Z91. Slcjllhn. 4 vam. t terct 19. ttmtn mi XU0. leto. •Slovenski Narod r Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta......., 12 — četrt leta.......6*— na mesec......„ 2*— velja: v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22 — pol leta........ It*— četrt leU....... 5*50 na mesec...... 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica si. 5 (v pritličju levo. telefon št 34. l&haia vsak dao zvečer tsvsesmsl neoelfe to Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. PO srna številko velja 10 vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama" telefon št 85. za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25-— pol leta ....... • 13*— četrt leta.......6\50 na mesec ..... . 2*30 .Slovenski Narod* velja po pošti: za Nemčijo: celo leto.......K 28*— za Ameriko in vse drage dežele: celo leto......K 30— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravnistvo: Knaflova ulica št. 9 (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85 Državni 3bor. \ovi davčni zakoni. — Iz odseka za državne nast a vijence. — Italijanska fakulteta v Krakovu. — Odmev ljubljanske županske volitve v parlamentu. Dunaj, 18. det nbra. V zbornici se je pričelo danes prvo brao je vladnih davčnih predlog" o reformi, i. s. o zvišanju davka na pivo ter na žganje in o no vou redi t vi participiranja deželnih blagajn na teh davkih ter o znižanju davčne mere pri realnih davkih. O predlogah samih smo že svoj ča> poročali. Direktni davki pa se nahajajo že v odseku; so to, kakor znano, /.višanje osebno - dohodninskega davka, davek na tantieme, avtomobile in zvišanje nekaterih pristojbin. Vse skupaj tvori pravzaprav >lab surogat za tolik rat obljubljeno finančno reformo, ki je postala oete-rum censeo poslancev in ministrov. Vlada se ne more odločiti za davke, ki bi enkrat zadeli res one sloje, ki so gospodarsko silni, da brez škode utr-pe pritisk davčnega vijaka. Vlada se ogiba načrtu progresivnega, premoženjskega davka in pravičnega obda-Čenja dedščin — zato pa izžema najširše sloje i novim podraženjem piva ter vali težo velikih državnih nal« g na pleča žganjarjev . . . Zid i se, da se hoče zbornica že v prvem branju obširneje pečati z novimi davki, kakor pa se je pričakovalo. Debata danes nikakor ni kom sala in pri socijalno - demokratičnih govornikih je bilo celo opažati nekako tiho stremljenje zadevo za vleči. Tako se je čas počitnic zopet za par dni oddaljil in če bo zbornica res v sredo že svoje delo končala — je še vedno vprašanje. * • Z ustavopravnega stališča je bila zanimiva danes razprava v odseku za državne nastavijence. Že s stališča razmerja zbornice napram vladi ter veljave parlamenta je zahtevati, da dovoli vlada državnim nastavljencem dravinjsko doklado le na poziv parlamenta, torej na inicijativo iu pod »dgovornoetjo državnega zbora. O tem si je bil odsek na jasnem. Jako čudne nazore pa je bilo slišati o vprašanju pokritja. Kakor znano, namerava vzeti vlada tozadevne »Opit iz blagajniških preostankov. Xaravn« .i<'. da vlada Še ni upravičena uporabljati milijonske vsote, ker tvorijo te slučajno blagajniški preostanek, in to niti v tem slučaju ne, če bi se mogla opirati na resolucijo zbornice. Najvažnejše parlamentarno pravo, to je budgetarno, bi bilo s tem zapostavljeno in izrečen princip, da sme vlada v »pot.-ebnih slučajih« z državnim premoženjem poljubno razpolagati. Komokvence takšnega principa pa so nedozirne. Avstrijski parlam nt si je tekom let že itak dal iztrgati iz rok marsikatero pravico, praksa 14 govori o tem več kot dovolj. Tem bolj pa mora človek osupniti nad dejstvom, da SO se danes našli v odseku za državne nastavi jence poslanci iz nemškega Nationalverbanda, ki se, kadar se mu zdi, tako rad izdaja za duševnega dediča one nemške i>oliti-ke, ki je ustvarjala avstrijsko ustavo, kateri so se danes izjavili za to, da ima vlada pravico uporabljati te blagajniške preostanke, brez privoljenja parlamenta. Ta nazor je zastopal poslanec Markhl, torej ožji somišljenik ministra Hocheiiburgerja, ki je kot thklanec obešal ministre radi 14 na laterne! Tem čudnim konštituci ional-cem pa se je Ie protivila večina od-seka in podati M ji je moral celo vladni za.-t'>pnik, češ. da je vsaj potrdimo, da parlament odobri izdatke za draginjske doklade vsaj potom dovolitve nnknadnih kreditov Nemški nazor je tem neraziunljivejŠi. ker se S 1 -t rogo ustavopra vni m postopanjem vprašanje državnih uslužbencev ni- ! kakor ne zavleče. V zadevi sami vlada dopoldne še ni podala nikake ofieijalne izjave, j kakor pa smo že brzojavno poročali, ; je ministrski predsednik Stiirgkh ; stranke obvestil, da bi se naj š strne- ; sečna draginjska doklada izplačala • dne 2. januarja 1012 v povprečnem I ■neuku 100 K. kar bi zahtevalo približno 11 milijonov kron pokritja 1i ta kulturni škandal, ki obljublja biti tudi pred[m>doba še bolj težavne in še bolj križeve ceste, po kateri bo še hodila naša lastna fakulteta . . . Ljubljanska volitev je vzbudila v parlamentu pozornost poslancev \ >eh strank, ki so se živo zanimali za ljubljanske avtonomne razmere. Oseba novega župana je poleg tega v zl»orniei še v dobrem spominu, dr. Tavčar je na glasu, da je bil eden izmed najboljših govornikov in njegovo koneilijantno nastopanje mu je pridobilo na vseh straneh simpatije, ki še niso pozabljene. V naprednih slovanskih krogih se je splošno izražalo zadoščen je,da je ljubljansko mesto v rokab energičnega in zaslužnega moža, ki ca bo vodil k nadnljnemu proč v it o. Že v prvih popoldanskih u rali so brzojavno čestitali mnogi odlični politiki, med njimi ekscelence Fiedler, Paca. k (v imenu »Češkega kluba«) in Prašek. Bil je za zastopnika ljubljanskega mesta in — si lieet — tudi za urednika »Slovenskega Naroda« prijeten dnu: pokazalo se je. kolike prijateljske simpatije in spoštovanja uživa naša napredna stranka, napredna Ljubljana in nje me-! ščanstvo. občinski zastop in naš novi I primator v najširših slovanskih krogih. Razprava se je nato prekinila in je zbornica nadaljevala razpravo o imenovanju sodnikov na Češkem. Hrvat D u 1 i b i e je govoril o volitvah na Hrvaškem, a ga je predsednik Pogačnik zavrnil, da stvar ne spada v državni zbor. Zaradi odsekov je bila seja nato zaključena. V proračunskem odseku je bila na razpravi italijanska fakulteta. Poljak Rosner je predlagal, naj se ustanovi v Krakovu. V imenu Italijanov je izjavil baron M a I f a 11 i , da odklanjajo Dunaj, Prago in Krakov in da hočejo imeti fakulteto v Trstu. Naftni minister baron H n s s a-r e k se je izrekel zoper to, da bi se italijanska fakulteta ustanovila v Trstu ali v njegovem obližju. Rosner-jev predlog mu je simpatičen, vendar se bo stvar pri specijalni debati pojasnila. Ko so govorili še Diamand, dr. L e v i c k i, F r i e d m a n n in dr. Š u s t e r š i č, je bil sprejet predlog na konec debate in se začne jutri specijalna debata. podajemo sejno Italijanska fakulteta je na svojem križevem potu srečno priromala tja. kjer bi tudi naši klerikalci naj- V naslednjem po ročilo: Zbornica je danes takoj začela z razpravo o davčuib predlogah. Češki socijalni demokrat M o -j d rače k je govoril na dolgo in ua j široko, da zahteva vojna oprava kar j sto milijonov, dasi je država banke-; rotnn. Krščanski soeijaloe Eistfirer je tožil, da bo prebivalstvo zaradi no-i vili davkov nevoljno in bo dolžilo dr-j Savne poslance. Ha so za nič. Socijalni demokrat J o k 1 je opozarjal, kaka darila dobivajo kmetovalci in veliki fanrikantje od drža- raje videli slovensko — v Krakov, j Ve in je obetal, da bo njegova stran Vi mogočo napisati lepše satire o tej j ka v odseku pokazala pot do dobre aferi«, kakor č.- s<» konstatira. d:i se ta predlog, ki ga je podal danes posl. Rosner v imenu poljskega I uba, na vodi straneh smatra kot jaKo resen. Krakov je edino mo<;to, proti katoro-edu tudi Nemci ne morejo re* i besedico, oddaljeno je tako. na aadi prinmer-no garancijo za kolikor mogoče - veliki' obisk in celo irredeni i/.om se tam ne bo predobro počutil. Nimamo povoda, se radi Italijanov posolaio razvnemati, treba p;i vendar označi- li nanene reforme. Krščanski socijalec N e u n t e u-f el je rekel, da sedanja vlada sploh ni zmožna izpeljati davčno reformo, saj je v nasprotju s poslansko zboriti co. Ta zahteva, naj poišče vlada rlavke tam. kjer jih lahko dobi. vlada pa tega neee storiti. Tudi od komisije za reformo uprave ni ničesar pričakovati, ker so v tej komisiji ravno I -isti ljudje, ki so krivi, da je uprava i slaba. Jezikovna f era v Celovcu. »Slov. Narod« je zadnjič sporočil slovenski javnosti, da je ljubljanski odvetnik dr. Oblak odklonil v pravdi slov. trgovca zoper nemško banko sodnika, ki je priznal, da ne zna in ne razume nemški. Ker se g. dr. Oblak ni uklonil senatove-mu ukazu in sklepu, da mora govoriti nemški, se je morala razprava preložiti, in je dr. Oblak vložil re-kur/ proti nečuvenemu sklepu, ki krši jezikovno ravnopravnost. Mi smo čakali, da se reši rekurz v drugi instanei, — »G razor Tag-blatt« pa je zdaj z očividnim namenom, da pritiska in upliva na nemške sodnike v Gradcu, prinesel članek, v katerem grmi proti g. dr. Oblaku, in ker nima stvarnih razlogov, mu očita na malo okusen način, da je užival gostoljubnost svoj čas v Celovcu, kakor jo n. pr. uživajo ljubljanski Nemci v Ljubljani. Ker »G raze r Ta gb lat t« izziva s prozornim namenom, prinašamo javnosti v kratkem, kakšni so razlogi, s katerimi se pobija nečuveni sklep, ki ga ne more potrditi nobena instanca!! Ako ie pravična, logična in nepristranska. LISTEK. Ha UolSI. Spisal dr. R. M a r n. (Dalje.) Vlak se je ustavil na postaji, toda videti je bilo 1« pur biš, a nobene cerkve. Ko smo se že naprej peljali, e Amalija Osipovna upi anala asdn> ga sopotnika, častitljivega ruskega i: »Očka, pokažite, kje leži Cen-stohov.« Takoj ga bomo videli,« je prijazno odgovoril »očka« in za nekaj hipov pokazal na levi strani prijazno mesto, razprostirajoče se ob gričku. Vrhu hriba je stala velika, lepa cerkev; okrog nje pa velikanska poslopja. Bila je to slovita romarska cerkev t. r samostani proslnlib čenstohov-skih meni bo v z Macohom na cehi, V Varšavi smo se ustavili za par ur, da si površno ogledamo znamenito prestolico nekdanje poljske kraljevine. Varšava mi je zelo ugajala. Kljub ruski nasilnosti proti Polja- o)j), ki m kaži* tudi na znnaj ob celi progi na popolnoma poljskih tleh, je (hranila poljsko lice, kar se najbolje vidi na napisnih tablah na trgovi na h. Na ulicah smo slišali le poljsko govoriti in v kavarni, kjer smo so malo krepčali. nas po rasici mri v.\ z.iineti niso hoteli, ampak smo si morali pomagati s po poljski zavito sle-venščino, čeprav so natakarji že radi ruskega vojaštva in uradništva morali znati ruski. Tako samozavestni so Poljaki ua Ruskem! Pri tej pri 1 ki si ne morem kaj, da ne bi omenil neke, za nas Slovence laskave lastnosti, ki sem jo sam izkusil. Ce je Slovenec le par dni v kaki slovanski dražbi, bodisi hrvatski, češki, j>oljski ali ruski, si bo kaj naglo zapomnil nejpotrebnejše besede, sicer pa slovenske izraze prilagodil v naglasu in izgovoru dotičnomu slovanskemu jeziku, da se čimprej sporazume z bratom Slovanom. Nasprotno pa tega nisem opazil pri nobenem drugem slovanskem narodu, pač pa vedno videl, da si drugi ni vzel truda, da bi se priučil slovenščini ali da bi skušal počasi razumeti Slovenca. V lem oziru prekaša Slovenec res vse druge Slovane, kar pa mu je le v korist, in prepričan sem, da Slovenec lahko potuje jk> vsaki slovanski deželi, ne da bi mu bile* treba čez T>ar dni tolmača. Kajpada, s tem nočem posebej pohvaliti tistega Slovenca, ki je šel prvič med Hrvati v Zagreb in že prvi dan ni hote! drugega govoriti nego hrvatski, kličoč v gostilni: »Još jedan kozara?!« V Varšavi smo presedli nn drug vlak na drugem kolodvoru. Daspafi smo v Varšavo na Dunajski kolodvor | jetno družbo in zanimanje za okolico, in se potem z izvoščkom prepeljali i lxxlisi v vozu ali zunaj voza. na Peterburški »vagsal«. kjer smo morali kazalec svojih ur pomakniti al celo uro naprej, kajti po ruskih državnih železnicah velja le peterburški čas. Predno nadaljnjem, se nekaj o vožnji po ruskih železnicah. Večkrat sem čital, da ta vožnja ni prijetna: jaz sem se pa o nasprotnem prepričal. Tako udobno se človek ne vozi kmalu, kakor po ruskih železnicah. Res je sicer, da se mora voziti v brzovlakn in v drugem razredu, toda spričo ruskih razdalj se pameten človek drugače ne bo vozil, sicer naj raje doma ostane. Primeroma vozni -na ni draga in vzeti se mora poleg voznega lista še »plackarto«, ki stane en rube!j 50 kopejk za vožnjo 24 ur. S »plackarto« se dobi pravico do nu-meriranega sedeža po dnevu in do postelje po noči in na tvoj prostor ne srne nihče sesti. Zvečer se napravijo iz sedežev udobne široke postelje kakor v /vozovih mednarodne družbe spalnih vozov. Jaz vsaj sem izvrstno spal v ruskih vozovih, včasih po deset ur skupaj. Z vsakim bizovlakorn vozi tudi jedilni voz in kadar si lačen, greš v udobni salon ali si daš v kupe prinesti jedi. Jedila so jako dobro in okusno kuhana in primeroma niti draga. Potnik torej ne občuti po več dni trajajoče vožnje, če ima pri- Kontrola po železnicah je jako stroga. Po trije uradniki v elegantnih uniformah pridejo k tebi po vozni listek in plackarto. Oboje ti vzamejo, toda potem ima.š mir in te ponoči nikoli noben sprevodnik ne nadleguje. Napitnine sprevodnikom ni treba dati, ker dobiš že pri blagajni odka-zan prostor. Glede stroge kontrole naj omenim še Šegavega Rusa, ki je prav tiho nekoč zagodrnjal sebi v brado: »Da, kopeke kontrolirajo, milijonov pa ne!« Temu izreku se rad pridružim! Ruski železniški vozovi so veliko prostornejši nego naši. Železnice imajo širši tir in vozovi so tudi višji, ker se jim ni treba bati, da bi se zadevali v tunele. Kje hočejo pa te dobiti? Frauc Ospič je v Peterbugu sicer trdil, da je blizu Vilne nekak predor, toda mi ga nismo videli, ker smo od Varšave naprej izvrstno spali in prespali vsa večja poljska mesta med Varšavo in Peterburgom. Dopoldne potem me je zanimala (Jačina, mesto vojašnic, kjer je že Peter Veliki imel nastanjene svoje vojake. Vedel sem, da zdaj nimamo \ee daleč do Peterburga. »Po čem bom spoznal, da se bližamo Peterbugu?