2. Štev. v Murski Soboti, dne 27. marca 1921. Poštnina plačana v gotovini. II. Ieto. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica št. 61. OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·50 izhaja vsako nedeljo. Posamezna številka velja 2 kroni. NAROČNINA: ZA CELO LETO — 80 K ZA POL LETA — — — — — 40 K ZA ČETRT LETA — — — — — — — — 20 K ZA 1 MESEC — — — — — — — — — — 17 K Vogrski i slovenski právopis. Vsaka številka prinesé tiste litere, štere so različne v slovenskom i v vogrskom právopisi. Tisti, ki nevejo dobro po slovenski čteti, si lehko s toga poglédnejo i potem do ležej prečteli naše novine. Po vogrskom se piše : c, cz cs ly ny Po slovenskom se piše : c č dj lj nj Po vogrskom se piše : SZ s ty Z zs Po slovensko se piše S v s ti z Ž z Vesélo Alelujo ! Pomlád je tü. Z velikov močjov ide nárava, zemljá, k novomi življenji. Z velikov močjov žené okraj zimo, štera jo tlačila, ka je nej mogla delati, ka je nej mogla posvedočili svojo dobro voljo do réda in dela. A zdaj je zmágala. Na delo zové vse dobre in poštene lüdij in obeča jim za to dober trošek. Lüdstvo zové vö z ramov na polje, logé, nüdi njim cejli svoj kras i bogástvo. Mi Prekmurski Slovenci z letošnyov velikov močjov svetüjmo drügo veliko noč, odkar smo postali slobodni držávljani slobodne majke Jugoslávije. Šteri izmed nás má oči na právom znesli, ki istino vidi, more posvedočiti, ka so se naše prilike od lanske velike noči dosta zbogšale. In šteri je poštenoga srca, more tüdi posvedočiti, ka smo mi sami zaista malo kcujj pomágali, ka se prilike bogšajo, Po velki večini smo samo kcuj glédali na one, šteri so iz proste vole naprej stopili, vöspoznali novi stáliš Prekmurcov in začnoIi zistinskim i hasnovitnim delom za Prekmurje. Preveč dosta pa je mednami onih, šteri nemajo istinskih naših slovenskih interesov pred očmi, pa-cejli čas delajo proti najti, proti Jugosláviji. In ti lüdjé so vsikdár meli en cil; ka so nás samo norili, trosili so nam blato na oči, ka ne bi vidli práve istine, samo ka bi njim vörvali. Šteri od nás je nej möo kvára zavolj toga, ár je nej dao právi cajt peneze dojštemplat ? Ništerni Prekmski lüdjé so hodili okoli nás in nam gučali, ka naj ne dámo peneze dojštemplati ár nedo taki penezi nika valáli. Vörvali smo njim, ár so nam obečali, ka Madžári nazáj v Prekmurje pridejo. A Madžári so nej prišli in tüdi nikdár nedo prišli, peneze smo meli „čiste“ odati smo jih mogii in pri tom dosta zgübili. Bila je volitev posláncov (választás). Jugoslávija nam je dála slobodo, ka si slobodno odeberémo svoje követe, šteri so naši rojáki in naše prilike nájbogše poznajo. A prišli so naši neprijátelji, Prekmurci ništerni, šteri pa se našim zdašnjim oblástom vsikdár notri ližejo in gučali so nam, ka ne smejmo odebrati követov, ár Prekmurje pride nazáj k Madžárom. Vervali smo njim, nej smo šli votum dávat in dnes nemamo svojega követa, šteri bi lejko naše nevole s haskom naprej prineso. Dosta smo tüdi sami krivi, či je tak dozdaj bilo. Trbelo bi nam samim malo misliti, trbelo bi nam samim s svojimi očmi glédati, ka bi lejko vidli istino. Naši bratje šteri so prek Mőre zdaj k nam prišli, so nam od začétka istino vöpovedali, pokázali so nam cile, šteri so za nás hasek. A njim smo nej vörvali. Z velikov nočjov svetimo svétek, ka je Kristuš od mrtvih gor stano. Prineso je svojim apoštolom novo silo, ka so s haskom odprli poganom oči in jih pelali k novomi življenji. Naj bi letošnja velika noč bila tüdi za nás gorstanenje, ka bi ednok žé spoznali naš stáliš. Naj bi se pozdignola naša srca za našo državo Jugoslávijo, štera za vse LISTEK Pesem od Orla. Visiko gor na eden breg se potegnola »vipera kača«, i tam vkolbár za sükana pod eden kamen se légla. Otéc je glédala pod bregom vidoče morje. Sunce je lipo sijalo z lepe sive nébe, brgovje so si proti nebésa topločo odihávali, tam od spodi je pa gibajoče morje zbrgá vö stoječe kaménje lizalo . . . Med bregámi se je vednon potočeki vretinska voda paščila prti morji, kak je zbrgov tekla, po kaménji se je sem-tá