183. It. — 5* let©. PoStntna pavsanremi. — Pesamesme Številke i DK V Ljubljani, v nedeljo 13. avgusta 1922 Naročnina za kraljevino SHS ttesečno 15 D. Letno 130 D, inozemstvo s Všečno 20 D. Letno 240 D. ^giasl: etiostolpna mm vrsta za *«rat 50 para, večkrat popast JUGOSLAVI Uredništvo: Woltova ulica 1/L Telefon 960* *z: I. Jusosiovenski vsesokoiski zlet. PROGRAM DANAŠNJEGA DNE (NEDELJA 13. AVGUSTA.) ^NICAif6’ ^ PRlCET£iC ^ŠČANJA ZA IZKUŠNJE V OBLAČIL OB 7 URI IZKUŠNJE ZA PROSTE VAJE ČLANOV IN CLANIC. OB 9. uRi IZKUŠNJE ZA PROSTE VAJE ČLANOV COS JJf* 9. URI IZKUŠNJE ZA NASTOP ŽUP JSS IN ZA NAPREJ. VB 9, URI POHOD SOKOLOV IZPRED NARODNEGA DOMA NA GROB PRVEGA STAROSTE BRATA DR. IVANA ORAŽMA* OB ČETRT NA DESETO URO IZKUŠNJE ZA SKUPINE COS. J® 10. URI IZKUŠNJE ZA HKRATNE VAJE NA BRADLJAH ČOS OB POL 11. URI MATINEJA V OPERNEM GLEDALIŠČU: SLAVNOST« NI PROLOG, OPERNA IN KONCERTNA PEVKA SESTRA PAVLA LOVŠETOV A, KONCERTNA PIANISTINJA GA, DANA KOBLER. GOLUEVA, KVARTET DR. KOZINA. OB POL 11. URI MATINEJA V DVORANI FILHARMONIČNEGA DRUŠTVA, KONGR, TRG: OPERNA IN KONCERTNA PEVKA GOSPA VILMA DE THIERV-KAVČNEKOVA, VOKALNI KVARTET PRIMORJE. OB 11. URI IZKUŠNJE ZA VAJE S KIJI ČLANIC ČOS. OB POL 12. URI PROMENADNI KONCERT SRED O ČEŠKE FILHAR. MONIJE IZ KLADNA V ZVEZDI. OB POL 12. URI PROMENADNI KONCERT NA SLAVNOSTNEM PRO^ ŠTORU V TIVOLIJU GODBE JUGOSLOVENSKIH ŽELEZNIČARJEV. POPOLDNE. fcB IS. URI JAVNA TELOVADBA: 1. PROSTE VAJE ČLANOV, 2. PROSTE VAJE ČLANIC, 3. VAJE GOSTOV, 4. VAJE ČOS NA BRADLJAH, 5. PROSTE VAJE ČLANIC ČOS, 7. a) VAJE VRST ČLANOV NA ORODJU b) NASTOP ŽUP JSS, 8. NAPREJ. PRIREDITVE, GLEDALIŠČU »DESETI BRAT- IGRA ŠT, JAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. URI V OPERNEM GLEDALIŠČU KONCERTNI IN PLESNI VEČER UMETNIŠKE PLESALKE MAR. JEŽKOVE IZ PRAGE IN KONCERTNA PEVKA GDČ. LJUBICA SFILIGOJEVA. DB 20. URI V DVORANI HOTELA UNION KONCERT JUGOSLOVEN-SKIH NARODNIH PESMI PEVSKEGA ZBORA DRUŠTVA »LJUBU ZVON«. OB 20. URI V DVORANI FILHARMONIČNE DRUŽBE KONGRESNI TRG KONCERT KVARTETA PROF. KOZINA. OB 20. URI NA VRTU NARODNEGA DOMA KONCERT SREDOČEŠKE FILHARMONIJE. OB 20. URI NA SLAVNOSTNEM PROSTuRU (LETNO TELOVADIŠČE SOKOLA V LJUBLJANI) V TIVOLIJU, TELOVADNA AKADEMIJA GOSTOV IN DRUŠTEV JSS. OB 20. URI NA VRTU HOTELA TIVOLI KONCERT VOJAŠKE GODBE DRAVSKE DIVIZIJE. OB 20. URI NA TRGU TABOR KONCERT ORKESTRA SOKOLA L PETJE DRUŠTVENEGA ZBORA. OB 21. URI POZDRAVNI VEČER STAREŠINSTVA REPREZENTANCE GOSTOV V DVORANI KAZINA. PO POZDRAVNEM VEČERU KONCERT VOJAŠKE GODBE NA KAZINSKEM VRTU. Kronski svet v Liubllanf. Beograd, 12. avg. (Izv.) Pri vče-faišnji seji ministrskega sveta je Prišlo do malega nesoglasja med finančnim in prometnim ministrom. Finančni minister dr. Kumanudi je SamreČ zahteval, na} prometno mi-oiinistrstvo, ozir. posamezna želez* tdška ravnateljstva svoje dohodke direktno izročajo finančnemu ministrstvu. Prometni minister je to zadevo odklonil, pri Čemer se je skliceval na § 95 proračunskega zakona, Zadeva princa JuriJa razlasniena. NERODNI PRESBIRO, PRETIRANE PRINČEVE ZAHTEVE, VLADA UKREPA PROTI PRINCU? plačevati Iz svoje civilne liste šeststo -tisoč dinarjev na leto, ako bo bival v državi in 355.000 frankov, ako bo živel v inozemstvu. Ti vsoti bi prejemal prin: Jurij poleg svoje apanaže, ki jo prejema od države. Princ Jurij se za svojega bivanja v inozemstvu ni vedel tako, kakor je bilo pričakovati od člana vladarske hiše. Tudi po povratku v domo\ ino je bilo njegov obnašanje tako, rtJilna roko 111 da ie bu radi teaa d?*-. .n P°dvzeti korake v svrho ure-vprašanja, je Presbiro po--*■ 2 merodajnih strani sporočiti Haxtn™~ “»crouajnm strani sporočiti n« JE ?rinc Jurij i‘e redno prejemal Pu mu S n^Vanaist tisoč frank°v. k: aferi, ki je nastalimi + ^ovor^° neka francoska ^ f l je £vezi s proslulim Radom PasSnT stavila naši vladi ponudbo £ bi ustanovila v Beogradu priviligirano brezžično postajo. Ministrski svet is takrat to ponudbo odklonil, ker bi to ^menilo monopoliziranje poročevalce službe v naši državi; sicer pa ^ tttULSO&fe la hfgniav- fckliiffaf monopol azžave. Vendar pa se je radikalcem posrečilo, da je bila ta ponudba sprejeta in izvolil se je že ministrski komite (dr. Kumanudi, Markovič in Miladinovič), ki imajo izdelati zakonski načrt na podlagi te ponudbe. »Slobodna Tribuna«, ki priobčuje to vest, izjavlja, da hoče vlada na ta način zopet podpirati koruptno stvar in našo javnost obogatiti % ooy.Q težko afero. v zmislu katerega je pooblaščen zbirati dohodke vseh železniških direkcij in kriti z njimi pasiva. Seja je prepustila dr. Kumanudiju in Staniču, naj poravnata ta administrativni spor. — Končno je Seja ministrskega sveta sklenila odzvati se kraljevemu pozivu in odpotovati v nedeljo na Bled, kjer se bo v ponedeljek vršila kabinetna seja pod predsedstvom kralja. RADIKALNI PODTAJNIK V NOTRANJEM MINISTRSTVU. Beograd, 12. avgusta. (Izv.) Resno » Zatrjuje, da dobe radikalci mesto državnega podtajnika v ministrstvu no-tefinjl h;osiov, NASTOP NOVEGA PODTAJNIKA FINANČNEGA MINISTRSTVA. Beograd, 12. avg. (Izv.) Dr. Sve-tislav Popovič, prvi podtajnik v finančnem ministrstvu, je včeraj nastopil svoje mesto. Merodajni krogi menijo, da bo finančnemu ministru dr. Kumanudiju v veliko oporo, ker bo pa. podlagi določb ustave mogel prisostvovati sejam vlade in odgovarjati na interpelacijo narodne skupščne. Ker so dr. Popoviču poverjeni važni posli direktnih in indirektnih davkov ter katastra, bo radi tega odgovoren vladL RADIČ NASTOPI PRI PRIHODNJIH VOLITVAH SAMOSTOJNO. Zagreb, 12. avgusta. (Izv.) Stje-pan Radič je izjavil v današnjem »Domu«, da nastopi »Hrvatski blok« pri prihodnjih volitvah popolnoma samostojno in da ne bo sklepal z nobeno gosposko stranko političnih kompromisov. Izrecno je povdarjal, da se to nanaša tudi na one gosposke stranke, ki se nahajajo v hrvat-skem bloku. Radičeva agitacija. Beograd, 12. avg. (Izv.) Po poro-1 čilih Iz Subotice je prišlo v Bunjev-ske vasi veliko število Radičevih agentov, ki delajo propagando za hr-vatsko republiko. Po največjih krajih jim agitacija ne obeta uspeha, ker povsod prevladuje Ljudska stranka. IMENOVANJE DRŽAVNEGA SVETA PODPISANO. Beograd, 12. avgusta. (Izv.) Včerajšnje »Službene Novine« prinašajo ukaz s kraljevim podpisom o imenovanju državnega sveta. MINISTER NARODNEGA' ZDRAVJA NA VSESOKOLSKEM ZLETU. Beograd, 12. .avgusta. (Izv.) Včeraj je odpotoval v LjubijfeiiP* minister narodnega zdravja OmerovlC d-t se Udeleži vsesokol-skega zleta. Z Omerovičem potuje tudi sek-cijski načelnik v ministrstvu narodnega zdravstva dr. Štampar. NOVI ZASTOPNIKI MIN1STERSKEC1A PREDSEDNIKA. Beograd, 12. avgusta. (Izv.) »Politika« doznava iz vladi blizu stoječih krogov, da se imenuje že tri kandidate za zastopnike ministrskemu predsedniku, in sicer zunanji minister dr.. Momčilo Ninčič, prometni minister Andrija Stanič In vojni minister general Vasič, ITAL. POSLANIK GROF MANZONI V POSLOVILNI AVDIJENCL fieosrad, 12. avgusta. (Izv.) »Politfka«. javlja z Bleda: Dosedanji Italijanski poslanik na našem dvoru grof ManzonI je dospel na Bled in bil od kralja sprejet v poslovilni avdijenicL Grof ManzonI je davi odpotoval v Italijo. ČEŠKOSLOVAŠKI POSLANIK KALINA V LJUBLJANL Beograd, 12. avgusta. (Izv.) Češkoslovaški poslanik na našem dvoru Kalina je odpotoval v Ljubljano. Odtod se poda naravnost na Češko, kjer preživi svoj enomesečni dopust. 100.000 DINARJEV ZA POTOVANJE V SLOVENIJO. Beograd, 12. avgusta. (Izv.) Minister za poljedelstvo in vode je izposloval kredit v znesku stotisoč dinarjev, ki se razdeli med člane srbskega adruženja v svrho potovanja v Slovenijo. To potovanje ima namen zbližati poljedelce obeh bratskih zemelj. SPORAZUM MED NEMŠKO DKaAVO IN BAVARSKO VLADO. Berlin, 12. avgusta. (Izv.) Rezultat pogajanj med nemško državo in bavarsko vlado se priobči danes. Bavarska vlada je pristala na to, da najkasneje do 18. t. m, proglasi naredbo o zaščiti ustave in republike, ki je bila izdana dne 24. julija t. L BOLGARSKA PROPADANDA V MAKEDONIJI. Beograd, 12. avgusta. (Izv.) Iz Ohri-de poročajo, da se je tamošnji policiji po daljšem času posrečilo prijeti nekatere osebe, ki so bile v stalni zvezi z bolgarskimi komitaši. Borzna poročila. Curlh. 12. avgusta. (Izv.) Predborza: Zagreb 1.55, Berlin 0.61, Dunaj 0.01, Praga 13.21, Budimpešta 037, Milan 24j05, London i 23*436, Newyork MS7JS, JPati* Pozdrav bratom I Bela Ljubljana, danes ponosna tretfa presiolica jugoslovanske 3ržavef Vfl9 pozdravlja s cvetjem, zelenjem, z vihrajočimi zastavami/ Kakor da čati mrtva zgradba veličino teh sokolskih Praznikovi Ljubljansko mestof danes zanos zbirališče jugoslovanskega sokolstva, Vam kliče dobrodošlicol Kako naj zapopademo vso veličino teh sokolskih praznikov, ne da bi & spomnili preteklosti tega gibanja, ne da bi v srcu in v spominu obudili posar mezne dogodke jadrnega sokolskega razvoja med našim jugoslovanskim no* rodom? Ali ne obstoja veličina teh drd baš v hitrosti, s katero se je sokolska ideja zasidrala v srcu naše mladine, našega naroda sploh? Pred dvajsetim^ tridesetimi leti, kakšni so bili sokolski nastopi? V senci tujih bajonetov, v ponižujočem narodnem suženstvu, ste sokoli nosili in razširjali duh samozavesti, mržnjo in upornost proti državi-mečehi, ste budili narodno zavednost«. Kakff, prelestni so bili tečajni skromni nastopi pod vaškimi lipami, v predmestjih, spremljevani s kordoni policije! Toda rastli so, kakor valovje v kopnečih sit spomladih. O Vas velja pesnikova beseda, da ste šli naprej kakor strelci,, kakor, bog pred Izraelci. Med balkansko vojno ste zagledali širše cilje, roke ste stegnili proti bratom na jugu, Vaša ljubezen je objela Hrvate in Srbe. V tistih velikih mesecih pred svetovno vojno, ko so narodi trepetali za svojo usodo, pa so plakata., vaša srca od tnge in bolesti. Sovražnik je bil vse pravočasno ukrenil, da on*, mogoči naš dejanski nastop za jugosicnansko državnost, za nacijonalno sv9» bodo. Kdo bi si upai zanikali, da niste med svetovno vojno razjedali poslednji ostanke suženjskega duha med nami, da niste najbolj goreče oznanjevali in pripravljali veliki dan osvobojenja in narodnega ujedinjenja. Tedaj pod lipami in v predmestjih, obdani s policisti, ponižani od tujcev^ teptani v Vaših narodnih pravicah od drugih pritepencev, danes armade de* settisočih, med zidovjem prestolniškega mesta, Iz lica v lice svobodna izbran nemu, narodnemu kralju. Ta dogodek je simbol naše samostojnosti, je glasnik naše narodne državnosti, Gospodarji smo svoje usode, kovači svoje bodoč* nostu Te praznike se vsega tega živo zavedate. Kje so v narodu sile, ki bi zn&je. na ta način, tako zavestno, tako dosledno buditi ponos samostojne narodnosti^ srčno veselje nad domovino in njenim zdravim, krepkim napredkom, kakor. VI sokoli? Kakor ste bili nekoč nosilci narodno osvobodilne borbe, tako ste danes čfbafa narodne duše za tista njena nagnjenja, ki hlepe proti idealom. Ali ni vsa nažrt okolica, naše dnevno življenje tako nečuveno zavzeto od strupene grnotnosti, od! udobnosti, od lažnjivega lahkotnega uživanja. Niste zopet Vi sokoli, ki pred* stavljate najjači vzgojni element v naši dražbi, v našem narodu? Kje je organ nizacija, ki bi znala, ki bi mogla, ki uspe vzgajati, krepiti, razvijati značaje fr,| telesa, tako nesebično, udano, zvesto, khkor Vi sokoli? V tem je veličina teh dnit Pozdravljeni, Vi idealni borci nacionalne samo« zavesti, vzgojnega dela, telesnega preroda jugoslovanskega naroda! Peroti Vašega sokolskega, duha pa plahutajo preko mej naše jugoslovanska domovine. Vaše delo ni namenjeno samo narodu lastne države. Pred Vašimi bistrimi sokolskimi očmi se je mogočno zasvetila ideja slovanskega bratstva. Sokolstvo je postalo znamenje in živa vera slovanske skupnosti, slovanske so-Udarnosti, slovanskega bratstva. Zato pozdravljamo danes v svoji sredini tudi brate 'Cehe in Slovake. Ord so bili prvi glasniki }n razširjevalci sokolske ideje In slovanske enotnosti. Ta , tiči največji pomen češkoslovaškega naroda za slovanstvo. Če se čuti danes Slovanstvo kot enota, je to zasluga bratov Čehov. Oni so zamislili sokolsko gibanje kot nacionalno stremljenje, kot najidealnejše hotenje slovanskih narodov. Drugje je telovadba zgolj telovadba. Sokolstvo pa je etika in slovanstvo, Vas brate Čehe pozdravlja danes bela Ljubljana še prav posebno. Zdi se nam, kakor da smo Vam Slovenci in Jugoslovani sploh najbližji iz cele družin* slovanskih narodov. Ker se tega živo zavedamo in ker čutimo, da odseva £r Vaših pogledov isto spoznanje, zato se zbiramo, pogovarjamo, se medsebojno radujemo kakor najbližji bratje. Naj izpovedo naša srca, kako smo ožarjeni od te ljubezni do Vas. V tej ljubezni do Vas čutimo našo vero v bodočnost slovanstva. Sokoli češkoslovaški in jugoslovanski! Ljubljanski vsesokolski zlet je oltar vere v slovanstvo, je klicar na delo za telesni prerod jugoslovanskega naroda in za njega srečno in svobodno državno bodočnost! Pozdravljeni, bratje, v tej veliki veri, v tem presrečnem koprnenjul Zdravo! Nazdar! Dol. posolilo v Ameriki spreieto. Zagreb, 12. avgusta. (Izv.) Iz Newyorka se poroča, da je bila včeraj pogodba glede državnega posojila Jugoslaviji s strani Ble-rove skupine, tako podpisana, kakor Je bila v parlamentu sprejeta. Z ozirom na ta Jjo m orala prenehati propaganda, ki so Jo .do-. slej vršili v Ameriki proti naši državi gotovi elementi. Nai večni spor z Madžarsko radi razmejitve. Beograd, 12. avgusta. (Izv.) Povodom prihodnje seje zveze narodov, ki se otvori 14. t. m., se bo vršil tudi sestanek jugoslovanskih In madžarskih zastopnikov v razmejitveni komisiji Namen tega sestanka bo, da se zastopniki obeh držav osebno porazgovore o nesporaz-umljenju, ki vlada med Jugoslavijo in Madžarsko. Ko bo posebna komisija zaslišala zastopnike obeh strank, bo izjavila zveza narodov, da ni pristojna rešiti ta spor in bo prepustila vso zadevo poslaniški konferenci Vendar pa pripravlja Madžarska prav \ tem času napad na sporna ozemlja, da prehiti sklepe poslaniške konference, Kakor se poroča iz Pečuha in Varaždina, zbira »Društvo probujajočih se Madžarovi oj, naši meji prostovoljce, ki naj izvedejo napade. PRIPRAVE ZA PREVRAT NA' MADŽARSKEM. ■ 'a,- Beograd, 12. avgusta. (Izv.) Cicva-ričev list »Stari beogradski dnevnik'* dokazuje, da so poročila o pripravah za prevrat na Madžarskem resnična. Prevrat stremi za tem vreči dosedanjega državnega upravnika na Madžarskega admirala fiortyja. Iz tega razloga je Horty odredil mobilizacijo vojska Del n obiliziranih čet bo nastanjenih v Budimpešti, drugi del pa v Šopronju. DEMENTI DESERTACIJE QRSKIH CET. Beograd, 12. avgusta. (Izv.) Z ozirom na vesti, ki so jih širili nekateri francoski listi o desertacijah grških čet z Traclje na Bolgarsko, izjavlja tukajšnji grški upravnik Oiamantopuiosr, {Časopisi« i« id« priobčevati vesti, da je prebeglo iz Traclje v Bolgarijo 1500 volakov. Glade na to sem pooblaščen izjaviti, da so te vesU popolnoma izmišljene Pa tudi ako bi bflt resnične, bi sf Bolgari rami prizadevali utajiti jih, >• Jugoslovanski vsesokolski zlet. ttWuna Slanov srednjega m nižjega oddelka JSS. _ Včerajšnji zletni dan s» Je priSel s lekilio Članov srednjega in nižjega oddelka Jugoslov. Saveza. Tekmo, ki se le vršila od 6. ure zjutraj do 11, ure dop^ je vodil savezni podnačelnik brat Miroslav Vojinovlč iz Beograda. Ker komisija vsled velikega števila tekmovalcev ni mogla dovršiti svojega dela, so rezultati v nižjem oddelku §e ne-*nanL — V srednjem oddelku pa ima prvenstvo vrsta Ljubljana I, ki Je dobila od 560 dosegljivih 523 točk t. J. 93.37%. Na drugem mestu je vrsta Sokola I. s 516 in pol točkami — 92.23%; na tretjem Pa vrsta društva Ojenovič —"župa Mostar s 484.9 točkrmi — 86.50%. — Od r^sameznih članov so dobili v tem oddelku največ točk Svetlič Nande (Sokol I.), ki je dosegel vseh 90 točk L j. 100%; drugo mesto }“ dobil Dobrave Jakov (Ojenovič) s 89 in pol točkami t. j. P9.44%; tretje pa Orel Vlado (Ljubljana) $ 87 in pol točkami L j. 97.22%. Tekma članov višjega oddelka JSS se vrši jutri t. J. v ponedeljek 14. t m. Na ta dan se vrši tudi prosta tekma posameznikov in po posebne tekme. Nadaljevanje VIL mednarodne telovadne tekme. Jugoslovanom zasigurano drugo 'S mesto. y petek ob 4. url popoldne se Je vr-Slo‘na zletnem prostoru nadaljevanje VIL mednarodne tekme in sicer so nastopili Francozi, ki vsled utrujenosti piso mogli dopoldne tekmovati Občinstvo Je burno pozdravljalo belo oblečene .;Francoze, ki so nastopili pod vodstvom prot Avgusta Bouchona. Tekmovali so: J. Gounot Jean, Č. Moser Jaques, iS. Morin Robert, Torres Marios, 8. Pannetier Alexandre, K Marty Louis. Pri prostih vajah so se pokazalf kot fine in elegantne telovadce, vendar so Izvajali vaje prepočasi, manjkala jim je Živahnost, ki so jo pokazali zelo obilo tlaira pri korakanju. Naravnost razoča-ralf pa so Francozi občinstvo pri vajah na orodju. 