« sem vprašal Amalijo Osipovno. Po čl. XIX. temelj, zak. z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 14*J o splošnih pravicah državljanov, vseh v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežela, je enakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju od države pripoznana. Iz te temeljne postave in državljanske pravice pa nedvomno izhaja, da se more vsaka pravdna stranka tudi pred sodiščem posluževati v deželi navadnega jezika. Da je v vojvodini Koroški tudi slovenski jezik v deželi navaden, o tem mi ni treba razpravljati z ozi-rom na to, da sodišče to samo ne zanika in je sodišče s tein, da je sprejelo od mene v slovenskem jeziku sestavljene ugovore zoper menično p7t*-čilno povelje /, dne 28. oktobra 1911. opr. št. Cw 876/11/1 samo to pripo-znalo. (Odločba z dne 13. oktobra 1902 št. 306 Slg. XII. št. 1142). Po čl. I. uvodnega zakona k civilno pravdnem redu z dne 1. avgusta 1895 drž. zak. št. 112 je neizpre-menjeno ostalo v veljavi tudi poten*, ko je stopil v veljavo današnji civilno pravdni rod, — določilo § IS splošnega sodnegti reda z dne 1. maja 1781. ki pravi, da se imajo pravdne stranke in njih pravdni zastopniki pri crovorih pred sodiščem posluževati v deželi navadnih jezikov. Ravno tako je ostalo v veljavi tMj določilo § 14 zapadnog-ališkega sodnega reda z dne 19. decembra 179C«, ki ima z raA^nokar cit. § 13 splošnega sodnega reda isto vsebino. Brc-dvorano je tedaj, da je raba slovenskega jezika tudi preti c. kr. deželnim kot trgovskim sodiščem v Celovcu v osnovnem zakonu in civilne pravdnem redu vtemeljena. Kakor hitro pa je ugotovljeno, da pristoja stranki pravica govorjenja v svoji materinšičini, — v slovenščini -—- tudi pred tem sodiščem, je naravno, da mora tudi sodnik razumeti v deželi navadni jezik, katerega -ve stranka ali njen pravni zastopnik jK^slnžnje. Ravno to velja po seveda tudi o sodnem kolegiju — senatu in tedaj tudi za sodnika-lajika. Ju stično ministrstvo je z naredbo z dfce 5. maja 1897. drž. z. št. 112, s katero se je uvedel nov poslovni red za sodišče prve in druge stopi-uje. v § 20 te mxredl»e -- tudi skrbelo za to, da se pravdne zadeve iz jezikovnih ozirov zamore jo od slnčaj« do slučaja dodeliti v razsojevanjo drugemu sodniku, ako se pokaže, da je to z ozirom na jezik, kojega se »Po dačah, pokopališčih in zelj-natih glavah,« mi je odgovorila Pi-tija. Dače so lesene vile, zgrajene i£ borovih tramov brez lubja. To so ele-gante stavbe, ki ne zaostajajo za vilami okrog Dunaja, toda so popolnoma, lesene. Kajpada, če se stopi v vilo, so ne opazi, da je zgrajena iz lesa, ker je znotraj ometana, slikana in razkošno opremljena. Taka poletna bivališča ruskih bogatašev sem videl okrog vseh večjih ruskih mest, in uspravljala so najboljši vtisk, ker jo okrog njih vsaj nekaj drevja raslo in so njih okolico krasili umetni vrtovi s cvetličnimi gredicami. Skoro so se tudi pokazala pokopališča in pa polno njiv, na katerih je raslo zelje, torej zeljnate glave. Okolica je postajala vsa manj pusta, dače vedno gostejše in kadeči dimniki velikanskih tovarn so kazali, da se bližamo središču industrije in trgovine. Ob železnem tiru je vodila lepa, gladka in široka cesta, nekaj redkega, ua Ruskem, in po nji so švigali avtomobili. Na levi in desni strani sem videl od daleč železniške tire in po njih so sopihali v isto smer kakor naš železni konj, vlaki. Se poprej me je Amalija Osipo\ -na opozorila na zapadno obzorje, kjer je bila nebesna modrina čista in jasna, segajoča prav do tal, toda brez vsakega ozadja. franka poslužuje — potrebno. Povsem bi se v tom slučaju, ako bi od mene zatrjevano načelo ne obveljalo, kršil princip ustnosti, ki je jasno izražen v §§ 176, 177. 397 in 414 civ. pravd. r. ter v enaki meri tudi v H 276 in 412 e. pravd. r. izraženi princip neposrednosti. Na podlagi ust uteno poroOiuiegu dejanskega stanu in po astmenem zaslišanju prič, event. zvedencev — ki se imajo neposredno pred sodi-sem zašli sati — ima sodni dvor izreči sodbo. In tako naj iajiški predsednik senata pravično in uu podlagi resnično prednašanega dejanskega stanu sodi, a ko so ostali govori strank zanj nerazumljivi! ? Tak sodnik, in to velja, seveda tudi o odkloujeueui g. ^odniku-laji-ku ne more zasledovati teka razprave — in je k večjem navezan nn to, kar mu gg. kolegi pri p. >\elovanju senata razlože. Tak eivilno-pravuni postopek S sodnim raztolmačevanjem med kolegi - pa v zakonu ni dopusten, pac pa je naravna posledica po čl. XIX. osnovnih zakonov z dne 21. decembra 1867. št. 142 zajamčene pra-vice strank, da govore v deželi navadni jezik pred javnimi oblastmi in da mora tudi sodnik razumeti jezik, v katerem stranke ali njih prav ni zastopniki prednašnjo svoje navodile. Tak sodnik, k; niti ue razume »hiMinali, - je tedaj že po zakonu izključen od izvrševanja sodni jskih opravil 19 Št. 1 sod. prav.). Tak sodnik bi moral s?m odstopiti in vpoštevati razlog S 19 št. 1 jur. norme, kajti ako bi ta sodnik rstrnjal pri svojem poshi v senatu, *ii bil podan ničnostni razlog £-a 477 st. 1 in tudi št. 2 c. p. r.. ker sodišče sploh ni bilo pravilno zasedeno. Vsled navedenih dejstev iu zla-sti navedenega dejstva, da sodnik-lajik kljub neznanja slovenščine ni hotel »-.istopiti od svojega posla, jc fakorekoč sam po sebi dan tudi razlog § 19 št. 2, c. ur. r., ker je ta okolnost gotovo zadosten vzrok, da se frssrj dvomi o njegovi neprizndotosti. Sodnik, ki ne razume jezika tožene Stranke, ki je prizna! to in kljub temu hoče biti sodnik, gotovo ne more veljati že s ozirom na to, da hoče na vsak način soditi stranko, katere ne razume, za neprizadeta, nepristranskega ! Nepristranski sadnft bi > takem ^iučaju sam položil svoj pose!, ter se sam smatra! za izključenega v taki pravdi! Ako se pri takib razlogih višje sodišče more režirati na »Orazer Tag-blatt« ^n njegovo odkrito povedano željo In javni jasni poz^v. da naj re-kurz zavrne. — to je njegova stvar. | Ako bi zavrnilo rekurz. mora odgovoriti cela javnost in govoriti tudi -— parlament! ItaHlcnsRa - tur!1?« volno. S tripolitanskesca bojišča. Iz Tri polisa poročajo: Arabci in Turki so svoje glavno taborišče preložili 50 kilometrov od Tripolisa. Neprenehoma prihajajo nove čete bližnjih arabskih plemen. »Lokalanzeiger*:: poroča n Pariza: Noehet bij se je utaboril pri Aziziji, šestdeset kilometrov od Tri-poliso. Razpolaga z vojno nočjo, ki je za polovico večja nego pričetkomn vojne. Turšjko vojno ministrstvo objavlja brzojavko poveljnika v Bengha-siju, v kateri se potrjuje, da so Tur- ki in Arabci porazili 11. t. in. Italijane. Koncentracija arabskih čet. Pariškemu »Temps« poroča njegov vojni poročevalec iz Azizije: Tisoči dobro oboroženih Arabcev, se zbirajo pri Aziziji. Politična Kronan. Onih 25 kretskih poslancev, ki so bili namenjeni zastopati Kreto v grškem parlamentu, so zaprli deloma na francoskih, deloma na angleških iti ruskih vojnih ladjah, ker so izjavili, da bodo pod vsakim pogojem poskusili vdreti v grški parlament. ■ Pred perzijskim parlamentom se je zbralo v soboto zvečer več sto perzijskih žen, oboroženih z revolverji ter demonstraralo v prilog vojni z Rusijo. Poslale so deputaeijo k ministrskemu predsedniku ter za-gre/.ile, da bodo jKaiiorile svoje može. če se ne bodo zavzeli za perzijsko stvar in zapustili Morgana Shuster-ja, »rešitelja Perzije«. • * O iiemškf»-francoski pogodbi radi Maroka jo govoril včeraj v francoskem parlamentu ministrski predsednik Caillaux. Ministrski predsednik je izjavil, da prevzema rso « itiovunost za pogodbo, da je bila glavna skrb vlade, ustanoviti veliko sev< roalriško državo in Alge-rijo. Tunis in Maroko zvezati v naravno celoto. Francoska je imela v tej severoafrif&i državi prosto roko, ko so prišli naeiikrat dogodki leta 1900. Intervencija Nemčije je imela u a men, onemogočiti francoske na cijena Ine akcije v Maroku ter zahtevala mednarodni ureditev razmer. Zadnja francoska akcija v Maroku iuiela namen izbrisati hipoteko al-gcciraukc akte in pogodbe iz 1. 1909. Tudi je polagala Francoska veliko važnu st na železniško in rudokopno vprašanje. V kratkem resumeju je ■ u da rja 1 ministrski predsednik, da Francoska SVOJik interesov v Maroku ni mogla bolje zastopati, kakor jih je zastopala pri pogajanjih z Nemčijo. Tudi v * ianjih s Španijo ni nikakršnih resnih ležkoč, vendar Pa je to vprašanje zelo kočiji \ c. Končno pondarjs f\iilhiux v svojem govoru važnost maroške pogodbe za civilizacijo severne Afrike in za svetovni mir ter poživlja stranke, da naj se zedinijo glede ratifikacije pogodbe. Mri> rskomu predsedniku so poslanci čestitali k njegovim i z v a j a n j e m. * - * Y diploma t i eni it krogih govore, da je več velesil odločeni!: začeti z vojaškimi operacijami na Kitajskem, , če se ne doseže med premirjem, ki velja samo še par dni. |K>nolen sporazum med nevohseijonarji in vlado. J )i nlomatieni kroari so mnenja, da bo -tara kitajska država zopet oživela, na vsak način pa bo dobila federalistično ostavo. Mandznška ga misija V Kiančavu se je udala, v Sans'ju pa so pregnali cesarski revolneijonarje. ■ f Rudolf Vrabl. Neprijetno, \ ni 'Z! ko jesensko vreme je zunaj, (»ore j! so sasarežene okolitnokoli s sivisni oblaki, na okno škropi neft, »dnje listje na hrastik trcpeOs. Ne. v taksnem vremenu bi ne hotel v grob, vlažen in hladen. V taksnem vreme- nu za peč, dragi Rudolf, pa stekleni-oo črnega vina na stol in čašo vročega čaja, potem pa v gorko postelj. In zatisniti oči in sanjati kakor v tistih davnih, blaženih časih . . . Kakšno neumnost »i napravil, da si šel umreti sedaj, sedaj v takšnem času, ko niti psa ne izženejo iz hi- Dolg o je ze, odk ar sva si zadnjič segla v roke, odkar si zapustil Ljubljano s težkim srcem, Ljubljano, ki te je tako grdo ogoljufala za tvoje ideale, da nisi nikoli več okreval od tega udarca. Na oglu Št. Peterske in Resi je ve ceste sva si molče zadnjič pogledala v oči, razumela sva se. In nUva se videla nikoli več potem. Vsak po svoji poti, daleč narazen. Tiho, brez vsake tožbe si znal prenašati svoje gorje, zaklenil si ga v svoje srce. In tega gorja ni bilo malo, poskrbeli so, da se ni zmanjšalo, vsak dan ti je prinašal novega. Sedaj je mir. Nočem ti pisati nekrologa, čemu ti bo! In kdo bi tudi bral nekrolog o slovenskem učitelju, o trpinu vseh trpinov? Kaj naj bi povedal o idealnem mladinskem pisatelju z veliko dušo in z gorkim srcem, kaj o pevcu, ki ni prepeval za kratek čas? Minilo je, zagrnila te je črna prst . . . Čuden slučaj! Dolgo vr sto let se skoro nisem spomnil več nate, skoro sem bil pozabil, da si še na svetu. Po svetu romam kakor cigan, zjutraj ne vem, kam bom položil glavo »večer, čudne mi&JLi se vale }*» možganih, greh bi bil spominjati se lepih dni. Skoro ne vem, kaj se godi i>o domovini, dasi sem sredi nje I VSO svojo dušo in s svojimi bolnimi mislimi. Vos ta čas odkar se nisva videla ni bilo svetlega irenotka v sanjani življenju, samo enkrat se mi je za smejal o nebo in odnekod je priplula mehka godba, a končalo je vse s tako grdo disonanco, da se je odprla zemlja in za vselej pogoltnila spomin na tiste dni. Kako bi bil torej mislil nate? Bilo pa je v četrtek, dne 7. t. m., ko sem na neki postaji južne železnice kupil dotično številko »Slovenskega Naroda«. Vtaknil sem jo v žep in šele popoldne sem jo BneH brati v mali furlanski krčmi blatnega Ogleja. In zdaj sem zaznal, da slavi dne S. decembra petindvajset letnico svojega delovanja gospa Avgusta Danilova. In h krat u z nje imenom se je hipoma in z nevzdržno silo pojavil v meni spomin nate. Ali se motim, ako trdim, da so bili tisti večeri v nje stanovanju najlej>ši tre-notki tvojega življenja* In morila tudi najlepši v življenju nekoga drugega . . . Mnog«* sem mislil tisto po-poldne nate, ugibal sem kje si, kako >e počutiš, ali si srečen, morda oženjen in oče lepih ot**ok. In bil sem trdno prepriča n. da si mnogo srečnejši od mene in trdno sem sklenil, da te ob išče m o prvi priliki, ko zopet vzamem v roke popotni les ... Ni mi več treba. Ko sem včeraj sedel v najgTŠ*»m v remen ti v zatohli in zakajeni tržaški kavarni, torej osom dni potem, se mi je stemnilo pred očmi. in »Slovenski Narod« mi je padel iz roke. Iz njega predalov mi je črnel nasproti tvoj — mrtvaški list . . . Po morju barka plava . . . Barka je odbijala tudi odkrit*-srčnost in zvestobo iz naših vrst, in človeku je težje in težje pri srcu, ko izginjajo možje, ki so ju nosili na svojem praporu. In to priznanje tebi je najlepši spomin na tvoje dovršeno z-meljsko pot. *% Pogajanja za del a zmožnost štajerskega deželnega zbora se nadaljujejo. Zadnji teden smo čitali v našem klerikalnem in nemskonaeijonalnem časopisju soglasno poročilo, da namestnik grof Clarv ne bo nadaljeval z deželnozborskimi strankami poga- jauj za delazmožnost staj. deželnega zbora, temveč da bo januarja meseca kratkim potom sklican deželni zbor, kateremu bo vlada predložila nevtralni delovni program. Ako ne bode na podlagi tega delovnega programa mogoče redno poslovanje deželnega zbora, bo ta razpuščen. V soboto pa je priobčila dunajska »Neue Freie Presse« komunike Narodne stranke glede dela/možnosti štajerskega dež. zbora in dostavila: »V krogih slovenskoklerikalnih poslancev (na Dunaju j pravijo, da njihova stranka še ni sklenila obstrukcijo ustaviti, ker ic niso končana pogaja-nja s štajerskim namestnikom grofom Clarvjem. Tudi v krogih nemških poslancev iz Štajerske še ni ničesar znanega o koncu pogajanj za delazmožnont štajerskega deželnega zbora. Dogovori se vodijo na podlagi gospodarskega programa, vendar pa stavijo Slovenci tudi nekatere narodnostne zahteve, katerih na nemški strani nočejo sprejeti. Celjski sklep o ustavljenjn ohstrukcije so napravili slovenski naprednjaki, ki so se /o apoeetka neradi udeleževali slo-venskoklcrikalne obstrukcije v štajerskem deželnem zboru.« Delazmožnost štaj. deželnega zbora. Graška »Montagszeitung« poroča: m Pogajanja za delazmožnos* štaj. dež. zl>ora se nadaljujejo, dasi-ravno se isti skliče nepreklicno dne 9. januarja. Včeraj je konferiralo več naprednih nemških jw>slancev z namestnikom, med njimi posl. Wa-stian. Prihodnje dni gredo k namestniku zastopniki velepos stva in potem se pričakuje klerikalnih Slovencev. Med Božičem in Novim letom se bodo pogajanja, ki se vrše vedno le posredno, nič naravnost, končala.« — Isti list f*oroča na uvodnem mestu: »Sklicanje deželnega zbora dne 9. januarja je sedaj sklenjena stvar. Ako bo dela/možen, bo zasedanje trajalo ka'^:' 6 tednov. Po inicijativi namestnika pripravlja vlada zakonski načrt za znatno razširjenje deželnega šolskega sveta, s katerim hoče poskusiti poravnanje obstoječih diferenc, da se more potem prenesti delo deželnega zlx>ra na gospodarsko polje.« Ptuj. Iz domačnosti ptujskih Nemcev — pravzaprav nemšku farjev, kajti pristnih Nemcev je v Ptuju l>ore malo — moramo zopet nekaj zanimivega poročati. Kakor znano, je dr. Plachki na zborovanju nekega političnega društva *za Ptuj in Rogatec rohnel ne le nad svojim nekdanjim prijateljem Vinc. Malikom, nego tudi nad »Slov. Narodom«, ker ta neče molčati o justičnih umorih a la Bratuša. koje imajo na vesti ptujski nemškonacijonalni sodniki. Ti sodniki so Plachkemu tako prirastli k srcu, da pretaka bridke solze, če jih kdo malo v časnikih pokrtači. Imenuje jih celo mučenike svojega prepričanja. Istina, to so krasni mučenik i Volksratovega, a ne lastnega prepričanja. Le pomisliti to-le: Ravno tisti preiskovalni sodnik — seveda k ar novec — ki je tako objektivno vodil preiskavo proti Fr. Bratuši, oljdolženemu. da je umoril svojo hčer. ki še danes živi. da ga je spravil v obsodbo na vešala, je vodil tudi 1. 