bilo zaplenjeno raznovrstno orožje, ker niso imeli zanj orožnih listov ali pa so orožje skrivali t-r- Brzovlaki v Trbovljah Občina se je obrnila pred enim letom na Direkcijo dr* žavn;h železnic radi ustavitve brzovlakov v Trbovljah Svojo prošnjo je motivirala z velikim prometom in z važnostjo industrij* skega centra Na 'o prošnjo pa ni prejela nobenega odgovora Razmere so se od ta* krat spremenile v toliko, da je sedaj še večja potreba in še več tehtnejših razlo* gov, da se prično brzovlaki ustavljati tudi pri nas. S tem se ne bo storila nobena kon= cesija, ker so se že pred vojno in v vojni ustavljali v Trbovljah brzovlaki Kakor čujemo, bo občina vnovič urgirala svojo prošnjo. Iz Ptuja j— Ce rele frsncais priredi danes, dne 11. decembra točno ob pol 6 uri velezani* mivo predavanje s skioptičnimi slikami o t.fužni Franciji in njenih zanimivostih«. Predaval bo g prof Martel iz Ljubljane v ptujskem mestnem gledališču. K obilni ude ležbj vabi odbor najvljudneje. 'opisi VIČ- V nedeljo, dne 12. t. m. priredi Na-rodno-strokevna zveza Vič-Glince-Rožna dolina v vseh prostorih gostilne »Amerika« zabaven večer v prid brezposelnim in bolnim tovarišem. Ker je čisti dobiček namenjen brezposelnim, pričakujemo od narodnemu delavstvu naklonjenega občinstva velik obisk. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo Sodeluje god-beno društvo »Gradašeita«. Pričetek ob 16. uri. — Narodno-strokovna zve^a Vič-Glineer Rožna dolina je dobila in si nabavila lepo število knjig in bo v najkrajšem času otvo-rila knjižnico. Upamo, da bo delavstvo posegalo po knjigah, kajti le s kulturnim delom pospešujemo naše cilje Opozarjamo nadalje tudi, da bo Nar. strok, zveza pričela s pomočjo ZKD v Ljubljani s predavanji. Upamo, da iih bo delavstvo posečalo v obilni meri. ZAGORJE OB SAVI. Krajevna organizacija samostojne demokratske stranke ima danes, dne 11. t. m. ob 19. uri v gostilni g-Polca v Toplicah sestanek — strankin dan. Predaval bo delegat iz Ljubljane g. Ante Beg, razpravljalo se bu tudi o lokalnih razmerah im potrebah. Somišljeniki, prijatelji in drugi, pridite! RADOVLJICA. Sokolsko gledališče proslavi v nedeljo, dne 12. t. m. 1701etnico rojstva prvega slovenskega dramatika Antona Linharta, ki je bil rojen v Radovljici. Vprizori se njegova komedija »Veseli dan ali Matiček se ženi«, ki je že pred tremi leti večkrat napolnila našo dvorano Pred igro to kratko predavanje o Linhartu in njegovi dobi. Začetek ob 15.30, konec zanesljivo ob 19. uri. Občinstvo nujno prosimo, naj prihaja točno da ne bo treba radi navala pri blagajni čakati s pričetkom hi da bo mogoče pravočasno končati. Igra se ponovi v nedeljo, dne 19. t. m., ravno tako popoldne. Vremensko poročilo Meteorološki tavm tiuDUoi 10 dece nuna 1926 Viš^s Darom--'™ <0fi- Kra. Cas Id.-Tjn. Temoei, i ostali pa so dobili le radi tatvine po 2 meseca zapora. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (10. I. 111.1. Pšenica: baška, 75—76 k.?, '2 odstotka, 5 vagonov 287.50 — '290; baška, ladja Tisa, 76 kg, 3 vagoni 292.50. T u r š 5 i c a: srbi lanska, "žolta, februar, 1 vagon 145; banatskr., sušena, 9 vagonov 140 — 142; baška, kvaliteta garantirana, nova, 5 vagonov 132.50 do 134.30; sremska, nova, 5 vagonov 135; srem-ska, januar, 2 vagona 145; sremska. marec, 5 vaeonov 152.50; sremska, april, 5 vagonov 157.50; banatoka, februar - marc - april, 8 vagonov 150. Moka: banatska. «.0gg», 1 vagon 450; baška, «5», 1 vagon 355. Otrobi: baški, v jutastih vrečah, 2 vagona 113. Tendenca nespremenjena. Svinjski sejem v Mariboru (10. t. m.). Do-gon 148 svinj. Povprečne cene so bile naslednje: prasči 5—6 tednov stari 100 — 140, 7 _ 9 tednov 125 — 140, 3 — 4 mesece 175 do 200. 5 — 7 mesecev stari 300 — 400, 8 do 10 mesecev 500 — 600. 1 leto si ar i 700 do 1000 Din komad. Kg žive teže 10.50 — 12, kg mrtve teže 14 — 16 Din. Prodanih je bilo 75 komadov. Dunajska borza za kmetijske produkte (9. t. m.). Iz Amerike so prišla poročila o nekoliko slabših tečajih. Na Dunaju je bila slabi kupčija, kar je običajno po praznikih. Za pšenico je bilo prav neznatno zanimanje. Uradne notice sn ostale nespremenjene. Dunajski živinski sejem (9. t. m.). G o -veda: Dosron 355 komadov. Cene. ki so ostale nespremenjene, so bile za kg žive teže naslednje: voli 1 — 1.70. biki 0.95 — 1.40, krave 0.95 — 1.35, slaba živina 0.60 _ 0.90 šilinga. — Svinje: Dogon 2338 komadov. Cene za 5 do 10 grošev pri kg nižje kakor na glavnem sejmu v torek. Za kg žive teže notirajo: mesne svinje 1.75 — 2-30, debele 1.75 — 2 šilinga. = Vprašanje revizije trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo. Kakor je znano, zahtevajo avstrijski a grami krogi zvišanje žitnih uvoznih carin, katero bi prizadelo zlasti .Jugoslavijo iu Madžarsko. Kakor poroča dunajska cBorse>, o možnosti oziralo na obojestranske upravičene želje. = Priglasitev zasebnih žrebcev k liceni-i- ranju. Veliki župan mariborske oblasti razglaša: Na podstavi zakonitih predpisov o ii-ceiranju žrebcev se razglaša, da morajo lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemenilni dobi spuščali svoje žrebce za ple-menitev tujih kobil, priiaviti te žrebce najpozneje