2e prvi telovadec na bradlji ni pogodil vaje, kakor Je bila predpisana. Jo je dalo povod dolgim pogajanjem In končno Je naš tekmovalec pokazat kako se vaja izvaja. Pričakovali smo v Francozih ostre in nevarne tekmece, ki 'dobo dali dosti trdega dela Cehom in Jugoslovanom, vendar smo se varali. Na drogu so pokazali Francozi pri poljubnih vajah zares krasne vaje zlasti svetovnoznani Torres Marios in pa zadnji telovadec v vrsti sta žela viharno bdobravanje, zaostajali pa so daleč Za nami na konju in krogih. Vobče se Je opazilo, da so Francozi daleko boljši y poljubnih vajah, nego v obveznih. Za primer naj navedemo le uspehe na bradlji: obvezna vaja 1. 7.5 točk, 2. 5 točk, 3. 435 točk, 4. 6.5 točk 5. 7.25 točk, 6. (0) točk; poljubna vaja 1. 8.75, točk 2. 9 točk, 3. 7.25 točk, 4. 95 točk, 5. 9.75 točk 6, 9.25 točk. Nadaljevanje mednarodne tekme v so-‘v bo to, dne 12. avgusta. Včeraj popoldne se Je vršilo nadaljevanje' mednarodne tekme in sicer so tekmovali v sledečih panogah: skok v višino, metanje kroglje, tek na hitrost In plavanje. Ker je bilo po izidu tekme na orodju vsem popolnoma Jasno, da *• bije boj za prvenstvo samo med Ce-hoslovaki in Jugoslovani, je vse z naj-večjo napetostjo pričakovalo izid odlo-. čilne tekme. Pri skoku v višino, pri kar terem je določeno 1 m 45 cm za 10 točk, Je odnesla zmago Jugoslovanska vrsta, pri kateri Je dosegel rekord brat Sumi,-kl Je skočil 1,56 m.. Naša vrsta Je dosegla od 60 dosegljivih točk 32, češka pa 27 točk. Z izbornim skokom so Jugoslovani dosegli, da so zaostajali za Cehi samo za 225 točk. — Pri metanju kroglje, v Čemur so Cehi zelo izvežbanl, so dosegli Jugoslovani 26 točk, Cehi pa 29 točk. Med Jugoslovani Je bil najboljši krogometalec br. Derganc, ki je dosegel vseh 10 točk in vrgel krogljo 10.17 m. — Pri teku so dosegli Cehi zopet največ točk in sicer 31, dočlm so jih Jugoslovani samo 20. Luksenburžani so dosegli 17J5 točk,, Belgijci 24, Francozi pa 17.5. Med občinstvom je vladalo veliko začudenje, da so dosegli Jugoslovani pri teku manj točk kot Čehi, ker Jc vsakemu telovadcu jasno, da kdor dobre skače, tudi dobro teka. Konec mednarodne tekme. Jugoslovani dosegli prvenstvo v plavanju. Po Končanem teku so se podali tekmovalci z avtomobili ob 12.30 na prostor Ljubljanskega športnega kluba, kjer se je ob 1. uri pričela plavalna tekma. Razdalja Je znašala 50 m. Za 10 točk je bilo predpisano 44 sekund. Kot prvi so plavali Cehi, ki so pokazali veliko požrtvovalnost in so odnesli 50.50 točk. Jugoslovani so krasno startali In si z lahkoto pridobili od 60 dosegljivih 57 točk ter s tem tudi prvenstvo v plavanju. Od jugoslovanske vrste so dosegli trije po 10 točk, trije pa po 9 točk. Brat Derganc je kakor pri kroglji tako tudi v plavanju dosegel vseh 10 točk ter Črto preplaval v 381/2 sekundah. Od 910 dosegljivih točk so si priborili Cehi 7611/2 točk, Jugoslovani 751 točk. S tem so dosegli Čehi prvenstvo, Jugoslovani pa drugo mesto. Protest brata Murnika. Po končani tekmi Je vložil voditelj Jugoslovanske tekmovalne vrste, načelnik JSS br. dr. Murnik pri predsedniku komisije, načelniku ČOS br. dr. Jindrich Vaničku protest radi nekaterih nepravilnosti, ki so se pokazale pri teku. Utlsi z mednarodne tekme. Na odredbo predsednika br. dr. J. Vanička so bile prve točke tekme proste vaje Vsaka vrsta Je izvajala prve tri proste vaje določene za I. jugoslovanski vsesokolski zlet v Ljubljani, katere je sestavil br. dr. Viktor Murnik, načelnik JSS. Burno pozdravljeni so točno ob 9. uri nastopili kot prvi Cehi k prostim vajam. Njih nastop Je bil siguren, vaje so bile izvajane lepo precizno, skladnost popolna, le oko strokovnjaka Je tupatam opazilo malenkostno hibo. Ze- lo velika razlika je bila med vajami Čehov In med vajami Luksenburžanov, ki so nastopili kot drugL Na prvi pogled se je opazilo, da Luksenburžani ne polagajo tolike važnosti na preciznost in skladno izvajanje prostih vaj, vendar pa jim ne moremo odrekati elegance in gibčnosti; toda nam, ki smo vajeni naših telovadcev, vaje niso bile povsem všeč. Za Luksenburžani so prišli na vrsto Jugoslovani, navdušeno pozdravljeni od tisočglavega občinstva. Nastop k prostim vajam je bil krasen, izveden brez najmanjše hibe, prvi utis Je bil torej Izboren. Vaje same so bile Izborne, strokovnjaško naštudirane, skladnost brezhibna in lahko se kosamo z vsako vratna , ter ne zaostajamo za Cehi. Sodniški zbor-..; Je~ torej popolnoma ...upravičeno priznal Jugoslovane za. najboljše izvajalce prostih vaj. Prostim-vajam so .sledile vaje na bradlji,, na konju, na: drogu ln na krogih. Krasne uspehe so dosegli Cehi na bradlji, zlasti v poljubnih vajah, ki so očarale vsakega strokovnjaka. Vendar so iib naši tekmovalci prekosili, ter dosegli 11225 točk. dočim so Jih Cehi dosegli samo 107.25. F-den najboljših tekmo valcev naše vrste je gotovo br. Leo Štukelj iz Novegs mesta, ki Je s svojim elegantnim in preciznim izvajanjem žel vihamo odobravanja. Vendar tudi dragi naši telovadci ne zaostajajo za njim. Na drogu so naši vsled nesreče enega brata zaostali za Čehi ter dosegli samo 108 točk, dočim so jih Čehi dosegli 112.25. s. Ostra borba se je bila med našimi in Cehi in le malo je manjkalo, da niso Jugoslovani odnesli prvenstva. Vendar smo pa lahko ponosni na naše tekmovalce, da so dosegli tako častno mesto. Zdravo! Svečan sprejem bratov Čehov. Bratska Češkoslovaška država s katero nas vežejo najožji stiki, Je poslala ogromno število Orlov in Sokolic na I. Jug. vsesokolski zlet v Ljubljani. Bratje Čehoslovaki so prišli včeraj v soboto 12. t. m. v 4 skupinah. Svečano Je bila sprejeta samo prva skupina žu-pa Praga I. z reprezentanco, ki je prišla ob osmi uri 47 minut dopoldne po državni železnici. Tudi druga in tretja skupina je prišla dopoldne po državni železnici, četrta skupina »Češka Trebo-vu« pa je prišla pr<*ko Maribora. že mnogo pred prihodom vlaka se Je zbirala pred kolodvorom tisočglava možica, da sprejme in pozdravi brate iz Češkoslovaške. Vsem so nehote prihajali v spomin oni težki časi, ko smo bili še sužnji in samo hlapčevali tujemu gospodarju. V teh težkih dneh »mo sklenili tesno ve* * brati Cehi, skupno smo se borili za svobodo in si prisegli večno »zvestobo za zvestobo«. Sedaj pa prihajajo k nam bratje iz svobodne države k bratom v svobodni domovini. Pri sprejemu T. skupine ob 8. uri 47 smo opazili med drugimi tudi gen. konzula češkoslov. republike g. Beneša in predsednika jugoslov. Lige g. dr. Karel Trillerja. Točno ob določeni uri je prjspel na kolodvor z zelenjem okinčan vlak, s katerim ste je pripeljalo 716 So-kolic in Sokolov. Navdušeni »nazdar« in »zdravo« klici so zadoneli gostom v pozdrav in solze so lesketale v marsikaterih očeh. Goste Je pozdravil brat starosta JSS dr. Ravnihar s sledečimi besedami: »Bratje in sestre I Skoro da je 20 let temu, kar je Ljubljana videla svoj vsesokolski zlet. Bili smo takrat še mali, neznatni po številu, v početku razvoja svojega sestavnega sokolskega dela ter brez višje organizacije. Tu ste prišli Vi, bratje in sestre, iz domovine Tyrševe in Fugnerjeve, podkrepili nas v naši borbi, vlili nam v duše novega poguma ter nam dali smer za nadaljno delo. Neposredna posledica tega Vašega poseta Je bila ustanovitev Slovenske Sokolske Zveze In Sva-za hrvatsklh sokolskih društava. Dve leti kasneje ste prišli na vsesokolski zlet v Zagreb. OsvedoČili ste se, da smo v tej kratki dobi krepko napredovali ter da smo upravičili Vaše nade ln Vaše pričakovanje. Takrat v Zagrebu smo bratje in sestre pod Va- šim vodstvom snovali S vaz slovanskega Sokolstva. Pbtdrn je prišla Praga in še enkrat Praga. Vi pa ste kot apostoli sokolskega evangelija prepotovali ves slovanski Jug od Ljubljane do Beograda, od-Sofije do Češnja ter sejali -seme soktSsko. Plodove tega semena-smo Vam hoteli pokazati na vsesokolskem zleti: ▼ Ljubljani leta 1914, pa Je počil usodepolni strel v Saraejvu in tako zabranil naš in Vaš tedanji polet. Prišla je svetovna tragedija, Vaše in naše osvobojenje ter odrešenje, a danes- gledate pred seboj ujedinjeno Sokolstvo svobode velike Jugoslavije. To dejstvo pribijam v-'globoki hvaležnosti napram Vam/ bratje in sestre, ker Vi ste, ki imate na njem svojo prvenstveno pravico. A že ste šli takoj korak dalje ter zamislili novo višjo organizacijo — Zvezo Ceško-slovenskega in Jugoslovenskega Sokolstva. Po vsej pravici se prašam, kaj nam prinašate danes? Kaj nam donašate Vi Špartand med slovanskimi narodi, Vi učitelji realnega Slovanstva, VI, ki ste po Husu branitelji resnice. Vi, ki ste v Sokolstvu naši uzomiki in voditelji? Vem, prinašate nam svoje priznanje, saj ste nas vedno pripoznavali kot sebi po sokolski ideji najbližje. V nesebični ljubezni do nas stopate med nas kot enaki med enakimi Z najkrepkejšim poudarkom, da smo v Sokolstvu — eno. Toda ni to edini in glavni namen Vašega tako impozantno številnega prihoda med nas. Prvemu jugoslovenskemu vsesokol- skemu zletu ste pripravni Izredno po* češčenje: on daj izraža poslanici vse* mu Slovanstvu v Znamenju misli sokolske. Prerojenje •Slovanstva in Sokolstva: iz mehke podvržene duše slovanske stvoriti silen značaj, neodjenlfiv, P* z vsemi vrlinami' Sokolskim L Sokolsko Slovanstvo pa bodi ■ klicar bratstva la človečanstva med narodi. s: To signaturo ste ' vtisnili našem« zletu ter jo podkrepili s svojo mogočno navzočnostjo. Bodi Vam izrečena naj-iskrenejša Zahvala. 2 njo še druži naš« bratska in srčna dobrodošlica, ki Vam na moja usta kliče svoj jugogoslovan-ski sokolski: Zdravo 1« -■ Iskreno mu je odzdravil v Imenu Čo* hoslovakov brat podstarosta dr. Masak, nakar sta se obadva stara borca za sokolsko idejo prisrčno objela in poljubila. Nato je pozdravil goste še generalni konzul g. dr. Beneš. Po končanem sprejemu se je formiral sprevod z rudarsko godbo iz Kladna na čelu, k njej je sledilo 12 češkoslovaških praporov, potem češke Sokolice in Sokoli, naša vojaška godba, naše Sokolice in Sokoli, hrvatska seljačka sokolska četa pa je sprevod zaključila. Mnogobrojno občinstvo Je delalo gosi špalir do glavne pošte in navdušena vzklikalo In pozdravljalo goste. Pred glavno pošto so se češkoslovaški Sokoli ločili in sicer so krenile Sokolice proti »Narodnemu domu«, Sokoli pa na levo po Prešernovi ulid. Gostom se Je ras obraza čitalo veselje, da so tako lepo sprejeti v novi beli Ljubljani Novo Sokolstvo. Sada se o sokolstvu mnogo govori to piše. To nije Iznenada. Trebalo se je boriti sa nerazumevanjem, prodi kroz fazu neutral-ne ravnodušnosti Javnega mnenja, Izdržatl kritiku, I grabiti prflfkn da se bar na časove nekoga obavestL Sve je to poprlllčno trajalo, ali se 1 kretalo uvek i illo se dalje, sve do danes kada se o sokolstvo počinju da otimlju i da ga svoj ata ju. Tako da bi se da-nas upravo sokolstvo moralo da brani odi prijatelja .... Svakako le ra sokolstvo vrlo vaina stvar, da bude s. time načisto, gde sn mu i ko sn mn prijatelji, a- gde su mu 1 ko su mu nuprijatelll, Jer imade zcgr-ljaja od kojth pucaiu rebra I može da se zasuši, i lmade pomoči koja donosi člstu šte-tu; mnogi su uspesl stvari lažni, a I u zajed-nicama se ponekod samo gub!: lmade npll-tanja u sokolski posao koje dovodi do po-mutnje 1 do zbrke, te nisu usled toga sve po-bede prave 1 radosne. Neka se sokolstvo čuva mnogo prijatelja. Be2 druge definicije, uzimamo sokolstvo kao jednu celinu, kao jednu ideju. Uza-lud se tu govori o prošlosti I o sadašnjostl to Je samo mudrljašenje egocentričnog posmatranja. Sto je od te celine dosada ostvareno to se pita, koliko je postalo elementom života opčegal Mnogo su padale reči, mnogo se zadovoljalo delovima, mnogo se zaljubljlvalo u spOrednosfl, 1 snvlše le I u sokolstvu nutri bilo prijateljstva s pojedino-stima. Kroz šezdeset godina ledna Se tudla 1 nesokolska Ideja eksploatlsala, 1 Jela po malo, razbijeno, ili još nejedinstveno, sokolstvo: nacijonalizam, imitacija takozvanog rVblkstham-a* Janova (Jahn), bio je večitim programom. — Neodredjenost cilja udalja-valo je sokolstvo od Slovenstva, time što je Jednom staležu društva davalo punpmoč da konstrujiše Slovenstvo. Obečanja 1 tvrdnje, da ova konstrukcija treba da služi svima, bila Je prirodno lažna. Rasplinuto 1 razdrobljeno sokolstvo moralo je da puzl, da se povodi, zarobljeno idejno I stalešld, ono Je gu-bflo moč da se razmahne ! svobodno razširi o Sokolstvu. krila. A kako nema pravih zabluda tez *lat-kih izgovora, to se naporedo sa prostafikom filozofijam stvarala dogmatlčnost; dok M trubilo o kulturi tela, sapeo se duh, 1 stalno se prizlvala i u2nemtrila prošlost P. a. prošlost — kad se več mora da spomini« — neka mirno spava, ona Je prošla, Zašto uvek lupati na vrata grobova! Mir njima, 1 slava gde pripada. Treba iči napred, i neobrtatl st neprestano oko sama sebe. Ne radi s« o pustoj frazi napred, niti se tražl samo ttOpča napred, nego napred ka odredjenom dtfa. Ta dl] imače sokolstvo tek onds kada ga sebi realno 1 lasno odredi 1 postati. BDo bi 1 Žalosno I zalllno pozivati m ovde na »večiti pokret« osnlvača sokolstva. Poezijom se ne razbijaju okovi, kada se da-nas stvara novo sokolstvo. Stare filozofska teorije isto su tako kobne kao i neodredla-nost cilja. Ode je danas cilj — to pitamo — cDJ koji sokolstvo Ima da postlgne sad, ako če da bude sokolstvom, da bude celinom, da bude ldejom! Telesna vežba — to le fcatnp i forma; I one mogu ostati tvrde l stare Ui neka se razlupaju i nadju nove, lepše, finlje, savršenije, bolje. Ali sadriaj, to le cDll Do-puštamo da Je i telesna vežba jedan put ko-jim sokolstvo Ide: ali to je tek mali pufič pored bezbroja ostalih širokih i velikih pote-va, koji nisu još Jasni 1 poznati. Telesna le vežba sistem poznat, izradien, do tanČIne; zlo bi bilo kad bi se sve znanje zbilo fia tu uzinu. — »A patrljotizam, i cadjonalizam?