1908 preiskavo zaradi septembrskih tolovajstev, ki so se zgodila pod vodstvom dr. Plachke~n in Vine. Mali ka povodom Ciril - Metodove sknnfičinc v Ptuju dne 13. septembra 1908. Na čelu do 300 glav broječe tolpe nemškutarskih barab in šnop-sarskih roparjev sta korakala takrat še gorka prijatelja dr. Plachki in Vinc. Malik. napadala in pobijala mirne Slovence, opljuvala in sramo- tila slovenske dame, razbijala Slovencem hiše in okna itd. Sploh se jf ta svojat prav tolovajsko obnašala, kar je udeležencem še v živem spo-1 minu. In glejte, ta preiskovalni sod nik je zaslišal takrat dr. Avgusta Plachkega kot pričo in ne kot oh-dolženca, dasiravno je bil dr. Plachki intelektuvalni provzroeitelj vseh zločinskih napadov. Iz kakega vzroka je bil dr. Plachki zaslišan kot priča in ne kot obdolžence, ko je bilo vendar notorično, da je vse zločine in napade večinoma osebno vodil? Ta nemški preiskovalni sodnik bi prišel v veliko zadrego, če bi moral na to vprašanje odgovoriti in svoje postopanje opravičiti. Potem naj pa se kdo zameri »Slov. Narodu«, da o takib sodnikih ne molči. In kako je postopal obe. svetovalec dr. Bacier kot sodnik v pravdi dr. Plachki - Malik meseca junija t. 1. Ko je Mallkov zastopnik, neki dr. \Vanek vprašal dr. Delpina, načelnika »Volksrata«, kot pričo, kaj je njemu, dr. D^lpinu, pravil član vodstva »Sudmarke« dr. Plachki zaupno o posojilu slovenskemu notarju pri Sv. Lenartu v Slov. goricah (to je tisto posojilo, ki je bilo dano pod pogojem, da se notar volitev ne udeleži) je dr. Delpin oblastno odklonil odgovor, češ. kar se meni kot »obmannu« Volksrata zaupno pove, o tem še pred sodiščem nečem nič govoriti. Seveda, na tak način se lahko vsaka goljufija in lumparija prikrije. Sodnik dr. Bauer je možato — prisodil dr. Delpinu, češ, da ran ni treba o tej kritični točki ničesar povedati. Namesto da bi bil srnin i k dr. Bauer na Delpinov odgovor odstopil akte drž. pravdništvu, ker sta dr. Plachki in dr. Delpin oči-vidno zakrivila volilno sleparijo, je pa sodnik dr. Bauer dr. Delpinu skrbno odprl zadnja vratca, skozi katero je ušel kazenskemu paragra-fn. Sodnik dr. Bauer se je v tem slučaju postavil na stališče, da načelniku nemškega Volksrata ni treba o tem sodnijsko pričati, kar se mu zaupno pove, četudi je to očitna goljufija. Tako postopanje morda ugaja vitezu Pittreiebu. »Slov. Narod« in ž njim vsi pravieoljnbni ljudje pa se nad takim urad ovan jem opravičeno zgražajo. Pride pa čas, ko se zruši tudi ta Ili^n in ko bomo morali poročati še hujše reči. Iz Maribora. Slovensko gledališče. V nedeljo 10. decembra je vprizorilo »Dramatično društvo« Schillerjeve »Razbojnike« kot drugo predstavo v letošnji sezoni. Občinstvo je napolnilo veliko dvorano, galerijo pa prenapolnilo in bilo je zadovoljno, da se je pričela igra točno ob napovedani uri. kakor sicer navadno lepaki napovedujejo, v resnici pa se malokdaj izvršuje. Igra je dolga, polna velikih izprememb, zato je trajala kljub živahm-mn igranju skoro štiri ure. Odhajali smo zadovoljni vsi, kajti čutili smo, da so se diletantje lotili zelo resno dela in da so žrtvovali studiranju vlog zares mnogo. Na ta način je ~iudil nastop skoro vseh posameznih igralcev srečno sliko oseb, ki jih navaja Schil-lerjeva drama. — Amalijo je podala gdč. T., priznana moč našega odra. Vloga je težka in precej nehvaležna, a ugajala nam je zelo, zlasti v zadnjem dejanju, kjer jo vrže ljubezen iz naročja ljubimca v naročje smrti. Utihotapila se je še ena ženska vloga: v tabor razbojnikov se zateče plemič Kozinski. Gdč. Savmove ni bilo težko uganiti po ljubkem, neprisiljenem nastopu. Lep je bil pogled na razbojnike: kipeče življenje, navdušenje za poglavarja in sočutje z njegovim dušjevnim stanjem so kaza- lce bi se nekaj metrov vozili višje,« je dejala sestrična, »bi od i u dobro videli morje, ladje in celo Kronstadt«. Na tej prostrani ravnini bi se res lahko videl Finski zaliv, če bi zemlja ne bila okrogla. V takem položaju se najbolj vidi. kako so imeli stari zve-zdoslovci in zemljepisci prav s svojo trditvijo, da je zemlja okrogia; toda tedanji zanikani svet jim je to modrost poplačal z ognjem na grmad i. Takrat seveda nisem na to mi-hlil, ker sem nestrpno čakal, da se ustavi vlak v Peterbnrgu. No, tudi to hrepenenje se mi je izpolnilo in skoro smo zavozili v velikansko pokrito postajo — na varšavski vagsal v Peterburgu. »Zdravo, zdravo! Bog vas sprejmi!« so bile prve besede, ko smo jih -dišali v Peterburgu. Franc Ospič nas je z njimi pozdravil. II. Več dni smo preživeli v Peterburgu ter si rusko severno ppestolico dodobra ogledali. Moj namen pa ni, da bi opisaval znamenitosti peter-hurške, kajti te si lahko vsakdo v po-iopisnih knjigah celo v slikah preskrbi; omeniti hočem le nekaj osebnih vtiskov. Peterburg je lepo, veliko mesto, ki se pa od drugih velikih mest razlikuje le po obilici res krasnih pravoslavnih cerkev, ki imajo edino za nas srednje Evropejce nekaj posebnega. V.- na zunaj imajo s svojimi deloma pozlačenimi strehami in kupolami ne kaj veličaš! nega. Kako razkošno in bogato ^o na opremljeno znotraj f Ogledali smo si glavno in največjo cerkev, Izakov sabor, potem sabor Kazanske Marije in snnaastnn Aleksander Nevski. V Kazanskem naboru BCm bil neko nedeljo, ko se je vršila služba božja. Takega nebeskolcpenja petja Še nisem slišal. Kako harmonično so ae sli vali neverjetno gionoki ansi m visoki srt brnočisti dečki soprani. Spominjani se š." časa, ko je bil Slnv-ljanski s svojim zl>orom prvič v Ljubljani. Takrat sem. slišal nekaj podobnega. Obredi naše vere so volit častni, toda s pravoslavnimi se ne dajo primerjati. Ruski jK>p je sam na sebi ugledna oseba svojo dolgo brado in dolgimi lasmi ter nadnormalno višino in globokim, kakor grom doneči m basom. Ruski človek je veren, pobožen in darežljiv za svojo cerkev. Ikone, svete podobe, se vidi povsod. V železniškem vozu, v vsaki pamiški kajiti, v hotelskih sobah, sploh v vsakem bivališču je obešena ikono. Samostanov je pa najbrže še več nego v katoliških deželah. Od znotraj sem si ogledal le enega največjih na Ruskem, namreč samostan Aleksander Nevski v Peterburgu. Kakšen kompleks velikih hiš je tukaj in kakšno bogastvo je nakopičeno v cervi, si je komaj misliti. Ogledat smo šli tudi poslopje, ■ kjer zboruje ruska duma, ki pa žal taktni ni zborovala. Le težko se nam je dovolil vstop, ker z Ivanom Fomi-čem nisva imela potnih listov. Častniku, ki je dovoljeval vstop, smo povedali, da nismo še dobili pasportov s policije, toda vseeno nas ni hotel pustiti brez njih v dumo. Legitimirala sva se z železniškimi izkaznicami, toda oficir ni znal čitati latinskih črk. Šele po posredovanju Fra?ica Ospica, ki je častniku napisal imena in hotel, kje stanujemo, smo dobili dovoljenje za vstop. Spremljala sta nas dva služabnika in nam razkazovala celo poslopje, ki je sicer obsežno, toda takorekoč siromašno v primeri z dragimi parlamenti. V sejni dvorani so v polkrogu sedeži poslancev: na vsakem sedežu je na pultu pritrjena vizitka dotičnoga poslanca. Služabnika sta pokazala, kje sedijo imenitnejši poslanci, kakor Markov, G neka v itd. Peljali smo se tudi v pristanišče in tam sedli na parnik, ki nas je vozil po pristanišču in po Nevi nazaj v mesto. Nisem si predstavljal, da je Peterbug tako važno morsko trgovsko mesto, toda če se pomisli, da gre promet s cele Rusije čez Peterburg, ker ima ugodne železniške in vodo-cestne zveze s celim carstvom, je to umljivo. Opozarjam le, da prihajajo tovorne ladje s Kaspiškega morja, torej s skrajnega juga, po Volgi, Seksni. skozi Ladoško jezero v Nevo in v Peterburg. V Peterburgu prehaja Neva v morje in tu je jako ugoden zaliv, ki ga ščiti Kronstadt z velikanskimi trdnjavskimi topovi. V peterbuškem pristanišču vrvi tako življenje, kakor v največjih pomorskih mestih. Nebroj velikanskih paru i kov iz vseh delov sveta i zlaga in nalaga blago. Iz barž, to so tovorna ladje z Volgo, kakor tudi iz velikanskih skladišč ob pomolih dvigajo avtomatični in električni žerjavi blago na parnike ali z njih. V pristanišču so tudi ladjedelnice vojnih ladij in tu sem si ogledal prva dva ruska dreduuta »Sebastopol« in »Poltava«, ki sta bila pravkar dograjena, a še ne armirana. Gledališča so bila ob tem času po večini zaprta in zvečer smo iskali zabave v poletenskih gledališčih na vrtovih ala Benetke na Dunaju. Bili smo v »Akvariju« in »Kdenu-. Zabave je tu več kot preveč, in kar se tu vidi v artističnem oziru, presega že vse meje. Zlasti veliko je tu šantantk, pevk, rokoborcev in drugih artistov. Znano je, tla vsak boljši artist ali ar tistinja, ki si je pridobil slavo, najprej pohiti v Rusijo, ker imajo tu ho-redne gaze in si artisti nje velikokrat napravijo premoženje, ker so ruski bogataši do skrajnosti radodarni napram lepim ženskam. Predno se poslovimo od Peter-burga, naj omenim še izlet, ki smo ga napravili v Peterhof ali Petergof, kakor pravijo Rusi. Peljali smo se z železnico dobro uro proti zahodu bli- zu morja po pokrajini, ki je precej različna od krajev, ki smo jih doslej videli med vožnjo. Zemlja se je videla rodovitna, ker je bila obdelana, čedni borovi gozdiči so tvorili spremembo in mične dače so dajale prijeten značaj okolici. Petergof je večji kraj s lepimi hišami in cerkvami. Najlepša je seveda carska palača, sestajoča iz več objektov, in pa velikanski park, ki sega do morja. Ker nas notranjost carskega gradu ni toliko zanimala, smo jo mahnili v park, oziroma nas je izvošček peljal. V parku so lepi kipi in krasni vodometi morske vode, ker je ta napeljana v vodomete. Najbolj nas je zanimala eremitaža, nekdanje bivališče carja Petra Velikega in carice Katarine. Je paviljon s sobami, ki so še vedno tako opremljene kakor so bile o Petrovi smrti. Videli smo spalnico z nizko posteljo, naslanjač Petra Velikega in nočne čevlje Katarine. V prvem nadstropju je obednica z okroglo mizo in dvigalom, ki je dvigalo jedila iz pritličja. Iz obednice se pride na verando, od koder je krasen razgled po vsem Finskem zalivu, ker leži morje pred nogami. Na levo se vidi mogočna trdnjava, kakor na skale v morju zidana, to je Kronštat, ki lahko vsaki ladji zabrani pristop do Peterburga. Na desno se v daljavi skriva Peterburg in velikanski parniki režejo pred teboj valove s smerjo v Peterburg ali nasprotno. iDalJe prioodnjie.) li v skupni igri, kakor zahteva drama. Gotovo ni tako idealnih in krotkih razbojnikov v resnici, na odru pa si ne želimo drugih. — Živo nasprotje sta si brata Moora, Karel iti Franc: Tukaj intrigant, ki mu je dobro došlo vsako, še tako nepošteno sredstvo, da bi odrinil brata i u se polastil Amalije, tam pa idealist, ki mu je vera v očetovo ljubezen vodilna zvezda, brez katere prebuja tudi njegovo življenje na slaba pota. Ta idealizem in goreče navdušenje sta bili lastnosti, ki sta nam vsugerirali navdušenje za predstavitelja Karlove vloge, g. Majorja. Tudi umetnost g. Savina v laiki vlogi brata Franca si je priborila tploino spoštovanje; to je bila vloga zanj. Slišali smo pa-samezne kritike, če£, da je v ognjeviti igri most orna pretiraval. Ti m očitkom nasproti je treba poudariti, da si mieJinan Franca v blazneža strahu, v halucinacijah v takem polnia ju. kakršnega nam je kazala igra g. Sa\ ina. — G. J. je podal jako dobro starega grofa Moora; isto veija o Hermanu (g. Marjan) in starem slugi Danielu (g. S—r). Gospoda Weix-la smo vajeni le v komičnih in kar:-kat urnih vlogah in zato je občinstvo kaki tudi takrat v njegovih kret-njak (Spiegclberg) nekaj snewiega. veda po krivem, — celo takrat, ko ga prebodejo kot izdajalca. Me 1 razbojnik] se je odliovnl g. Pajnhart (Si hwe.izer). Duhovnik, ki pride preobračat čete razbojnikov, se je zelo zmotil, a tudi g. dr. J., ki je igral to vlogo. >e je nekolikokrat zmotil. Ostali igralci so pa znali svoj. vloge tako točno, da smo jih kar občudovati. — Marljivim diletantom hvala! Prihodnjo predstavo naznanjajo le-l>aki na 6. januarja. Takrat se poje otroška opereta »Pastirji betlehemski«. L. P. Iz Celja. V naši nemški gledališki šmiri so sedaj ustanovljene vse gledališke predstave. Ravnatelj mariborskega nemškega gledališča dr. Schlismanu - Bramlt utemeljuje to v posebnem dopisu graški Tamu«, kateri je bil tako popran, da bi ga uredništvo z ozirom na ^ogroženo celjsko nemštvo«. ki fungira v — časopisju kot knlturonosec med slovenskimi barbari, ni upalo v celoti priobčiti. Sicer je pa to, kar je §e ostalo, slano in za »kulturne« raznu ie v nemškem Celju značilno dovolj. Dr. Sehlismann pravi, da je ljubljanski Riehter prostovoljno resigniral na obnovo pogodbe za gledališke pred stave v Celju in se je silno čudil, da ima Sen. toliko korajžo, da si upa iti prirejat predstave v celjski ?miri. Sch. pravi ironično, da moraj ) sedaj žalibože biti nemški Celjani brez predstav — četudi jih doslej niso obi skovali. Le dvakrat, ko so o igrali bolj polzki komadi, je prišlo malo več občinstva (!). Sch. se je zameril nekaterim mogotcem in županu, za to se ga je bojkotiralo. Tudi zato so bili nemški Celjani jezni, da je na gledaliških listih inseriral le en trgovec — drugi namreč ni-o hoteli. Oder v celjski nemški .šmiri je mai-ben, tehnični pripomočki docela nedostatni. Sch. pravi, da bi i oral, če bi se mu zasi guralo vsaj 400 K dohodkov pri predstavi (vsoto torej, ki jo doseže vsaka gledališka predstava v Narodnem domu, dasi igrajo samo diletanti Hl dasi po zatrdilu Nemcev v Celju ni — slovenskega občinstva.) A ker mora plačevati sam f>opolno-ina vse — lože 71a daje v najem celjska mestna olnuna. ne more izhajati. Sch. protestira tudi proti tc-nu, v katerem SS je z uiim v Celju govorilo in občevalo. Pravi, da se ga je v Celju grdo goljufalo in da ne more jiikdo zahtevati, da bi moral on sam nositi .-drr»škp za falitno celjsko nem-jko gledališče. Z nemško kulturo stoji torej v Celju prav slabo. . . Da pa ne ostane nemško občinstvo v Celju brez njemu primernega umetniškega užitka, bi bilo dobro povabiti \ celjsko gledališče za par večerov glasovito Isidoro Duncan. Po dr. Sch. iz-povodbi bi nušk; tam jako hvaležno občinstvo. Iz Celjske okolice. Občinski odbor je odobril proračun za 1. 1012. Po n iem znaša skupna potrebščina 111.401 K 39 v. lastni dohodki občine pa Je 6802 K 70 v. Nedostatek se bo }>okril s posojilom 60 tisoč kron, 75r*' občinsko doklado, ki bo vrgla 42.91 3 K 91 v in 15% davkom od nžitnine. ki bo vrgel 1680 K. Potreb-Vina občine je letos tako visoka, Ker bo stala kanalizacija 20.000 K, vpeljava vodovoda 28.380 K, nadalje se bo dalo za stavbo skladišča novoustanovljene požarne brambe 1100 K (drrori obrok), za izvoz fekalij 840 K (lani že 271H K 58 v), dalje ;*> se zvišale plače u radništvu in stražnikom. Končno bo treba dati drugi obrok za stavbo nove ljudske šole v Gaberiu. Tudi postavka za ceste in razsvetljavo v znesku 6116 K je zdat-no višja ko druga leta. Ker se občinske doklade v Celjski okolici že 10 let ni-o zvišale. S** »o seveda blagajniški nedostatek v 1 od leta do leta in ga je treba sedaj tudi enkrat pokriti. Tako si je razlagati zvišanje občinskih doklad v Celjski okolici, zaradi katerega so vzdignili nemškutarji sedaj tak hrup, ker bi radi v kalnem ribarili. Iz Celja. vVahtarica« piše v zadnji številki o visokosti občinskih doklad v okolici. Ne pove pa — nalašč seveda, da se i>obirajo v okolici občinske doklade le od posesti in obrti ter nekaj malega od vžitniuskega davka, v mestu pa je cela vrsta občinskih doklad, ki dado skupaj veliko višjo številko, kakor v okolici. Tudi govoričenje »v ah ta riči 110« c- »nemški davčni premoči« v okolici je f Ti I III II bajka. Ako seštejemo \ 1. razredu vsoto vseh davkov, velimo, da plačujejo Slovenci okroglo 19 in takozvani Nemci okroglo 16 lisoč kron. Cinkarne iu Južne železnice vendar ne smemo prištevati k »nemškim« davkoplačevalcem! V razredu plačujejo Slovenci dve tretjini, v o. pa skoro VOS davek na podlagi predpisa za občinske volitve. Treba pa je pomisliti, koliko nemških davkoplačevalcev sploh ne plaCa nobenih občinskih doklad! Poglejmo si nemške volilce 1. razreda. Tam ne plačuje Pfeifer nobenih občinskih doklad, Weaten Avg. samo od malen-kostne vsote 4f> K in \Veste11 Adolf samo od 22 K 40 v. Teppeyev davek 1 vsoti 505 K > \ je fingirau, ker je kupila letos Simovka pose m v o nazaj, ravno tako Suppanov najemninaki tla vek, ker ni v njegovi hiši Vt č najemnika. Svetlov in Lassruaiinčin davek so sami slovenski groši, i»to je pri Jarmerju. Pač pa pinenjejo Slovenci kot posestniki in obrtniki vsi občinske doklad*' — d rogače ko Nemci, ki bi radi samo komandir;' 1 i, plačali na nič. Iz Celja. Brezplačno se oddajo lanski letniki sledečih časopisov: Slov. Narod . Narodni List«, »Mir« (L 1910 in 1911), »Sloga« (1. 1910 in 1911). Slov. Gospodar«, »Gospodarske Novice«, »Korošec* ter »Slov. Čebelar«. Popise je poši-Ijati na naslov: »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju«. IV. Narodna zbirka. Naknadne je nosel prispevek: Cadram (aaduči-telj Anton Brumen): 8 K; in Mako-:e (g. Amalija Skorjanec) 5 K 40 v, kateri znesek se je pa pomotoma od tamkaj vposlal na C. 1L družbo v Ljuhljano, mesto na naš naslov. Klub napr. slov. akademikov v Celju.