do 1. januarja 1927 pri onem srez-kem poglavarju, v čigar okolišu je žrebec postavljen. Pri zglasitvi žrebca, ki se izvrši pismeno ali ustno, se mora obenem naznaniji: a) ime. priimek, bivališče in občina žrebče-vega lastnika; b) pasma iu rod, starost in barva kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opozarjamo, da se sa žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrviie žrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustilo zr spuščenje. Svoječasno bo razglasili državna žrebčania, kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licence). Pripominjam, da je razpisani rok i. januarja 1927 skrajni rok; na pozneje došle prijave se ne bo moglo ozirati. = Povečanje obtoka novčaiiic v zadnjem tednu novembra t. 1. Po izkazu Narodne banke SHS se je obtok novčanic povečal v zadnjem tednu novembra 1926 za okrog 124 milijonov na 5895.51 milijona dinarjev. Kovinska podloga se je v istem času znižala za 2.61 milijona na 463.82 milijona dinarjev v zlatu in neznane vrednosti. Istofako so padla posojila, in sicer za 27.79 milijona na 1433.38 milijona dinarjev. Druge važnejše postavke brez znatnejših sprememb. = Spremembe v upravnem svetu Central-noevropske deželne banke. Z Dunaja poroča- arstvo jo: Te dni je bila v Parizu seja upravnega sveta Cenlralnoevropske deželne banke, ili kateri se je dalo obveščenje, da sta gg. Rot-Kt in Kratiš odložila mesti upravnih svetnikov. Obenem sta bila izvoljena v upravni svet g. Freund ter namesto umrlega Jeana Chrissovelonija gosp. Demeier Chrissoveloni. — -Število protestiranih menic v Sarajeva znaša od začetka t. 1. doslej 7227. To je toliko kakor po ena menica na vsakih 10 prebivalcev, kar je dovolj jasen znak, v kakšni gospodarski krizi je Sarajevo. -- Prisilna poravnava. Kcnkurz, razglašen o imovini Angele Lorberjeve, trgovke"v Lokah pri Trbovljah, je odpravljen, ker se ja dosegla prisilna poravnava. ^ Pomanjkanje vagonov na ozkotirnih železnicah v Bosni. Iz Sarajeva poročajo, da vlada na tamošnjih ozkotirnih progah velika pomanjkanje vagonov. Vagoni, ki se od-premljajo v Srbijo, se od tam sploh več ne vrnejo. Vsi zadevni protesti in koraki so »stali brezuspešni. Nazadnje je sarajevska železniška direkcija odposlala tri lokomotive v Srbijo, da privedejo nazaj vse tovorne vagone, ki pripadajo sarajevski železniški direkciji. Borze 10. decembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanj:;, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 77 — 80, Vojna škoda 338 — 345, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 140 — 0, Merkantilna 95 — 0, Praštediona S80 — 0, Kreditni zavod 170 — 180, Strojno 90 — 0, Trbovlje 310 _ 0, Vevče 110 — 0, Slavbna 55 — 65, šešir 104 _ 0. Blage: Zaključek: trami merkantil. 5/6, od 4—8 m z 10 odstotki, 4 m., fco vagon meja, 2 vagona 280 — 290 (280). Povprašuje se po kostanjevem lesu za taniu, hmeljarkah (ponuja se 5 Din za komad), hrastovih železniških pragovih. testonih in lanenem semenu. Ponudbe v žitu. turščici, ajdi, otrobih in fižolu. ZAGKEB. Od bančnih vrednot je čvrstejša Jugo ob zaključku po 98. Ostale vrednote so zabeležile majhno zanimanje. Vojna škoda je čvrsta in stabilna. Promptna se je iskala po 344.5, a blaga ni bilo izpod 345. V kasi je bil en zaključek po 345. Termini brez prometa. — Na deviznem tržišču ni bilo posebnih sprememb. Le deviza na Pariz jo zaradi padca v Curihu popustila tudi v Zagrebu in se trgovala po 224.5 — 225. Skupni devizni promet je znašal 12 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2278.5 — 2284.5, Dunaj izplačilo 798.5 — 801.5. Berlin izplačilo 1347.15 do 1350.15, Italija izplačilo 245.25 — 247.25, London izplačilo 274.628 — 275.428, New York kabel 56.75 — 56.95. ček 56.556 do 56.756, Pariz izplačilo 223.74 — 225.74, Praga izplačilo 167.8 — 168.6, Švica izplačilo 1093.75 — 1096.75; valute: lire 241—243; efekti: bančni: Eskomptna 100 — 100.5, Poljo 14 -- 14.25. Hipo 56 — 0, Jugo 98 do 99, Praštediona 887.5 - 892.25. Ljubljanska kreditna 140 _ 0. Narodna 4250 — 0; industrijski: Slavonija 32 25 — 32.75, Trbovlje 325 — 335. Vevče 110 — 0, Šečerana Osijek 430 — 450. Našička 1330 _ 1350: državni: investicijsko 79 — 79.5, agrarne 46.5 — 47.25, Vojna škoda, promptna 344.5 — 345, kasa 344 do 346. za december 345.5 — 346. BEOGRAD. Devize Dunaj 799—799.25, Berlin 1348 — 1349. Bukarešta 28 — 28.5, Italija 247 _ 248, London 275 2 — 275 25, Ne\v Vork 56.67 _ 56.68. Pariz 225 — 226, Praga 168.15 — 168.2. Švica 1095 — 1095.5. CURIH. Beograd 9.125, Berlin 123.0375, Ne\v York 517.375, London 25.09, Pariz 20.275 Milan 22.45. Praga 15.35. Budimpešta 0.007250 Bukarešta 2.55, Sofija 3.7375, Dunaj 73, Varšava 57.50. TRST. Devize: Beograd 40.25 — 41.25, Dunaj 320 — H35, Praga 6R — 68.75, Pariz 90 — 91, London lil — 111.75. New Vork 22X0 _ 23.10. Curih 440 — 450, Budimpešta 0.0315 _ 0.0-330, Bukarešta 11 _ 12; valute: dinarji 40 — 41. dolarji 22.60 — 23. DUNAJ. Devize: Beograd 12.48—12 52, Berlin 168.27 — 168.77, Budimpešta 99.28 do 99.38. Bukarešta 3.2075 — 3.5075. Lond,« 34.3250 — 34 4250. Milan 30.70 — 30.80 New Vork 707.65 — 710.15. Pariz 27.77 — 27.87, Praga 20.9575 — 21.0375. Sofiia 5.10 — 5.14, Varšava 7S.50 — 7S90. Curih T 36.79—137.29; valute: dinarji 12 44 _ 12.50. dolarji 70G do 710. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.25, v Berlinu 7.397, v Londonu (povprečno popoldne) 275, v New Yorku (9. t. m.) 1.76 in tri čefrtinke. Iz življenja in sveta ocoooccgicax>cricr>oo^ Solnčne pege in cikloni Astronom Nordmann pravi, da obstofl med sohičnimi pegami in cikloni, ki so poslednje čase tako pogosti, vzročna zveza. Poslednje čase je zdivjalo na našo nesrečno zemljo nešteto neviht in ciklonov. Političnih in socijalnih skoro nič manj kakor atmosferskih. Za one naj se brigajo politiki, meni šegavo Nordmann, ki razpravlja v pariškem Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Mariborsko gledališče. Sobota, 11.: »Danes bomo tiči». A. Zniža« ne cene. Nedelja, 12.: ob 15.: *Pepelka». Otroška predstava. Ob 20.: »Veseli kmetic*. Pondeljek, 14.: Zaprto. Šentjakobski gledališki oder. Sobota, 11. ob 20.: « Vozel*. Nedelja, 12.: ob 20.: «Vozel». Tri ljudske gledališke predstave v Ljnb-Ijani po znižanih cenah bodo v nedeljo, dne 12. t. m. v našem Narodnem gledališču. Drama uprizori ob 8. popoldne Schillerjevo dramo buško. Špikom, otroci in vso triglavsko družino Etre osvobodit Sestrico in Kraljico sinjega morja. Z Babu^ke pade siromašno ogrinjalo in pred nami stoji — mogočna Rusija. S slavospevom Triglava, ki slavi solnce in svobodo, se med potrkavanjem zvonov in veselo godbo konča bajka. Premijera izvirne pravljične bajke Danes, v soboto je v ljubljanski drami premijera Pavel Golieve pravljične bajke »Triglavska bajka« Idejno vsebino te izvirne igre, ki bo privlačna tako za odrasle kakor za mladino, smo že priobčili. V bajki nastopajo sledeče osebe: očak Triglav — g. Levar. Babuška — ga. Medvedova. Bratec — ga Šaričeva. Sestrica _ gdč Juvanova. Konte Monte — g. Rogoz. Vila Zla — ga Nablocka, Špik — g. Cesar, oče Sever — g. Medven, NasiMk — g. Osipovič. čarodej Cerin — g. Jan, Vila Jasna — gdč. Mira Danilova, Strina Rjavina — gdč. Ježkova. Poleg tega nastopijo še: Kraljica sinjega morja, beli, črni, žolti in rdeči otroci, prodajalci na Kongresnem trgu, Triglavski možički in prebivalci svobodnih hramov. Premijera te velezanimive in aktualne izvirne bajke bo v soboto, dne 11. t. m. ob 8. zv. Predstava je izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Ce-ne običajne dramske. Pri predstavi sodelu;eta tudi baletni zbor in orkester dravske divi-ziiske godbe. Pri sobotni premijeri cTriglavska bajka.-, kalere avtor je direktor naše drame gosp. Pavel Golia. bo tudi na slovenskem odru izražen protest proti nasilju in krivicam, ki jih trpijo naši neodrešeni bratje. Predstavniki nasilja v tej pravljični igri so: Konte Monte (g. Rogoz). Vila Zla (ga. Nabloka) in Nasil-nik (g. Osipovič). Blagega očaka Triglava, ki vodi pohod zastopnikov vseh narodov in ras, ogorčenih nad krivicami in nasiljem, na obale sinjega morja. igra g. Levar. Priganja-na otroka igrata gg. Šaričeva in Vida, strino Rjavino gdč. Ježkova. Šoika g. Cesar. Babu-ško ga. Medvedova, očeta Severja g. Medven. čarodeja Čeri na g. Jan. šeg.-.vega prodajalca na božičnem sejmu g. Lipah, moža z medvedom g. Sancin: nadalje sodelujejo: ga. Juvanova. sdč. Mira Danilova, gdč. Debelja-kova. gg. Smerkolj. Žagar, Delak in drugi. Nastopi tudi baletni zbor, ki predstavlja bratstvo otrok vseh ras. Igro spremljata mestoma godba in petje. Nedelja \ ljubljanskem Narodnem gledališču. V nedeljo 12. I. m. ob 3. popoldne se poje v operi kot ljudska predstava pri znižanih cenah prekrasna D' Albertova opera »Mrtve oči<, katere snov je zajeta iz sveto- i. Glavne vloge so v rokah ge. Čalete, ge. Thierryjeve in ge. Ribičeve ter gg. Holodkova in Kovača. Na to opero, ki se odlikuje po izredno učinkoviti in dramatični glasbi, opozarjamo zlasti naše zveste izvenljubljanske posetnike nedeljskih popoldanskih predstav. Cene so izdatno znižane. Začetek ob 15., konec po 17. Drama igra isto popoldne ob 15. uri Schillerjevo dramo tKovaratvo in ljubezen«, ki je polna lepih in pretresljivih prizorov. Ulogo Luize igra to pot gdč. Juvanova. lady Milfoirdovo pa gdč. M. Danilova. — Zvečer ob pol osmih se poje v operi Straussova opereta »Terezina« prvič kot ljudska predstava po znižanih cenah. Cene za te pr«dsta7e so znižane. pri Šentjakobčanih>. Nocoj, v soboto, in jutri, v nedeljo, igrajo Šentjakobčani izborno P. Petrovičevo komedijo v treh dejanjih ;VozeU. Sodelujejo gg. Držaj, Košak M.. Gnidovec ter dame Varkovska. Mihaelova in špendetova. Začetek obakrat ob 8. zvečer. — Predprodaja vstopnic v kavarni Zalaznik na Starem trgu. Mariborsko gledališče upriaori danes, v soboto veseloigro 9 petjem klopi!i furlanski tržaški sodni okraj z do!j=> nim Krasom ter sežanskim iti postojnskim političnim okrajem, ostali slovenski del dc» žele pa Vidmu. V Gorici jc ostala edino Jc podprefektura, nekako srezko poglavar* stvo, ki pa je bila v vsem odvisna od vi* domskega prefekta. Tolmin in Idrija sta bila v tem pogledu popolnoma enaka bi v* Šemu deželnemu glavnemu mestu Znano jc in tudi vi tam onstran meje sc boste še spominjali, kake gorostasnosti so prihajale iz