« - To w ograde; ogradjivanjem samo se sve više ogradjuje. Ko se dobro ogradi taj se odeli; ogradjen i odellen može da se ide samo uokrug, kao u kavezu. — Ostaju još »demokratska načela!« Ko danas nema mokratska načela; ako černo po torne, ]oi najbolja demokratska načela Imaju slobodn! zidati! Citav Jedan vek buržujl sveta preži-vaju 1 prežvaču demokratska načela, sva ti gesla, te uzvike, parole, naslove, titul* zagonetke života — pa Što se ima od te hipe laži? Jugoslovanstvo, ili još bolje Sfovnsfar — eto to Je Jedlna preostala prava Jezgra p Karel strok: (Odlomek Iz knjige »Slepi slavčki«, ki je sedaj v tisku in Jo Je spisal primorski rojak. Založila K. t d. v Goric!. Odlomek jasno kaže duševno življenje naših zasužnjenih bratov.) Zvečer sem sedel na vrtu pod kostanjem Mislil sem na goža: Odkje je prišel, kako je zašel v vodnjak? Po naključju je morda prišel v mesto, a dom mu je morda daljna razvalina. Plazil se Je morda od ulice do ulice, dan za dnem, teden 2a tednom, in Je dospel naposled na tale griček. Morda so ga spomnile te očmele stene, porušeni zidovi In trhle, razpadle ograje ter te ogromne skladovnice kamenja okoli grička na samotne razvaline, kjer se je nekdaj nemoteno solnčll na Žarkem solncu. Zato se je morda tu ustavil in se udomačil. Dolgo se je morda tiščal skrit v skladovnicah, nazadnje pa je šel Iskat nesrečo. Priplazil se je na vrt In priplezal na vodnjak po trhli deski, ki je morda slonela ob njem. Stikal je po deskah ln med kamenjem, ki je ležalo na njih — ln je iskal nesrečo. In zgodilo se je, da je padel skozi špranjo v vodnjak. Pa da bi ne bilo tistega vedra vode v njem, bi se »bi!. Bog si ga vedi, koliko časa že m y .vodnjaku, vedno m enem in Istem majhem prostoru. Gotovo pozna že vsak kamen na dnu, vsak strohneli kos lesa in vsak pregnitl papir. Vsak kamen mu je že znan v visoki vodnjakovi steni In vsaka špranjica. Stokrat je že pretipal vsako luknjico In iskal izhoda. Ali zaman: sojeno mu je, da mora tičati v tem majhem, ozkem prostoru, Iz katerega ni poti. Nikdar ga ne obsije svetii In topli solnčni pramen. Večen mrak ga objema in večna tema. Ali tam vrhu visoke stene vidi jarko mesečino, tam gori vidi drobne zvezdice, zvezdice edine, ki po-kukavajo skozi špranje. In kadar ugasnejo zvezdice, vldt skozi špranje solnčno svetlobo, močnejšo In močnejšo; ali noben Žarek ne doseže globokega dna. A bedni gož tiči v globočini in čaka, čaka... O, Čakal bi, čakal, ko bi le vedel, da bo kdaj Čakanja konec. Ali stokrat je že pretaknil vse špranje v steni, kakor visoko je mogel dosečL Ni ga izhoda, ni! O, čakal bi, čakal, ali samemu Čakati v globočini, je strašno! In vedno Je sam, popolnoma sam! Tišina mu ugaja, alf ne taka, topa, gluha tišina, ki je podobna smrti. V skladovnicah je vsaj Škrtala miš In tam daleč na samotni razvalini je prijeto pošumevalo listje; gaščarice so smukale sem in tja. ln hrošči in čebele so brenčale okoli njega ln tudi čmrlj Je prlgodel yčasib mimo. Zdaj pa še drobna mušica ne pride do njega. Čemu? Kaj naj bi iskala v globočini, v mraku in temi? Rajša poletava gori pod toplim solncem, v zlati prostosti. Tako čaka, strada in čaka... Počasi polzi čas dalje in počasi se menjavata tema In mrak. In zdi se mu, da se prikazujejo drobne zvezdice vedno redkeje in redkeje na nebu. Včasih se mu dozdeva, da je čas nenadoma obtičal. Toda blisk švigne končno preko neba In kapljice pričnejo kapatl na dno, druga za drugo, brez prestanka... In vsaka, ki pade v globočino, krikne in utihne, kakor da bi umrla. Vse krikajo, druga za drugo, vse enako, in zamirajo. In dolgo, dolgo čaka, da zopet pokukajo zvezdice skozi špranje in da naposled zopet polagoma izginejo. On pa tiči dalje v gluhi tišini In v mraku, strt in gladen. ln če se odkrhne od deske strohnela treska in tleskne v globočino, se zdrzne. Tlesk ga vzdrami Iz mukepolne otopelosti In ga spomni na življenje. Kriknil bi, pognal bi se proti zvezdam — ali krikniti ne more In stena je gladka in visoka. Nikdar ji ne doseže vrha! Tako sem mislil zvečer pod kostanjem. Naslednji dan, ko sem prišel iz mesta, , sem šel naravnost k vodnjaku. Odmaknil sem desko in sem pogledal na dno. Gož, ki je ležal na kamnu, me je takoj opazil. Počasi le priče! lesti s kamna in se je sku- šal skriti med navlako. Zaril se je med treske in papirje in se je umiril. Preteklo je nekaj minut iri gož se je zopet priplazil izpod navlake. Sredi dna se je mahoma spel kvišku in je tako obstal, ne da bi Se ganil. Zdelo se ml je, da gleda naravnost vame In da napeto posluša. Tako je stal nekaj trenotkov, nato je zopet legel in je pričel laziti ob steni naokrog, vedno naokrog. Zdaj pa zdaj se je ustavil, se vzpel ob steni in se Je skušal oprijeti kamna, ki je molel za spoznanje iz zida. Ali zdrknil je zopet k tlom. In zopet je neutrudno kolobaril c* steni brez konca In kraja... Odpravil sem se v mesto. Dolgo sem kolobaril po ulicah, a nisem se mogel otresti neprijetnega razpoloženja, ki me je vsega prevzelo. O mraku sem se vrnil domov truden In sem legel. Počasi so se vlekle ure; zaspati nisem mogel. Misli so mi uhajale na vrt, plazile so se okoli vodnjaka, spustile se v temno globočino h gožu, trpečemu in pozabljenemu od vsega sveta: Kaj počenja tam doli v črni globočini, v gluhi tišini, v vlagi ln trohnobi, sam, pahnjen od zlobne usode v pozabljenje, obkrožen ln zastražen od visoke, mrzle in neme stene, oropan solnca in svobode? Vsem sije solnce raz nebo, vsem so namenjeni topli zlati žarki in vsem je namenjena zlata prostost Njemu pa j«. usojeno, da kolobari in kolobari na sežnju prostora, usojeno mu je, da gladuje, da poginja od obupa in da blazni od dolgega kopmenja, Ma«nt. in se vzpenja na steno, se je opri« jemlje s Čudovitim naporom, pada na trdo kamenje In naposled soptij kolobari in kolobari brez odmora« brez prestaka... Razumem tvoj položaj,. o go* natanko občutim tvoje trpljenje, n« kaj sam kolobarim dan za dnem, la« to za letom I Kolobarim strt, ponfc žan in zasužnjen. Kolobarim ln dbtt1! pujem, a globoko na dnu srca mi vendar tli drobna iskrica, upanja, kt ml pravi: Večno ne boš kolobarili Verjamem iskrici, zakaj ko bi JI n* verjel, bi ne mogel več kolobariti. Ia tako kolobarim s to drobno iskrica v srcu v globoki ln mračni Ječi, H vodnjaku, U ima nekoliko ilrje ona kakor tvoj, o goži In daleč nekje sije solnce svobode, a njegovi žarki m$ ne dosezajo. Tako kolobarim In tudi drugi la« ko kolobarijo. Stotisoč ponižan® bratov ln sester kolobari s težkim srcem po mraku in vsi nosijo v srcu iskrico upanja in čakajo, da lasveti zlato solce prostosti... O, gož, razumem tvoj položaj in natanko občutim tvoje trpljenje! Tako sem mislil dolgo, dolgo, « naposled sem utrujen zatisnil oči. In zasanjal sem, da stojim ob vodnjaku in da gledam v globočino. A na dan to ni to* to to bedna ntitt* »kobtvii, a njegovo* celim, a ojegovoj ideji, j* »se počinje da meša :;a politi čkom idej cm ®Kosloveostva i -siorenstva sa stra-oačkim programima, sa tvorevtaama nasi- * socialno pomerenih-^ boiesnih odnošaja. «*«» opasnostrd%vkaŠo vam tako 1 u so-° 'ru» 1 J.u.soslovenstvo 1 Slovenstvo po-preva5>nodao jedn$ 3iučajno vladajuia “BStvena klasa, Moždar je prava nemoč so-tolstva i ležala dosada u torne, Sto je ono 10 neprespano I uv«k gradjansko„ Kako le ®Pgttče da jedn*- uska klasa dade ide Ju no-rtšeg,, -srttBiiGg društva; kako le njogu-ij^da efiezbedjen i sit radi na smanjivanju j®ede i patoje celog roda ljudSkog? Da 'Di . SoveastTo, { patem Jugosiovenstva, dalo »cvecanstvu što se od njega očekuje, Ima ;Pk> sveja i sokolstvo da kaže zbogom prlvl-,»Žilama jeanog društvene« sloja, i mora da !®ouznw i obuhvatiti svoje društvo celo, i jffložda najdubije žarom baš a one redove ^TBštva gae je bede I patnje najviše. Rečju, dodje do novega sokolstva u smislu elementarne jadine i živosti, da Jugoslovenstvo 1 Slovenstvo dobiju sokolska formulu, treba ;«okoistvo radnika, a nafšlrem smislu redi, a (!• sokolstvo trutova i parazita! Nišam JoS m reči rekao o tome, Sta le to tokolstvo, i šta le n sokolstvu Jugo.s'oven- * Slovenstvo. To {e otvoreno i teško p 1-»ve to zaledm. Niti je moguie, niti bi « ^a^va smisla, sokolstvo potpuno iz-;^leno i strano u jednom narodnom dru-S druge strpne, zlo Je da sokolstvo 'Ihlfl tek pasivnim ogledalom sve socialne ***obe što se naokoio Iscerila, Ako upstra-“•»lemo od srečnog I skroz Izuzetog slučaja, jtde se a ime sokolstva skupt baš elitna tru-;j* najbolj ih sinova Jednog narodnog društva iW*o što je bilo, pre šezdeset godlna u Pra-j*®» »kada je Sokolstvo osnovano«), preosta-*® ledino da se i za opstanak sokolske ideje, J *a formulisanje njezino, konzultuje svi stalil narodnega društva. Samo u tome šlro-i slobodnom kontaktu može da se zbu-generalna revizija svlh vrednostih sokol-**fa. A samo iza te revizije može da se pri« '»topi reparaciji I transformaciji sokolstva do fatdnosti zajedničke 1 potpuno trajne. Pri-t0rn i« naše Jugoslovensko sokolstvo za-slučaj. Proizašavši prvobitno iz tri «alo je ono na jednu nacijonalnu bazu. £ada bi ova bila na istoj višini, kao prošle tei jie bi zanju bilo mesta. Bnduči da, kako vidimo, ima mesta, znači, da je ova fiacijonalna baza Jnsoslovenskog sokolstva tfša i azvišenija od ene prošle trL Ova je konstatacija fedna od najradosnijih danas. Afli i jedlna. JPo »Novi Evropi*.) Lasa Popovič, U&Kam&e k 6yflyne satane COKOJICTBa, ®npasnycKa rie?ojynHja npHnpoMs.ia je *®Pen sa roflHHy 1848. Ona je Tpaacnjia eo-P8tJaJiKy npasav ?a nojeanana y aj^ckom flpymTsy; ajm ce Rene ao3HHEe Hncy sa-^CTaBHae na nojeflHHity, Beh ce b nexo-npomapajie na JtyflCKe cKynn2e Scrora pofla h naeMeHa. 0* Tora *iaca ro-®°Pbmo o sapoaHMa, BaucajaMa, a o namt-JoaajiEoj MHCJiH. 8a ®pas«ysHMa noeeo z HenaiKH nju; a OTyfla ce HCKpe Baunjonaiinor MHnjjt>ea.a n oceka&a um-Paae na ese cTpane, y flpyre napoje, no-®MoHne h y oHe Crorae aycTpo-yrapc,Ke •K»Eapxaje. 36or tora ce roairaa 1848 na-**sa »npojiehe« napoaat. Ho, Kao cp-aKa l>«BoaynHja Taico je e osa HMaJia CBojy pe-®*HHjy. y HatniM ^pajeBHMa zaumjmo je “ereprnatj:; »E8.xobi5 xycapH« y CiioceHHjH 8 J XpBaTCKoj Ctum cy wmubtia>a, aa je ®«itajoHajiHa otcto necnojHBa ca Ap^aB-ManiATr T« fla jy TpeCa, h aa ce Mojse, '•TjTiraTa, HaunjonaJtsoj mhcjep ^onvnrreHo 5* npaso na er?BcTesirEjy cawo yrojrafto «7 3« TOwiepHpaitE Kao aycxpHjcxy, *■ J- HeMa ki ga zaman nav-t^rertin r, 5 t!!rn kopmenjem, ka- to 2aru v e ulehe? Ali se je za-sh'on^ey.ft ^er Je truden od ne-vzpen.iania ._°i°,Jarjenja, izčrpan od M morda in Padania? njem tista istT-Sf’, er ;ie u2asnila v človek v srcu do k' -'° nos! ,0 zožK ^J \lesa dibljaja? bočino' .cKje si?,. VzkJIknil v slo- In glej! Privil se je f2 <^asi in trudno. smeti po- •►Zakaj se plazi tako počasi?« , Ko je prišel do sredine dna, se Vzpei v zrak in je obstal nepre-.ni^no. Zazdelo se mi je, da me gle-trudno, žalostno in proseče. Da, Je bila jtiha prošnja! Z vsem te-. cjxy, 6hjIe cy sa ^tpsasEa g asggjct- Haasa Macao naeETzisn hojmobe, kojems ce 6esy«ne<(j:-fijiaq p&sophth- iao pasBajeao Teao, nmb jo cycraBBor Bea£6aa>a no THpniony cncT6My. Ta Beac6aaa, nek caMa no ce6n, yie rrojeaaaaa ycrpajaocTa, ctiMoaHcaan-jnma, TpesBeHocra, H3ap2KJbHBocTH, Te aMčaaaja aa ce nocTErae mro Beka aor-nyaocT eTKiua a ecrercKa; y3roj jio h>bx Tpefia jom nonyaaTE noyEOM a E3o6paa:e-h>6m, EEjEroM e npeaaBaK.HMa, h ao6paw apHMepoM. Ha Taj je Eawa Tapni mecjieo ocTBapHTE a JieniUE teh 'iGBeiia, cbo y ua-Mepo aa Taj iobsk nocTase KopacTas uian ^yacKor apvmTBa, a h&poieto one a>o-roBe cKvrmae c koJom je cpoaaa no spon e no je3EKy. HBnonrro naje TenoBejECa cawa ce(3a cspxa, jep h>om nekeMO aa cTBapaMO aKpoGaTe a TOMiiHjono; y a.Trpy-jacTH^KOM CMepy, osa cTanno aMa y Baay uemny — aapoa- Kao cacraBHH aeo aa-poaa, cokojictbo HMa aa aonpaaece Be.is-ieeh Tora aapoaa, aa ra ojarKe BosBaHE cy aa cjiy®e Eapoay, h upea tem ftapjMou cbe cy jeasaKB, — cbe aanjie aesa 6yny yjeaEE>eE>i y Bejia-Eoj Ji»y(5ai3H ea y3BEmen eea. Ha apyroj na« CTpana, Mscao O.Tarociaaa 'mraBora sapoaa HCEJt.j~>iyje CBaso cJxyaKeae xai?o-BOM apymTBy ejie KaK0B0j cTpasaa, Kojm aay sa cEo.jaM noceOaaM nBiteBHMa a aa-MepaMa. 