« Šoštanj. Ker se k božičnici, ki se vrši 21. t. m. popoldne, posebna va-bila ne bodo razpošiljala. vabimo kar i>otom časopisja, da se po možnosti vsi. ki gorko čutijo za deco zlato našo, te prireditve udeleže, posebno »▼eda naše narodno učiteljstvo iz bližnjih krajev, vrtnarji in vrtnariji otroških gredic! Prvi del: otročja igrica »Palčki« s petjem se vrši v gledališki dvoran: pri Rajšterju, drugi del: božično drevesce in obdarovanje malčkov pa v šoli. Zveza z vlaki za prihod in odhod gostov je nadvse ugodna. Pridite torej v mnogobrojnom številu, saj bodete odnesli v svojih srcih svetel spomin na blesk srečnih otročjih ocene . Čitalnica v Konjicah ima v so-lioto. dne 23. decembra t. 1. ob 8. zvečer v dvorani narodnega doma v Konjicah svoj redni občni /bor. Na Pernicah so hoteli tudi zadnjo nedeljo ustanoviti Siidmarkino podružnico, pa se jim je skoro prav lako godilo kakor v Vuhredu. — Tamošnji župan, nahujskan od muških in marnberških nemčurjev. je že cele tedne nabiral člane ter jiii zapisa-val. ne da bi povedal, čemu to dela. V nedeljo pa bi imel biti ustanovni shod. Ljudje so zvedeli, kaj je pravzaprav, prišli v lepem številu ter prijeli nciunkutarskega župana prav trdo. Prišel je tudi tamošnji g. župnik, katerega so se Siidmarkovei zbali ter se skoro vsi poskrili. Dekleta in žene pa so prepevale »Lopa na-sa domovi na«.»Hej Slovenci« in druge pesmi. Kakor se vidi iz poročil o Vuhredu in Pernicah, je Bartscheva knjiga »das de-ntsehe Leid« že rodila sadove. fTii din srka se je posebno vrgla na mamberški okraj, katerega imenu;e pisatelj pravi raj. A nalete-ia je slabo. Sicer pa Slovencem ne škoduje to gibanje toliko kakor se misli navadno. S takimi nasilnostmi 'n terorizmom si de vajo mamberški in muški Nemci sami vrv okoli vratu. Naše ljudstvo je sicer počasno in okoma, a to ga bode vzdramilo, po-tem se pa ne bode več tako dobro godilo raznim privandrancem, ki menijo vladati ves okraj. V Vnzeniei je bila v sredo menda kolavdaena šnlferajnske šole, kakor se čuje. V novem poslopju se baje prične pouk s 1. februarjem. Za sedaj pa se bode poučevalo v privatnih prostorih mizarja Ladi nek a. Čudno je namreč, da ni bila občina nrav nič obvešrena o kolavdaoiji. Ali >o je pa morda zastopal Erber iz Mute? Natančneje se ne ve. Le toliko je gotova, da so tukajšnji posili Nemci vsi iz sebe, ker morajo ukloniti svoj tilnik prod zakonom. Posla- nec Marekhl je imel tudi te dni toliko potov in sitnosti, da si je neki nove podplate raztrgal za vuzeniške renegate, a vse je bilo zaman. Razne zanimivosti o tem prinesemo o priliki. Koroško. Imenovanja. Davčna upravitelja Ivan Savidutti in Fran Einhauer sta imenovana za višja davčna upravitelja v službenem okrožju finančne direkcije v Celovcu. Samomor vojaka v gostilni. V neko gostilno na Starem trgu v Celovcu je prišel včeraj dopoldne prostak 17. pešpolka Rudolf Vizjak. Naročil si je brizganec. V kozarec je stresel od 20 užigalic fosforjevih kapic in tekočino v dušku izpil. Vizjak se je takoj onesvestil. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico, ker upajo, da bo okreval. Vzrok samomora znan. Velika nesreča. Na skladišču lesnega trgovca J. Fieraro so postavljali trije1 delavci veliko leseno barako. Ko so izostavili že ostrešje, so se potrgale vezi za silo in cela baraka se je podrla na delavce. Enemu delavcu je zlomilo levo roko, drugi je dobil nevarne notranje poškodbe, tretji pa je obležal na mestu mrtev. Ponesrečenec ima v Beljaku ženo in 5 nedo-letnih otrok. Zažig. V okolici Šavmbodna je zažgal nekdo gospodarsko poslopje posestnice Alojzije Salbreohter. — Ogenj se je hitro razširil in je vpepe-lil v par urah hišo in dvoje gospodarskih poslopij z vsemi pridelki. Škoda /naša 15.000 K, zavarovalnina pa 4000 K. Zločincu, ki je storil to iz maščevanja, so že na sledu. Prlmorjlio. Goriško pismo. Parlamentarna veseloigra glede draginje je srečno dokončana. Vspeh mesece trajajočih govorov je samo nekoliko slabši kakor pred veliko akcijo, enak je namreč ničli. Saj vendar ni draginje! Na Nt mokem imajo toliko mesa. da so pred nedavnim časom visokorodni lovci velikega vojvode weimarskega zakopali nad sto ustreljenih zajcev, -amo da bi ne pokvarili lepih cen pri prodajanju mesa. — Za to komedijo se je sedaj lepo odigrala druga, pri kateri je imel glavno vlogo nemški Nazionalverbaud, seveda na škodo bednega avstrijskega učiteljstva. Kaka pasa! Prvi izmed sto nemških junakov — \Yaldner — zahteva 20 milijonov za zboljšanje učiteljskih plač. Predi f g pade v odseku, on ga proglasi kot manjšinski predlog. Do poldne vzklika ta junak: »To hočemo, nič ne odnehamo!« Vlada reče: Ne!« In poj poldne spregovori naš hrabri Nemec — predlog bi se bil namreč utegnil sprejeti: »Torej ne! Sramot ne je se ni še ni kdo šalil z uči teljsko bedo. Vlada mora vendar najprej skrbeti za nl>oge grofe in ba rone.ki žgo žtranje. Za to človekoljubno delo dobivajo iz državnih davkov sknro 30 milijonov na leto, ne kot zaslužek, ampak kot nagrado. Med temi aristokratskimi rodbinami jih je 17 (če vštejemo prejasnega gospoda \ntona Dreberja). ki dobiva okrog 3 milijone; zato pa jih sedi 15 v gosposki zbornici. Za te nagrade so glasovali tudi naši ki erikalci, da s tem oodpirajo žganjarstvo. Kaka hinav-seina! Pobožni kristjani se bojujejo proti alkoholu, vlada in plemstvo pa deli nagrade za izdelovanje alkohola in naši klerikalci — seveda v opoziciji — glasujejo za vlado, plemstvo in žganje. — Za to dobivajo vse kmečke žganjarne 40.000 kron, to je tri groše vseh premij za žganje. — Tukaj smo radovedni, če se je že sprijaznil s slovensko slovnico vaš vitez podrte peči — menda France? Jaklič. V svojem »vabilu« na Sv. goro, obsegajočem par besed, se namreč močno lasa z ubogim našim Janezi čem. Njegovo bo pač nebeško kraljestvo. — Sob orna &te se menda srečno znebili. Skoda, da ga nemšiki kolegi nočejo medse, ko bi jim vendar tako lahko pripovedoval o seksu-edni vzgoji prečastirega svojega brala. Zato pa se vam, kakor čujemo, nonuja še večja kapaciteta, gospod Zvonimir Dokler, ki se v osmih gimnazijskih letih ni mojrel navaditi pravilna naglašati besedo aquila, ki se vsako uro samo petkrat sliši, ter je presenetil dunajske filologe z aquilo. Pa še tej aquili — »blagor in nebeško kraljestvo!« x. 1100 m nad Gorico. Včeraj se je dvignil z monoplanom Etrich vodja vojaške avijatiske postaje pri Bojanu nadporočnik Stehanzel. Dosegel je višino 1100 m in krožil v tej višini del j časa nad mestom. Nato se je vrnil avijatik v velikih lokih proti letalnemu polju in se je spustil s precejšne višine v zdrkalnem poletu srečno na zemljo. Obstreljen divji lovec. Zidar 36-letni Ivan Benčič v Trstu si je hotel preskrbeti za praznike po ceni pečenko. Vzel je puško in šel je na lov v bližnji gozd pri Lonjerju. Toda možakar je imel smolo, mesto zajca, je srečal lovskega čuvaja. Ko ga je ugledal, je pred njim stekel. Čuvaj ga je park rat poplical, ker pa tat ni hotel počakati, je nanj ustrelil. Benčič je omahnil na tleh. Prepeljali so ga v bližnjo gostilno in od tod z avtomobilom v bolnišnico, kjer so mu pobrali 14 svinčenih zrn. Tatvine. Včeraj so aretirali v Trstu 6 uslužbenk v tvornici za likerje Baker & Kom p. v Trstu. Pri hišni preiskavi mladih tatic, ki so komaj 15 do 171etne deklice, so našli veliko zalogo najboljših likerjev. Punce so priznale, da so že delj časa odnašale domov steklenice z likerji in da so veliko blaga že prodale, vendar pa niso hotele povedati, komu. — V ulici Androma v Trstu so aretirali Spletnega uslužbenca špedicijske tvrd-ke Quinta Barica. Na njegovem domu so dobili veliko množino razne kave. Nezgode. Zasebnica Marija Maru šič v Trstu je čistila z bencinom rokavice. Pri tem se je vsled nepre-vidnosti približala goreči sveči. Vnel se je bencin in steklenica je eksplodirala. Naenkrat je bila v ognju cela soba. Marušičeva je dobila težke opekline na rokah in po glavi. Ogenj je pravočasno pogasil oddelek rešilne postaje. — S kolesa je padel lOlet-ni vajenec K. Kocjan v ulici Carl>o-na v Trstu. Razbil si je nosno kost tako, da so ga morali prej>eljati v bolnišnico. Kolera. V Izoli za kolero umrli ribič Seb. Bologna je bil okužen od svojega brata, ki je, kakor je pokazala bakterijologična preiskava, ko-lerabaeilonosec. Do sedaj so izolirali v Izoli 30 oseb in uvedli stalne bak-teriologične preiskave. Dnevne vesti. -;- Čestitke k izvolitvi dr. Tavčarja za ljubljanskega župana. Župan dr. Ivan Tavčar je prejel med drugim tudi te-le brzojavne čestitke: Dunaj, državni zbor, 18. decembra. K izvolitvi za župana napredne Ljubljane čestita Vam in mestu — dr. Pacak v imenu »Češkega kluba«. Dunaj, državni zbor 18. decembra. Čestitam in želim vsega uspeha na korist slovenski prestolnici. Poslance prof. Hraskv. Praga, 18. decembra. Vaše izvolitve za župana ljubljanskega se srčno raduje redakcija »Češkega Slova «. -f- »Za blaginjo Ljubljane«. \ čerajšnji »Slovenec« pravi, da bodo klerikalci v občinskem svetu delo vali za — blagor Ljubljane. Lepa je ta obljuba, samo to slabo stran ima, da ji nihče ne verjame, kdor le količkaj pozna javno delovanje klerikalne stranke, zlasti v zadnjem času. Klerikalna ]>olitika je v poslednjih letih težila edino za tem, da oškoduje politično in gospodarsko ljubljansko mesto na korist ostale dežele. Ofici-ialni voditelji Eseles so +-7-^ovali s kričači a la Kregar in Šrofe v tem, kako bi se dalo Ljubljani povzročiti občutnejšo Škodo. Klerikalna večina deželnega zbora je izdala za Ljubljano nov občinski volilni red, s katerim je dala več kakor 3000 okoličanom volilno pravico v ztroli s tem namenom, da bi ž njimi udušila o~o+"žno večino naprednih voJileev v Ljubljani. In dani zakon veleva, da se ima o vsaki soremembi občinskega volilnega reda vprašati za mnenje občinski svet in kolikor mogoče uvaževati njegove predloge, je deželnozl>orska večina v direktnem nasprotstvn z zakonom ignorirala to določbo, oktroirala Ljubljani nov občinski statut ter z intrigami ter a najpodlejšimi denunei jaci jami izpo-slovala za ta statut tudi najvišjo sankcijo. Klerikalci so torej direktno kršil] zakon, samo da so mogli politično oškodovati Ljubljano in omejiti njeno občinsko avtonomijo. Občutno gospodarsko škodo so povzročili ljubljanskemu mestu z novim cestnim zakonom, s katerim hočejo naložiti ljubljanskim davkoplačevalcem novo breme v znesku letnih 250.000 kron, čeprav ne bo imela Ljubljana od tega zakona uiti vinarja koristi. Kako pa mislijo klerikalci delovati za »blagor Ljubljane«, pa sta v najjasnejši luči pokazala pred leti Kre-j proti svobodomiselnemu Časopisju, a vse zaman. Po skoraj dvajsetletnem boju, ko je izrabil že vsa sredstva in izstrelil že vse svoje najtežje topove, mora danes v svojem s Škofijskem Listu« javno priznati, da je bilo vse njegovo dosedanje delo brezuspešno in ni rodilo nobenega sada. Tako-le tarna v XII. številki »Ljubljanskega Škofijskega Lista«: »Čutim, da se slabi (to so za Škofa seveda napredni) časniki množe in vedno bolj med ljudstvo razširjajo; čutim pa tudi poguben voli v takih časnikov na vsakega, ki ga čita. Za razširjevanje takih časopisov se trudijo razne spridenet?) osebe, katerih je tudi po deželi od dne do dne več.« A dasi se je SVof. kakor sino priznava, prepričal, da je vse njegovo donquieotsko delo proti naprednemu časopisju ostalo docela brezuspešno, očividno radi tega, ker nima božjega blagoslova, vendar še ne misli mirovati, nego hoče organizirati še energičnejšo akcijo zoper svot hodomiselne liste. Zato ukazuje, da morajo duhovniki nastopati proti naprednemu časopisju v društvih, privatno, na prižnici in v spovedni-ci. Duhovniki morajo odslej po možnosti vsako nedeljo na prižnici grmeti proti naprednemu ča^opisjti, v spovednici pa morajo »pohuišljivim razširjevalcem in stalnim bralcem teh časopisov« odrekati — odvezo. Torei nova akcija proti nam! Jasrn« je, da so škofove težnje v prvi vrst? naperjene proti nam. to je proti »Slovenskemu Narodn«. Toda ali misli škof, da se njegove akcije bojimo! Morda je tako naiven, da to misli, zato mu povemo odkrito in jasne-, da se njegovega divjanja ne le čist.: nič ne bojimo, marveč ga celo smatramo za dobrodošlo reklamo. In tla Antona Bonaventuro prepričamo, koliko nam je koristila njegova neprostovoljna reklama, konštatujemo to-le: Ko je škof Bonaventura priše' v deželo, je naš list izhajal v 1500 dr 1800 izvodih. In danes? Danes ima naklado 7—8000, a sobotna števil k t? 8 lt>—20 strani inseratov 7>a se lah ko kosa z marsikaterim svetovni tu listom. Torej le naprej s tako reklamo! Toda škof ne skrbi samo za reklamo, marveč nam celo pridobiva naročnike. V »Škofijskem lista« namreč piše: »Dodam še to. Dopustil sem, da sme v vsaki dekaniji prepovedane časopise čitati duhovnik, ki ga dekan za to določi. Toda kako dobi ti prepovedane liste? Težko je, S€ nanje kar naravnost naročiti, tudi ljudje bi se pohnjšali. Mislim, ds upravnitva naših listov, ali na na ša »Katoliška bukvama« bo rad^ postregla in dotičnikoni pošiljala H ste pod — kuverto«. Škof nam je torej pre skrbel 20 do 30 naročnikov- * Iskrena hvala njegovi prevzvišse noe>ti! -f- Plinarna in mestna občina ljubljanska. Iz tiskanih poročil, ki jih je izdal upravni svet ljubljanske delniško plinarne za zadnja štiri le ta, t. j. za čas od 1. maja 1907 do 30. aprila 1011, povzamemo, da je plinarna za javno mestno razsvetljav* imela tele stroški: a) za instalacijo cestnih svetilk* leta 1907/8 . . 10.076 K 93 v > 1908/9 . . fjHioRo » 54 ;> » 1909/10 . . 16.213 » 78 » » 1910/11 . . 1.730 » 58 » skupaj . . 97.073 K 83 v b) za tekoče stroške, t. j. za plin. cilindre, zarila, vzdržan je: leta 1908/9 . . 12.867 K 76 v » 1909/10 . . 14.440 » 55 » 1910/11 . . 18.282 » 58 » skupaj . . 45.590 K 89 v Poleg tega je v teh štirih letih pli narna plačala mestni občini na pri-znalni najeinščini v gotovini 40.00«' kron. Iz navedenega je razvidno, da je mestna občina v teh štirih letih od plinarne imela korist v zneskn 182.664 K 72 v. Te številke se glase čisto drugače, kakor tiste, ki jih je kritik mestnega gospodarstva izračunal v sobotnem »Slovencu«. — Ne vemo, ali temu kritiku niso bila znana navedena tiskana poročila upravnega sveta, ali nalašč ni hotel vede- ii zanje. Mislimo, da je zadnja domneva verjetnejša od prve. — Verus. -f- Klsnerjeva nemščina. Zadnjič smo citirali duuajski list, ki se je v svoji rubriki za največje neumnosti dotieiiega tedna norčeval iz ELsnerjeve nejnecine. Elsnerja pa at ne primejo niti slovenski opomini, niti nemške pusice. Nemški list dunajski se je norčeval iz Elsnerja zaradi oblike »ist sich . . •« a Elsner ne odneha. O tem se lahko vsakdo prepriča na sodišču, kjer je ravno nabito: »Wegen ausleihen von Biicher ist sich an den Oberoffizial itd.