Vidma, ko je prefcktoval tam* kai gospod Pisenti. Spominjate sc gotovo št odloka, ki jc odrejal dvojezičnost slo* Kaj venskih listov. In potem tiste triumfalne vožnje prefekta Pisen ti j a po deželi, kjer so mu njegovi priganjači, razni I3ande!jni in Petmeli, gonili ljudstvo na poklon ka* kor čredo ovac in so morale slovenske ob* čine žrtvovati težke denarcc za take spre* jetne. Tedij sc jc tudi pričelo sistematično zotiranjc narodnih kulturnih društev in vobče vsega narodnega življenja med !jud* stvora ter dosledno preganjanje vseh le količkaj sc iz splošnosti dvigajočih naših narodnih ljudi. Prihajalo je celo do dejan* skih napauov in pobojev in bilo sc jc bati, da se vsak čas ponove aH tu ali tam oni strahoviti krnski dogodki. Vse to je princ* slo s seboj prefektovanie gospoda Pisen* tija v Vidmu in zato ni čudno. c'a naše iji-dstvo šc danes, skoraj po štirih letih iz* govarja to ime z onim grenkim prizvokom. Popolno ukinjenje goriške deželne avto* roniijc in premestitev politične oblasti iz Gorice v Videm pa sta imela še druge tež* ke posledice za naše ljudstvo. Za vsako najmanjšo stvarco je treba k prefekturi ia človek, ki je moral iz Idrije, iz Bovca, vobče iz vseh gornjih krajev v Videm, mo* ral jc žrtvovati za vsako tako pot nič manj kot tri dni in celo Vipavci so za vsak tak opravek v Vidmu porabili po dva dneva. Poleg velike izgube časa veliki gmotni iz* datki. ki jih je -naš kmet v sedanjih tež* kih časih silno težko občutil in Se tembolj, ker so Videmčanjc imenitno znali izkori* .šč-ati naše ljudi posebno če niso znali do* bro italijanskega ali pa vsaj furlanskega jezika. Najhujši udarec pa jc priklopitev Gori* Skc Ic videmski provinciji zadala mestu Gorici. Z. uradi sc jc premestilo v Videm tudi uradništvo in vsa tista masa ljud« ^tva. ki jc prej prihajala dan za dnem v Gorico po svoj:h opravkih v uradih, jc nio* ra.la mimo Goricc v Videm, kjer sc je ob takih prilikah tudi oskrbljevala z vsemi ti* stimi potrebščinami, ki jih je drugače na* Karljala v Gorici Trgovina in obrt sta za* čela zastajati, prodajalnice so se praznile, irivlieaje v mestu je jelo pešati, prejšnjemu blagostanju je sledilo skromno životarje* ne in celo revščina. Mestu je pretij popoln gospodarski polom in dan za ucetn so ro* male v R:rn vedno nujnejše prošnje, naj viada vendar ne dopusti, da bi popolnoma propadlo mesto, ki je tako slavno in sveto v zgodovini nove Italije. Tem prošnjam, temu moledovanju pa so sc pridruževali šc <'rugi usodni glasovi, ki so govorili narav* r.ost o nevarnosti, da Gorica izgublja svoj italijanski nacijonalni značaj, da jc popo!* roma odvisna od slovenske okolice, ki s svojim vplivom čim dalje bolj prodira v mesto, katero sc v svoji gospodarski od* visnosti nikakor nc more upirati temu po* gubnetnu prodiranju. »Gorica se poslovc* tija!.. so kričali italijanski listi, in ta krik se je menda bolj cul v Rimu kot pa klic Goricc same po ukrepih na zboljšanje nje* nega gospodarskega položaja. Snoči pa je bilo kar hipoma konec vse tc žalost; in nesreče. »Samostojna provin* cija s pretek turo v Gorici!® — Ta vest jc šla kakor ogenj po vsem mestu in zazdelo sc jc .kakor bi se bil najživahncjši dan sejma sv. Andreja razširil na vse mesto. Vse ljudstvo na ulici, hiše v zastavah, god* ba, sprevodi, vzklikati jc in petje. <*Samo* stojna provincija, prefektura v Gorici!)* LjuJje so skoraj ponoreli od veselja in na* vdušenja. Kikor je biio sklenjeno v včerajšnji seji ministrskega sveta v Rimu, se ustanavlja poieg drugih tudi nova goriška provincija s seceženi pretekture v Gorici. Nova pro* vrncija ima razmeroma zelo majhno področ je Obsega namreč sedanje goriško okrož* jc brez furlanske občine Chiopris*Visconc iri pa tolminsko okrožje in sega torej^oc Bovca in Kobarida do Idrije, Vipave. Gra* diske in Krmina. Od nekdaj avstrijskega ozemlja pripada videmski provinciji samo Kanalska dolina na Koroškem, od Vrat oziroma Trbiža do Pontablja. Kaj je bilo pravzaprav povod, da je vk* da gospoda Mussolinija ustanovila to no* vo piovincijo, ni težko uganiti. Po novem zakonu za zaščito države in ravno tako novem zakonu o javni varnosti hoče vk* da na vsak način kar najbolje zavarovati državno mejo. Meja pa se ji ne zdi dovoli zavarovana vse dotlej, dokler živi ob njej prebivalstvo, ki ni do mozga prežeto z i ta* f;lanskim nacijonalni®, državnim duhom, kar se, kakor mislijo v Rimu. še nikakor ne more trditi o slovenskem prebivalstvu ob jugoslovenski meji. Treba je toTej po* fkrbeti za to da se to prebivalstvo čim prej asimTira. kar pa je mogoče doseči edinole s tem, da se da državnim oblastim mož« itost, da stopijo v kar najožji stik s prebi* »alstvorn. To pa ie precej težavno, če so upravne edinice preobilne, kakor je bila tfa s ti vdemska provincija, ki je štela do 1,800.000 prebivalcev mešane narodnosti, kar zopet zahteva različno postopanje in delitev moči Čim manjša pa je upravna etlmica. provincija. tem Iažie vrši državna oblast svoje nadzorstvo nad prebivalstvom, ln ie je prebivalstvo homogeno, je pošto« panje oblasti S« tejn lažje, kor gre vse lah* ko po enem in istem kopitu. Tako imamo sedaj na Primorskem vso