lüčala i od toga so se bele pene na pravile, štere so se tak bliskale kak jezero, jezér zvezd, tam visiko gor na nébi. Ednok rávno tam gdé je vipera kača ležala, je eden Orlov prestreljenimi prsami dol spadno. Skrátka bréčanjem je spadno dol na zemlo, gde se je ešče bole vküper spotro . . . Vipera se je malo zosagala na to lármo in z velikim pazjenjem se od kamla vö potégnola, Vidla je, ka té velki ftič de samo že pár minutev žive . . . Ranjenomi ftiči se potégnola in vüja njemi je právla : No, merjéš ? Tak je merjém odgovor dá Orlov, žmetnim zdühávanjem. — Trnok lipo sam živo . . . Poznam blagoslovlenje . . . Batrivem sam bio . . . Vido sam nebésa ... Ti nigdár neboš vidla tak blüzik . . .Tak je ti sirota kača ! Ka praviš ? Ka so té nebésa? — Velika püstina, gdé nega nika . . . Kak bi se mogla tá gor potégnoti? Eti trnok dobro je meni, či ščém topločo meti, tak se vö j na sunce ležem, ži pa ladno, tak pa se pod kamen potégnem ! Od govori kača slobodnomi ftiči, i se smejé na to. Vetákšem mišlenji, leteli v zrák, ali se vlejčti po zémli, konec je eden živlenji: se vzemlo pride, se práj bode . . . Batrivem Orlov si svojo slednjo moč vküper pobere, gor stáne i okolik gléda. Med kamenjem se kaplice svetijo i kaménje je mokro pesnivo, zrák je teški med tem kamenjem . . . Vö, vö odtéc na čisli zrák, gde je žitek blajženi . . . Orlov svojo Slednjo moč vküper pobere in peroti raznok razpüsti, velikov boleznestjov kriči, ali či bi samo ešče ednok mogo gor vnebésa se zdignoti . . . Neprijátela bi k-rami stisno i mejo krv njemi koštati dao . . . Oh blájženi zrák . . . Nebésa . . . Kača se ka to tak mislila: tak se vidi, vnebésaj dӧnok blájžesi žitek more biti, da tak trnek se v sledanjoj minuti zanjé stara . . . Ia právi sloboščinskomi ftiči, raspresti peroti mogoče ka do te gor držale, na štero vtvojem žitki te slednje minute ešče blagoslovlene bodo . . . Orlov proba, razprstu peroti z globočnem zdihávanjem se stoga visikoga bregá vglobočino püsti — peroti so ga nej držale, spadno je po kaménji se kobaco dol, štero njemi je peroti se spotrlo in perje skrvávilo . . . Med brgámi tekoči potok je ga na prsi stisno in krv sperja doj zépro, pa vlepe bele pene obleko štero ga je vmorje odneslo. Zibajoče morje ga je navöke požrlo, nej je bilo več viditi njegovo telo . . . II. Kača je ešče dugo na tom visikom bregi östánola z etakšem mišlenjem, vto veliko globočino glédala, gdé je te slobodni ftič svoj žitek na vöke zgübo. Ka je vido te Orlov vtoj velikoj globočini i vu toj velikoj püstini; štero je za nebésa držo ? Kak je mogoče, ka na smrtnoj minuti stojéči, kak on se li gor vnebésa trucao ? Ka jeste, ka vidijo tam ? No to bi jas se znála či bi samo ednok se vzrák mogla zdignoti. To mišlenje je včinila, vkolbár se je zesükala, vzrák se je vrgla, pa kak voski sivi pantlik se vsunci svetila. Što se nato narode, ka se po zémli vlejčti more, tisti nemre leteti . . . Stoga se spozábila, Stran 2. PREKMURSKI GLASNIK 27. marca 1921. lüdstvo skrb má in tistim, šteri so z njov-, dosta dobroga dáva. S to željov in cilom kričim vsem, šteri so poštene in dobre vole: Vesélo Alelujo! Razgíás. Ešče v preminočem leti je Šla -ogromna množina Prekmurcov iskat záslijžke -prek denio-kracijske linije 'na Ogrsko. Ti ,so-doživeli bridko nazočaranje; či rávno so si bili izgovrili v zrnji-, je madžarska vláda dovolila samo do polovice izplačila in natura, drügo polovico so pa Veleposestva odplačala po uradno, določen! rnaksL málih ceni, n. pr. za pšenico pét madžár-skih kron. Žé na ta način so delavci bili hüdo znorjeni, ne, glede na to* kak so jih izkoristili njihovi "delovodje (gazde, palirji). Da .se ná eni stráni prepreči izkoriščanje prekmurskih poljskih delavcov in čase na drügi stráni omogoči za ppslenje im za pošteni zaslüžek, je odredilo, poverjeništvo za soci-jálno 'skrbstvo glásom 'sklepa deželne vláde za Slovenijo z dne 9. februárja 1921. Štev, í302 nastopno : 1. Podrejenim političnim oblastvom je do preklica prepovedano izdajati potrla dovoljenja prekmurskim poljskim