« V *meoj stavku take napake! Kaj pa, *o bi si Elsner najel kakega tretje-solca za inštruktorja. (V je žc Elsner tako fanatičen Nemec, da ima na >voji uradu i mizi svinčnik v fran-k-furterskih barvah, naj se vsaj nemškega jezika nauči! -f- Volilcem za ceni Ino komisijo v logaškem okraju, ki so somišljeniki uarodno-napredno >t ranke, j«>-fiovno priporočamo. da se zanesljivo »deleže volitve in pošljejo do 27. t. m. glasovnice > poverili vrec je razbil. Ker nimajo ne klerikalci, ne socijalni demokrat je aa-sti mož, da bi jih mogli kandidirali, so eni kakor drugi sprejeli v svojo listo tudi nekaj narodno - naprednih kandidatov. Značilno je. da so klerikalci imeli v listi narodno-napredne kandidate, »lasi so ti po pooebnib plakatih naznanili, da ne marajo kleri-kalnih glasov. Izid volitve je nasbul-i-ji: V L razredu je bilo oddanih 226 glasov. Izvoljeni BO bili vsi narodno apredni kandidatje, in sicer so dobili gg. Adolf Jurca 21 * glasov (glasovale so zanj vse tri stranke). Teodor Dekleva 156 (naprednih in socijalno - demokratičnih). Ivan Štefin 155 (naprednih in socijalno - demo-kratinih), Emil pl. Garzarolli 148 (uaprednih in socijalno - demokratičnih), Josip Lavrenčič 14* (samo japrednih). Fran Paternost 147 (sa-tiio naprednih) iu Ivan Arko 145 (samo naprednih) glasov; za namestnike so bili izvoljeni gg.: Josip Kraigher s 153 (naprednih in socijal-nodemokratičnih), Andrej Fajdiga s 153 (naprednih in socijalnodemokra-nčnih), Matija Klemene s 146 (samo toipredriimi) glasovi. — Čista klerikalna lista je dobila v I. razredu 65 do 73 glasov, čista socijalno - demokratična lista pa 5 do 7 glasov. — V II. razredu je bilo oddanih 401 glas. Izvoljeni so bili vsi narodno - napredni kandidatje, in sicer so dobili gg.: Fran Bizjak 274 (naprednih in socijalno - demokratičnih glasov), Fran Petrovčie 262 (naprednih in socijalno - demokratičnih glasov). Ka-rel Vičič 269 fsamo naprednih). Ivan Fajdiga 260 (samo naprednih). Ferdinand Gaspari 260 (samo napredkih}, Josip Kobal 264 (samo naprednih), Ljudevit Ditrich 261 (samo naprednih) in A. Juvančie 260 (samo naprednih) glasov; za namestnike so bifi izvoljeni gg.: Andrej Zvvolt* z 2r2 .napredni in socijal. - dem.), Tvan Slejko z 265 (samo naprednimi) in Jernej Kogej z 264 (samo naprednimi) glasovi. Cista klerikalna lista je v II. razredu dobila od 90 do 120 glasov, a le, ker je bil med klerikalnimi kandidati en socijalni demokrat, ki je dobil omenjenih 120 glasov; čista socijalno - demokratina lista je dobili, od 6 do 13 glasov, en kandidat pa 34 glasov. V III. razredu je bilo oddanih 805 glasov. Izvoljeni so bili vsi narodno-napredni kandidatje in sicer sta bila izvoljena z naprednimi in klerikalnimi glasovi gg. Fran Krai-r.er s 755 in Matija Grželj s 702 gla-aoma, samo z naprednimi glasovi pa >o bili izvoljeni in so dobili gg. Ma-kso Seber 543, Fr. Simčič 532, Ivan />w61f 527, Fran Kutin 526, Fran Mr-har 525 in Ivan Sever 507 glasov. Za namestnike so bili samo z naprednimi glasovi izvoljeni gg. Peter Batič s 534, Anton Kolar s 530 in Andrej Ciržina s 527 glasovi. Čista klerikalna li^ta je dobila od 192 do 229 glasov, socijalno-demokratična lista pa od 25 do 37 glasov, le eden soeijahiode-mokratični kandidat je dobil 70 glasov, ker so ga volili tudi klerikalci. V katastralnih občinah je «— izvzem-Ši Staro vas, kjer so klerikalci dobili 9, naprednjaki pa 5 glasov — povsod zmagala narodna napredna stranka. V občinskem odboru bo torej 30 od naprednjakov kandidiranih in 1 od klerikalcev kandidiran mož. Najbolj so udarjeni socijalni demokrat je, ki so pisarili, da so drugo Eiajmoenejaa stranka in se ponašali, da imajo 300 glasov. Socijalni demokraije niso hoteli skleniti ponudenega jim kompromisa in so šli samostojno v boj ter podlegli, da je groza. Zdaj se je pač pokazalo, da je bilo med tistimi 137 glasovi, ki so bili pri zadnji državno-zborski volitvi oddani za socijalno-demokratinega kandidata Kopača, okroglo sto naprednih glasov! Občinski odbor idrijski je imel minoli petek ob polnostevilni udeležbi svojo proračunsko sejo. Zupan je pred prehodom na dnevni red poročal, da je deželni odbor zavrnil prošnjo občine za [>odporo k gradbi nove mestne klavnice, dasi je tozadevni predlog stavil pristaš S. L. S. J. Kristan. Dežela pač rada sprejema \Tsa-ko leto do 80.000 K deželnih doklad iz Idrije, da bi pa kaj žrtvovala za idrijsko mesto, tega pa ne. Nato se je zavrnilo neko x>ri1ožbo v stavbni zadevi in takoj vzelo v razpravo občinski proračun za leto 1012. Občinski proračun se je v celoti odobril, le podpornemu društvu za dijake na idrijski realki se je dovolilo na predlog odbornika tir. Beuka 300 K in povišala jHul|H)ro ubogim šolarjem za obleko za 400 K, ki znaša sedaj 1200 kron. Klerikalci so se zopet prav po nepotrebnem zaganjali v neznatne postavke za občečlovekoljubne namene. Tako ui odbornik Janez Kavčič privoščil podiHirc zavodu sv. Nikolaja v Trstu 40 K, ne obrtni bolniški blagajni ia združenju samostojnih obrtnikov v Idriji po 200 K. Klerikalci m* se izkazali kot strupene nasprotnike obrtnikov, katerim še malenkostnih podpor ne privoščijo. Napredna svetovalca Kupni k in Kerše-van sta pojasnila namene društev, za katere se predlogajo podpore in ožigosala postopanje klerikalcev. Lahko race, da ima obrtnik danes najtežavnejše stališče in sam si mora skrbeti za preskrbo vdov in sirot in za čas bolezni. In takemu društvu klerikalci niso glasovali za proračun, kar je vzbudilo med socijalnim! demokrati presenečenje in kratko polemiko o klerikalnih doslednostih. Kako so idrijski socijalni demokrati naivni, :la zaupajo idrijskim klerikalcem, ki vendar samostojno ne smejo storiti ničesar, marveč samo to. ker diktira (laarald. Tako presenečenje bo se večkrat. Tudi odbornika Kavčiču je bilo po danih pojasnilih žal, da se je zopet izpostavi] za Oswalda. Klerikalci obljubu jejo rekurz proti proračunu, se bo torej nadaljevala Oswaldova škodljiva gonja proti idrijski občini. Kotila rut smo že rekli, da je Oswald največji škodljivec idrijske občine. Naj le ruje naprej, a trpeli bodo tudi klerikalci sami! -j- Promocija. V soboto 23. t. m. bo promoviran na dunajskem vseučilišču g. Josip Tavčar doktorjem \ s<-g;i zdravilstva. Čestitamo! -f Ia Ijndskošolske službe. Za su-plentko na dekliški ljudski šoli v Kamniku je imenovana prov. učitelj, v Dol«, Helena F i s e b e r, in sicer pride na mesto dosedanje učiteljice Marije O d 1 a z e k, ki je dobila dopust, da prevzame vodstvo gospodinjskih tečajev v kamniškem okraju. V Dol pa je nameščena volonterka na osemrazredni dekliški zasebni šoli instituta Liehtentnrn v Ljubljani, Ivana K o r b a r, kot provizo-rična učiteljica. Namesto nadučitelja Henrika L o b e, ki je dobil dopust, pride v Zg. Krko učitelj Franc Sani e c iz Leskovca. — t Nagloma je umri dane- ponoči gospod Ivan Kavčič, ;iš*ni posestnik in mnogoletni nrezidijalni sluga na mestnem magistratu. Pokojnik je bil pač znan celi Ljubljani in nihče ga ni imenoval drugače, kakor »Zancek«, dasi tega ni rad sli-lal. Bil je dobra, ■ igala dnša, ki ga je vsakdo rad imel in bil je mladeniško navdušen za narodno stvar in za narodno - napredno stranko. Ko je postal Hribar ljubljanski župan, si je izbral pokojnika za preži d i jal nega -Ingo in je imel v njem tako ndanega in zvestega človeka, da brez njega ni mogel izhajati. Razpust obč. sveta je pokojnika hudo potrl. Žaloval je po županu in strašno je bil hud na vlado. Z gospodstvom vladnega komisarja Sfl nikakor ni mogel sprijazniti, dasi je rad priznaval, da občuje ž njim vladni komisar jako ljubeznjivo in je ž njim jako dober. A narodna dnša njegova je težko prenašala, da gospodari v mestni hiši vladni komi-sair nemške narodnosti in • mestno prebivalstvo nima v svoji hiši nobene beoede. Pripravljal se je celo na to, da gre v pokoj, a ko je izvedel, da bo voljen dr. Tavčar za župana, je to misel opustil. Včcrajšjiji dan je bil zn pokojnika pravi slavnostni dan. Kako je bil vesel, du je končno prišel dan županske volitve in kako je bil vesel, da je bil za župana izvoljen dr. Tavčar, to se ne da popisati. V mraku je prišel v ftelenburgovo ulico in tam vsakemu znanemu človeku stiskal roko in mu s presrčno radostjo pripovedoval o seji obč. sveta in o izvolitvi dr. Tavčarja za župana. Ves je bil razburjen samega veselja. Tn ponoči ga je nagloma vzela smrt. Bil je vrl mož, ta ubogi »Znneek«, ki je tako nado moral zapustiti svet, pre- prost a časti vreden mož, ki mu pa bodo ohranili prijazen spomin vsi, ki so ga poznali. — Odlikovanje. Tukajšnji obče-/uani meščan gospod Fr. Čuden, urar v Prešernovi ulici, je o priliki svojega 251etnega trgovskega jubileja, od ravnateljstva mednarodne ure izdelajoče družbe »Union Horlogere« kot dolgoletni član in v priznanje zaslug za družbo »Union« odlikovan s častno priznalno diplomo, ki je? v izložbi gori omenjene tvrdke Čuden izpostavljena. — Obravnava aa tožbo obč. ge-reuta Oražuia v Mostah proti gostilničarju Černetu se nadaljuje jutri v sredo popoldne. Zaslišanih bo mnogo novih prič. Nadejati se je, da bo to pot obravnava končana. — Brivnice in božični prazniki. Brivnice l>odo v nedeljo 24. t. m. in na l>ožič v ponedeljek 25. t. m. do 12. opoldne odprte, v torek na Štefanov dan 26. t, m. pa vos dan zaprte. Zadruga brivcev prosi tiste, ki se nameravajo dati za praznike ostrici, naj to store med tednom, ker bo v praznikih sicer preveč dela. Oklic. Nadučitelja Frana P a p-I«.'rja smo bili položili k večnemu počitku. Njegov veličastiii pogreb je pričal, da je mož imel veliko hvaležnih učencev in iskrenih prijateljev. Pokojni Papler je bil mož pravv gorenjske korenine in zato ga je vsakdo ljubil in spoštoval, kder ga je poznal. Njegovi prijatelji in učenci mu zato postavimo skromen nagrobni spomenik, ki naj še poznim rodovom priča, da smo moža ljubili in spoštovali, ker je bil tega res vreden. Prispevke v ta namen sprejema podpisani odbor za Fr. Papler je v spomenik. Eventuvalni prebit/de se naloži in se z obrestmi kupuje potrebna obleka, ki jo prinese Miklavž enemu ali več pridnim revnim učencem naše občine. — Borovnica, dne 17. decembra 1911. Anton Draš-ler, panaajsjft in restavrater. Ivan Maja ran, veleposestnik in trgovec. Janko Zirovnik, nadučitelj. Ir. Mirne na Dolenjskem se nam piše. V Mirni se je nam župnik Anton Kocjančič tako vkoreninil, da ga nihče ne spravi txltod. Sam se je izrazil, da bode šel iz Mirne, ampak ne kadar bodo Mirenčanje mu ukazovali; on 1k> sum si odločil odhod. No, to je pač priljubljen v Mirni kakor sam prizna. Tudi njegovi najstrastnejši klerikalci so mu že odstopili. Tu mu navedemo samo njegovega prvega klerikalnega agitatorja pri občinskih volitvah Karla Bajca. Ta mož je dal 8. t. m. pred cerkvijo občinskemu slrgi oklicati, da Baje neče več biti v klerikalnem taboru, da se je od klerikalne stranke ves čas najbolj krivično ravnalo in da s tem dnem pristopi k napredni stranki. Takih oklieev *e je v Mirni že vec oklicalo. Vse to je Kocjan čiče vo hujskanje storilo. Mirna je bila mirna in samo ena stranka je bila. Kociančič je nam vse jal globoko v sree še eno. napredno, ki prav dobro napreduje, medtem ko klerikalna propada. Kocjančič je nam oznanil na leci t priženite kmetje krave s teleti na premiranje. Res so kmetje prignali mnogo krav s teleti, ob določeni uri je uboga žival čakala na določenemu kraju. A nobenega gospodov ni bilo od nikoder. Ko se je že zmračilo, so se daljni posestniki začeli jaziti in kleti in govorili: Ali imate menda nas za osle, da tn čakamo rešitve. Ob dohodn vlaka ob pol 5. popoldne se je šele povedalo v mraku, da se je a?ospodom avtomobil polomil in so morali na Grosupljem ostati. No kmet beži domu, si že odpravil; premije se bodo že po vaseh delile drugo pot, zdaj idite domu. Kocjančič je oznanil, da na sv. Miklavža dan bodo gospodje prišli sami in bodo po vaseh premije delili. Res so prišli in klerikalci so dobili, a naprednim kmetom so naznanili, da morajo živino s teleti prignali na ogled po pol ure daljave. A kmet se ne da tako voditi, kakor medved. Kmetje niso hoteli še v drugo prignati živine in redek je, ki si z veliko težavo pribori tiste uboge državne podpore 20 K. Prihodnjega premovanja se kmetje ne bodo nič več v tako obilnem število udeležili, če sr prav ne bi avtomobil nič polomil. Na naše stroške se gospodje lahko nobel vozijo; in nas kmete za orodje imajo. S to podporo bi nas radi k klerikalizmu prilepili: ne boste na« na ta način ne prisilili; in s to podporo izstradali. Pri volitvah nam vse obetate, a ko je treba spolniti, se nam pa smejete. Če se kmetje ne bomo sami borili za obstanek, potem smo izgubljeni. Mi se moramo ravno tako boriti proti vam, kakor vi proti nam, drugače smo izgubljeni. No. Kocjančič, kaj rekurz proti občinski volitvi še ni resen? Ali ni bil izid všeč, ker ni klerikalna garda zmagala? No, saj dva. Kocjančičeva nasprotnika morata odložiti mandat. Tožb z odvetniki je bare Kocjančič tudi sit do grla; lepe dennrie so ga že stale. Tudi njegovega nekdanjega klerikalca B. so pravde ogromno stale in čudne stvari se na dan spravile, kar bi si človek ne mogel nikoli misliti. Or-ganist, oziroma tudi mežnar bo z novim letom tudi odšel, ker se z Kocjane i čem ne razumeta; kmalu bo imel Kocjančič toliko zaposlenih zaznamovanih organistov, kakor v letu dni. To .je pa res odveč. — Opazovalec. Od Sv. Križa pri Kostanjevici. Dne 12. t. m. smo imeli tukaj občinske volitve, pri katerih je bil kaplan Fatur poražen. Boj, katerega nismo pričakovali, je bil silno ljut, kakršnega naša občina do sedaj še ne pozna. Delal je ves kaplanov aparat, uamreč čuki in vse, kar nič vrednega ni, je šjo v ogenj za kaplana, hoteč dobiti v obč. zastop kimavce, kateri niti do pet šteti ne znajo. Kaplan Fatur se je pri tej priliki poslužil tudi spovednice in pridižniec, kar naravnost presega vse meje, ker kaj takega do sedaj še ni bilo slišati pri Sv. Križu. Pri spovedi je namreč pregovarjal može, kako morajo voliti, ter jim dal šele odvezo, ko so in u obljubili, da bodo volili tako kakor on hoče. Toda vse to mu ni nič pomagalo, kajti Fatur je obračal, volilci pa so obrnili. Že meseca aprila t. 1. smo izvedeli, kaj ta hinavček v črni suknji namerava. Sedaj pred zadnjem pa se je razvila strašna agitacija. Kaplan in njegovi trabantje so hodili od hiše do hiše pobirati pooblastila, da, celo neki shod je priredil, pa mu tudi nič pomagal ni. Na shodu je udrihal najl>olj čez trgovce, gostilničarje in obrtnike, češ, da taki ljudje ne smejo biti v občinskem gospodarstvu. Mi prav dobro vemo, zakaj mu taki ljudje smrdijo, pa tudi on ve, da se taki ne dajo od vsakega kaplančeta komnadirati. Mi se glede agitacije do zadnjega niti ganili nismo, kajti šele 5. t. m. smo dobili nasprotno listo v roke ter videli, da je sestavljena tako, da se Bogu smili. Takoj smo tudi mi sestavili listo ter pričeli temeljito z delom, toda ne brez uspeha. Najbolj se je ta kaplan, kateremu se hinavščina že z obraza sveti, vrgel na tukajšnjega trgovca in posestnika Jos. Kodriča, češ, ta ne sme priti v odbor, je liberalec, brezverec itd. Ker pa ljudstvo przrn g. Kodriča kot zavednega, poštenega in dobrega kmetovalca, zato ga je tudi volilo in je bil izvoljen odbornikom. Sicer nismo zmagali na celi črti pač pa smo spravili v občinsko gospodarstvo može. ki nekaj reprezentira jo ter imajo pri ljudeh več zaupanja, kakor kaplan Fatur, zmagali smo pa v toliko, da bodemo imeli v novem odbora besedo mi in to smo hoteli imeti. Za danes naj zadostuje to, če bode treba pa drugič več, saj imamo veliko odkriti. Velika nesreča bi se bila kmalu pripetila na progi Ljubliana - Novo mesto na Hudem pod Mirno pečjo. Ravno, Vo je prihajal popoldanski vlak iz Ljubljane, je korakal posestnik Oberdmk z dvema tovarišema čez progo. Oba spremljevalca sta se o pravem Času umaknila s tira, do-čim je Oberdruka dohitel vlak in ga je levi odbiialnik lokomotive zadet v levo stran in ga pahnil s tira, kier se je le onesvestil in aadobil par lahkih poškodb. VI a ko vod ia je ustavil vlak in ker se Oberdmku ni zgodilo nič hujšega, se odpeljal proti Novemu mestu z malo zamudo. Občinski odbor v No- mestu je sklenil urediti ljudskošolske razmere. V to svrho namerava zvišati občinske doklade na obrtni davek, ker upa, da se bodo z gradnjo Belo kranjske elezniee obrtnikom znatno pomnožili dobodki. Iz Novega mesta. Tukajšnji »balonski orkester« je priredil 17. t. m. zvečer koncert v prostorih »Narodnega doma«. Presenetil nr^s je s popolnoma novimi točkami, a udeležba je bila vkljub temu jako pičla. Salonski orkester bi zaslužil že zaradi svoje marljivosti in požrtvovalnosti, kakor tudi zaradi svojega pomena za naše mesto malo vteč zanimanja, kakor se mu ga posveča zadnje čase. Zlasti pa. ako vzamemo v poštev dejstvo, da se je nas orkester že toli-krat žrtvoval za občekoristne, človekoljubne namene in da je sodeloval pri vsaki narodni prireditvi in pripomogel do popolnejšega usneha. Umrl je v Žužemberku 18. t. m. g. Josip Poka pl. Pokafalva, c. kr. ooštar v pokoju, v starosti približno 70 let za srčno kapjo. Bil je mož stare šole, prijeten in ljubeznjiv družabnik. Elektroradiograf »Ideal«. Spored za torek 19., sredo 20. in t trte" 21. decembra: Little Hans in njegova lom jota. (Jako komično.) Obleganje Oalaisa. Rekonstrukcija znamenitega prizora iz lOOletne voine. V igri nastopa nad 1000 oeob. Moric in trmoglava najemnica. (Igra Prinee. Jako komično.) — Pozor! V petek, 22. decembra specijalni večer z izbranimi slikami, med drugimi: *M* dame Rex«, učinkovita drama. »Tripolis«, velezanimivo, »Mirko izsiljevalec«, iako komično. Popoldanske *» e za dijake: Num. sed^ž 30 v, T r~ostor 20 v. TT. prostor 10 v. O nrsznikih. v soboto in ponedeljek velika učinkovitost Blodne duše. Nevaren vlomilec in dezerter ar eto van. V zadnjem Času je bilo v mestu na treh krajih vlomljeno in se kljub intenzivnim poizvedbam po vlomilcih