veliko »Julijsko Krajino« razdeljeno na štiri majhne pro* vmcijc, ki imajo, izvzemši središča in v Istri obalni pas, homogeno prebivalstvo ju* goslovenske narodnosti, za čigar liadzoro* vanje in asimikciio sc morejo uporabljati vsepovsod ista sredstva. Goriška provinci* ja je izvzemši Gorico in ozki furlanski pas na jugozapadu čisto slovenska, tržaška iz* vzemši Trst in Tržič istotako. pulska iz* vzemši obalni pas do Pule s!ovensko*hrvat* ska, reška izvzemši Reko istotako Ker se je v smislu zgoraj omenjenih dveh novih zakonov žc ustanovila obmejna policija in je ravno tako tudi že zAela poslovati, ka* kor je poročal gospod Mussolini v včeraj* šnji seji ministrskega sveta, tajna politična policija, ki jc poverjena fašistovski milici, je potemtakem dovolj poskrbljeno za to, da bodo prefekti imeli kar najtočnejše po* datke o vsakem posameznem našem člo* veku. Kaka nova sredstva pa sc bodo upo* rabljala za pospeševanje asimilacije, pa še ni mogoče vedeti; to bomo videli šefe, ko začne poslovati nova prefektura v Gorici. Brez dvoma pa sc nc opusti nič. kar se jc doslej izkazalo kot smotreno in priporoč* ljivo. Pričakovati je najbrž treba, da sc v najkrajšem času popolnoma zatre vse naše narodno življenje, od katerega so mu itak že ostali samo ostanki ostankov, in bo pač stvar taka, da bo naše ljudstvo ono gmotno korist, ki mu jo prinaša samostojna pro* vincija s sedežem prefekturc v Gorici, pla* čevalo z izgubljanjem svoje narodne zave* sti, ki ga bo oblast skušala pospeševati z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, z le* po in z grdo. z dobroto in nasiljem, kakor ji bo pač bolje kazalo. V narodnem poeledu pomenja potem* takem ustanovitev nove goriške provincije edinole izgubo, težak udarcc za naš narod! p— V Solkanu jc umrl vpokoieni nad* učitelj g. Josip Srebrni č v visoki starosti St! let. Pokojnik jc bil dolgo časa pevo* vodja čitalniškega pevskega zbora. Bil je pa tudi izboren poznavalec hroščev in je naše! v našem gorskem delu neko posebno vrsto broščev, kakršni so edino še v Pire* nejih. Vojna mu je uničila zbirko hroščev, vredno 20.000 lir Dobri mož naj v miru počiva! p— Za okrajnega živinozdravnika v Cerknem jc imenovan g dr Jos. Štemberger. priznan strokovnjak p— Nova goriška pokrajina šteje 121 ob* čin s približno 211.912 prebivalci. Od teh je Italijanov in Furlanov biizu 60 000. Slo* vencev okoli 150.000 To po zadniem ljud* skem štetju Slovenccv je gotovo več. p— V Postojni so prišli na sled veliki slepariji v škodo carinarnico Njeni orga* ni so slutil: že dalic časa, da prihajajo že* lezniški vozovi nepravilno zacarinjeni. Za* čelo se je sumiti uslužbence špcdicijske tvrdke Fratelli Gondrand Ravnatelj šped'* cijske podružnice Eichenberger iz Švice in knjigovodja Rivol sta živela precej potrat* no. Po dolgi preiskavi se je dognalo, da je bilo s strani obeh imenovan:h izvršenih mnogo sleparij v škodo državnega erarja, ki utegne znašati nad 200 000 lir Blagajnik podružnice Del Pra jc izginil p— Goriška občina bo štela po priklopih xi okoliških občin prebivalstva nad 42.000 Okoliške občine so po zadnjem ljudskem štetju izkazovale i 1.755 prebivalcev Veli* ka večina ie slovenska p— Poslanec dr Wilfan se je prvi od* zva! Farinaccijevemu pozivu za odstop en* kratne poslanske mesečnine za liktorsko posojilo. «Agenzia d' ltalia» to pohvalno omenja in navaja dalje, kako med drugo* rouci podpisovanje posojila kar naibolje napreduje. p— Sedikofova brzojavka Goriški nad* škof dr Sedcj je poslal povodom ustano* vitve goriške pokrajine kot predsednik de* narnega zavoda cMonte di Picta» Musso* liniju nastopno brzojavko: «Montc di Pic* ra» kliče ob rekonstrukciji province tno* gočnemu Duceju «navzoč*> in obljublja, da se izkaže vedno vreden orožja, zaupanega jtlijski meji za najdalineiše cilje Domo* vine». p— Črnosrajčniki se vežbajo. Pred krat* kirn je napravila četrta kohorta legije «San Giusto» iz Trsta izlet na Kras Nekaj časa so šii peš. Ker voditelji vedo da se črni fantje kmalu utrudijo, so iih posad li na pripravljene kamijone, na kar so srečno prispeli na «bojr.o polje« Tam okoli ceste Bazovica*Lipica so se razdelili v dva tabo* ra in pričel se ie pohod proti »sovražniku* Ko sta bili obe skupini «v ognjua je zapis hala burja, pritisnil je mraz in takoj je prišel ukaz, da se ustavijo «opcracije». Pohvaljeni so odkorakali črnosrajčniki v Trst v gorke sobe p— V Podbrdu so razvili prapora fašija in balilic. Slavoloki in vse v zastavah, go* stov iz Gorice in od drugodi polno, covor* ka. Prišli so črnosrajčn;ki iz Avč. loimi* na. Sv Lucije, Kobarida, Gorice, z Ob!ok itd. Vsi fašisti so morali znova priseči zvestobo fašizmu in Duceju. Župnik Batič je blagoslovil prapora. Preklic Podpisana sena gospoda Ivana Hribarja, kot najditelja po meni izgubljenih 900 Din, ki mi jih je takoj vrnil, javno osumila, da jc našel tudi ostalih 1000 Din katere sem izgubila. Sum je bil neopravičen, ker ie zidnji znesek našel Drašlerjev hlapec. Tež* ko mi je, ua sem poštenjaka g. Ivana Hrt« barja osumila, kar s tem preklicujem in ga prosim, da mi odpusti. 1556 Marija Puvlo\'čič, Borovnica 115. Mjue na jb olfš z, najt r p htavec, odvetnik v Radovljici Ka-etop blu2'oe 6 t iatmarjem. 