3Gor- Tora Mopa cokojictbo ocTa-te najieKo oa cbsko anecae noJiBTHice. Ono ee &e' ejiohb, b ocyfcyje CBany n^©MencKy a X0B$ecnj0HajiEy 6op6y, Kao mTeTHy no ao<5po ,5HTaBora napoaa. Ako cjiyHajno EMa KaKOBg oasoce ca cTpanKaMa, hito aaje nome*HO, ac-Ka ex oaprniBa cano Ttojrikp, aa 6e npncHJiHJio Te cTpaHKe aa 6esyTB6TEo noaynapy k aerose HB^ese. Ms jmesora caMO no ce6a npoE3Jia3B,, y ,jOMy ce cokojictbo pa3JiDKyje oa c-jies-eex oprasasanEja, 6ejio TeaoBejK6esnx (sojBMa je TCnose^tJa cpeacTBo 3& nocrar-ayne apyrax nB-tena) Oh.io ana^e Kya-~yptmx (Koje xoke aapoay aa nopacTe apyTBM cpeacTBBMa). Hacraje nETaste, aa as oBairo cokoji* otbo, e saKoa cBpmeHor CscrcKor Para. sojE je BeiHHE Hapoaa noa rocnoa-ctbom aoaeo iJkshikv igaoOoaj, np&BO aa er?HCTeHHEjy? Ha to jo nEraae aaj-Co^e oaroBopBTK apyraM EETaseM: /la as je EanajosaJiEE npEHnan TasoseasaM tesom je prosil in ga dvigal proti meni. Smilila se mi je bedna žival. Ali kaj storiti? V glavo mi je sinila misel: Rešiti ga, rešiti! Oprijela se me je, oklenila, trdno, krčevito, kakor gož stene, in me ni izpustila več. Koderkoli sem hodil, povsod mi je klicala neumorno: Rešiti ga, rešiti! Mislil sem in preudarjal ter se plazii kakor vedomee okrog vodnjaka, kakor da bi bila v njem moja duša, vržena v vice, iz katerih jo moram rešiti za vsako ceno. Da, rešiti ga, rešiti! Ali kako? Spustiti v vodnjak lestvo in ga zajeti z nje v precep — toda kje dobiti tak6 visoko lesivo? — Spustiti se po vrvi v vodnjak in se pogrezniti pred gožem v blato do gležnjev — ali kje najti takč dolgo in takč močno vrv? In če bi imel vrv in če bi prišel na dno — kaj bi počel, če bi se mi ovil gož okoli nog, okoli rok ali okoli vratu? Rešiti ga, rešiti! mi je brenčala misel neumorno. In vical sem se in vedomil okoli vodnjaka do poznega mraka, . • * Minila je noč, prišel je dan, prišlo je popoldne in že sem bil zopet pri vodnjaku, da pozdravim znanca v globočini. Siknil sem proti dnu, poklical sem ga; in prišel je naglo, kakor da bi že dolgo in napeto čakal mojega glasu. In vzpel se je in me je gledal prežalostno... MBpoBHEM yr«BopBMa y cEewy s&aoeojbea; a: m cy aapoaa nocTaraa sefe a cBoje aymeB£io o&Jiufjoiseš.e, jih 6a csoje 'cJotoa? ne cajie nocBeTa^'syjjryiraoj a rochoaap-uKoj csojoj BeJia^ais»; .TetnpaBeflEOSsC^p«-jaeH»y cocaj6U7.aai avraiibsSost- M"oke’ce, 4P3KBMO, Mapae ayine cosroropara, hhth je npoapao.ao spaja jom aanEjOEagi-ao aaieJio, hhth ce je acnpea mapoEiiz cJiojesJa aamers aapoaa anrjia Marna soja isy sacrape jacaa npraea T Gy*ykaocT, to Koja cnpeiasa y cseMv npoManuibeaH paa. Ha apyroj CTpasa, onei, yaaTOH oa npa-poae aan y oSsumoj Mepa aoaapeaaz yBO-Ta sa caasaa caMOcranas aapoaaB se-»or a pasBETaK, soaa ce jont jea^ano TaKo aesepojaTEo reama 6op6a sa Koacoaaao-Baae apasase. — Ako, a saa, casnaaaMo remKoke, t« nocTaraeMo a jeaao a apyro, «esa bs.c BeJiEKH nocao aa caMoyarojy, ao oEor fojbev rana Posesa oa Kojera o%w.y* jewo no&ojtmaae Keaaae y esasou no-rjieay. Ha npHEnanaMa HOBeiHocTa hm* oaaa aw co ocTeapa Mei>y aapoaEMa oaa jeaHaKocT Koja aaje cBaKOM aapoay CBoje a Besyje ese y jeany Bamy nejiuay Cokojictbo, Koje tojeh npco sa oOJiaro-poiiaBaH»eM BjiacrHror aapoaa, xoke aa cbomp napoay aaae ihto 6oji»h nonoacaj y Mel}yaapoaEOM norjieay- ^ aajeaaana c ocTaJittM cJioBeacKKM aapoaaMa. ^arro xokoMo aa osy npBeacTBeao cJioBeHCKy HECTHTyU(Hjy BaaHMO no CBHM CJI.0B6HCKEM 3eMJi,aMa. HeKa ne 6yae cJiosencKora aa-poaa ko ju ne 6h npaMao cosojicKy aaejy ua cBojy. Ha Taj aa^aa, ocTBapHBmk cHaac-ay MefejraapoaHy cnoBcacKy opraaBsn.T^rjj-— Koja 86JiE!Eyje OjioBeae y jeaaoj sejiE-koj njieMeaHTOj EnejK, y aie^yco6noM yno-3h»boh>v h pa3yMeBaH>y, — yHEEBheMo aa (KioBeHCTBC nocr&He rJiacnuKOM loseiaa* CTBa a temo a aoBe EanajoHaJrae Macaa Me^y sapoaHMa, flp. BnacjHMMp PaBHHxap. (jiapocia J^rocjioreHCKor CoKoacKor Ca* neaa. (TIo »Hobe Esponw<.t CmHCOO RJIOBCHCKOF CoKOJICTBa Cb&kh loBjeK, — a aecaMO lOBjeK, nek E CBaso atHBO Gjthe, csaKa 3>ebothh>?), na a csaiia OHAKa, — ieeh cbb mro j-foate, GB« ihto je y H>«roBOj BJiacrn, a& ce6a OH.r/Ba khbot. To je BajnpaatETEBBrtjn aa- CTH3KT CBaKOr OpmHBoMa — aaCTtffiKT caMooapxt&E>a. Cse, cbv ke lOBjeK noa* y36TE, eBe nanope a atpTBe aonpnEHieTE sa ccoj apara a^Bor. flaKae, cbo m kh-bot, ajia shbot na samio; jep asjeasa jsprsa no atoace vfhs TaKo asueso as. a CaM ZCEBOT VnHUCTTL ixa HnaK, emu csjacer npHMjepa aa je 'JOBjes a sebot cbo j »cpiBOBac — ao ne sa ce(3e, nero sa apyre. Ero y pary. sap Ty ae Esry(5Hine tojTekh csoje jkebot© sa apyre. Mbcjibmo, aaOorMe, aa oho soja ao6poBoj£>ao no^orno y Goj; na aame ao-OpoBo.-bne, aanpHMjep, Koja cy — na co-hoc najeJiOMe aapoay — y no- ca>?aji>eM eBjeTeKOM paTy nomjia nocBe apAroBOJtHo y cMpr. nanopeao ca CpOa-jaannMa Koja cy ce f^opajia TaKo xpaCpo sa cBojy aapoairy cTB&p, H cByaa y cbejctv Ohbsuio je, a Gebs jom k aanac, Ta::o ^oBjes crpena, ao-aytnef esasora TpeayTKa sa csoj aniisoT a 5aps,BJE>e, na anv: ena MOMenaTa, aa ex aspTBvje sa apyrel Karo aa ca to npory-Ma^nmo? He Kpaje aa ce y tomq jeaaa BeaaKE MHCTepuj? Kar mb Taso ieehmo, toeemo E3 yEyTapH>e£’ aeKor no3aBa a saroaa. Koja cBJisaasa HETepece osora se-MaJiCKora namera KEBOTa. To je oaaj Ka-TeropasiKE HjsnepaTHB, soja aast aajiajse oeo mro je sa oaaj 6oa.a, oaaj Tpa|EK ano namera »ja<. jsopacao. Obo TyMaeAr/ rjiacy; soj« ra coibio b aa aajseke apTse sa aHjeny, ysBBBieay, HCTEEETy, E np&BGffBJ CTBftp, E6 0aa3EE-a»e, sao Oh ce ocjia&a aa caaam- a>ocT, a TKprByje 6yaykaocr- Ca ob&kbem cxBaTaa>eM MoseMo rez aa pa3yMajSMo sarnro ce je, jkiko Bejia Hapoa-Ha njecMa, Hap Jlasap npKKJioaao aeOe-ckomo aapcrBy. Va obokobo TyMasea.e yonkp tdk a pasyMKjeMo Hame napoane njecMe, a ayniy aamera aapoaa, a.er0B0 jyaaKe h zepoje. Jep nrro cy xa xepoja? To ey a»yaa kojk cy assejia aecaMo jy* na'iKa aie^. aero HaaioBjeiaa, 3axo nrro cjiajeae osy apyry CBojy CBHjecT, oaaj apyra 6oa.a cboj »ja«, paaa tera a atpT-syjy ce!5e h cBojy caaamaocT. !Ta Kao mro ce ouaKB nojeaHana apTByjy sa apyre, oaHocao sa csoje ycaBpmea.e, Taso a hh- TaBH aapoaH rpeSa, y cepxy Heaot’ sanfl#* 3aa»TKa, npBBpeMeao aa Tpne. Taao je « ».im aapoa Tpnao, a to ae oaaa K&aa |» riBBojeBao aajcjajHHje ČBoje nofijeae aero-Oam saaa je aajBEme CTpaaao. To je m. jeaaHO apaoo saaiess.© Hamer »BKaoB'.1 aaaa«, k 3aro ra cBeTsyjeMo. j^a CaoBeaa ene obo ay6JBe crsaTa^ oa ocTajial aapoaa H paca, h aa Oam T; tome ae®a &azoBa ocoGara BaataocT, ea-ro? EMaMo aoBOJbao fiot.B3a.. Bani sao y yM0-j TBopEMa aamer aapoaa, ECTEiy ce obk M0M6BTH 0C06trr0 H y p>'CEOj HapOaEOj -® yMjerHoj noeaajH. Jeaas spjio osOajtatt KpHTHKap ca Sanaaa npHMjeTHO je, xaKO ja iyaan Taj pycKH aapoa, «afl bmuio y«t«ea y 6op6n aa cno6ofly nero y cno6oA« caM#{, JecT, to e jecTe EapasTepaa apxa aeca«w pycKora aapoaa sefe. iHTEBora Cjiosea-cTBa, to je oaa toxB>a. za, 6yayisHO0TE e m caBpmeBCTBy; jep oaaj Eoja ee apTv.. Byje saaae aa he jeaHOM oa ror*. * rn®r aoBe OpaTa, Obb a OBaKe CaaroponHe oejehaje ? aameat ioBjeEy rajHTH, to je a noraaBET* 3aaaka CoKoacTBa. To yjeano csaiH rto-jaTH »caoB6HCK9 ocjekajet — ae pa;}« . CaoBeacTBa Bek nyTeM CaoBeHcrsa, Jep, / C0K0acTB0M CaoBencTBy; a Cjiobahcteom .4oBjeiaacTBy! /]. Uap, cTapeamaa SarpeOaiKor Cottoaa *•■ ,, (Ho »Hobh Ebpohh«.) ' • Socialni pregled. lil 913303 Revežn je vedno slabo na svetu, zlasti pa tedaj, ako se pripeti, da pride navskriž z zakonom. Zakon je bil napravljen v varstvo za vse na enaki podlagi, toda človek, ki nima znatnih denarnih sredstev na razpolago in ima opravka s sodnijo, uvidi kmalu, da je zapostavljen in da je v nevarnosti zgubiti vse. bodisi v lastnini, svobodi ali samozavesti. Siromak je od rojstva do smrti žrtev neštevilnih goljufov na drobno. Vzgojen Je v dobri veri, da je pot do pravice vsakemu prosta, vendar se pa kmalu prepriča, da jo more dobiti le z dobro plačanim odvetnikom, česar pa on ne zmore. Da se pomaga tem osebam, so bila ustanovljena društva za brezplačno pravno pomoč. Te organizacije opravljajo svoje delo na človekoljuben, praktičen in uspešen način. Vsak siromak, ki se obrne nanje, je upravičen do njene pomoči. Prvo tako društvo je bilo ustanovljeno v Ameriki 1. 1876. Nekateri velikodušni ameriški državljani nemškega po-kolenja pod vodstvom Arturja von Brie-son so se tačas sestali o odvetniški pisarni bivšega gouvernerja Edvarda Salamon v New Yorku, da ustanovijo organizacijo v svrho brezplačne odvetniške pomoči za osebe rojene na Nemškem in stanujoče v New Yorku, ki bi bile vredne te pomoči, pa vsled revščine niso v stanu najeti odvetnika. Ta organizacija sicer še ni bila društvo za pravno pomoč v modernem smislu. Obstojala je le v svrho, da obvaruje nemške priseljence pred grabežljivostjo raznih pijavk, katerim je zbegani novodošlec jako ugoden plen. Skoraj v istem času se je v Chikagu pojavilo neko slično gibanje, popolnoma neodvisno od New Yorka. Dočim je v New Yorku izrabljanje siromašnega priseljenca klicalo po odpomoči, so v Chikagu neprestani siučaji zavajanja in po-gubljanja mladih deklet vzbudili zanimanje tamošnjih žensk, da so 1. 1886. ustanovile neko obrambno organizacijo. Kakor v Newyorškem slučaju ni bil tu prvotni namen, da se deli pravna po- moč v vseh slučajih. Toda radi sile rat« mer je delovanje organizacije zraslo čez svoj prv. delokrog in da si se še vedno omejuje le na ženske in otroke, jim * je danes v pomoč v vseh pravnišjdK ^ zadevah- c.'iT L. 1888. je bila v Chikagu ustanov* Ijena druga organizacija, ki je bila prv* organizacija za brezplačno pravniško!:' pomoč v pravem smislu besede. Usta* novila se je z namenom, da nudi brezi* plačno pravno pomoč vsem osebah brez razlike narodnosti, plemena ali P* spola. Društvo ni bilo nikaka lastnin* pojedincev, niti ni vodstvo ali podpfe* ranje izhajalo iz kake posebne skupin^ ljudi, marveč je društvo prejemai| svoje dohodke Iz darov človekoljubom , iz vseh razredov prebivalstva. V prvem desetletju tega stoletja ; je gibanje za brezplačno pravno pomoS • začelo razvijati v vsenarodno organlr zacijo in L 1910 so se slična društva na« hajala že v vseh večjih mestih na vzha» du. V nadaljnih štirih letih se pojavlj* hitro naraščanje teh organizacij. L. 19231 pa je obstojalo že 54 društev za brez** plačno pravno pomoč in njih delo Še vedno stalno narašča. r. L r-IT Pristojbine, ki jih društva za brez plačno pravno pomoč nabirajo, so dvojne vrste. Prvič mora oseba, ki s« nanje obrne za odvetniško pomoč, pla» čati malo pristojbino. Drugič mora kli« jent plačati društvu neko nagrado od svote, ki jo je društvo iztirjalo za njega? ta provizija le različna, ne presega p# nikoli 10%. Plačilo začetne pristojbine služi T, Pokritje majhnih stroškov: poštnine, telefona, vozarine itd. Društva za brez* plačno pravno pomoč so opravičena vry diti odvetniške posle za siromašne klf* jente. Njih odvetniška pisarna oskrbuj« vse slučaje na ravno isti način, kakcf zasebna odvetniška pisarna, ki opravlja} posle plačujočega klijenta. Pravniški#, posle opravljajo pravniki, ki so radi svoje prakse postali špecijalisti v pravniS slučajih, v katere so ravno siromašni ljudje največ Zapleteni. " ' r* r J, /•-< -.T' A zdaj — ali se mu niso zasvetile oči? Ali mu ni vztrepetalo telo in se krčevito zvilo v ozke vijuga-vice? V hipu je švignil kakor puščica do stene, od stene nazaj, švigal je križema kakor blisk in se je poganjal v zrak visoko od tal. Strmel sem. V prvem hipu sem mislil, da obleži pobit na kamenju, ali motil sem se. Gož je obstal le za nekaj trenotkov, nato je pričel zopet kolobariti ob steni z vedno večjo in večjo naglico. Kmalu nato pa je odskočil od stene in se je zaril med smeti Mislil sem si: kaj ga je tako razkačilo? — O, razumem! To je pre-kipevanje velike nestrpnosti, to je obup in njegovo silno trpljenje, ki se pretvarja v besnost in v blaznost. Sklenil sem še tisto uro poiskati vrv in jo spustiti v vodnjak. Mislil sem: S to vrvjo mu bo dana možnost, da se reši iz globočine. Ce bo v njem toliko poguma in toliko sile, da preleze vrv, bo rešen vic. In tudi zanj bo zopet prostost, tudi zanj bo zopet sijalo solnce z neba. In tista Visoka stena z vsemi strahotami izgine, kakor izginejo človeku hude sanje v jutranji solnčni svetlobi. Nekaj dni sem stikal po vseh kotih kakor cunjar in iskal kose vrvi ter jih privozlaval. Ves ta čas je bil gož, kadarkoli sem že stopil k vodnjaku, silno razburjen in razjarjen. Oprijemal se je stene, kakor da bi bil namazan s klejem, ali pa je begal z blazno naglico po dnu. Njegova razburjenost je rastla od ure do ure. Jaz pa sem šepetal: »Potrpi, še malo potrpi!« — Končno Je bila vrv dovolj dolga, In ko je solnce zašlo, sem stopil k vodnjaku in sem si mislil: Tu imaš rešilno vrv, o gož, pomagaj si in Bog tl bo pomagal. Morda ti vendar pride na um sredi tihe noči, da se je opri-meš In priplezaš po njej trudoma do vrha v zlato prostost. Spustil sem vrv v vodnjak in dr žal njen konec z levico, z desnico pa sem sklonjen pobiral s tal podolgovat kamen, da privežem obenj konec vrvi. Naenkrat pa sem začutil, da se je nekaj gladkega in mrzlega dotaknilo moje levice. Osupel sem se Vzravnal; in spreletelo me je po vsem telesu: tik moje levice sem zagledal goževo glavo. Srepe oči so se svetile in na zatilniku sta se blesteli dve rumeni marogi — gož je že bil priplezal po vrvi do roba vodnjaka. Prestrašen sem izpustil vrv, da je padla z gožem vred v globočino. »Dopolnjeno Je!« sem vzdihnil. Bil sem uverjen, da se je gož pii padcu v globočino ubil. Ali motil sem se. Prevarjen se je poganjal visoko v zrak, udarjal je ob steno, sekal je po vrvi in se je zvijal, kakor da bi bil obseden. * Naslednji dan sem Šel in sem ii kupil pri starinarju staro vrv. Prive- zal sem en konec ob kamen, drugega pa sem pričel polagoma spuščati % vodnjak. Takrat sera pogledal v globočino in sem videl goža, ki je ležal jb steni, glava pa mu je visela ob kamna navzdol: bil je mrtev. Ali je poginil od padca, glada, ali obupa in bridkosti? Potrt sem šel od vodnjaka In peklo me je, ker se niso izpolnile moje želje.