ni policiji posrečilo priti storilcem na sleci. Dva vloma sta bila izvršena pri pekovskem mojstru Josipu Bončarju Pred Škofijo št. 16, tretji pa pri učiteljici Souvanovi v Beethonovi ulici. Skupna škoda vseh treh vlomov je presegla vsoto 2000 kron. Dne 11. t. m. je poizvedel policijski stranik Potočnik, da sta v Pc-tercevi gostilni; nasproti starega pokopališča, cel dan posedala dva sumljiva moška, izmed katerih je imel eden seboj precej veliko ročno torbico. Stražnik je takoj telefonično poklical pomoč, a ko se je vrnil, je naletel sumljiva moška že zunaj na cesti in ju aretoval. Aretovanec, ki je nesel torbico se je imenoval Jožet* Merlak. drugi pa je trdil, da se zove Novak. Ko je stražnik pripeljal are-tovanca do železniškega prelaza na Dunajski cesti, je dozdevni Novak pobegni i proti Dovozni cesti, sotova-riš Merlak pa je stekel proti Bleiwei-sovi cesti. Na prelazu ob državni železnici je Merlak, ko sta ran prišla nasproti dva moška, vrgel torbico na železniški tir, skočil čez plot na Cesto na južno železnico, tekel po travniku proti predilnici in se skril v jarek. Tu ga je dohitel stražnik in ga potem, ko mu je prišel na kolodvoru službujoči nadstražnik Kržan na pomoč, zopet aretoval. Aretovanec po poklicu zidarski pomočnik, je ponovno povedal, da je njegovo ime Jožef Merlak ter da je doma iz Lokve pri Gorici. V torbici, katero je vrgel proč, je imel (5 različnih vitri-hov, dolg železen drog, na pol okroglo pilo, svečo, žveplenke itd. Poizvedbe po ubeglem Novaku ps sc ostale brezuspešne, vendar pa se j€ dognalo, da sta prvotna aretovanca imela ae tretjega pomagača in da jr le-ta Ivan Mlačnig, rojen 1* lezni kaplji ter da je zaposlen pri neki tvrdki na Dunajski cesti. Tako; nato je bil Mlačnig aretovan. Vsi navedeni so bili skupno v Gradiški zaprti in so sedaj po dogovoru sesli U begi i Novak je zelo nevaren vlomilec ter je njegovo pravo ime Bub-nik iz Tstrije. Merlakovo pravo imi pa je Filip Ivan Tavčar iz Ivanigra^ da pri Sežani, kateri je bil leta 190«w pri nekem vlomu v Gorici zasačer in obsojen na več mesečno ječo. Pc prestani kazni je moral k vojakom a je kmalu dezertira! ter pot m v Se-V"ini in v okolici Trsfn 1*^^*1 V*1? tatvin. Tukaj so so tatinski bratci držali večinoma pri Mlačnigu. Prenočevali so tudi v Kolodvorski ulic-r 1 napačnim imenom. **r*****—^T,~ jp, da so izvrš"'l' Še več drugih tatvir in da so dobivali pomagače iz Trsta Policija je dala aretovanca fntogra fovati in jih nato izročila deželnemr Se ,T~*u. Delavsko gibanje. Vcjeraj se j* z južnega kolodvora odpeli**V1 30 Ma cedoneev. 25 Hrvatov in 3 Slovenci nazai je on prišlo 20 Hrvatov. Tz«>~nbila je gd^. Flza Vetterievr 25 K denarja. — D!jak Gaston Ste drv ie izmihU šemaln^k. Hnrortim nftrflmbo. Občni zbor narodno-obrainbnega društva »Branibor«. Ker v nedelje sklicani občni zbor društva »Branibor« ni bil sklepčen, se vrši nov ob eni zbor, ki je sklepčen ne glede nn število udeležencev, v sredo, dne 3 januarja 1912. ob 0. zvečer v gostilniških prostori »Narodnega doma« z ž* napovedanim dnevnim redom. Družbi sv. Cirila in Metoda J€ daroval rodoljub gosp. Ivan Č e 1 e š n i k o priliki dobljene odlike 100 K z željo, da bi se ta njegov čin omeni1 tudi v njegovem nekrologu. Družba sv. Cirila in Metoda t Ljubljani sestavlja svojo bilanco za solnčno leto; zato se zaračunijo vsi zneski, prejeti po 31. decembru t. 1 za mesec januarij 1912 in ne pridejc v poštev v bilanci leta 1911. Vse podružnice, oskrbnike nabi ralnikov ter druge podpornike družbo prosimo torej, da pošljejo družbi sv. Cirila in Metoda namenjene pri« spevke najpozneje do 25. decembra mi. Božični prazniki in Novo leto sc bliža. Pri tej priliki se razpošilja na tisoče pisem, razglednic in drugih voščil. Slovenci, Slovenke! Ako je vam na srcu Ciril - Metodova družba, ne pozabite prilepiti na vse poši-Ijatve družbeni narodni kolek. Društveno naznanilo. Hranilni in posojilni konsorcij prvega splošnega uradniškega društva Avstro-Ogrske v Ljubljani ima v sredo, 20. t. m. ob 8. zvečer v salonu restavracije Mrak »Pri starem Rimljanu« izvanredni občni zbor zaradi izpremembe društvenih pravil. Ljubljanska podružnica društva jugoslovanskih železniških uradnikov v Ljubljani je imela v nedeljo po-poludne II. redni občni zbor. Zborovanje je bilo, kakor smo že včeraj po- roeali, aobro obiskano. Občni zbor so posetili predsednik osrednjega od-I m -ra, gosp. C r n i g o j, gostje z Jesenic in Zidanega mosta, zastopniki Zveze jugoslovanskih železničarjev in deželni poslanec profesor Reis-u e r. Zborovanje je otvoril predsednik ljubljanske podružnice g. P 1 a -n i n š e k. Pozdravil je navzoče zbo-rovalce in goste ter jim v kratkih besedah orisal delovanje podružnice v minolem letu. Omenil je avtomatiko na državni železnici, ki se je vpeljala pozneje tudi na južni železnici. Temu je sledila kriza v osrednjem odboru, ki se je končala z odstopom predsednika Z o r e a. Ko je društvo prebolelo te težkoče, se je pričelo 8. septembra takozvano jesensko gibanje, eegar zadnje dejanje se odigrava sedaj v parlamentu. Nato se je spomnil gosp. Planinšek med letom umrlih članov gg. Aichholzerja, Antona Kozle v carja in Vinka Škofa, katerim je položila podruž-nica na grobove vence in preskrbela petje žalostink: na grobu umrlih. V znak sožalja so se dvignili zborova lci s sedežev. Tajnik, g. K n e i -s e 1, je poročal o podrobnem delovanju podružnice. Podružnica šteje sedaj 98 članov in je imela letos 11 sej, več zborovanj, sestankov in veselic. Med temi je omenil 40Ietnico tovariša gosp. G o m i 1 š k a in letos prvič prirejeno majnikovo veselico. Blagajnik, gosp. K r š m a n c, je predložil zborovalcem letni blagajniški zaključek, ki je v očigled izrednim stroškom v tekočem letu jako ugoden in kaže 349 kron 58 vin. čistega premoženja. Računska preglednika, gg. P o d k r a j š e k in O s t e r m a n, sta predlagala absolutorij, ki se je podelil blagajniku s posebno zahvalo. Pred volit vi jo odbora je pozdravil z boro val ce predsednik osrednjega .xIl)ora v Trstu, g. C r n i g o j, v imenu osrednjega odbora. V kratkem je pojasnil sedanje stališče železničarjev v njihovem boju za svoje gospodarske koristi in imenoval v očigled M.pehom železničarjev v parlamentu, kjer so glasovali vsi poslanci za njihove koristi in težnje, ta dan, dan zmage avstrijskih železničarjev. Vlada je uvidela, da tako ne gre naprej, U lezničarsko vprašanje je v najboljšem tiru. Kar se tiče južnih železni-rjev, ima tudi južna železnica izdelan tozadeven elaborat in čaka le na tO, kaj bo storila vlada. Nato je pozdravil gosp. Črnigoj specijalno vr e-ga in delavnega predsednika ljub- .anske podružnice, gosp. Planinska. V odbor so bili izvoljeni soglasno z vzklikom sledeči gospodje: Predsednik: g. Planinšek: podpredsednika gg.: K e 1 e c in Pahor; odborniki gg.: K r Š m a n c, O s t e r m a n, Pustoslemšek, Kneisel, Z 1 a t n a r, Je še; namestniki gg.: Gnezda, M iklič in Stefin; preajledovalea računov gg.: Vrst o v š e k in P o d k r a j š e k. Pri raznoterostih se je določilo na predlog predsednika, da otvori društvo svoj poštni čekovni račun, da določi i !* legate za razna zl>orovanja vedno .»dbor, da se društvo udeleži 501etnice ljubljanske Čitalnice in sicer tako, wikor bo sklenil odbor, in zavrne neutemeljene napade takozvanega Siidbahnverbanda«. Govoril je nato tajnik zidanmoške podružnice o že-M-zničarskih razmerah, o stikih, ki jih imajo in ki bi jih morali imeti želez-Diški uradniki in uslužbenci z dru-gini krogi. Posebno je propagiral idejo imenovanja zaupnikov in za- rnbe pri Cehih ter odločno grajal usus pri oddaji železniških mest, kjer je uvedel že skoro dosledno sistem, ki ga ima naša justična uprava, sistem nemškega Volksrata. V istem /mislu je govoril tudi predsednik zidanmoške podružnice, gosp. \V a r -g a zon. ter očrtal pomen organizacije, o katerem je treba podučiti člane in nečlane. Pozival je novi odbor na delo na progi in poudarjal, da mora biti organizacija, če je že na rodni podlagi, tudi res vsestransko narodna. Deželni poslanec prof. R e i s n er je pozdravil zborovalce in njim čestital na dosedanjih uspehih, ki jim sie-de gotovo še drugi uspehi. Vse današnje delo je brez organizacije zaman, ker tu se dokumentira ono vrhovno načelo: »Vsi za enega, eden za vse!« Slovenci smo bili do sedaj ravno v strokovnih organizacijah naivni, videli smo v organizacijah le stro-ne koristi, pri tem pa so nas nasprotniki pritiskali ob tla in nas izrabljali. Organizicija mora gledati tudi na narodne koristi, ker skupni so le strokovni cilji, nikdar pa ne sme pri tem trpeti narod. Lahko greste -kupaj s tujcem, a German ne sme* vleči koristi od ponižnosti Slovencev. Pozdravil je železničarje kot de egat narodno-napredne stranke. Politika -icer ni na dnevnem redu, skupni pa naši ciiji. Prospeh naroda in napredek. Edini smo si v tem, da sredstva, ki jih porablja nasprotna stranka, ne morejo doseči tega cilja, ker -v, cilji na njih praporih le laž. Narodnost je nasprotni stranki le sredstvo, ker je naš edini cilj prospeh naroda. Želi, da bi živele v tej harmoniji vse narodne organizacije. Poleg skrbi za svoj obstanek in materijalne koristi ne smemo pozabiti svojega naroda, da lahko ponosno rečemo: »Biti slovenske krvi!«. Nato se je razmo-trivalo še nekaj notranjih društvenih stvari, nakar je predsednik zborovanje zakljčuil. Ob 8. se je vršil nato prijazen družinski večer v Narodnem domu. Zadruga svobodnih rokodelskih in dopuščenih obrtov v Mokronogu naznanja, da se vrši preizkušnja poni agalcev dne 6. prosinca 1912 dopoldne ob 9. uri v salonu gostilne gospe Marije Majcen pri »Stari pošti«. — Prošnjo za pripustitev je vložiti pri načelstvu do 28. decembra 1911. Za »Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi« so poslali prispevke sledeči dobrotniki: Z. Bernot, Dunaj M K; Hranilnica in posojilnica * v Šmarju 50 K; gospa H. Diebl, Celje 10 K; Klub naprednih slovenskih akademikov v Celiu 437 K 39 v; dr. U. Lemež, odvetnik, SI. Bistrica 4 K; H. Milavec, cand. iur. 20 K; Narodna društva v Ptuju 100 K; Okrajna posojilnica v Ormožu 20 K; Fr. Plohi, c. kr. šol. nadz. Gorica 3 K; Preveč Josip, c. kr. okr. sodnik, Logatec 160 K kot tretjina čistega dobička prirejene veselice v Radovljici: K. Sehvveiger, Ljubljana 15 K; dr. K. Triller, odvetnik, Ljubljana 50 K: upravništvo »Slov. Naroda« -k) K; dr. O. Vol kar, Lito-myšl (J K; Vvdrova tovarna hranil, Praga 50 K Za fond Tomšičev: I. Arh. c. kr. vladni svetnik, Praga 10 kron; dr. M. Rostohnr, vsonoiliški docent, K ral. Vinogradi 10 K; D^aga in Ljubica Šebostn v Pragi 10 K: dr. Karel &ebesta. odvetnik, Praga 90 kron; Pavlina Tomšičeva v Pragi 20 kron. Živeli nasledniki! Rajitgvnost. — »Slovenski Trgovski Vestnik« št. 12 ima sledečo vsebino: 1. Fr. Stu-par: Letošnja letina na Kranjskem. 2. Dr. K. Hinterlechner: Praktiška geologija, o. Val. Žun: Pridobitne in gospodarske zadruge. 4. J Skalar: Država in njeni upniki. 5. Fr. Žolčnik: Odlomki iz slovenske trgovske korespondence. 6. iz trgovske prakse. 7. Raznoterosti. 8. Statistika. 9. Društvo slovenskih trgovskih i>otnikov. 10. Slovensko trgovsko društvo v Celju. 11. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru. 12. Društvene vesti. 13. Trgovsko bolniška in podporno društvo v Ljubljani. — Uustrovani narodni koledar 1912. Uredil dr. A. Dolar, c. kr. profesor. Založila Zvezna tiskarna v Celju. Vezan s poštnino vred 1 K 70 vin. Tega priljubljenega kolednrja je iz>el sedaj triindvajseti letnik. Poleg o!>širnih pri koledarjih oliičajnib podatkov, obtvari. Ilustracije so čedne. Janko Osojnik: Ribičev Jurka. Crtice iz štajerskega obrtniškega življenja. Založil Mariborski Sokol. Cena 1 K. — Knjiga je namenjena obrtniškemu naraščaju, ki je nevarnosti, da se izgubi v nomš-ih delavnicah. Povest slika trpMenje in muke slov. ključavničarskega vajenca in je zvesta slika najnovejših političnih dogodkov. Anton Grubišič: Agrarne operacije kao sredstvo za podignu«'-, ekonomičnih fkolnosti Dalmacije. Dalmacija še do danes nima zrk "a o agram'h operac'jab. Pisateli oričn-foee brošure poi°snmV v n.iej vpž-nost in kor:st agrarnih ooeracij za novzdigo blagostanja kmetskoga ljudstva in ]K>jasnjuio s podatki in številkami praktični us^eh teb operacij. Kdor se za stvar znnima, temu bo br» : ,tvi dobro služila. Mmz siuarl * Bosanske ribe. Te dni so iz Bosne na Dunaj poslali veliko množino rib, kakršne do zdaj še niso poslali, namreč MJ00 kg. * Goljufiv trgovec. Iz Budimpešte poročajo: Mugvarska policija je sporočila budimpeštanski policiji, da je trgovec Julius Mezei ponaredil za 200.000 K menic ter pobegnil. * Krvav ples. Iz Berolina poročajo: Dne 17. decembra okoli dveh zjutraj je prišlo v predmestju do krvavega spopada med fanti, ki so prišli s plesa. Enega so zaklali, drugega pa smrtnonevarno ranili. Več oseb jc bilo lahko ranjenih. * Nesreča na morju. Iz Flens-burga poročajo: Jadernica »Fort u-na«, ki je vozila premog iz Hadero-lebna v Flensburg, se je potopi'a. — Moštvo se je rešilo v rešilni čoln. Toda tudi ta se je potopil in ž njim moštvo. * Maščevanje zapuščene ljubice. Iz Sofije poročajo: Ljudska učiteljica Bogoslava Cacarova je umorila svojega učitelja Ivanova v vasi Ka-abanov. Imela sta otroka, toda Ivanov ni hotel zapeljane de1 lic • poroči ti. Morilka se je sama javila sodišču. * Maščevanje oskrunjene deklice. Iz Nevesinja poročajo: Osemnajst let no Savo Bratičevo, zelo lepo deklico, je pred kratkim napadel iu oskrunil 261etni V. Mamjanac. Iz maščevanja ga je čakala dva dni, oborožena z dolgim možem. Ko ga je srečala, mu je zasadila nož v prsi, da se je težko ranjen zgrudil. Morilko so prijeli. * Princ Sikst Parmski. Iz Sclnvar-zana pri Steinfeldu poročajo: Princ Si k« t Parmski, ki se je 'ideležil roja-lističnih bojev na Portugalskem, se vrne o Božiču na svoj grad. V okolici Schvvarzaua so nabiti plakati, s katerimi se vabi ljudstvo, naj se udeleži predavanja, na katerem bode princ pravil svoje doživljaje na Portugalskem ter jih pojasnjeval s skioptični-mi slikami. * Naga plesalka. Iz Monakovega poročajo: Kakor znano, so ogrsko plesalko Vilanyi v gledališču aretirali, ker je plesala brez vsake obleke. Ker pa državno pravdništvo ni hotelo svoje obtožnice opirati edinole na izpovedi k* policistov, je izdalo oklic na meščanstvo, naj se oglase tisti, ki so smatrali nastop plesalke kot po-hujšljiv. Oglasil se pa ni nihče, vsled česar je moralo državno pravdništvo zadevo ustaviti. * lTmor in samomor. Neka Bučaj Je imela z desetnikom Fiirstom ljubavno razmerje. Ker se je je hotel Fiirst, ko so se pokazale posledice te ljubezni, iznebiti, ga je zvabila v hotel in mu dala jesti jabolčnik s ci-ankalijem. Fiirst je umrl, morilko so zaprli, pa se je ponoči v ječi obesila. * Bes:en bik. V Jedenspeignu je umival 191etni zidar Meitner biku glavo. Žival ga jc zgrabila z rogovi in ga potisnila ob jasli. Meitner je dobil težke notranje poškodbe; bik mu je najbrže ranil z rogovi čreva in jetra. Prepeljali so ga z vlakom severne železnico na dunajsko rešilno postajo. * Obsojen duhovnik izobčil župana. Župnik iz Bornova v Italiji je bil obsojen, ker je ob času nalezljivih bolezni dal prinašati v cerkev trupa. Župan je obsodil župnija na enodnevni zapor in 10 lir globe. Nato je duhovnik izobčil župana, ker ga je brez papeževega dovoljenja poklical pred sodišče. * Obremenilne priče po^tr Ijal. Iz Pariza poročajo: V Clermont-Fer-randu je ustrelil neki gostilničar z imenom Coumier, ki je bil pred kratkim obsojen zaradi lovske tatvine, zakonsko dvojico Mondonnet iz maščevanja, ker sta svojčns izpoveda a proti njemu. Nato je ustrelil š? eno pričo in njenega očeta, ki sta tudi proti BJeJM izpovedala. Morilca so prijeli. * Ni hotela goljufati svojega moža. V Bloominofsa v Illinois se je zastrupila gospa Roxroatova. V pismih, ki jih je zapustila, je sporočila svojim sorodnikom, tla se je seznanila z možem, kat^r ga bolj ljubi reg~> svojega moža. Ker pa noče vostati nezvesta svojemu možu, si je izbrala smrt. * Iznenađenje pri svatbi. Neki boajaai Francoz je hotel iznenaditi goste na svatbi svoje hčere. Pokazati jim je hotel, kako hitra je kinematografija. Pojedina j bila ravm k r končana in svatje so hoteli oditi. Tedaj Pa prosil nevestin oče svate, naj počakajo še par trenutkov. Pričakovali so se kak govor. Tod kar naenkrat je ugasnila električna luč, godba je zaigrala svatbeno koračnico in na steni so se pokazali prizori, kako gredo svatje k poroki. Sva tj 1 so veselili, kako dobro so fotografirmi. Toda kar naenkrat se zasliši klic: Toda Pavlina!