0MS1 Gospodična .zu?ena v trgovini mesace stroke, želi službe ta de-2eli. Gre event. tamo proti oskrbi Pogoj stanovanje in lirana. v hiši. Ponndbe na podružnico cjutra* v alari-botu pod ^Zanesljiva po-Cioiaica*. S6502 Kontoristinja strojepiska nemška in slovenska siesografinja. bitra raounarica, s triletno praksa, tSce p-Timerno siuiibo. Cenjene ponudbo pod šifro .Marljiva 148» ni podružnico «Jutra» r Čeliu. S6308 Črno suknjo in obleko poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 3^>55'3 Točilca (Schftnkburseb) tako] ?prejme hotel «S!oe: restavrater Kontoristinjo knji£oro 56i6o Absolventi tija meščanske in gospodinjske šolo išče kakršnokoli sležbo ponudbe na oglas, oddelek c.Jutra» pod . 36433 Trgovski pomočnik mlajli, i5če službo v želez-ninski aJi Špecerijski trgovini. Cenjeno ponudbe na oglasni oddelek • «Jutra> pod ■iŽanesljiv 23». 3652. Prodajalka želi premeniti službo v g.v lanterij.. manufakturno ali špecerijsko trgovino. Nastop t- I. januarjem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.. £6520 Stenotipistka perfektna, zmožna sloven-pčine, nemščine in srboi rv., išče službo. Ponudbe pod C055d oddelek 36512 Strojnik za parne in električne stroje dobi sluibo — rroit.je je vložiti pri osltrbništvu era-š^ine Bistra. poSla Borov, niča. 365S7 Urar. pomočnika prvovrstnega., 6pre.iraem takoj proti dobri plači iu k v*o oskrbo — v zasedenem ozemlju Naslov v uRlasuem oddelku 197 Poslovodja s popotno trg naobrazbo, smolen anterlSaaske^a knjigovodstva in »trojopisja — ieii epremeniti s t. jannax-jem svoje dosodsnje _cio*to. Verziran v galanterijski in papirnati stroki. To po;.rebi tndi j»tuje — Ponudbe im vljndno itosi na oglasni odiltlek pod clualrnktor tt* aC53« Matematiko in latinščino instruirara. - Ponudbe pod Siguren us^b 67* na ogl. oddelek «Jutra>. S6oC7 Med pristni, aatr.izni- ta pot""' nudi po Din 22.50 kg A Maček, veiečehelar Vrhnik.-. S47S1 Kože vulborKe *rtu»» iS fseC vr«t livjil 2iva!i noouj. U Z dr«* i* LJoCljaai Floniao"Sa alif.» i 216111 Vsakovrstno zlato tapuje iebi in svo cem le čevlje ^Dalio" PreSernoua iilka S dooriSfe. Gostilno in mesarijo dobro idočo. ra*ii bolezni 7. ali brez zemljišča proda Puil, rotacijo pri Mariboru »55PS Sobo s posebnim vhodom, oddam mirni gospodični. Naslov v o-iasnom oddelku tn kuhinjo ali -obo s štedilnikom ii e l osebi Ponudbe z navedbo cene na cslasni oddelek «Jntra» pod značko «Mirna St anka 11». 36113 Majhno posestvo sredi Sa vinske doline — 3260 hmelja — z dobro idočo gostilno in trgovino, na zelo prometnem kraju oddam v najem e 1 januarjem 1027 samo resnemu re-flektantu Nraslov v ogla« oddelku «J iitra* CG280 Zemljišče obsegajoča 40 oralov gozda Ln ora'ov polja, proda poconi v Slatini - Ilidze J. Gjordje. AvdaJovica. B.v njaluka. C6517 Hrastov gozd lep. 50 oralov velik, le? r.tiniu dimenzij, naprodaj v Slatini-ilidžo Gozd je oddaljen od ceste samo 10 km — zato pripravno za odvoz. Pojasnila daje Gjordje J., Avdalovica, Banjaluka. 36516 Majhno posesh o sredi Savinjsko dolino — 8200 hmelja — z dobro ido. čo gostilno in trgovino na zelo prometnem krajn. oddam s 1 januarjem 1927-v najem eamo resnim reflek-tantom Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 36280 niiiiffii Pozor čevljarji! Oornj«- det, vset. vr«t čev Ijev dobite -lobrc* m solid no izvršent po najnižjih ercah uri t Marcbietll, tr go»in» s usnjem LiuMja Sv Petra Sfl !S4 Steklena strešna opeka jt- zopet , ealugi pn lota ženili otmkaroan d d » Liubljani ttti Trgovska oprava popo'na t» Špecerijsko trgovino. takoj naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelka . 36311 Zimsko suknjo lupo za velikega g os po-i a zelo poceni pi r o d a Jacko Otto, krojač — steza. židovska 36338 Štedilnik (Tiiehhfru) — s vzidanim! emajlas-.imi p!o3čaai in medenini kotlom, prodam. Naslov pove ojlasnl oddelek «Jutra». 38581 Mizarji! H a E n i tnuarnki fetroji ?n orodje bo ceno prodano na javni dražbi dne 19. decembra v Oplot-nici pri Konjicah. 30571 Gostilno z lepimi lokali in kegljiščem. elektr razsvetljavo. oddam v najem s 1 februarjem i«redi prometnega trga ob železnici. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod čAgilen 82>, oziroma ustne informacije v Ljubljani. Trubarjeva ulica št 2,11. dot-no 5 364S2 Restavracijo dobro vpeljano poznano med slovensko publiko, na prometnem kraju v centru Beograda radi preselitve selo ugodno prodam Informacije «iajc restavracija . S6545 Stanovanje a 4 sobami m vsemi priti-klinatai. elektr.čno razsvet ljavo kopalno sobo itd išče® za takoj » sredi mesta - Ponudbe blagovolite poslati na oglasni oddelek . 4 36523 Zakonski par išče prazno sobo s štedilnikom. Plača 1 leto napiej. Ponudue na ogla=. oddelek cjutra* pod «1. januar ST? 361S7 2 mirni gospodični sprejmem v prijazno 60bo brez posebnega vhoda. — Naslov v oglasnem oddelku ■iJuirsa. 365-3 2 gospoda iščeta v centru me.p'i gep^i* rirano sobo z elektr. razsvetljavo. Ponudbo na ojrl. oddelek «Jutra» pod Shro :15. januar^. S63US Dva dijaka nižjih razredov sprejmem v sredini mesta s 1 januarjem v vso dobro oskrbo. Liektrična luč. zračna in lepa soba. pomoč pri učenju, zmerna cena. Naslov v osrlasnem oddelku «Juirai>. 