------- O, gož, zakaj nisi potrpel Še en dan, samo še en dan, samo še en kratek dani 0 1 I I I FR. GOVEKAR: .SVITANJ E“ (541 strani) O zgodovinski roman s šesti-ml Ilustracijami se dobi v ZVEZNI KNIGARNl LJUBLJANA : MARIJIN TRG 8: .JUGOSLAVIJA*, 13. avgusta 1922 Dnevne vesti. ob 2. is Ulit ialosti. Dolenjska cesta it 12. Naj počiva v mira! • Slovo Je dal »Tatiji« Igralec Gustav Strniša. Stopil J« ▼ privatno službo. m Gostilničarji In kavarnarjl s« obveščajo, da se bodo Izdajali davčni bloki *udl v nedeljo od 8. do 10. ure dopoldne v mestnem knjigovodstvu. mm Pozor pred Žeparju Kal takega pred vojno ni bilo treba naglašatl v Ljubljani. Po vojni časi pa so zanesli med nas tudi tak mrčes, a v teh dneh se bo nateplo temnih elementov od vseh vetrov. Pazite torej na svojo v Imovlno, posebno v gnječahl Zalotene žeparje ]• zgrabiti ali na tla pobltL mm Policijska kronika. Zaradi vlačugar-jtva in talne prostitucije sta za vedno izgnani Iz ljubljanskega policijskega okoliša 25-letna služkinja Helena Drcnik Iz Mirne peči In 39-letna od moža ločena Marija VVolf roj. Hafner iz Ljubljane. — Notar se life. Ljubljansko okrajno sodišče išče bivšega notarja v DoL Lendavi Janka Globočnika. Maribor. Cvetlični dan zn CMD priredita mariborski CM podrujnlcl v soboto 16. in v nedeljo dne 17. septembra. Izgnan Tirolec. Mesar Ant. Dlenstber-ger U Tirolske je bil opetovano kaznovan zaradi nočneea razgrajanja In psovanja na našo Jugoslovansko državo. Sedaj ga Je po-sicljski komisarijat Izgnal za 5 let Iz naše države. Sprememba posesti. Hellerjevo vrvarno v Gosiposkl ulici Je kupil vrvarskl mojster g, Iv. Adamič Iz Ljubljane. Celje. Trlne cene v Celja. Govedina v mesni cah 56 do 60 K kg, teletina 60 K, svlrUna 72 do 88 K, prekaieno svinjsko meso 160 do 170 K. mast 148 K, slanina 144 K, l'ava 120 do 200 K, kristalni sladkor 76 K, Y kockah 86 K, riž 24 do 44 K, namizno olje 108 K, bučno 140. K liter, petrolej 22 K, spi rit 56 K, testenine 36 do 64 K kg, moka 00 25.60 K, 0 25.0 K, št. 2 23.80 K, it 6 24.40 K, ržena moka 24.40 K, kaša 23.80 K, ješprenj 20.40 K, ajdova moka 29.8« K: 1 pšenice 1600 K, r*i 1400 K, Ječmena 1300 K, ovsa 1300 K, nr<-sa 1800 K, nov« snše-tift Itoruze 1400 K, aj^a 1800 K, fižol 1700 do 1800 K, grah ^ooo K. leča 4800 K. Prenos Imi 100 k« K, rujavi 63.3” K, 100 kg trdih d" 120 K, mehkih 86 K, Sadje: Jabolka 20 <*0 25 K, hruške 15 do 24 K, marelce 48 K, breskve 40 K, slive Jfl do 24 K kg. Krompir se prodaja 8 do 10 K kg. — Mesa Je dovolj In boljše kakovosti. Sadja pride obilo na trg, v^dar so cene Istemu PTevisoke. Zelenjave Je v Izobilju, tstotako Je dovolj Jajc po 5 K komad ter piščancev 13 kuretlne. Mizarski porrcMki so v Celin minule dni pričeli stavkati Vzrok stavke je, ker so mojstri odklanjali priznanje kolektivne po-zodbe. Tudi so se pečali z odpravo 8-urne-ga delavnika. Pomočniki zahtevajo tudi 30 odstotkov povišanja mezde. Obrtniški shvrl se vrši po ustanovnem zboru Zveze obrtnih društev za Slovatljo v nedeljo y veliki dvorani Narodnega doma X Celju. Špecerijska trgovca brata Turnšek prestavita svojo Ipeceriisko trgovino Iz Gosposke ulice v Arjo vas pri Petrovčah. Novo trgovino s levljl Je otvoril * Gaberju trgovec Franc Likar. Vedno več no- Pokralina. Zagorje ob Savi V nedeljo, dne 20. t. m. se vrše v Zagorju popolnoma nove občinska volitve za 25 odbornikov In toliko namestnikov, Vse kaže, da bode boj krut, ker se poslužujejo gotovi ljudje raznih evtjač, firm in Intrig samo, da bi preslepile zavedno delavsko maso. Edina Narodno socialistična stranka gre x Istimi pravimi načeli c odprtim vezirjem v volilni bol. Brez volilnega fonda, sami delavni manjsitulranl delavski sloji smo se združili, ter upamo, da bodo ili z nami vsi zatirani, ki kakor ml trpijo pomanjkanje in bedo. Voliti mora vsaki ima volilno pravico, kajti bogati bodo gotovo vsi šli, zato tudi proletarec sodjalist ne sme ostati doma, temveč mora stopiti na plan za svoje pravice, sicer bo prišlo še hujše po njegovi krivdi, ker s tem, da ne voli pripušča druge in sicer svoje nasprotnike na krmilo. Proč z meščanskimi strankami Volite vsi NSS in vrzite kroglico v tretjo (3) volilno skrinjico. Umrl Je dne 4. t m. v deželni bolnici tukajšnji rojak Alojzij Zore, finančni nad-paznik v pokoju. N. p. v m.l Speh se je podražil čez noč za 40 kron pri kg, ter stane danes v Zagorju 1 kg 180 kron, Ubogi uslužbenci In delavci ter njih Zagorske novice. Tukajšnji posestnik Mirko Weinbergcr gradi moderni valjčni mlin, kar pozdravljamo v nadl, da bodemo vsaj Imeli vedno dovolj pristne dobre moke po primernih cenah na razpohgo. Cene zalog moke naložene v skladiščih trgovcev in konzumov skačejo navzgor, tako nekako po vzorcu verlžnikov. Ker Je v Ljubljani *vsesokolskI zlet« se v Zagorju deponirana moka draži. Cene mesu v Zagorja so sledeče: Govedina 52 kron, teletina 52 kron. telečje plu-čka, Jeterca itd. vse po 52 K- Požrešnost mesarjev presega vse meje. Mesne cen® v Brežicah in Logatcu so 36 kron za kg, torej med Brežicami, Logatcem In Zagorjem ie razlike 16 kron pri kg. Gospodje pri okrajnem glavarstva, Vam 11 je to znano? družine! Saša je v Savski dolini katastrofalna, posebno za male posestnike In delavce, ki Imajo v najemu male njivice. Ves njih trud je bil zastonj, ves njih up pa je šel po vodi, ker posušil se je fižoi, krompir se ni odebe- 12, zelja ne bo, tako da je nas strah misliti na bodoče mesece in kaj bede po zimi. Splošnn stavka radarjev in ielezmčar-Jev Je na vidiku, boj do skrajnosti neizogiben, ker so nas vladajoči gospodje tako nesramno vodili za nos in nas pri tirali v tako grozno bedo. Sokolstvo. Vsa pojasnila glede nastopov godb in pevskih zborov daje koncertni odsek za L Jug. vsesokolski zlet v Narodnem domu L nadstropje desno (odborova soba Ljubljanskega Zvona) vsak dan dopoldne od 9. do 13, Kapelniki naj se oglase tam. Na slavnostnem prostoru so na razpolago gorka In mrzla Jedila ter druga okrepčila. Slavnostni prostor Je otvorjen ves dan. Kozarci In Jedilno orodje se oddaja proti odškodnini. Predprodaja vstopnic za vse prireditve vsak dan dopoldne in popoldne v Narodnem domu. Slavnostno serenado, ki se vrši v ponedeljek, dne 14. t m. med 10. in 11. uro zve- — Donfiče Izdelovanje poštnih Znamk. 'Nemčija je ponudila naši državi na račun T*OParaciJ moderen rotacijski stro) za tiskanje poštnih znamk. Na ta način bo konte raznim aferam, ki so spremljale naše naročilo poštnih znamk v inozemstvu. — Osebna vest. Diplomirani pravnik pri našem poslaništva v Pragi g. Stanko JCrhar-tič Je imenovan za pisarja L razreda pri ministrstvu za zunanie posle. ■* Na I. Jugoslovanski vsesokolski zlet V Ljubljani Je prišel tudi narodno-socljall-stični poslanec Ceškoslovaik« republike g, Seidl — Novinarska fakulteta v PragL Na flUzofski fakulteti praške univerze se ustanovi Jeseni tečaj za tehnično in znanstveno izobrazbo novinarjev. Tečaj bo obsegal tri oddelke: politični, gospodarski in literarni umetniški. — Gradba železnice Kočevje—Brod Mo-ravice. Dne 10. t m. se je vršila v Kočevju »eja akcijskega odbora za zgradbo železnice Kočevje—Brod Moravlce, Zastopane so Me tudi vse intereslrane občine. Soglasno je bilo sklenjeno, da se akcija za zgradbo te Sloveniji prepotrebne železnice, krepko nadaljuje. Nov Ust v Gorici. Pod Imenom *Ob-dova Goriške* Je začel Izhajati v Oorlcl 14- dnevnik kot glasilo »Zveze w*drug vojnih oškodovancev«, — Utonil je v Pesnici 43 želir AL Psas Iz Selce pri St Lenartu v £lov. Gori- V vodo ]e najbrž zabredel v pijanosti. — Odpravljene carinamr:e. Oddelki CUske carinarnic# v Homcu- Meilcl in vnl ter oddelek hotedrške carinarnice Oa Trati so kot nepotrebni odpravljeni. — Zakon o čm.elni komisiji ta promet t zemljišči na &wtnsk»m I« priobčen X Uradnem listu it 56. ■s Osnlvcnje »Društva fotograla atna■ frra« Dne 8. o. m J. obdržavala se Je upro-ttorljama Društvu za promet stranaca u Za-gtebu sledni ca osnlvača društva, ko j emu C« biti svTha udruženje amatera fotografa cl-Jele kraljevine SHS. Društvo če se zvatl Klub amatera fc-tejrafa«, a sjedište Otti če ffln Zagreb. Na zornjOj sjednlcl uglavijena H »vrha ovoms društvu kako »Ujedi: 1. fotografskih početnIkadzQ»d rdgov bmfhw m OnapredJIvanJ* i promlcanje amaterske fotografije 1 amatersko fotografske nmletno-tfL 2. Odgoj, nt jčlvflnjt 1 usavriavanje amatersko fotc^rp.isklh početnlka. 3. Upri-Očavanje Izložbi ieCografsklh amatera. S. eti i znanosti, koje a to zasiecaju. 4. Upri-gavanje IzložM fotografskih amatera. $. tlredlenle fotografske biblioteke 1 arhiva. 6. Udavanje stračccg .Ista. 7. Uredjenje klub-»kih prostorlla, s* svtm spravama ca fotografiranje 1 tenu« Ivan ja. 8. Priredjivanle Anpnih Izleta n s.rhu fotografskih študija. 9. Nabavi ari« fotografsko« materijaia ta članove us vevc.Jne cena. 10. StupanJ« a vezu sa sv Im SjrcSlm I lnostranim stičnim društvlma i sv«n Institucijama, kole sa fotografi J om iaato n dodlr, kao planlnar-«ka I turlstlčka drnščva, avijatlčka društva. Društva sa ptemet »tranaca L dr. lntere-Mnti, koli se žele pridružiti ovoj akciji, um o-IJavaju se da se »lede detaljnlh informacija 1 opisa lzvole prijaviti kot »Društva ta pro-met stranaca« u Zagrebu, Trg 1-15. polukat UJevo vrata 3. teL « i to do konca augusta t g. posllje toga roka suvati t» se konstituiraj oča gL skurutlna, _ Otvoritev toifcnske centrale v Poljčanah. Pri poiti # Poljčanah ie bila otvor-jtna minuli meoec telefonska centrala, kar »o »voj čas na ten mcatu poročali. V področju ljubljanskega ravnateljstva leže nar pran Poljčanom naslednje telefonske postale * L pan: Beltinci, Brezno, Brežic«, Can* terva, Celje, Cerklje, Craa prt Prevaljah, Dolnja Lendava, Domžal«, Fram, Gornja Kadgona, Grotolio, Grosuplje, Hrastnik, Ivanjkovci, Jezersko, Kamnik, Kočevje, Kokra, Konjice, Kranj, Križevci pri Ljutomeru, Krško, Laško Ljubljana, Ljutomer, Maribor, Marnberk, medvode, Meža, Mežica, Mo* ■‘kanjd. Murska Sobota, Muta, Novo iMSto, Ormož, Podplat, Polzela, Pragersko, Prevalje, Pristava, Prosenjakovci, Ptuj, Račie, Rečica na Paki, Ribnica na Dolenjskem, ‘'tbnica na Pohorju, Rimske Topilce, Rogala Slatina, Rogatec, Ruše, Sevnica, Slatl-•« Radenci, Sloveni gradeč, Slovenska Bi* aiica. Središče ob Dravi, Stmišče, Sv. Ja* t.ob v Slov. Slov. goricah, Sv. JuriJ ob |už-ai železnici. Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. £ svel pri Preboldu, Sv. Peter y Savinski solini, Škofja Loka, Šmarje pri Jeliah, So-itanj, Store, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Višnja gora, Vojnik, Vuhred, Vuzenica, Za vrče. Zgornja Sv. Kungota, Zidani most. Za ec. V IL pasu pa: Bled I, Bled IL, Boli. Bistrica, Dolenji Logatec, Oorenla vas, Jesenice na Gorenjskem, Kranjska gora. Lev ce. Planina pri Rakeku, Podnart, Poljane nad Škofjo Uko, Radovljica, Rakek, Sv. Janez ob Boh. jezeru, Vrhnika, Železniki in Žiri — Na strokovni šoli za puškarstvo v Kranju »e razpisuje za iolsko leto 1922-23 služba ravnatelja S to službo so združeni prejemki, ki jih dobivajo nastavniki Iste kategorije na srednjih šolah. Ravnateljska doklada znaša letnih 600 Din. V ozira vrednih izrednih slučajih se na podstavi zakona s dne H februarja 1907, drž. zak. it M vračuna prosilcem, ki izhajajo lz prakse nekaj let privatnega delovanja, v pokojnino In napredovanje v plači, ravnateljem največ 12 K X pridejo prosilci, U sapr&tfil Infenjerskl Izpit na strojnem oddelku tehnl* ike visoke ali pa častniki z vojaško tehnt-iko Izobrazbo, ki so strokovni akl v strelnem orožju. Pravilno kolkovane prolnje ie vložiti do dne 10. septembra 1922 pri oddelka ministrstva za trgovino In Industrijo v Ljubljani Prošnjam Je priložiti: krstni Ust, domovinski list, curriculum vitae, Studijska Izpričevala, Izpričevala o morebitni praksi In pri prosilcih, ki še niso v drž. službi, urad. niško zdravniško izpričevalo o usposobil mo s tl za službo In nravstveno Izpričevalo, potrjeno od pristojne politične okrajne oblastL Prosilci z daljšo prakso lmalo prednost Ministrstvo za trgovino in industri]o, oddelek v Ljubljani Šolsko društvo sa julijsko Benečijo le imelo zadnjo nedeljo v Sežani krasno uspeli ustanovni shod. Za predsednika Je bil Izvojen g. dr. Abram. Popoldne Je bila velika ljudska slavnost ob ogromni ude-ležbL Kir.if.Jskt tečaj za učitelje se vrši v Gorici. Tečaja se udeležuje 80 učiteljev. Občni zbor društva sodno pisarniških uradnltev In ollcijantov ra Slovenijo v Ljubljani se vrši dne 13. avgusta t L ob 9. uri dopodne v Justičnl palači soba št. 28. Kcr.gres Jugoslovanskih čebelarjev se vrši v Ljubljani dne 4. In 5. septembra. Obenm se prlpravljn čebelarska razstava na velikem semnju. — Vdeležba na Sokolskem zletu v Ljubljani bo marsikateremu bratu in marsikateri so;trl nemogoča, v duhu pa bodo vendarle te dni pri nas. Pa tudi oni bratle ln sestre, ki bodo te dni v Llubljanl, bodo gotovo mislili na nje, ki ro morali ostati doma. In pozdravi na razglednicah bodo hiteli lz Ljubljane na vse strani naše Širne domovine. Zletni odbor 1** založil celo vrsto Sokolskih zletnlh razglednic, ki naj ponesejo pozdrave z zleta v najoddaljenejše domove ln na svoj način prbpaglrajo Sokolsko »tvar. Bratje In sestre, ko boste pošiljali svojcem ln prilateljem pozdrave z zleta, se poslužujte teh zletnlh razglednic, ker s tem pomagate kriti tudi velike stroške, združene * zletom. PoltnI nabiralniki se bodo nahajali v zletnlh dneh na telovadišču in na vefcllčncm prostoru v Tivolskem drevoreda. Za zletne dneve Je oskrbljen tudi poseben zletel poštni žig. — fln male zletne lepake smo že večkrat opozorili. Ti lepaki naj bodo vsakemu bratu In »estri trajen spomin na L jugoslo* venski Sokolski zlet V lepem okvirju bodo v okras vsakemu stanovanju In vsaki Sokolski društveni sobL Cena lepaka Je 6 Din Dobe se v zletni pisarni 't Narodnem Domu. Zo dečjl in materinski dom kraljice Marije so darovali: Zenska realna gimnazija v Ljubljani 575 Din., dr. Lah 25 Din., Mestni urad v Kočevju 250 DIil, 2upanstvo Murska Sobota 1250 Din, Hranilnica In posojilnica v Dolu pri Hrastniku 50 Din, Ska-berne Avgust 100 Din, Posojilnica v Ribnici 1000 Diru, Županstvo Msraberk 100 Din, Zveza nastavljencev denarnih zavodov 250 DUl, L mestna dekliška meščanska šola pri sv. Jakobu 508.35 Din, Društvo za varstvo ln oskrbo sirot v Logatcu 100 Din-. Društvo davčnih uradnikov direktne davčne službe 220 Din, 2upanslvo TomlšelJ 500 Din, 2upanstvo Tržič SCO Din, Udruženje železu, člnovnika 1000 Pin, »\»rodni ženski Savez, beogradskl del 1000 Dm, 2upanstvo Vidom ob Savi 250 Din, MalovIČ Matko, Novo mesto kot Osti dctlček dveh slavn. kino predstav 144.70 Din, Podružnica Kola Jugoslovanskih sester v Krškem 468.50 Din. — Socijalno higienični kurzi. Ministrstvo ca narodno tdravle bo odposlalo letos Iz Slovenil* dva zdravnika na sodjalno-hlgljenlč* no akademijo v Breslav, Charlottenburg ali DOsseldorf. Kurzi bodo tralali od 20. septembra 1922 do sredine 1922. Tl zdravniki bodo dobivali dnevno 100 Din In povračilo vseh stroškov. Uradni zdravniki Imajo prednost. Prošnje se mora vložiti pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo do 31, avgusta t L Znani strokovnjak, geograf ln kartograf prof. D. J. Derocco v Beograda Je Izdal Izvrstno Železniško In brodarsko karto krallevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev. Do najmanjših podrobnostih dovršena karta karta pom en ja remek - delo svoje vrste, ki nič ne zaostaja za znanimi rreytagoviml kartami. Zaznamovane so tudi vse projektirane prog«. Ker Je karta sestavljena po uradnih podatkih ministrstva saobračala, Je popolnoma zanesljiva. Dobiva s« Pri Tourist-Offic* Ljubljana po c«ni 10 Din. za komad. Uubllana. ■* Pevci/ Zberite se danes v nedeljo dne 13. t m. zjutraj ob 9. pred sv. Krištofom, (v civilu), da zapojemo dr. Ivanu Orainul Pridite točnol « Osebn? vest. Dr. Josip MantuanI, ravnatelj pokrajinskega muzeja v Ljubljam i« pomaknjen v V. činovni razred. Najnovejšl načrt mesta Ljubljane. Z okolico ln delom Gorenjske po uradnih podatkih v 6 barvnem tisku s seznamom cest in ulic, Javnih poslopij, uradov itd. Tisk In založba lltografičnega zavoda »Cemažar in drug«, Ljubljana. Cena 6 Din, " Umrl |e včeraj po dolgi In mučni bolezni vpokoJ*nl poštni ravnatelj g- Jo*Ip Doljan doma Iz Novakov pri Tržiču. Pogreb bo danes pop. ob 4. urL Naj v miru počival _ Umrl Je v LJubllani Ivan Velkavrh, delavec. Pogreb bo dana popoldne vlh trgovin dobivamo v Celje, kar J« znamenje, da se Celje trdi v trgovskem oziru lepo razvija. Vojašnica krclji Petra se te dni reno-/Ira od zunaj. Celo poslopje se bo prečistila. česar ie bilo že potrebno ln bo v kris ta-moinli okolicL Vojaška oblast naj bi se zavzela tudi za podrtijo na LJublJansjtl cesti nasproti hotelu »Skoberne«, kJ*r Je bila svoj Čas vojaška bolnica, danes pa so skladišča. Poslopje ni v kra* Ljubljan»ki cesti In če se ga ne popravi, Je nevarnost, da se rodere. Zaslužene ob-.odbe radi navijanja ccn mesu. 2e večkrat le poročalo časopisje, da mesarji neupravičeno prodajajo meso po 68 do 64 kron kg. Celjska policija le pričela 18 do 22 kron kg. Celjska policija Je pričela mesarje zasledovati radi tega delikta. Trije tukajlnjl mesarji so te dni ž« prejeli radi navijanja cen mesu zasluženo plačila Tvan Friedrich, Ivan Lapornik ter Josip Gorenjak »o dobili vsak po tri tedne zapora, poostrenega s dvema postoma tedensko, prvo Imenovani poleg tega na 2000 Din globe, zadnjelmenovana na 1000 Din odnosno v slučaju nelztirljlvostl na 40, oziroma 20 dni zapora. Prlmorle. Primorski učitelji naj se vrnejo! Politično društvo »Edinost« v Oorid Je Izdalo sledeči poziv slovenskim učiteljem lz Primorske, ki službujejo izven pokrajine: »Ker se odprejo na Primorskem nekatere šole ln ker vlada veliko pomanjkanje učiteljev na splošno, zlasti zaradi tega, ker Je vpoklicano veliko itevllo mladih »lov. učiteljev k vojakom, poživljamo slovenske učitelje, ki služijo izven pokrajine, da storijo potrebne predpisane korake za povratek in s« obenem javijo podpisanemu društvu.