« Vsi svatje se začudeno spogledajo. kaj naj pomeni ta obisk. Tn šele tedaj zapazijo kinematograf ični prizor, kako nevesta skrivoma daje nekemu gospodu pisemce. * Dete s štirimi rokami in štirimi nogami. Na kliniki dr. Hopkinsa v Baltimore je bilo pred kratkim razstavljeno 13mescčno dete, ki je bilo zdravo in dobro razvito — imelo ie na štiri roke in štiri noge. Malo Vir-ginijo — tako se imenuje — je prinesla na kliniko njena mati v svrho operacije. * Španski kralj potrebuje denar. Amerika bo polagoma izvozila vse najlepše in najdragocenejše umetnine iz Evrope. Pri tem izvozu sodelujejo tudi kronane glave. Španski kralj je pand kratkim prodal v Ameriko dragocene stare gobeline, ki so bili cenjeni na milijon frankov. Ti gobelini predat a vi jaje prizore iz življenja dona Quichota po slikah Cov-pela. Ti gobelini so bili privatna last kralja, ki jih je podedoval po svoji babici kraljici Isabeli. Kupila jih jc ne w j sraka velika tvrdka z umetniškimi predmeti Duvee in oroča iz Pariza: Izadora Duncan je pred kratkim v Chatelett-gledališeu pri neki klasični ieat;n°ji n^prav;la ol»rin-s4vu oree";r. fa****lffdei*je. PV^'p '•<> ea»»'reč < h '°nn Te s T rev tenkii* pajčolanom. Ne' rfert obiskovalci so S sramežljivo povesili oči . . . Predstavo so morali prekiniti. Pri drugi predstavi je bil navzoč policijski komisar in Izadora Duncan je morala vzeti moder pajčolan. Občinstvo je bilo pa drugo nego pri prvi predstavi in je bilo iznenađeno, da niso več videli. Izadora Duncan je bila zaradi tega silno razburjena in je zagrozila, da bo v gozdu naga plesala, tičje petje in šumljnnje dreves ji bo pa namesto godbe. * Zajci nadvojvode. V obč. svetu mesta \Veimar je prišla na dnevni red prav zanimiva zadeva. Tudi v Weimarju trpi prebivalstvo vsled prevelike draginje. Letošnje leto je pa posebno dobro gTede divjačine. In tako je predlagal obč. svetnik Baudat, naj občina po velikih lovih v okolici mesta Weimar nakupi zajcev in naj jih potem prodaja za svojo ceno. S tem bodo tudi revnejši sloji dobili enkrat divjačino za kosilo ali večerjo. Na lovih se postreli namreč toliko zajcev, da lovci ne vedo, kam bi dali divjačino. Tako je na pr. lovski urad nadvojvode weimarsko-ga po nekem bogatem lovu dal zakopati vieč n^go sto ustreljenih zajcev, ker jih ni hotel prodati pod običajno ceno. Prvi župan dr. Dondorf je odgovoril, da nima sredstva, s katerim bi vplival na dvorni lovski urad. To je ljubezen do stradajočega luid^tva. * Dva čudna samomorilca. Iz Linca poročajo: Dva dijaka drugega razreda tnkajšniega učiteljišča. Viljem Riedl in Miha Ehgartner, sta si hotela na čuden način končati življenje. Riedl je bil dobil ukor in je pregovoril Ehgartn^rja. da naj skupaj z njim umre. Splazila sta se v šolsko sobo, odprla plin in zažgala svečo, ki sta jo postavila na tla. Potem sta začela piti vino, ki sta ga bila pri nesla s seboj in sta začela streljati s flobertovo pištolo v tablo. Neki stražnik je slikal streljanje in je hotel vdreti v sobo, toda n-šel je vrata zabarikadirana. Po dolgem naporu šele se je posrečilo vrata odpreti in v sobi, ki je bila polna p'ina. so našli na tleh skoro dogorelo svečo, oba dijaka pa sta bila pobegnila skozi okno. Ehgartnerja so naš'i potem na sencih obstreljenega, med tem ko ie bil Riedl pobegnil zunai ob zidu v drugem nadstropju na streha stolpiča, kjer so ga drugi dan našli naool otrplega od mraza. Po mesiu se je raznesla govorica, da je zlete'a šola v zrj!k. leieionsKti in mmimm Konec predbožičnega zasedanja in začetek spomladanske sesije zbornic?. Dunaj, 19. decembra. Zbornica nadaljuje danes razpravo o davčnih predlogah. — Konvent parlamentarnih seniorov je imel danes sejo, v kateri je sklenil, da se jutri konča pred-božično zasedanje zbornice. Današnja sja bo trajala pozno v noč. jutri bo zbornica le kratko zasedala. Debata o Koernerjevem nujnem predlogu se bo nada'jevala v pomladanski sesiji in pride poslanec dr.Ravnihar tudi šele takrat na vrsto. Dunaj, 19. decembra. Predbožični program parlamenta tekom današnjega in jutrišnjega dneva ols g : 1. Konec prvega branja o davčnih predlogah. 2. Poročilo draginjskega odseka o stanovanjski oskrbi. 3. Poročilo o poljedelski produkciji. Ostali referati draginjskega odseka, posebno o kartel ih in premoga rsk ih monopolih se vrše šele spomladi. Jutri se reši še: 4. Predloga o prepovedi ženskega nočnega dela v rudnikih. 5. Poročilo o državnih nameščencih, slugah in oficijantih ter 6. srbska in bolgarska konzular-ska pogodba. Kot prva točka pobožičnega zasedanja, ki je tudi že določ na, pride na dnevni red prvo branje branibne predloge. Predsednik naznani prvo sejo spomladnega zasedanja parlamenta pisnemin potom. Najbrže bo sklicana koncem februarja. Zbornica tedaj ni odgođena. Tudi bodo nekatri odseki zborovali tudi med počitnicami. Umrl je v ljubljanski bolnici gosp. Ivan Š e 1 e k a r, trgovec v ^martnem pri Litiji. Prepeljejo ga 21 t. m. v Šmartno. P. v m.! Proračunski odsek. — Italijanska fakulteta. — Drugo češko vseučilišče v Brnu. — Vodne ceste. Dunaj, 19. decembra. Proračun ski odsek je danes kratko razpravlja' o italijanski fakulteti. Govoril je poslanec Steinwender ter naznanil predlog, da naj se italijanska fakulteta ustanovi v kakem primorskem mestu. Poslanec Tusar se je zavze m al za češke šole na Dun«iu in za drugo č š7 o vseučTšč^ v Brnu. Na to ie biln razprava prekinjena in od cp*- ;o z ~m debrto o vodeeeMn'h ,..,.o wn rb rnv čnesti tr*~o\ n skega in finančnega ministra. Fi nančni minister je odgovarjal na vprašanje poslanca Korošca in izjavil glede prekopa od šlesive meje do Visle, da se bodo dela začela še pred novim letom. Leta 1001 je bilo že sklenjeno, da se dela začno leta 1904, tedaj je rok že itak prekoračen za 7 let. Tudi tozadevni krediti so bili že leta 1901 dovoljeni. Prizna, da obstoja izrecna določba, glasom katere je treba za kredit po letu 1912 posebnega uzakonjenja. Vlada bo tozadevni zakon še danes predložila parlamen-. tu. Odsek se sestane šele marca, ko se sestane zopet parlament. Železniški odsek. Dunaj. 19. decembra. V železniški odc^k je prišlo poročilo o sklepu državnega železniškega sveta, zlasti o predlogu glede ustanovitve novih železniških ravnateljstev. Službena pragmatika in avstrijska profesorska društva. Dunaj. 19. decembra. Tu se m ude. zastopniki avstrijskih srednješolskih in profesorskih društev, med njimi tudi prof. Žmavec, da se posvetujejo z vlado o novi službeni pragmatiki. Pod vodstvom poslanca dr. Tobolko so bili danes pri naučnem ministru ter so mu izrekli željo, da naj se pred predložitvijo službene pragmatike parlamentu skliče enketa profesorskih zastopnikov, da izreče svoje težnje zlasti z ozirom na ureditev plač suplentov. Naučni minister je odgovoril, da ni mogoče sklicati enkete, ker je službena pragmatika že gotova in se v najkrajšem času predloži parlamentu. Posameznosti službeno pragmatike ne more objaviti, kadar pa pride službena pragmatika v parlament, bodo imeli profesorji priliko in čas javno izreči svoje težnje. Vlada in državnozborski odsek se bosta potem gotovo ozirala na upravičeno želje profesorjev7. Naučni minister je izjavil na to tudi, da je vlada posebno upoštevala neugodne razmere suplentov. Naučni odsek. Dunaj, 19. decembra. NauČni odsek je danes pod predsedstvom poslanca dr. Tobolke razdelil referate. Referat o § 55. drž. šolskega zakonika prevzame poslanec Konečnv. Odsek je slenil, da pride 5 55 prvi v razpravo, da bo odsek imel seje tudi r božičnih počitnicah. Odsek za državne nastavijence. Dunaj, 19. decembra. Odsek za državne nastavljence se je posvetoval danes o redloga na izpremembo ustave odklonjena. V tem slučaju poda Said paša svojo demisijo. Rusko - perzijski spor. Teheran, 19. decembra. Zbornica je odklonila vladni načrt o načinu poravnave spora med Perzijo in Rusijo. Rusko vojaštvo bo začelo v Četrtek zopet prodirati. Hmelj. Norimberg, 19. decembra, 150, 100. Mirno, neizpremenjeno. Italijansko - turško vojna. Mir. Rim, 19. decembra. »Giomale d* It al in« poroča, da bo najbrže v najkrajšem času sklenjen mir med Italijo in Turčijo. Velesile baje pritiskajo na obe vladi, da se končajo sovražnosti. Krogle dum - dum. Carigrad, 19. decembra. Turško vojno ministrstvo razglaša, da rabijo Italijani v Afriki krogle dum-dum. Ministrstvo ima za to baje dokaze v rokah. 'Žitne cene v Budimpešti« Dne 19 decembra 1911. Termin. Pšenica za arril 1912 . za 50 kg 11-SG Ki za apiil 191 >. ... za 50 kg K 37 K »ru/.a a maj 101 > za M) kp 861 Oves za apiil 1912 ... za 50 kg 9-73 Izpred tffc Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Sleparski ženin. Neki L. B., moravski N*e>mec, trgovski pomočnik v Ljubljani, se je seznanil svoječasno z neko ljubljansko nata-karico, ki si je v večletnem slnžbovajiju iiixhranila nekaj denarja. Ko je L. B. čutil, da ima denar, se ji je vredno bolj pri bi i-žaval, h li:, i I ji je neomajno ljubezen, in ji je neštetokrat obljubil, da jo poroči. Dosegel je popoln uspeh. Ona je verjela njegovim trditvam. Prepričana, da jo B. res ljubi, se je čutila že kot žena. Da izplača neko svojo prejšnjo ljubimko, s kateri je imel tudi otroka, mu je dala 200 K. Plavala mu je tudi obleko, tako da je izvabil od nje skupaj 300 K. Ko se je že bližal čas poroke, so šli obtoženec > svojo nevesto in z njenimi brodniki k nekemu trgovcu, kjer je kupila nevesta opravo. V zadnjem trcnotku piv se je ženin naenkrat skuj al in je rekel nevesti, da je ne mara poročiti, anipalv da je vedno le mislil, da bode-ta živela skupno v konkubinatu. Osleparjeiia nevesta, je nato opravo morala prodati. Pri tem je se v od« v«-liko izgubila. Tožila je sleparskega žepnina za od'škfMhmm. Toda eela zadeva je prišla v roke državnemu pr»vdništ\m, ki je dvignilo proti njemu obtožbo zaradi za]xdjevanja in goljufije. Priče so pod prisego obtožnico potrdile. B. je vrnil -r dni pred obravnavo osleparjeni nevesti a«\v>to 300 K, od-škodnino za izgubo pri prodaji oprave pa ae je zavezal odplačevati v mesečnih obrokih po 30 K. Sodišče je obtoženca oprostilo krivde zapeljevanja, obsodilo pa ga je zaradi goljufije na .štiri mesece, ječe. Izpred deželnega fcot vzkličnega sodišča. Žalostne razmere. Ana Kalan, possestniea iz Zgornje Besuioe. je bila obsojena pred okrajnim sodiščem na tri tedne strogega zapora zaradi izvršene in poskušene tatvine. Žena .je bila namreč obtožena, da je okradla pred dvema letoma županu in posestniku Paplerju v Besnici pol ledi-ce in košček mesa, in da je hotela ukrasti kokoši, pri čemur je eni kokoši i/,pulila rep. Pol lediet* in košček mesa je žena res vz-.-la in pri poznala. Kokoši pa ni nameravala lil ■ mitI. kar se ji iiuVi dokazati ni moglo. Ana Kalan je prijavila vzklic zarad:krivde in kazni ?n je navedla pri včerajšnji vzklicni obravnavi sledeče: ->(ro--.pod, če smem povedati, povem sledeč«". Moj mož jo slal^um^n. pod kuratelo. in kurator je Papler. Kes -^m vzela nekoč v njegovi mesniei r»oI lediee in kotkVfc mesa. toda ne z namenom mu to ukrasti. Hitela sem fe in mislila pozneje plačan. Rt>s sta me dobili priči na tnjem skednju, toda eela vas ve. kakšen je bil moj mož. predno je zblazn*-l. Hoa se je zrcalila resignacija obupanega človeka, preproste kmečke žeiie, ki .je res veliko prestala kot oregan iana mati in žena. česar pa v javnosti do sedaj še ni izdala. Yz-<-no sodišče se je prepričah) o verno.-! i njenega zagovor." in njene i ■ vzklien ugodilo v toliko, da je \ Kchržalo fartvdorek za prestopek, ki ga j<* priznala sama, znižalo ne ji je kazen od treh tednov na tri dni. Darila. Darilo »Radogoju«. Oosp. Ivan Tf r i b a r, ravnatelj banke »S!avije<: v Ljubljani, polaga 20 K za »Radogo-ja« mesto venca na grob magistrat-H ga sluge Ivana Kavčiča. Hvala I —r Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Umrli so v Ljubljani: Dne 15. decembra: Josip Koren, prisiljenec. 62 let, Poljanski nasip 51». — Darinka Avbelj, rejenka. 14 mesecev7, Poljanska cesta 49. Pristno samo 9 to znamko — ribičem — mak Scoctoregm postopanja. J(c silite otrok ako ne gre za trmoglavost nego za resnično mržnjo. Na tako mržnjo bomo pri navadnem ribjem olju pač največkrat zadeli, ki je že sploh otrokom in tudi odraslim zoprno. Kdor :: za nadomestilo poseže po :: ScottOVi emulziji ne bo občutil zoprnosti. Sestavljena po že 35 let starem Scottovem načinu, je S c o t -tova emulzija tako lahko prebavna, da jo celo slab želodec lahko prebava. Tudi ni podcenjevati slast pospešujočega učinka Scottove emulzije, ki se kmalu pokaže pri naraščanju telesne teže in zboljšanju :: splošnega počutka. :: Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo cmul»'fo Znamk« »Scott« je, ki je vpeljana ie Cea S5 let ia jamči aa dobro kakovost in učinek. Cena steklenici 2 K 50 Dobi se v vsaki lekarni. 9 Brazay prežene vsako utrujenost in prenapetost. Dobiva se povsod. je najboljše čistilno sredstvo. Okusa je slano-grenkega, ni neprije-:: ten. — celo otrokom ni zopern. :: Glavni zastopnik za Kranjsko: Franc Schantel, Ljubljana, Frančiškanska ul. Zaloga v »1 ljubljanskem javnem skladišču, Krisper-Tomažič, družba z o. z.« Ji dragi, edinoljubljeni mož! Kako sem ti hvaležna, da si mi prinesel Faveve pristne sodenske mineralne pastilje. Te male stvarce se uživajo tako prijetno in posebno dobro se počutim ob njih. Pa zakaj moramo zahtevati pristne Faveve? — Ker se samo Faveve pristne sodenice dobi-bivajo iz znamenitih zdravilnih vrelcev občine Soden ob Taunuse, ker obsegajo sestavine teh vrelcev in torej učinkujejo prav tako kakor ti vrelci, samo seveda mnogo hitreje, kakor s pitjem. Fayeve pristne sodenice stanejo K 125 in se dobivajo povsod. Generalno zastopstvo za Avstro - Odrsko: W. Th. Guntzert, c. kr dvorni založnik Dunaj V II. Grosse Neugasse 17. Serravalb vo ieleznaio Kina-vino Higijenična razstava na Dunaja 1906: Državno • odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni, i Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboliša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od ?irav-niških avtoritet. is Izborni okus. i: Večkrat odlikovano. :: Nad 7000 zdravniških »priče. aLj: J. SEFiRAVALLO, c ia kr. dvomi dobavitelj TRST. B srkovi je. Borzna poročila. Ljubi lanska „Kreditna banka v Ljubljani* Uradni kirzi dunajske Mrze 19. decembra 1911. »aleftbsal s«plr|l. 4* n majeva renta .... srebrna renta .... 40 a avstr. kronska renta . . ogr. „ . . 4* „ kranfsko deželno posojilo 4% k. o. čeJke dež. tanke . ereefcs. rečke la 1. 1860 >/. . . . M •« ♦» 1864 ..... ...... zemeljske I. udaj« H. oprtke hlpotečne . . dno. komunalne avstr. kreditne . . . ljubljanske .... avstr. rdeč. krila . . °fP' t. rt • • „ bazilika..... tnrike...... oalalav* (jubtjanake kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . . lužne železnice..... Državne Železnice .... Alpfne-Montan..... Ceike sladkorne družbe . . Zivnoatenske banke. . . . Cekini Marke Franki lire . Rttbtjl. Denarni Blago™. 91 05 91*25 9430 94-50 91 - 91 20 9020 90 40 9225 93-25 93 — 94 - 431 - 443 - 611 — 623 — 295 — 307 — 295 50 301 50 275'— 281 — 24750 253 50 49« — 611 — 506 — 518 — 81 — 87 - 72-25 7825 45 75 51 75 3575 39 75 236-30 23930 468 — 469 — 647 50 61850 542-75 E43 75 !08 — 109 — 726*— 727 — 855-25 8562- 357 — 359 50 282-— 283'— 11 37 11-39 117 75 117*95 95-60 95-75 9475 95"— 255- f ttlaa aai HetnnioSKM poročilo. 