36527 Stanovanje 2 sob in kuhinje, j.-azno ali opremljeno, z električno razsvetljavo, oddam s 15 decembrom stranki brez otrok Sadov v ogla«, oddelku pod š*lro ciioruu. 3ii307 Črno listnico csnjat-o. » denarjem in t srečkama sen izgubil. — Oddati jo_ je v ogl»s-»m oddelku .Jutra*. 36513 Pozor! Po ser! Dramatična druitva UiU je .Ilustrirana lepa maska«. Tčna metoda i a podlagi številnih slik ia .kic v naravnih birvab ter izdelava umetnih br.vi. brk* ia nosov — Nabavi saj jo vsak oder ia vsak igrale-Cena 40 Pin. — Naroča te: L NavinSek. Ljubljana 2S3 Galoše popravlja p a r a a vulkaniaaeija P. Skjfaj, Ljubljana. Rimska cesta 11. 270 Znamke najprildadnejše božično darilo 'Obdarujte Vaše drage z istimi, ter naročit, moj rovi cenik it. 3 ta L tft27, stane s..mo 10 Din. — Vsak naročnik, ki pošlje denar na.pre.i, dobi za ua-grailo 50 različnih bolarar-skih znamk C^nik vsebuj, okoti 6flO drEav sveta. Najstarejša trgovina r kraljevini SHS Izidor Steinrr, Brod ua Savi. 36246 Kajenja se odvadiš! P:5I ca oglasni oddelek <,lutra» pod .Nekadilec, in priloii 13 Dia ta navodila 36177 Vato po 10. 14. 19 23 in 40 Dia; sorejmem jo v cnfanje; — odeje, tudi jvileno. » delo. Kožna ulica 19 S4S69 Čajno maslo Katera kavarna, slaščičarna, pekarna ali tot-el rabi vsaki teden večjo množir.o čajnega in domačega surovega inaslii? Naslov v ogl. oddelku . 36515 Novi dalmatinski vinotoč Ljubljana, Ribja ulica št. 1 frno vino po 9 Din. opolo iu belo vino no 11 Diu. -— Cel ulico 1 I>iu ceneje. 36551 Trgovino z roeš. bl.-.gom, tik glavne ceste v indust-rijskeni kraju Savinjske doline, oddam v najem. — Porreben kapital 5000 Din Ponndbe na ogl. oddelek 'Jutra* pod siiro ♦Promet 506». »i5i"B Sobo za pisarno oddam Ponudb« p-od tifro .Pisarna*, na oglasni oddelek cjulras. 36530 za engros manufakturno trgovino, opremljeni z inventarjem in dvigalom, ter pisar, prostori se oidalo tako) v satan. Vpraša se pri OMaillalc! NUMiton cesta. Sobo s posebnim vhodom, takoj dddam* Na«lov v oglasnem oddelku c Jutra*. 36546 Dijake aH dijakinje sprejme boljša rodbina v vso oskrb i. "Klavir na razpolago, električna razsvetli »va, nemška, konverzaei.ia Naslov v oglasnem oddelku rejmem n.i stanovanje. — Naslov v oglatem oddelku «Jutra». 3655» Autogaraža 1S95 Prosim, ako mogoče pridi v soboto med 4.-5. uro sigurno. Pozdrav. 3G342 Plavo oko Iščem mladeniča, ki l i pii oirdravil srčno I »op; so na oglasni oddelek r«oi tifro cUmirajoča roi.v*. 36570 V oglasnem oddelku ajutra» je dvigniti sledeča pisma: Adam, Atelje, Akademik, Bogata mladenka. Centrum 64, Celi o r>'iuk Centrnm Ljubljane, Dutuače ognjišče, Dobro plačam, Pelnive, Dobro mosto 67. Dobra Liia, December :>» Eleonora, Ele-ganten. Februar, Franko, Fleton jagercek, Josip Gantar, Gospod 20. Gozd, Hrastovi hlodi, Hamond, Inka-eant, Izvežban-i moč. Jesen 1000, Koči'.i. Kopalnica. Kapital 30, Ljuba v, Ljubljana H4 Lepo tobo. L 101, Mariborsko stanovanje, ilraz. Motorček, Novo leto 60. Novo leto 50, Neznanka 657, November 34.828, «>1-ločnost, Piiftuo, Pianino 10. Pekel, Pred Božičem, Prvo dopisovanje. Plačam dobro, Poštena učenka £302, Postelja, Produkta Palčki, Perko. Pletilja 33, Poštena 38. Pokarija. Prvovrstno 79fr7, Itavnatelj, Reprezentativen lokal. Koža, Sreča 45, Sloven, Samostojna 02, S'uiba 12. St-alen zaslužek 1027. Slaščičar, §pecer:ja Šivilja 93, Tajnost zajamčena 2, Takojšnja dobava. Trgovec 1»», Trgovec 35, Tiha prijateljica 4". Takoj ali pozneje 73, Tricikel. Tenorist, Trrovina z mešanim blag^tn. Takoj 25, Učenka 36, Ug*xlno 101. Ugodni r.i-kup Uradnik 32. Vestna 30. Vosel Božič. Vinski x->A-nilc. Veselje do trgovine. Veletrgovcc. Vesna, Wlil-nooesto. Vrata. Velčak-Večerne ure, Zabava 60, Zuučaj S2, Značaj b2. Za-sigurana eksis^-nca, 7;ui-> voljna. Zdravilna plošča Zaba^ a Zrmenja a!i proda, Zadovoljnost SO. Zaupanje A E, Zimski večeri, M. Zargi. — Brez kontrol-oefa listka pittm nc izročamo! e o & »s&eae uuiiii UIEDS Žrebanja I. razr. ta KOIA 11. JANUARJA 1027 »/. Din. 100-— Česa1/? - Vi » 25-— naročujte te pri glav. in pooblaščenec vK prodajalcu Obiličev Venac iS BH03RAP Strojepisna dela sprejemam na dom. Takoj-šn\s izvršitev. Ponudbe 11» oglasni oddelek .Jutra^ pM Lično.. S5-M« Filatelisti! Fotliilc v pismu IO Diu na A. Vukajlovič. Zemun m dobit« takoj zavitek rodiih poštnih znamk 20 starih dr-iav. 3654? Boljši gospod! Sibin, išče elegantno sobo s posebnim vhodom in eventu-elno s souporabo kopa niče Pismene ponudbe na upiavo .Jutra" pod ši. 1111 Okrasbe in svefike za bož'čno drevo, razglednice tio2!ča». novoletne Itd o* debelo Is drobno po čad«, rito aizkib aenth ni L Pevalek, LJnbliana Židovska nI i ca. 11739-a Pogubo vsaki druilni innasajo .laiezijm tx> 'eztii Kako se jih ubr»-iitf izvest. z kniijfe i Or. Josip Tii«ri Cena s poštnino vred Din 19-50 < aro čila aa ka|l> taru flikofM u> truge • (.-Oh, Rene, ti si moja opora!