« Novi Jugoslovanski poslanik na Reki. Za Jugoslovanskega poslanika na Reki Je imenovan g. dr. Miroslav Jankovič, direktor političnega oddelka v ministrstvu zunanjih zadev. Umrl Je v Hrašah pri Postojni rodoljubni posestnik in gostilničar g- Jakob MoreL čer na ljubljanskem gradu otvorijo uiie to-pcvsld streli, na kar občinstvo opozarjamo Pohod gradu Je za ostalo občinstvo zabra-njen. Vdeleiba na Sokolskem zletu v Ljubljani bo marsikateremu bratu in marsikateri sestri nemogoča; v duhu pa bodo vendarle te dni pri nas. Pa tudi oni bratje In sestre, ki bodo te dni v Ljubljani, bodo gotovo mislili na nje, ki so morali ostati doma. In pozdravi na železnicah bodo hiteli Iz Ljubljane na vse strani naše širne domovine. Zletni odbor le založil celo vrsto Sokolskih zletnlh razglednic, ki naj ponesejo pozdrav« z zleta v najoddaljenejše domove in na svoj način propagiralo Sokolsko stvar. Bratje in sestre, ko boste pošiljali svojcem ln prilateljem pozdrave z zleta, se poslužujte teh zletnlh razglednic, ket • tem pomagate kriti tudi velik« *rošk«, združene z zletom. Poštni nabiralniki srn bodo nahalall v zletnlh dneh na ttlovadSČa » na veseličnem prostoru v Tivolskem dr* voredu. Za zletne dnev« Je oskrbljen tu* poseben zletni poštni žig. Sokolski sprevod dne 15. t m. bo 90 svoji lmpozantnostl brez dvoma prekašal vse, kar Je Ljubljana doslej videla. Da do* stojno ln prisrčno sprejme svoje drago go ste, sl bo gotovo nadela kar mogoče slavnostno obleko, predvsem po onih ulicah, ko-der se bo pomikal sprevod. Ne samo hišni posestniki bodo sodelovali s prapori v državnih barvah, temveč tudi stanovalci * malimi prapore! in zelenjem ter preprogami na svojih oknih. Ulica, kjer so vsa okna tako okrašena, dela nad vse čaroben vtis. kakor smo imeli v Ljubljani že večkrat priliko videtL Sploh bo Ljubljana te dni znova dokazala, kako zelo so ii ljubi naši dragi gostje in kako zelo se zaveda visokega pomena I. Jugoslovenskega Sokolskega zleta. Narodne noše. V torek, dne 15. t m. zbirališče zjutraj do 8. ure na veseličnem prostoru, kjer se razdele prlredbcn« legitimacije. Polovica vseh noš gre pred Narodni dom, druga polovica na Sv. Jakoba trg. Po sokolskem sprevodu gresta cbe skupini na Kongresni trg. Popoldne ob pol dveh zbirališče na Kongresnem trgu. Ob dveh sprevod narodnih noš, jezdecev, peščU vozovi, skozi Wolfovo, Prešernovo ulico, Dunajsko cesto, Linhartovo ulico na telovadišče. Vozovi se odpravijo na dvorišč« topnlčarske vojašnice, kjer čakajo tudi pred sprevodom narodnih noš. Narodne noš« morajo biti pravilne, narodni trakovi a« spadajo k nožL Gledališke in glasba. Predstave Narodnega gledališča ob č»* sh vscsokolskega zleta. Na čast udeležen-1 cem I. vsesokolskega zleta v Ljubljani pri« redi Narodno gledališče tri dramske in trf operne predstave in s^cer: v petek ILta, v drami Cankarjevo farso »Pohujšanje T dclini šentflorjanski«, v operi Musorgske*« opero »Boris Godunov«; v soboto 12. t. A. v drami Tučičevo dramo »Golgota«, v op#* rf Clicrpenticrovo »Luizo«; v prmedeljA dne 14. t m. v drami Nučičevo modelarko »Sembcrijski knez« In eno dejanje lz dra* matične povc?tt Pavla Goli« »Pri kralja Matjažu«, v operi pa Smetanovo »Prodano nevesto*. Pico sta ve se prično v drami ft operi vselej ob pol osmi uri zveier. Vsto> nice to na razpolago dne 10, 11, 12- 13. in 14 t m. dopoldne od 10. do pol L ur« to popoldne od 3. do 5. pri dnevni blagajni t opernem gledališču In na dan vsake predstave pol ure red začetkom pri večerni M** Kajni v dramskem ln opernem gledaliiČu. HM II WM Sokolska iupa Kranj le založila J. SpV carjevo simbolično Igro »K ludl«, ki obravnava poslanstvo sokolske misli med naro* dom. Knjiga stane 7 dinarjev ta se dotlva v knjigarnah in pri župl Kranj. Cisti donos gre v sokolske namene. Bratje In sestre, posezajte pridno po tej knjigi ln razštrjajtf jo med članstvoml a Društvene vesti. Mladinsko društvo »Bratstvo« priredi > ponedeljek 14. t m. ob 8. url zvečer prijateljski sestanek Sokolov na vTtu restavracije »Belevue« v Tivoli« Na sestanku »vira tam« buraškl zbor »Bfatstva«. Pevski ods«k »Bratstva« bo pel narodne pesmi. Vabimo vse prijatelj« »Bratstva«, da »e tega prija* teljskega sestanka udeleže. Opozarjamo, da se bo serenada na gradu najl«pie slišala * jBdevue. Matična tombola v Kamnika. Podružnica Jugoslovenske Matice v Kamniku pri* redi v nedeljo, dn« 3. septembra t L veliko tombolo* združeno t ljudsko veselico v ko* rlst Jugoslovenski Matici. Odbor s« tem potom obrača do vseh članov ln prljat«l]ev Matičnih In Kamnika ln okolic« s prošnjo za dobitke. Pomagajte, da bo gmotni uspeh kar najlepši v kori»t na« prepotrebni obrambni organizaciji. MILKO JESIH, veletržec in posestnik Rudnik (Dolenjska cesta), naznanja v svojem in v imenu soproge ter ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njega mati, ozir. tašča, sestra in stara mati, gospa Ana Jesih roje Windisch v soboto dne 12. avgusta, po dolgi mučni bolezni, pr©* videna s tolažili sv. vere mimo v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v pondeljek dne 14. avg. 1922 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Rudnik št. 24 na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. avgusta 1922. >Jugoslavija« 13. avgusta 1922. Stran 0. > Gospodarstvo. Finančna načela za izgraditev jadranskih železnic. Ako stojimo na stališču, da le Interes Identičen z interesom njenih držav-wnov, potem ni nobenega dvoma, da se h (iranske železnice ne smejo graditi tako, bi nasprotovale bistvenim interesom dr« feve. Bistveni Interes državljanov je njihovo eospodarstvo, njihovo blagostanje, mir v lotranjosti države in dobri odnošajl s so-•edL V Rusiji ne umirajo danes milijoni lju-tti od gladu zbog vojne, temveč vsled razsu-gospodarstvu, vsled slabih gospodar* kih odnošajev do sosedov in neurejenih no-tonjih razmer, Rusija je trpela glad že 'fNJt večkrat vsled neurejenih notranjih razmer in posebno vsled pomanjkanja prometnih sredstev. Tudi v naši Dalmaciji se It relativno vzeto pojavila lakota radi $la-državnega gospodarstva in vsled pomanjkljivih prometnih zvez z ostalimi deli fclavei Poslednja volne. Je pokazala, da so tOspodarske prometne proge obenem tudi Wboljše strategične proge. Gospodarstvo zahteva kar največjo, Kgosto, čim popolnejšo prometno *o z čim več izhodišči. V poslednji vojni se je doseglo največ •totegičnih uspehov tam, kjer je bila pro-ttetna mreža tako gosta, da se je vojska, “•na ln municlja mogla hitro in po kar J*Ibol| kratki poti vreči z enega mesta na "Ugo. Poleg tega obstoji še eden važen raz-za to, da se železniške proge zgrade v flM« z gospodarskimi potrebami. Za gra-Wev prometnih prog je treba denarja. Ta "*®ar se ne more dobiti drugače, kot Iz *®*Podarstva državljanov. Ce se oziramo J* to dejstvo, moremo povsem logično tr-da se veličina prometnih sredstev **vna sorazmerno po stopnji gospodar-Itva. Ako država Jemlje posojilo za izgraditev železnic, računa tako država, kakor *UdI oni, ki posojilo daje, z bodočim gospodarstvom čržnve, davčno močjo njenih prebivalcev In z takozvano rentabilnostjo železniške proge, Ako se zdi posojevateljn, da bo proga, katero gradi država, nerentabilna, bo sta* težje pogoje za posojilo, da pokrije svoj liziko napram državi, ki z nerentabilnimi favesticTjami poslabšuje svoje finance. Nekateri posojevateljl krijejo svoj rlzl-^ še s posebnimi klavzulami, s katerimi ® zagotove glavni dobiček, ki nastaja iz Gradnje železnic. Tako zahtevalo na pri-koncesijo za eksploatacij«) gozdov, rud-hlnsklh bogastev, vodnih sil Itd. Ce grade privatniki, računajo vedno poleg eksploatacije samega prometnega sredstva tudi z eksploatacijo objektov vzdolž prometne črta Povišanje vrednosti objektov, gospodarsko izkoriščanje teh objektov ta ekonomskih sil kraj železniške proge morajo pokriti največji del stroškov za zgraditev in amortizacijo eventualnih predujmov m posoJIL Sedanja takozvana liberalistična država Je izgubila te gospodarske relacije popolnoma Iz vidika. Ta takozvana liberalistična država, ali bolje, ta psevdoliberali-stična država se spušča v gospodarske posle iz nekih zgodovinskih metafizičnih predpostavk zelo problematske narave. Od takozvane politične države je sedanja psevdoliberalistična država prevzela predpostavko, da naj država osrečuje svoje državljane proti njihovi lastni volji, proti njihovemu soglasanju in brez njihovega sodelovanja. To je zgodovinska predpostavka, ki Je toliko pogrešena, kolikor se je iz-premenila javna zavest in javna uvidevnost državljanov. Od državnoprave metafizike je prevzela psevdoliberalistična država cel niz nepravilnih in med seboj neodvisnih pojmov: 1. pojem suverenosti, to je pojem kolektivne volje, kot nekake homogene celote, ki obstoji nad in izven individualne volje poedincev in skupin. 2. pojem prirojene neomejene gospodarske svobode pojedinca, katera se vsled neizdelanega pravnega reda prevrže v svobodno gospodarsko ropanje ln odiranje, 3. pojem neomejene privatne lastnine, katera se 'je prevrela vsled negotovih meja, pravic in dolžnosti v monopol za precenjevanje dela, v oviro modernega gospodarskega napredka in ustvarjanje modernega kmetijstva. 4. šablonsko ustvarjanje pravne Jedna-kopravnosti državljanov, ki se je izdelalo v pogrešnem pojmovanju, da je tudi gospodarski in delavni ’ interes vseh državljanov enak. Tl zgodovinski — metafizični pojmi in fikcije so zanesli zmešnjavo v ekonomske odnošajo državljanov posebno tedaj, ko je pravna država pričela eksistirati tudi kot gospodarska država. Gospodarska država }e pričela delati za državljane. Pii tem delu Je uporabljala obči kapital, uporabljala je v občo davčno silo državljanov smatrajoča državo — najbr-že po teorljt o suvereniteti — za eno ekonomsko ce'ofo, od katere imajo vsi državljani enako korist To pa Je jflrl ekonomskem delu državfe očita neresnica. Od gospodarskega delovanja države nimajo vsi državljani enake koristi, temveč je njihova korist Jako različna. Ta različ- nost ima toliko stopenj, kolikor obstoja relacij med privatnim gospodarstvom ta državnim gospodarskim delovanjem. Predvsem nimajo iste gospodarske koristi od državnega gospodarskega dela različni poklici. Na primer: državne tranzitne železnice ne nosijo kmetu toliko koristi, kakor veletrgovcu. Nadalje ne donaša enakih koristi državno gospodarsko delovanje enakim pnklicom različnega obsega. Mali obrtnik n. pr. nima od državnih tranzitnih železnic niti razmeroma toliko koristi, kot veleobrtnik in veleindustrij alec. Razne pokrajine v državi imajo od dr« žavnih gospodarskih podjetij različno korist Kake zakotne pokrajine brez kakih zvez z državnimi železnicami gotovo nimajo nikake gospodarske koristi od gotovih velikih in dragih železniških prog. Njihova korist Je omejena samo na učinek, ki ga izvaja dotična proga z ozirom na obrambno pripravljenost države ta na splošno gospodarsko stanje države, katero se izraža v ceni življenskih potrebščin, valuti itd. Različni kraji Iste pokra line morejo imeti od državne železniške proge zelo različne koristi. Tako na primer bo promet v onih krajih iste pokrajine razmeroma večji, kjer se nahajajo železniška križišča, obmejna mesta, luke itd. Raznoležeča posestva v raznih ali istih pokrajinah bodo z zgraditvijo državne železnice različno zrastla v vrednosti in mo-nopolski položaj njihovih posestnikov se bo spremenil. Ali vlada računa s vsem tem pri svojem gospodarskem počenjanju? Ali država obremenjuje svoje državljane pri graditvi 'eleznic v pravem razmerju s koristjo, ki Jo bodo imeli od zgraditve te Železnice. Ali pazi država r.a sodjalno stran svojega gospodarskega, dela, tako, da s tem delom ne vstvarja izpremembe premoženjskih razmer in posestniških monopolov? Ali se je psevdoliberalistična država znala tudi gospodarsko dvigniti do Iste morale, katero je ztistopala v državnem pravu: to je, da državljani v gospodarskem pogledu uživajo isti postopek enakopravnosti, kakor v pravnem pogledu? Na vsa ta rprsSanja se mora odgovoriti s kategoričnim: n«' Psevdoliberalistična država ne jtre za tem, da vpostavi t gospodarskem razmerju gospodarsko pravičnost svoih državljanov, temveč ustvarja dnevno ali odkrito ali prikrito, zavestno ali nezavestno ali radi zablode psevdoliberalistične Ideologije ekonomske monopole poedlnih državljanov, gospodarski protekcionizem, premoženjske spremembe, kapitalistični parasitizem in zasužnjevale dela. Krepke besede bo izrekel oni, ki pozna stare ln moderne davčne, sisteme ln ki pojna državne napore, da obdavči vsakega državljana po dobičkanosnosti objektov, po njegovi davčni sili Itd. ta vendar hi bile te krepke besede resnične. Današnji davki na dohodke objektov ta podjetij so tako primitivni, da nikakor niso sposobni amortizirati državnih gospodarskih predujmov ravno s sredstvi onih državljanov, kateri so od teh državnih predujmov Imeli korist in ravno v sorazmerju te koristi. Dohodki od dela se po tem davčnem sistemu obdavčujejo ravno tako, kakor dohodki od prirastka vrednosti, t J. kakor od brez delavnih dohodkov. Na primer se večji dohodki kake zemljiške parcele vsled intenzivnejega obdelovanja po tem davčnem sistemu enako obremene z davki kot večji dohodki, ki so zgrajeni z državnim denarjem. Ista pogreška se pojavlja popotaoma nespremenjena zopet v modernih davčnih sistemih. Progresivna dohodarina in progresivni davki na premoženje ne delajo nobene razlike med delavnim dohodkom ln delavnim prirastkbm na premoženju in med brezdelavnim dohodkom in profitarskim premoženjem. Progresija se prav nič ne ozira na izvor dohodkov temveč uvaiuje samo kvantitativno davčno moč*. Zato tudi moderni progresivni davki ne morejo dovesti do gosp. pravičnosti, posebno ne v odnošajih gospodarske države napram privatnim gospodarstvom. Tako bo na primer lastnik malega gospodarstva, katerega vrednost je vsled zgraditve državne železnice zrastla od trideset tisoč na tri milijone plačal iste darvke, kakor lastnik, kateri je s svojim delom in delom večjih generacij svojih prednikov povišal svojo imo-vlno od trideset tisoč na tri milijone. Ce se te razmere logično premisli, se mora konstatlrati, da se delavni kapital obremenjuje na škodo dela, to pa v svrho, da se poveča nedelavni kapltaL Ako država ne sprejme v svojem gospodarskem delu pri izgradbl železnic principa, da Ima stroške graditve prometnih sredstev nositi oni, kateremu promet koristi, potem so dani vsi pogoji, da se neke skupine in nekateri pojedinci okoristijo t delom in žrtvami cele države. 