14*-3 Srcdaji trajal tlak SS.7S m decem. | Cas oaazo-vaaja Stanje barometra V mm i-s S *» m *~ ■ "S i > Nebo 18 2. pop. 9. zv. 745» 3 744-8 M —0-5 si. ssvzh. sr. svzh megla 19. 7.xJ. 744-4 —02 sr. ssvzh. oblačno. Štednja včerajšnja temperatura 0 3*, norm. —19' Padavina w 24 urah 00 mm. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube mojega nad vse ljubljenega soproga, gospoda Rudolfa Vrabla učitelja izrekam najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažilo in spremstvo na poslednjem potu. Posebno pa se zahvaljujem čč. g£. duhovnikom, slav. društvom: „Vranski Vili" za spremstvo in nagrobnice, Vranskemu ,.Sokolu", „Savinskemu učiteljskemu društvu", požarni brambi za korporativno udeležbo na zadnji poti in zlasti pa njegovemu tovarišu in prijatelju g. učitelju Jakšetu za njegov krasen, pretresljiv nagrobni govor. 4273 Iskreno se zahvaljujem tem potom zdravniku g. dr. Šerku za ves njegov trud, ki ga je imel z dragim rajnkim, kakor tudi njegovi gospe soprogi za tolažilne obiske tekom njegove dolgotrajne bolezni. Zahvaljujem se tudi vsem darovalcem vencev in sploh vsem, ki so spremili ljubega pokojnika na zadnjem potu zlasti pa njegovemu prijatelju g. nadučitelju Tomažiču, ki se je podal na tako dolgo pot. Vransko, dne 18. decembra 19H. Zinka Vrabl. Se se pridna, vestna io snažna 4230 na deželo, vajena kuhinje in domačin opravil, Plača po dogovoru. — Dopisi pod .»Gospodinja11 na uprav. »SI. Naroda« Pej voštjd, ma so voni! i in razne plese, od Božiča do konca prazni-štva, od seksteta do popolnega orkestra. Tudi šrameljski kvartet z vlogami, poštnim == rogom, priporoča: ===== 4266 Avgust Zornič kofices. godbe v Ljubljani, olica Stare pravde štev. 3. Preklic. Podpisani iz avliam. ds, kar sem v svoii razburjenosti govoril o gospoda Maiieriu, si resnično. 4265 A. Umnik. Krasna darila za božič in novo leto, Raznovrstni najnovejši predmeti kakor prstani, ubaci, brose, verižice, obeski, gumbi, doze za cigarete, Igle, ure Itd. itd. se bodo ob tej priliki prodajali po izredno znižanih cenah ter se za res ugoden nakup najtopleje :: priporoča najstarejša domača tvrdka :: jmelir. trgovec z urami ter 236 zapriseženi sodoijski cenilec LJubljana, Wolfova ulica st 3. Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moj preljubljeni soprog, oziroma brat in stric, gospod 4271 Ivan Kavčič magistratai sluga danes ponoči ob 3 uri po kratki bolezni, v starosti 64 let nenadoma preminil. Pogreb nepozabnega rajnika se vrši jutri v sredo, dne 20. decembra t. 1. popoldne ob nolu 4. un iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Posmrtne maše se bodo služile v več cerkvah. Bodi mu prijazen spomin ! V LJUBLJANI, dne 19. decembra 1911. Marija Kavčič, žalujoča soproga. PiVi slovenski pogrebni nrod Tosip Turi:. 4263 Potrtega srca iavljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naS iskreno ljubljeni nepozabni soprog, oče in svak, gospod JAN GRUDEN posestnik danes 17. t. m dopoldne po dolgi bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 51. let umrl Pogreb blagega pokojnega bode v torek 19. t. m ob Va** uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Križa v Idriji. Predragega rajnkega priporočamo v molitev in blag spomin. V Jeličnem vrhu, dne 17. grudna 1911. Ana Gruden roj soproga. Likar. Marija Likar, svakinja . Marija Gruden, hči. ii la prvo vrsta ta uvedeni in eenl mnoiineki predmet u a 1 generalni zastopnik za Piano in Kranjsko. Predmet je neobhodno potreben vsakemu telefonskemu abonentu (Od. c. kr trgovskega ministrstva odobreno ) Trefa je majhnega kaoitala ali varnosti. Trajen dohodek. Ponudbe pod „Unllsulltu aV 1138" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4269 Učenca z dobro Šolsko izobrazbo Fr. Bratanič| Jesenice, Dolenjske. 4270 se kupi. Ponudbe pod .,Na idar*- Trst, glavna pošte; poste restante. 4212 Najboijii in najpopolnejši klavirji in pianini *e kupij« najceneje proti takojšnjemu plačilu ali na najmanjše mesečne obroke 'tudi v provincijo) samo naravnost od tvormičarja HENRIKA BREMITZ c. kr dvornega založnika v Trstu, ulica Tor S. Pietro (Belvedere) Svetovna razstava v Parisu 1900 najvišje odlikovanje Avstro-Ogrske t* klavirje Katalogi ln kondlc. gratis in Iranko. Točilnica in 6aja zaloga žganja in izdelovanje likerjev v večjem prometnem mestu Štajerske, najboljši zaslužek sedanjosti, se zaradi preselitve z zalogo in inventarjem vred do srede marca 1912 Odda. Trajno mesto za spretne trgovce. Kapitala je treba K 12.000. — Ponudbe pod nA. Z. 100 Post" na upr. »Slov. Naroda«. Za glavno zalogo tobaka se sprejme V. Aumann, Krško. 4264 Posestvo na DOlenjskem, kjer se laliko redi 12 elav živine — 96 oralov, vmes o nad 50 oralov gozda se tako! n 1510 Mi Cenj. ponudbe na M. Humer, Polšnik pri Litiji. 4194 Ml! Franko na vse strani no povzetja, vse v postnih zavltkib po S kg: 1 gos za pečenje aH 3—5 piščancev, kapnnov al rac, nežno debelo meso, sveže klano. pnl?eno K 7-20, volovske in telečje meso. sveže, zadnji konec K 6*70, presno maslo it naravnega kravjega mleka K It*—« a polzkusnjo zabojček za 3 kg s presnim maslom K 6*80. - B. Margnles, Bnczacez via Rorosrnezo (Ogrsko). 3776 NB. Dobavljam tudi sedaj franko pridno nesoče kokoši najfinejše pasme, ki dospejo zajamčeno žive: 3 kokoši s petelinom K 7*— 6 kokoši s petelinom K 14*—, 12 kokoši s _= petelinom K 24—, . Žitna ponudba! 30 let star moški, Še samec, lepe zunanjosti, se želi seznaniti zaradi pomanjkanja prilike z deklico, staro od 20 do 28 let, kuharico in pridno gospodinjo ali vajeno kakšne druge obrti ter nekaj premoženjem. Vdova brez otrok ni izključena. Samo resne ponudbe s sliko, ki se takoj vrne, do 31. decembra t. 1. na uprav. »Slovenskega Naroda« pod „Srećna bodočnost 1000". — Tajnost strogo zajamčena. 4267 ?*aročffa se Že sedaj sprejem a Jo. koledarju je K 1*60, s pošto fiyiSBiiilL«« naj blagovoli denar naprej poslat L Piti %izsili se da eneira za nameček. oai se kot navadno pri v 9366 3U 45 USD 1757 6179 7245 B$.^/+6$7B D6A 66 QX 47 L Kdor želi kupiti božično darilo, naj si v lastnem interesa najprej ogleda Mm razstavo tvrdke Franc Mm sin Le tedaj doseže kakovost rine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenj. gospodinja kot kavni pridatek naj zanesljivejšo vrsto I najbolje storite« če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že d-setletja kot najbolji »pravega : Francka:« iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. Zarodi ©pujtitue trgouine prodajam še ostale 3900 briljante, zlatnino in srebrnino po izdatno znižanih cenah. Ferd. Simonettljeva vdova, Mestni trg 6. Posojilnic« v Mcribsru (Narodni dom) naznanja, da zviša s 1. prosincem 1912 obrestno mero pri: Mil M OH 5% u 57, to 31 %\ U ftV 4372 R: vnatel sJvo. Št. 734/pr. 4261 Razpis službe. Mestni magistrat razpisuje blagajnikovo mesto pri mestni zastavljalnici, za katero je določena letna plača K 1400 — Služba ie za sedaj začasna in sicer proti obojt^tran-ki 3 mesečni odpovedi Nastopiti bode službo 25. januarja 1912. Pravilno opremljenje prošnje z dokazili o dosedanjem službovanju ter o usposobljenosti za razpisano mesto *e vložiti naikasnpie do 10. januarja 1912. pri predsedstvu mestnega magistrata. Pripominja se še, da se nezadostno opremljenje alt prekatno vložene prošnje sploh ne bodo vpoštevale. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 18 decembra 1911 Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik. Laschan 1. r. olske potrebščine vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v Narodni knjigarni :: v Prešernovi ulici št. 7. u IrJUBLJANSi ZVON mekOhv zi umnost i nosno SMS> po 4 pol« obeetee v vnuki \ v svaskui tnr atol "OS loto • K so h, pol Isu 4 K t* n, setr lota s K 90 k. Sn vso oMvitriitkr ioinli nliohoi lote Po——1 »v—ki m dobivajo p« So k. ,N4rodna Tiskarna*4 ▼ Ljubljaiv NEI6EDE FLEURS; nova, znanstveno izdelana krema za roke in obraz. Higiensko najboljše toaletno sredstvo. Pušica po 60 h in 80 h se dobiva povsod. Lonček 1 K 60 h. 33 il fatog'a ^Ljubljani: Drva za knriavo suha, trda in mehka, odpadki o) stavbnega lesa se dobe • tovarni V. Scagnettija, ces'a na itudolfovo železnico številka 16) /a državnim kolodvorom 3848 Pozor! Pozor! Za vsako gospodinjo. iKtolise ffstili za člščenie loiov ie „NOREA". NORCA e v upora: i n»icmej*e in naj izdatnejše sredstvo /a ćišfenie nar-U*etn,h nriHor »n H**<»te a ^^—^ „NOREA" je tekača ar na v kate i se nabaia izdatne.Sa moč kod v do«edan em trrVm preparatu takozvane— oasta Xa !?Ot3c. „NOREA" ne potemni poda v zd zi nailepši in ^^^^» t-^ini l.lpj- ~ZZmZ^Z^^ZZZ 99 NOREA" se vporabl-a za preno 1 enit potvstta stenskih oho rv i*d z na''encimi usoehi „NOREA" štedi čas trud en denar. „NOREA" je naitrpežne>> c >t»»o •-* uporablja ob vsakem vremenu E^ino za^ton^tvo in 7Rl>»na 'a Kranjsko: Premeri & Jančar tsdelovalniea oljnatih barv, lakov, tir* neiov na drokno In debelo itd. 42£2 LJubljana, Dunajska cesta 20. 1 „Zlata kaplja" Ljutaaa. Sv. Petra »sta štev. 2/ Priporoča lepe zračne tajske sobe po znižanih cenah. Priznam dobra talinija ii izbama larana vina. Sa vedle not edina, i sni! o van j a sil drvena zborovanja ste sedal vedno Kpolafo dve leni posesni sobi. Postrežba dobra, cene primerne, za večie pojedine po dogovoru. Stalni gosti« Isnnlo Priporočata se cenj. občinstvu in slavn društvom z velespoStovanjem 1913 L. A. Tratnik. C, hr, «¥itrilnvfce Dvajsest let pozneje. (Nadaljevanje romana Trije mušketirji) broš. K 6*— vez. K 8*— Dumas A. (sin), Dama s kamel jami. Roman, broš. K 2 — vez. K 3*20 Dostojevski F. M. Ponižani in razžaljeni, broš. K 3*— vez. K 4*20 Dostojevski F. M., Zločin in kazen. Roman, br. K 10*50 vez. K 13*— Dickens Charles, Oliver Twist, broš. K 5*— vez. K 6*20 Monteil Edgar, Velika vas, broš. K 2*40 vez. K 3*40 Tolstoj grof Lev, Ana Karenina, roman, broš. K 6*40 vez. K 840 VVallaee L., Ben Hor, roman iz časov Kristusovih, vez. K 4*50 Zeyer Juli, Dar i ja broš. K 2*80 vez. K 3*80 Zola, Polom. Zgodov. roman iz dobo nemško-francoske vojske broš. K 560 vez. K 6© Narodna knjigama v Ljubljani Prešernova ulica štev. 7. prodaja in pošilja po poIIdsbi ooratjo Sv. Bonač v Ljubljani. prejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejšib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjsajočimi se •J vplačili. i AVIJ ovalna hm ski v Pragi« •■• • ••• Bezervml fosdi E 53,73S-IS5'l4. - upise— siSšsislos Is Mapltslljs * U5,3S;>.S03*S1. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše sržave z vseskozi slovansko-narodno upravo. —— »•» eokMMe eelei - C sns sliki 5 Mrsa. 273 Cniram i«Mi v LMi -igoi risarne so v astne- bančnei hi5i f Smrti Hiti Itn. 12. Zavaruje posloDia in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje takoi in naikulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokonslne namene. 8392 SET eniL D0BR1Č. LJUBLJANA. Prtiemota alica št. 9, poleg c kr. flavte poŠte FmlNi bliia|ečefa m Nlklavta ter beftle-nih praznikov priporoča ave|e vsestrauake bogato zaloteno traovino galanterije, ifra* ter predmetov za telila, srečoleve la spenai-ne. — Priznajte nalokuanefie aehe (kipi), vase, slike in drugi predmeti za esall*an|e -----------domov.----- Pri ljubljanskem gradu! Solidno blago! Zmerne cene I Jedilni Krompir '% belomesnat, v rumenih oblicah 10.000 kg K 660-—. Jedilni krompir, rožnik 10.000 kg K 730—. Jedilni krompir, modri rožnik 10.000 kg K 620*-. »obole mel|aaie glave, bele lO.t.OO kg K 700—. oziroma po vsakokratnih najnižjih dnevnih cenah iz našega ogrskega nakladalisča, naloženo a la rinfusa ali v vrečah, ki jih računamo po lasini ceni. Poleg tega dobavljamo česen čebulo ii semensko čebulico, najfinejši delikatesa! med n papriko, za katere pridelke na željo radi postrežemo s specialnimi ponudbami Ker krompir in zelje dobavljamo z različnih postaj, si f>ridržujemo, da stavimo ponudbo ranko do-očitvena postaia. Dobavljamo samo izbran, krompir. Pogoji: Pol denarja naprej, ostanek po povzetju Prva segediaska kmetijska zadruga 1. Szeijediner LnJw. Gen.) SzejeC 0*rske. Si. Petra cesta it. 28. nasproti JJate kaplje' ložnicai trebušnih pasov v deželni bolnici se priporoča cenjenim damam za izdelovanje vsakovrstnih najmodernejših steznikov, oprsnikov, životkov, ravnodržcev, trebušnih pasov po navodilu zdravnikov. Posebna soba za .-. pomerjanje. Popravila se radovoljno sprejemajo. .-. 4053 Cene primerne I Cene primerne! Prodajam od 10 hI naprej vsakovrstno ceno in drago novo vino starino letnik.........1Viinjem tvrdka H. Sutiner. za rabljeni M (sistem „Exactuess") 4229 se proda radi opustitve trgovine po zelo zmerni ceni. — Posebno pralrtično za sestavo inventure. — Naslov, kje se stroj lahko ogleda pove uoravništvo »SI Naroda«. J L 1: 1 potnik ki obiskuje Koroško, Solnograško in eventualno Tirolsko, ki bi bit pripravljen prevzeti proti proviziji kot postranski zaslužek zastopstvo neke tvrdke z izdelki, ki se kaj lahko prodajo. — Ponudbe pod naslovom »Dober zaslužek« na upravništvo »Slov. Naroda«. 4201 SE Krompir najboljše kakovosti, zdrav in brezhiben, debel ter srednje debelosti. — Vedna zaloga. Oddaja v vsaki množini •d 200 kg dalje tudi cele vagone po prav solidni nizki ceni tvrdka Iv. A. Hartmann nasL A. Tomažlč ss v Ljubljani, Marije Terezije cesta. ss Domača tvrdka! Uellko božična prodalo po znatno reduciranih okazijskih cenah! Ogromna zaloga izgotovljenih oblek za gospode in dečke ter konfekcije za dame in deklice. Velikanska izbira koiuhovina-stih jopic in paleto tov za dame, mikado (sako) z različno koiu-hovinasto podlago, ter mestnih in potnih kožuhov za gospode. Angleško skladišče oblek — 0. Bernatovič Mestni trg št. 5 Ljubljana Mestni trg št. 5. Izvirni „Viktoria" šivalni stroji so zelo priporočljivi ter znani kot najboljši za Šivilje in krojače. i Vsaki Izviral „Viktoria" šivalni stroj ima kroj za prirezanje oblek, da lahko vsaka gospodinja s sama dela obleke. Priporočam tudi drage vrste m~___• 44 a Mm stroje od 05 K naprej, katere imam vedno v zalogi. ^^^^^^^teC kolos imam v zalogi po najnižji ceni. Umetno vezenje se pokaže brezplačno v moji trgovini. ~ v 401S [niti zastonj in umi« miti ff. Men v Ljubljani Prešernova ulita a 1. Domača tvrdka! Imam v zalogi še mnogo tisoč krasnih o m a 'c x0 Kdor naroči 6 plošč naenkrat, dobi eno ploščo sate vrste :: zastonj! Kdor naroči 10 plošč po 4 krone naen*rat, dobi lep eleg. album zastonj! Kdor naroči 15 plošč po 4 krone naenkrat, dobi 1 ploščo in 1 album zastonj! Kdor naroči 20 plošč po 4 krone naenkrat, dobi en fin gramofon zastonj! Vame ite cenit« ! 1 UM - sn s Gostilničarjem s; ■ dajem najfine|šr ^ramotone na odpla-:: čevanje, ?n jph tudi izposojujem. :: Gramofonski atellje A. Rasberger, Ljubljana Sodna ulica št 5. Glavni zastopnik Avstr. gramofonske družbe na Dunaju — znamka »Angel« — »Glas svojega gospodarja«. Jaz ne prodajam ar, orgalje Itd., marveč edino gramofone plošče in godbene avtomate. Vsake vrste gramofoni, će so pri meni kupljeni ali ne, se pri meni strokovnjasko popravljalo. Posamezni deli za gramofone vedno v zalogi-Pazite na naslov! 4098 Pazite na naslov i po brezkonkurenčno nizkih cenah. 4,36 Kateri gg. trgovcev želi kaj cenega in okusnega, na] se oglasi ali naroči pismeno pri domači tvrdki \ Iv. Senat v IMIianl nasproti glavne pošte. ŠLI Vizitnice od preproste do najfinejše izvršitve priporoča Narodna tiskarna. Prosimo čimprejšnjih naročil, da moremo zlasti ob novem letu zadostiti pravočasno vsem željam. Dijakom in dijakinjam popast' l i jtfodna trgovina 0. Jezeršek na Mestnem trgu priporoča svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-:: nikov, kožohovine itd. :: Velika božična /. opijska prodaja} Jsiajvečja i$bera Ugotovljenih obleJ$ ya gospode in dečke ter konfekcije jar dame in deklice. Čudovito reducirane cene. J^ngrieško skladišče oblek: O. jjernatovič JLmbliana, J^estni trg štev, 5. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 1 6 3Y 9973 3864