« je vzkliknila Katarina. Z drhtečimi prsti je vzela kamen in ga ogledala. Bil je okrogel, dvobarven oniks-Nekakšne črke so bile vrezane vanj... »P u b 1 e n i,« je čitala kraljica. »To je čarodejno slovo, ki sem ga našel v Nostradamovem rokopisu,« ie odgovoril zvezdogled. »Njegova moč je skoro neomejena. Kadar boste v zadregi za rešilno misel in za odločilno besedo, izgovorite ga trikrat sami pri sebi...« »Publeni!« je ponovila Katarina de Medicis. »Hvala ti, Rene. Kako zapuščena bi bila kraljica, da nima tebe!...« ......... ■ ■ ijone m lahko vsak zadene z eno dvojno srečko državne razredne loterije XIII. kola Žrebale 11, farmarja 1927 1/ dvojna srečka D 2oo | p/, "-m-"3 1001 (T srečke /2 Din Pod DVOJNO srečko se razumevata 2 celi srečki iste številke 50 j l1A SrQefnkC 25 \ Sančna kom. družba A, R EIN fin DRUG, Zagreb. Gaieva ul. 8. ifUAI%] špecijam«. trgovin« jI VLJv5liK SJK./*!^ božičnih akraskov Ljubljana, Mestni trg 11. Papir: svilen, caletm, zla: m ai cOriii, SkreDeC; m tcicp. a srebrna penca Žica za rože. Žica za obešanje okraskov Briljantnč vrvica, svečke, držke za svečke, čudežne svečke Prtičk: za v kot ret irasni m occeni, 2o vzorcev in veličin Obrazci (.Krippenbilder) rojstva (štahce;, :ameta., ginande od amete. girlande papirnate angelski laski Feenhaarj Razglednice, olok- m hrbtičk> kole-carje, krinke in lampiioni. Listje za rože, prašniki Potzelnj umetne cvetlice in venci za neveste Velikanska izbira vsakovrstnih steklenih božičnih okraskov v oblik' ptičkov, zvončkov, možičkov sadja bunkic. špice okrask; oo amete te> Blasnikovs n dn 261 finska pratika td. 'td ftaf popolnejši Stoewer iiuatni stroji za šivilje, Krojače m čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite stroj oglejte si tc ziednosl pr tvrdki Lud. Baraga, uubiiena Seienburgova ulica 6 I. ?rez3iačen joui> «5-setnc gersnelu Telefon št 980 Državna kmetijska šola na Grmu javlja žalostno vest, da ;e umrl njen vele-zaslužni ravnatelj, gospod kmetijski svetnik, dolgoletni odborn k kmetijske družbe, predsednik in odbornik raznih strokovnih društev, dopisujoči čian češkoslovenske kmetijske akademije, odlikovan z redom sv. Save IV. st, itd. Pogreb se vrši v soboto dne 11. dec ob 3. uri pop. z Grma na Šmihelsko pokopališče. Slovesno mašo zadušmco bo imel zavod v torek dne 13. dec. ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi v Šmihelu. Uzornemu, neumornemu delavnemu možu ohrani domovina trajen in hvaležen spomin. Na Grmu, 9. dec. 1926. JYa.Še Hoselmo i eno darila' ^lJ^^oobriT&^fc m PET0V1A "ga Dill. LJUBLJANA, Dunajska c. la. PTUJ, Slovenski trg. Cvetličarna PAVEL ŠSHENC Ljubljana, Sv. Petra cesta št 33 priporoča se . napravo svežih in Sdhih vencev Šopkov, na 'isnih trskov, deKoraci' " -v' T rJan B3SBBBBSBBBBBaBI Elegantna precizna ura za zmerno ceno naprodaj po vseh boljSih trgovinah z urami Foto aparat in potrebščine po nizkih cenah v zalogi drogerija RI1TOI1 KHFIC. sinooa Ljubljana, Židovska ulica st. 1 ■parati v trgovini na cglea — Zah evajte cenik -• .....-za .ostat«- potrebščine. -.—- Stresna lepenka Sinko-Euber lepenka, lesni cement dobavlja lakoj ^ ■ vsak' množini najceneje "T Jos. R. Puh "\r uiubltana Gradaška aiica 22. Ja ia o tu-no vest, da je danes | naš ljublieni sin, brat, stric, gospod Leo Jerše nodzornik prnge v pok. in postaje | vodja v Šmarju pri Jelšah dne 9 t m. ob 3. popoidne preminul v bolnici >. Celju. Fosreb se vrti danes 11 decembra ob 4. uri pop. iz bol liške mit/ašnice v Celju na okoliško pokooališče. Celje, 10. deceirbra 1926. Žalujoči ostali Hofarski z nad 30 letno prakso, popolnoma samostojen delavec v vseh notarskih, zemljiškoknpžnih, tožbenih in izvršilnih poslih, vajen lepega občevanja s strankami, sedaj še v službi, išče službe vsled smrti svojega šera, pri katerem ie služboval nepretrgoma nad 25 let. 12281 Naslov se izve v oglasnem oddelku ,Jutra". ražha. Dne 13. in 14. decembra 1926 vsakokrat ob pol 9. uri dop se bode vršila na licu mesta v Mozirju oziroma v Lokah, Pribovi in Rečici ob Savin i dražba vseh nepremičnin Rudolfa in Amalije Pevec nahajajočih se v k. o. Mozirje, Loke, Prihova in Rečica. Cenilna vrednost za vse nepremičnine znaša skupaj 471.081 Din 47 p. Prodajalo pa se bode po parcelah in se na licu mesta doioči skupina parcel, ki se bodo kot gospodarska enoia skupaj dražbale. Vadij znaša deseti del cenilne vrednost: posameznih parcel. Najmanjši ponudek za posamezne parceie se razvidi iz draž^enih pogo;ev, ki so na vpog!ed v uradnih urah pri Okrajnemu sodišču v Gorniemgradu ali pa pri upravniku konkurzne mase Dr. Milanu Orožnu, odvetniku v Celju. Tam se dobe tudi vsa ostala pojasnila glede te dražbe. 12-i-oa .i- . f OLGA SKALICKY roj. DOLENC javlja v svojem in v imenu svojih otrok Zdenka, Bohuslava in Didi ter vseh sorodnikov tužno vest, da je v noči 8. decenibra umri njen dobri soprog, oziroma oče, brat in svak, gospod kmet. svetnik in ravn. kmet. šole na Grmu Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto 11. decembra ob 3. uri popoldne iz Grma na šmihelsko pokopališče. Sv. maša zadušnica bode v ponedeljek, ob pol 9. uri pri božjem grobu. 12532 Na Grmu, 9. decembra 1926. Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij cJutaa Adoli Rihpilf" Za Narodne tiskarno dd km ti sit« m« rja Frač Jczeršet Za taser&nu da je odgovoren Alojzij Novak. Vsi * Ljubljani.