1. Nastaja možnost, da Izrablja to korist politične stranke v »vejo stTanka> sko-politično svrlip s tem, da napravilo z zgraditvijo prometne proge velike usluge svojim volilcom ali gotovim kategorijam državljanov, ki podpirajo politično stranko. 2. Nastaja možnost, da *e politiki potegujejo za gotove prometne proge, da učvrute s tem rvoj Izgubljen ugled v kaki pokrajini ali da pridobi volilce v ksv ki pokrajini Obča korist se pri tem na-vadno popolnoma zgubi iz vida. 3. Nastaja možnost, da neke pokrajine ali nekatera plemena ugrabijo koristi zgraditve prometa in to na breme državne celote, pri čemur niti ne misjtjo na to, da bi dali za ugrabljeno korist kako drugo koncesijo, kakor politično prlpoznanje. 4. Nastaja možnost, da nekateri pa**- dinci, kateri Imajo »voj« posestva, torafr ce, tovarne Itd. vzdolž prometne pro« obogate na račun državne skupnosti In rabliajo svoje bogastvo kot nekak immopei ra precenjevanje dela in napredka a« da* tični prometni progL 5. Nastaja možnost, da pognfcijo Sp* kulantl zemljišča vzdolž prometne pros«, U potem tvorijo verigo precenjevanja, veriga špekulacije, verigo preprodajanja ta dražit, ve produkcijskih sredstev tako, da s« ovira ta ustavlja razvoj na ceh črti, katera M izgrajena z žrtvami državne skupnosti. Končno pride najhujla posledica: 6u Ce dotičnlk, ki gradi železnico (dl* žava), ne more stroškov za Izgraditev Mm-preje amortizirati iz dohodkov želexnls% potem ne more niti misliti na to, da bi sko-ro gradil drugo, koristno prometno pfogtfc Države, ki lahkoumno mečejo svoj denar t naročje Špekulantom, se zadolžujejo ta PO* stajajo nesposobne za nadaljno aktivnost, ker napenjajo davčno *flo onih, ki so le itak postali plen roparske Spekulacije. Taka država ne bo sposobna niti, d* ? bodočnosti gradi takozvane gospodarske prometne proge, še bolj nesposobna pa bo, da zgradi strateške proge. Vsled tega predlagam, da sprejme naSa država sledeči finančni načrt za izgraditev, naših prometnih prog: 1. Stroške za zgraditev na) nosi oni ki ime od te Izgradbe koristi ta sicer T razmerju s to koristjo. Posestniki, katerim se poveča VTednod zemljišča, poslopij, stavblšč, gozdov, rudni« kov, vodnih sil, tovarn Itd. naj doprtaeso t posebnim davkom na nezasluženi premo* ženjski prirastek (50 do 80%) k kritja stroškov za Izgradbo železnice, katera lin je prirastek prinesla. Pokrajine, okraji, oblasti, mesta, ki imajo koristi od železnice, naj krijejo del stroškov za graditev s posebnimi dokladami na davke v sorazmerju z koristmi Ostanek stroškov pa naj pokrije držav* na skupnost potom splošnih progresivnih davkov. 2. Gospodarske proge le treba graditi istočasno ali poprele, kakor takorvr‘ "ki: 1) 2) 3J 4) 5) 6J 7) 8) 9) d 2 - d 4. S g 1 — 13. d 4 — d S. S b 1 — c 3, e 2 — * 4. L t l — ti, 0 — 0. L C 1 — 14. t 4 — t S, Crnl: Vernik S g S - 16 c 7 — e S d 7 — d 6 , * 7 — g 6 leg —g 4 $08—dl l 18-tl a 7 — a 6 (zelo rlskantna petna, M 7 OJ 11J 12) 13) J4J L 14 —ti S 1 3 X e 5 D d l X a 2 12-14 Kg t-hi 15.) 16J 17 J 18J 19) 20) L g S — h 4 L h 4X1 6 T a 1 — e 1 14-15 T I l — t 3 S c 3 — e 41 21J 22J D e 2 X c 4 D e 4 —g 4 23) c2 —c 31 24.) 25.) b2 -b 4 h 2 — h 4 rnajmočnejše) 26.) T e 1 — e 3/ 27) K h 1 — h 2 28 J D g 4 — h 5 29) D h 5 X h 6 vodi do vtlikih komplikacij) S t 6 - h 5 S d 7 X e 5 L g 4 X e 2 L g 7 X t S La S —d 4 h 7 — h 6 (Še naboljia obramba) L d 4 — 16 S h 5X16 b? — b S 8 6-85 T a 8 — a 7 S t 6 X e 4 (Ct vleče Črni: 1 6 X sledi D e 2 — d 2. S d 5 - c 7, S e 4 X d 6 +; Kes — 18. D d 2 -e 3„T h 8 — 8 «. D e 3 Xc S in dobi) O — O D d 8 — a 5 (Edina obrambaJ D a 5 — a 4 (z namenom na D h 4 — h 5 odgovoriti D a 4 — h 4) D a 4 — c 2 d 5 mr Enkratna objava Tis din. “^1 Igral Priporočajo se sledeče tvrdke: peza |p OGLUŠI ŠPEDICIJE: Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul. 3, tel. 463. Balkan, d. d. Ljubljana, Danajska c. VELETRGOVINA VINA: Restavracija »Zlatorog*, Ljubljana. Gosposka ulica. FOTOGRAFSKI ATELIJE: Krnc Franc, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za povečani* slik. KNJIGARNA: Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8. MANUFAKTURE: P. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ulica št. 12. V bližini državne realke. Franc Brumat, Ljubljana, Mestni trg 2511. TRGOVINA BOMBAŽA: SU*. KANCA ITD.: Karl Prelog, Ljubljana. Stari trg 72. 30) T f 3 — g 3 (močna poteza) D c 2 — d 2 D d 2 — d 1 + 17 — 16 T f 8-tr T 1 7 — % 7 (izsiljeno obramba) KONFEKCIJSKE TRGOVINE: J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3. O. Bernatovič, Ljubllana. Mestni trg. PAPIRNA TRGOVINA: I. Gajšek. Ljubljana. Sv. Petra c. 31) h 4X g S!/ D d 1 — X d 5 (zopet izsiljeno) D d 5 X t 5 (na T g 7 — h 1 sledi g 5 X t 6 +, K g 8 — H 8 D h 6 X h 7 +, K h 8 X h 7 T g 3 — 8 7 + In mat v prihodnji potezi) D t S X 1 6 (če na e 7 X f 6 sledi Te 3 -t8.Kg8-17.Tg3 X g 7 in mat v prihodnji potezi) ril. varianta: Na 32) g 5 X f 6 (f* hUU T g 7 X £ 5 »akar sltdi T * 3 X g * +. Kg* — f 2« f 6 X * 7 ! in beli dobi) 93). T i 3 X f 7. _ (Cm tt uda) 32) £’ / C STAVBENO PODJETJE: Dr. ing. M. Kasal. Ljubllana. Ivan Vižintin. Ljubllana. Vodmatskl SLAŠČIČARNA: Kalaš, Ljubljana, Zidovska ul. trg 7. KAVARNE: »Central*, Ljubljana, poleg jubilej nega mosta, Štefan Mikolič. JADRAN, Breg, vsak dan koncert. TRGOVINA Ivan Pakiž, Z ZLATNINO IN SREBRNINO: Ljubljana, Stari trg 20 KAMNOLOM IN OPEK. STPOII-Kleemanns ver. Fabriken, Ober tilrkhem und Faurndau. ViNOTOC, mešana trgovin?, in 5 oraiov stavbenega zemljišča, vodno silo. 2 hi Ši in gospodarsko poslopje, novo, 1,200.000 K- Gostilna, dobro idoča pn Mariboru z 2 orala zemljišča. Gradič, z d orale parka, sposobno za tovarno 7 Mariboru. Posestvu raziičruh veličin In cen. Trgovske in stanovanjske hiše, vila pri kupu prosto stanovanje. Pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 289 IZDELOVANJE IN POPRAVLJANJE ROČNIH HARMONIK P. Vodišek. Ljubljana VIL, 156. GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKO PISARNO sta otvorila ing. Alojz Hrovat In ing. Albin Černe, avtorizirana civilna inženerja v Ljubljani, Krekov trg št. 10, I. nadstr. Produktivna zadruga pleskarjev sobo- in črkoslikarjev, reg* z. o. z.. Ljubljana. Gosposka ul. 4. PARNA PEK ARNA-Jakob Kaučič, Ljubllana. ‘Gradišče. IZDELOVALNICA ŽlCNlH VLOG (MODROCEV) ZA POSTELJE TER ŽIČNIH PLETENIN: Šimen Šablatnik, Jesenice - Fužine domače prvovrstno podjetje. TRGOVINA VINA DALMATINSKEGA IN Z OTOKA KRK A. Kardbaič, Udmatska ul, 78, Moste, gibanje se le deloma vsod vlada mir. -. | j 1 NAMERAVANI ODGON NEMCEV IZ STRASSBURGA 'i Pariz, 9. avgusta. (Izv.) »Journal« do« znava iz Strassburga, da ie došlo tjakaj povelje, naj se odgon Nemcev do nadalj« nega odloži. Kakor poroča list, so snofit pričakovali odgona In je bilo za izvršitev, tega že pripravljeno potrebno policijsM osebje. GORDON—BENNETOV POLET, Bern, 9. avg. (izv:) Gordon-Ben* neto v polet: Od 17 balonov, od ka* terih je znano, kje so pristali, je bil prvi Bienaime (Francija), drugi Ber* banti (Italija) in tretji Labrusse (Belgija). Kraj spusta dveh balonov s6 ni znan. ODSTOP PREDSEDNIKA MAD2ARSK0. NAR. SKUPŠČINE. Budimpešta, 9. avgusta. (Izv.) Listi prt* občujejo izjavo predsednika narodne skupščine Gaaia, v kateri izjavija, da odstopa) z mesta predsednika^narodne^skupščine^^^ _ _ polago. posebno dvoriščno poslopje. 600m* vrta. Cena 900.000,K. Dopisi pod »Trgovska hiša«, poštno ležeče Maribor. 272 in naročitve prevzame dranska zavarovalna dl ba*. Glavni zastop v Celj* Lava št. 22. PUOD&J&: PRODAM ali zamenjam popolnoma novo izgotovljeno hišo s 4 sobami in kuhinjo, 2 veliki kleti, 1000 m* in Vrtom v bližini Ljubljane. Stanovanje prosto. Vprašati je v upravi lista. ___________22i SlUZBE MLADI delavci in delavke se sprejmejo v kartortažno tovarno I. Bonač sin, Copo va ulica 16. Od zunanjih pridejo v poštev ie oni, se vozijo s kamniškim vlakom, ker prihajajo prepozno. TRGOVINO s staDOvanlem Mariboru takoj. Vprašati podružnici »Jugoslavije« Maribor, pod »Trgovina«. 286 IŠČE se boljše dekle k mesecev staremu otroku Maribor, prednost in zeiia znanje šivanja. Ponudbe na podr. »Jugoslavije«, Celje pod »Zanesi jiva«.__________273 HIŠA v Mariboru, 9 sob, kuhinj, 2 kleti, mesarija, klavnica, konjski hlev, svinjski hlev, zelenjadnl vrt, vse v dobrem stanu, prl-oravno za vsako obrt 13 minut od glavnega trga. — Cena 430.000 K. Škerbec, Tezno. Ptujska a 30. 235 DVA pekovska pomočnika in enga učenca sprejme 1 sept. za stalno v službo. Ponudbe naj se pošljejo takoj. Val. Slak, DoL Logatec št 31. 288 KRASNA restavracija s hišo v sredini mesta v Ljubljani po ugodni ceni. Pozve se Konjušna ulica 13. 283 LESENA blagajna z 28 predali in pisalna miza, delo umetno, stara 260 let Kje, pove uprava lista. 280 ZVEZNA KNJIGARNA LJUBLJANA • MARIJIN TRG 8 JOHN RUSKIN: mil ZL1IE REKE DL BnglEstioi pnra L]imnft Furlani — s rijami ant. Boiriia. POSESTVO v Sloveniji pri Celju, enonadstropna vila. družinska hiša, gospodarsko poslopje z električno razsvetljavo s premičninami 22 johov travnikov in njiv, oddaljeno eno minuto od kolodvora v lepem, zdravem delu Savinjske doline, pripravno za industrijo ali trgovino lesa. Naslov v upravi lista. 278 drugi 261 ŽEPNE URE, precizijsk* in stenske, popravlja nar solidneje tvrdka F. Čudenj Prešernovi ulici t. 5^ Urar Ed. lopni;] g Liljana, Milini S, 5 i Mka zaiop o?, zlata, src- » i, - Popravila s« o Simono a uri % jamstvoss. Cene nizke. 0 GOSPODIČNA išče mesta otrokom ali kot varuhinja Ljubljani ali izven. Je izurjena šivilja. Naslov v u-pravi lista. 281 J&UTO Bencin. — Pneumetik* Olje. — Vsa popravil* Mast — In vožnje. Le prvovrstno blago delo po solid- cenah ntf$ 3ugo-Auto d. zo. & v UubHanL ^ 009909 9 «««••* mzNo s GOSTILNA se išče v najem po možnosti na bivšem Štajerskem eventuelno na Kranjskem. C. ponudbe se prosi najkasneje do 18. t. m na Alojzijo Gojčič, Rač- je. 275 IŠČE SE družabnik za brez. konkurenčno podjetje s primernimi prostori za delav nico v sredini mesta. Pismene ponudbe na upravo lista pod sigurna bodočnost. 26o NERABLJENO, novo kovaško orodje s stroji 2a dva ognja; več pove lastnik Fr* Pajk, Vojnik pri Celju. 277 Kopalna sezija Kopalna kostuma, hlače, It* tlr-platie, čepice, plavalo* pasove Itd. priporoča- A.&E. Skabems Ljubljana, Mestni trs št ^ 999999 9 9909&& SKLADIŠČE v sredini mesta se išče za takoj. Ponudbe na upravništvo »Jugosla-vjie« pod »M. T. skladišče.« 247 HIŠO za trgovino, enonadstropno v Mariboru blizu koroškega kolodvora, lokali 2a trgovino in stanova- . Rj^k^ Uetj UdtoJ M rM-Ucrstnim plačil«*, EgJammI* PO£ORI Zavarujte poljske pridelke proti toči, gozdove proti požarom. Zvišajte zavarovalnino proti požaru in nezgodam. Sklenite iiv-ljenska zavarovanja z en- ••••••M? Perfektno strojepisko veščo slovenskega tet nemškega jezika stenografije se išče * takoj. Elektrarna *Fal» Maribor. , Jz spominov levjega krotilca. .Wk?m angleškem Časopisa so bili kratkim; objavljeni. spopjirfli Marka Solona, moža, ki se je tekom 40. let po-lamo dresuri levov. Ti spomini ka-*Jo Interesantne sličice iz življenja prav Posebne vrste artistov. »Ko sem bil še ' popolnoma majhen« pripoveduje krotilec, »sem M kot divji na živali vsake vrste in čeprav ®oj oče tega ni rad videl; -mi je končno * Izpolnil mojo edino željo in postal sem Mmočnik pri nekem strežniku newyorškega •»•rtajaka. Moral sem težko delati, toda "•M sem rad, ker sem pri tem prihajal v JJ®*« s^k * mbjimi ljubljenimi živalmi, ftttneje sem postal strežnik- v veliki mena* «HJI Barnuma in tukaj sem's časom dobil ©levov pod svoje nadzorstvo. Nato sem ■OpUslužbo pri drugi menažeriji, kjer moral oskrbovati istočasho 120 živali. j^Ievi sem imel že takrat .veliko skušnje. Wd0 sem v kletke noter in ven, igral se z *diml levčki in večkrat sem celo spal v njihovi druščini, pri čemer sem se nemalokrat zbudil z močno na grizenimi škorn j i Tudi mnogo hudih izkušenj imam s svp-fiml levi. Eno najnevarnejših svojih pustolovščin sem doživel pri nekem Jihpskem posnemanju. Moral bi skočiti z nekega drevesa na hrbet leva. Spustili pa so leva prekmalu iz kletke in mesto da_,-bi skočil jaz nanj je skočil on name. Ko so rae privlekli izpod njega, sem bil skoro mrtev,in moral sem s krotenjem levov prenehati celih šest mesecev. Pri neki drugi priložnosti bi moral spraviti v vozu dva od svojih levov v pristanišče. Med potjo se ie zaletel y. voz neki tovorni avto, pri čemer se ie vo* razbil in leva sta skočila iz svoje kletke. Predstavljate si lahko, kako so se razbežali radovedneži, katere je privabilo trčenje, ko so zagledali živo vsebino voza. Pa to res ni bila šala! Enega leva smo sicer hitro ujeli drugi pa je zbežal v neko hišo In se tam skril v kleti. Z nekaj prostovoljci 'sem mu sledil tjakaj. V prvem trenotku še je zdelo, da hoče skočiti name, potem pa se je prestrašil in Šel je mirno z menoj. Krotenje le- vov je popolnoma lahka . stvar, toda imeti se. npora. pob-plienje. Ce se da okusiti .oni teh živali katerikrat bič, potem se bo na to spominjala do konca svoiega življenja. —-Levi imajo spjoh Čudoviti spomin in če bi stal med tisoči, bi me lev* ki sem ga dresiral, takoj spoznal, čeprav me ne bil videl že cela leta. Ce se z levi lepo rgvna, potem vzljubijo človeka, toda vkljub temu se jim ne sme nikdar zaupati, ker tudi lev, ki je IH dolga leta dobejc In ubogljiv,-, lahko postane naenkrat strašna zverina, če ga kaj razdražL Večina današnjih dresiranih levov je rojena že v kletki Spraviti kvišku takega levjega mladiča ni lahka stvar. Potrebuje namreč več skrbnosti, kakor človeško dete in prve tedne se mu mora streči noč in dan. . „ • . Jaz imam vedno svojega leva-ljubljenca od katerega se nikdar ne ločim. Moj najnovejši ljubimec se imenuje Chukles in je zelo dobra žival; njegova edina napaka je, da hoče peti, če igra orkester in da ima posebno nagnjenje do mladih deklet Nekoč sem vzel Chukleja $ seboj v velik london- ski hotel in sicer sem ga »tihotapil v zaboju za klavir, tako da ni nlkdo slutn njegove navzočnosti V kuhinji Je zavladalo seveda veliko začudenje, ko sem sl naročil v svojo sobo 40 funtov surovega mesa. — Chukles je popolnoma krotak in mi je z roke. Zastopiva se zelo dobro in počutil bi se brez njega zelo samotnega. NikoR se nisem bal levov in mislim, da se jih ne boji noben levji krotilec. Pač pa sem poznal-slavnega levjega krotilca, ki se je strašno bal mačk.« Orosil. • Zvestoba brez primere. Predzadnji teden je Umrl v Ceš. Budejovicah oficial državnih železnic Anton Pavllček. Imel je lovskega psa, ki je imel svojega gospodarja tako rad, da se ni genll ves čas od smrti pa do pogreba od trupla svojega gospodarja. Ko so nesli krsto na pokopališče, je šel pes za njo in je žalostno cviliL Z groba se ni hotel geniti in le s težko težavo se je prijateljem rajnkega posrečilo, da so ga odpeljali s pokopališča. * Logika v varienju. Pred neka] leti Hi bajbogat Turek lastnik pariškega gledatt* šča. ?3Jub svojemu velikemu imetju it skrbnoj pregledal slednji račun ln natančno kontroliral vsak Izdatek. Kakor ve povedati neki pariški česopls, je nekdaj naiel t računu vsak teden 3 franke za meso m S mačk, katere so imeli zato, da bi bil tundtt varen pred mišmL Turek je postavko prečrtal pa pripisal opombo: »Ce -mačke žro nd» Sl čemu še mesa Ako ga pa ne žro, ini bi jih še rbdlll?*' * Pomnik velikemu glasbenika Beethoi* nu v MeksikL Nemška naselbina v MeksM namerava postaviti pomnik slavnemu gl*** beniku Beethovnu. Pomnik bo izdelal JflUfle slavski sohar Feodor Gosem. * Srečno mesto Amsterdam, Veliko rt-zozemsko mesto Amsterdam je eno Izmed onih redkih mest, kojth flnanoe so v sijajnem stanju. Njegov proračun za tekoč* let* znaša 10 milijonov zlatih goldinarjev prebitka, ki pa ne bo vrnjen meščanom ampak bo prenesen na novi račun. ! fc OABORIAU: S Zločin v Grcivalu. S; (Dalje.) ^fiektor je moral umreti, ker je govoril o tem in so listi na-•F^eaali dogodek. V svesti si, da ga drži predvsem ta razlog, ™ Je gredoč bridko ošteval zaradi svojega bahaštva. ^. Spomnil se je ljubkega kraja v Viroflayskem gozdu, kjer Je nekoč dvobojeval; tam se je sklenil ustreliti. -Kakor včeraj, je bilo tudi danes krasno vreme; vsak hip Prehitevale samomorilca skupine žensk in mladih ljudi. Go-tovcmso odhajali na izlete; njih veseli smeh se je slišal še od . V brstečih hladnicah pred krčmami pokraj vode so sedeli ^•Javci pri pijači In trkali s kozarci. .'».Vsi t! ljudje so se zdeli srečni in zadovoljni; a njih vese-Je izzivala Hektorja v njegovi sedanji bedi. Ali je bil res ■ 'Mini nesrečen na vsem božjem svetu? Ob tem premišljevanju ga je popadala silna, neznosna Žetal ‘ Ko Je prišel do sčvrskega mostu. Je zavil s ceste po strmem pologu na breg Sekvane. Sklonil se je, zajel vode v roko O pil Tlačila ga Je nepremagljiva trudnost. Spustil se je v travo .^ročica obupa se Je vračala vanj In smrt se mu je zdela spet edina rešitev. Malone z radostjo je mislil na to, da bo kmalu konec trpljenja. Nekaj metrov nad njim so se videla odprta okna nekega .bestorana.. Vedel Je, da ga vidijo od ondod in z mostu; a zdaj je bilo ▼veeno. »Kar tu bi se ubil!« Je pomislil. In Že je napenjal pištolo, ko je začul, da ga nekdo kliče: »Hektor! Hektor!...« ? Nesrečnež je planil pokoucu in skril orožje, oziraje se, kdo vpije. Po bregu je teke! proti njemu človek z iztegnjenimi rokami. Bil je njegovih let, nekoliko debel, a čedne postave; iz velikih črnih oči sredi cvetočega obraza mu je sijala prostodušna dobrota. Na prvi pogled si začutil v njem enega tistih ljudi, ki jih mora vsakdo takoj vzljubiti. Hektor ga je sooznal. Bil je njegov najstarejši prijatelj, tovariš izza šolskih klopi. Takrat sta bila nerazdružljiva, ■kesheje pa je grof, kateremu se je zdel dobričina premalo razposajen, prestal iskati njegove dražbe; zadnji dve leti ga je vobče izgubil Izpred oči. »Sauvresy!-. je vzkliknil osuplo. »Kdo drugi!« je odgovoril mladi mož, ki je v tem ves zasopel dospel do njega. »Ze nekaj minut te opazujem. Kuj delaš tu?« : »Nič...« je zamrmral Hektor v silni zadregi. _ »Brezumnež!« je povzel Sauvresy. »Potemtakem je res, kar so mi povedali davi pri tebi, ko sem ;e iskal?«. " " »Kaj so dejali?« ?■ »Da ne vedo, kaj je s teboj; včeraj si se bme poslovil od svoje ljubice, rekoč, da se poideš ustrelit. Neki časopis že poroča o tvoji smrti z vsemi podrobnostmi.« Ta novica je pretresla grofa Tremorelskega v dpo duše. »Evo,« je odgovoril s tragičnim glasom, »sam vidiš, da se moram ubiti!« »Zakaj? Zato, da ne spraviš,lista v zadrego, ker bi moral priobčiti popravek?« »Ljudje bi dejali, da sem se premislil...« , - «Krasno! To se pravi, da je člavek dolžan storiti neumnost ako je rekel, da jo stori. Ne bodi budalo. Zakaj se hočeš ubiti?« Hektor je pomislil; slutnja, da bi mogel še živeti, se je počasi dramila v njem. »Uničen $em,* je odgovoril potfto. »Tak zato... Veš kaj. prijatelj, dovoli, da ti rečem: noreči. Uničen!... To je res nesreča, a v najinih letih se človek do« koplje do novega blagostanja, če je za kaj. Ne glede na to, d« nisi tako uničen, kakor praviš, ker imam jaz stotisoč Uvtt rente.« »Stotisoč liver ? ...« »Najmanj toliko, zakaj moje imetje je v zemljiščih, ki M donašajo niti štirih od sto.« Trčmorel je vedel, da ie prijatelj bogat, ni pa slutil obseg« njegove posesti. Naivna zavist se je morda zgenila v njen* ko so mu ušle z jezika besede: »Nn, vidiš! Jaz, ki sem Imel več od tebe, sem dane* 1» tešč!« »In mi ne poveš takoj, nesrečnež? Oh, res s! tak, da at smiliš človeku; dajva, podvizajva se!« Tako govoreč ga Je vlekel s seboj v restoran. Trčmorel je nekam zlovoljno sledil prijatelju, ki mu Jt ...rešil Življenje, čutil je, da se je dal zalotiti v strašno smešnem položaju, človek, ki se je trdno sklenil ustreliti, sproži, ako gt kdo pokliče, ne pa da bi skril orožje. Izmed vseh njegovih prt* jateljev ga je ljubil le eden tako zelo, da ni hotel videti smeš« nosti; le eden je bil tako velikodušen, da mu Je prizanesel t I krvavim posmehom. Ta edini prijatelj se je zval Sativresv. Ko pa je sedel v prijetni gostilniški sobici za polno mizo^ ! se je Hektorju 'kmalu otajalo srce. Prevzela ga Je brezumna čuvstvenost in neomejena odkritost, ki sledi rešitvi fz velika nevarnosti za petami. Vse Je povedal Satrvresyju, Čisto vsa: svoje razvratovanje v prejšnjih časih, svoj strah v odločflnetft trenutku, svoje nauke v hotelu, svoj gnev, svoje kesanje la svoje ponižanje v zastavljalnici... »Oh,« je ponavljal, »ti si me oteli Tl, prijatelj moj, edini prijatelj in brat!...« Kramljala sta deli nego dve uri. (Dalje.) Ii ln hSolis ila i Iji j Ustanovljena leta 1831. AT*——”' Assicurazioni Generali v Trstu i h Občna zavarovalnica. Generalni zasiop za Slovenijo v Ljubi ani, Marijin trs — S. Petra cesta št. 2. v lastnem domu. ^Varuje zoper požare na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov, na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. Družba je izplačala za Škode; nad poldrugo miljardo kron. Premoženje družbe znaša preko 1000 milijonov dinarjev. Največ]! davki, koter« pletete Vam nastanejo, ako ne Sle d ate na tb. kje nakupujete, zgubit« enar In Imate poleg tega veikrat »e sitnosti. Poskusile enkrat z llustrovanlm katalogom tvrdke H Suttner (Imetnik Henrt Maire) v Ljubljani, Mestni trg 8. Ta Vam svetuje resnitrio dobre ure, »peclja! n* znamke „IKO” Jz lastne tvorni« J v Svid, kakor tudi druge dobre iepne ure. | zapestne ure. svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna In birmska darila In vso drugo zlatnino In srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. Škarje, nože. britve, lasestrlžne In brivske stroje, steklorezce. doze za tobak, sraltice ln smodke, n ali g a te In denarnice kupite J dobro m ceno pri tvrdki: Potniki u Bmeriko, pozor! UNITED - AMERICAN - LINES - INC. prevaža potnike z najabvejšimi brzoparniki preko: mm m aooro in ceno pn ivtoki: rffrter (Imetnik Henri Maire) v Ljubljani št 8 modele čevljev v celih serijah iz le-^ke. po modernih kopitnih oblikah ali arnerikanskih oblikah izrezane, dobavlja Gornice obuvala tn čevljarjev. Apartne, el«gantne oblike. Velikanska .izbira novitet j za vsako sezljo. mt DELE izdelajem iz od naročnika “oposlanega materijah prvovrstno, hitro ro„?°Ct71*- Posebna delazmoinost v monti-\ALA2g°rnlih delov 20 TOVARNE OBU-• nakup, reparatura in prodaja CEV-Zaht UMSKIH STROJEV, umevajte prospekte od RALPH P. RJCH-POuppu PD P- Subotica VI. A^JE v vseh strokah moderne, mehanične izdelave obuvala. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja SIMON KMETfjC, zastopnik za Slovenijo. LlubOan«, Vblettvorska oRca 26. Skladišče kož s sin Varaždin. Telefon štev. 68 Telefon štev. 68 priporoča svoje bogato skladišče vseh vrst kož in čevljarskih potrebščin. Solidna in točna postrežba! Tovarniške cenel Zahtevajte cenike! ezsmissfSKHE' ananom «®saasfBRBai5as» VSAK HAM večerni na vrtu restavracije P. Košak (pred Mestnim domom) Ob pra/nikih in nedeljah tudi dopoldne. rn m ' n wa g ^ usicie koze in kože divjačine sprejme v stroj, barvo in izdelavo \ krznarstvo ROT, Llubliana, Gradišče 7 kupuje kože divjačine po najvišjih cenah — Sprejema moderniziranje. CErade POKRIVALA NA VAGONI najboljše kakovosti, takoj v vsaki velikosti In najfinejše razpoš IJa podjetje za tekstilno Industrijo tn trgovino MAKSO ŠALGO, OSIJEK I ae Lanena roba, vreče, motom, a a mr Na veliko -^f Telefon: 595. x Brzojavi: Maksatgo. Osijek. irnim .t .t : z.?__________ % tal tii mm naznanjata p. a občinstvu, da sta na novo otvorila tOVarnO kisa ni se priporočata za obilna naročilal ••••••••eefetBeeeettteeetM Stalno sortirano skladlšte: traverse, železo, žeblje, j MN5We, d. d. 5: J S Mazurani((ev . i 272°m^ TRANS3Uqo 3 i 27-60 Teief0n 27-^j J PODJJUZNICE: C. BEOG2AD, Reljina uL 2. |-V' IZPOSTAVE: » OSI3EK, Široka ul. 8. • SUBOTICA kod Piukovič l dni« I 7" Tr~ ■ ~ , .. , % i skopldb : ves gradbeni rnaterijal. ^ tt«<»teeoe»eMMi«M«BAait(tv9He9oee$ apno, cement, gips. d i © ® 8 ® trstiko, žico, deske in © © ©©©©®® o ©®©@©0 bjstetioijfaf Kamnik pri Ljubljani tprelmejo vet V ®v inip in enega kleparja za tovarniško delo takoj ali pozneje v trojno, dobro plačano službo, ©••••• • ••••to Olje-Bencin-Tovot masi na drobno __ na debelo. Pneumatika rt prti znali . Ljubljana _ Selenburgova ul. 6 Prva mehanična delavnica. (Dunlop, cnntrer, Continental, Excetstor, MldtM. Sfam*. »}fl*081avtjs« IV. avgttita 1922 Ste?.' fSSL Kavarna in restavracija „ZVEZDfl kongresni tog sto. 1. Na najlepSem prostoru v sredini mesta sva lani otvoriia % vsem komfortorti na novo opremljeno moderno kavarno, V kratkem časti postala je kavama zbirališče najboljšega občinstva* Danes dne 12» avgusta 1922 otvoziva v istem poslopju tudi popolnoma na novo preurejeno RESTAVRACIJO S KRASNIM VRTOM, ki bo glede opreme in uredbe prvovrsten, kakor je še nima Ljubljana* Postrežba bo točna! jedila okusna., pijača izborna in cene solidne* Kot ravnatelj iste fungira dobroznara g. RUDOLF JAZBEC Cejenemu občinstvu se priporočamo za mnogobrojni obiske m Franjo in I^oza K^apeš. litimi m era »pilil W|i' II I1 TiiPiPilP *ŠW’©s1 m Kreditni zavod za trgovino in industrije LJUBLJANA Prešernova ulica št. 50, (v lastnem poslopju) LJUBLJANA : - • SSS BfZOjttk* — KREDIT UUBUflflfl — T«i«ton St 40, 4X1. in -.-. Obrestovani e vi 02:, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostni papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter ku-ponov* nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits i. L d. »Mooeoeei Za vsa pleskarska dela, lakiranje avtomobilov in lakiranje voznih koles v ognju se priporoča TONE MALGRJ stavbeni in pohištveni pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6. V** V Prni niia U Prua odlikovana Dalmatinsta Parna Destilarija V. MORPURGD, SPLIT Hagradjena na suim Izložbama najueCIni odlitanjina Rakije svake vrsti — Svetski uMar«schino —* Ekstrakt od Maraške — Ekstrakt od Charry-Brandy — Cognac I*- Medicina!, prvorazredni produkt — Cognac Dalmatia vieaux, obljubljena marka — Cremes doubles, Iikeri izvanreene finoče — Svakovrsni najfiniji Iikeri — Esencije od punča — Sirupi od voča — Limunade. Cenik na zahteviI •••••• Cenik na zahtevi 1 a®©®®©©®©®®®. 9*®©©®©««®©®»®® j zM n Mi: ]agosEavenstia banka d. d. Odpremr potnikov iz Cherfcurgm ali Hamburga z najh?ti«jšo Lec(jo na svetu v 5J/„ dneh. Za v*a tozadevna pojasnila se izvolite obrniti na našo poslovalnico. Glavno lastoostvo *» Slovenijo; Lftibflana, Kolodvorska ul. 26 mr Naslov ta bnolavcT CIINABD, UUBUANA. T6S8 Po najnovejši modi in znižani ceni izdeluje moške obleke modni atelije FRAN MALIS diplomiran! krojač Ljubljana, Tržaška c. 29. P. n. gospodinje, iivflje, krojače, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji II Gritzner" v vseh ODremah materijal predvojni, cene nejnlije edino le pri losip Fefelincu Ljubljana, Su. Petra nasip št. 7. Pouk v vezenju brezplačen! Istotam igle, olja vse nadomestne dele za vse sisteme Šivalnih strojev in koles. — Potrebščine za ilvtlie. krolače. ievllarje. brivc«. 6ed!ar’e, toaletno modno blago, srajce, kravate, idetke. padce. Galanterija, gumbi, na veliko In malol Nafafije cenet Točna postrežba! Najstarejša špedicijška tvrdka v Sloveniji LiubSJana ZINGER pBdidjsko pisarna Jesenfice Podjetje za prevajanje Mega južne železnice. Brzcvozni in tovorni nebiralni pro* met iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenjet Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi; ftatreinsre?. Interortoan telefon 60., »•••I Prometni zavod za premog d. d. g Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo tabor tudi za industrijska podjetja in razpečava: Prima čeh^siov. in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15. Slavenska banka d. d ■ LftntUana8 (preie Jugoslovanska Union banka) Zagreb Beograd Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobotavusijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Sabac, Šibenik, Skoija Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). --.g „ Budapest: Balkan Bank r. t. Afilacffe: Split: jueoslavenska industrijska banka. wjen; Bankhatis Milan Robert Alesander. Delniška glavnica In rezerve ca 200,000.000 IC Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. ••• f HOJS za ob* delovanle lesa T URBINE - Transmisije A rmature in sesaike, zvonovi jt Strojne tovams in livarne d. d, L3UBL3ANA. SSSS&0 eee Glavni in odgovorni urednik Zorico Fakin. izdaja »JozdsIot, novinsto & sU, liska »Zvezna tiskarna« v ljuliUaiA