delavcom, ki nameravajo iti na fdelo na Madžarsko ali kamakoli v inozemstvo, če seme izkážejo s potrdilom odrednjega urada držávne posredovalnice za delo. 2. Palir ali gazda sme nabirati poljske delavce samo z dovoljenjem póUtičnega obiástva,- ki izdájo dovoljenje zaslišavši Osrednii urad Držávne posredovalnice za delo v Ljubljani, -oziroma podružnica v Murski Soboti, kjer se more zavezati nabiralec delavcev s svojim premoženjem, oziroma sporoki, da dobe od njega nabrani delavci, ki idejo na delo na Madžarskimi sploh .iz naše kraljevine, zaslüžek v silji ali nači izplačan v. potnim meri, kakor je določeno v pogodbi. Brez tega jámčenja je prepovedano tüdi delavce!!! sklepati delovne pogodbe. Vdovoljenja za nabiranje poljskih delavcev za delo na Madžarskom ali drügod izveh naše kraljevine, more biti določeno tüdi število delovnih moči. 3. Gazda ali palir more po končani delovni sezoni najkesnej do 1. .novembra predložiti političnem! oblastvi Potrdilo svojjjy delavcov, da jim je bilo zaslüžek v polni meri izplačati. 4. Politično ob-lástvo má pravico v svrho kontrole gazda záhte-vati Predložitev pogodb, sklenjeni!! med Posestniki in delavci. 5. Prestop državne meje brez dovoljenja in odobrenega izkaza delavnih moči se bo strogo kaznoval tako pri gazdáh kakor pri delavcih. Tüdi je v lástni ' držávi dovolj zaslüžka ■ za poljsko delavce. Preteklo, leto je prosilo 1500 slovenskih poljedelcev pri Držávni, posredovalnici za. delovne moči iz Prekmurja. Prebivalstvo'se pe opezori, da v naši- držávi ni ogromnih veleposestev.- kakoršná so na. Madžarskom,Jvšled česar se tudi ne more posredovatr dèla velikim partiiam (20 'do 50 delavcev);^ enem posestvi. Zapasliti se-ino roj o v manjših skupinah,. 1 do 5 delavcev. Civilni komisár za Prekmurje v Aiurski Soboti, dne 12. márca 1921. dol je spadnola med kaménje, nej >se je vdárila sinijála se". . . Vton jeste prt! nebésan idoče veselje? Vtom —- spádnenjem ! . . . Špájsni so tej ftiči! Zemlo nepoznajo, nego visiko gor vzrák se-.Lučajo i vročaj püstinaj iščejo Žitek. Tam pa-samo püstina je i velika svekloča. Vtoj püstini nega žitka, , tá püstina nema dna gdé bi živoče telo státi moglo, Zakoj je pa te tá gezdija ? Zakaj je to voči J inetanje? Záto ka ovim oči ščéjo stem zavézati, šteri vzrák nemrejo priti. Mené več nemre níšče zapelati! Jas že tüdi j se znam —~ Vidla sam nebésa . . . Letela sam v nji, spoznála sam spadnjenje, samo ka sam se í jas nej bujla, nonč sam se nej vdárila, nego ešče | bole se me je Potrdilo moje mišlenje. Tisti šteri I zemlo nešče lübiti, naj se nori j . . Jas poznam j istino. Drügim več nemo vörvala. Kak na zemlej j rojena, na zemlej mo živela —- in gizdávo se je J vkolbár za süknoia i med kaménje potegnola. Od sunca sijanja vlejpoj Svekloči se bliskáva j morska voda, štera svojim gibanjern v morje stoječe kaménje liže i od vihéra zburkan«! voda | to pesem popeva: BáLivana moč má živlenje j očivösno . .*' T~i. N O V I C E Veséle vüzenske svétke Želej Vsem členjáíom. in .prijatelom - prekmurskoga Glasnika" Uredništvo! Našim prijatelom. Sprvov numerov v tom leti smo mogli e nja ti z vödávanyom ,, Prekmurskega Glasnika", ar smo nej mogii dobiti papira zí novi ce. Zdaj jeste papir povoli in smo včasih znovič novine vödali. Želejmo,in vűpamo, ka nám naši dozdauji prijatelji zvesti ostánejo. Povišanje cene. Cene našim novinani smo mogli povekšati. Vzrok leži v tom, ár je vse delo dosta drakše postalo od preminočega Ima, kak štampanie, papir in drügo. Vüpamo, .ka nam nedo naši prijatelje nazvesti postali; .zdaj dvej koroni je tüdi nej dosta, ali za té peneze lejko človek dosta dobroga zvej, či küpi naše novine. Upravništvo.^ Obisk. G Predsednik, deželne vláde v Ljubljani dr., Baltič pride .slednje dni toga meseca v Prekmurje. Eti meč nami Ščé spoznati vse naše prilike in nam pomágati. Mi smo toga obiska trnok veséli in našega g predsednika vláde z vsém poštovanjem ' pozdravimo. Dozdaj: se je ešče nej zgodilo, ka bi šteri predsednik naše: vláde prišo' med nás z'volov, kamnas spozna in naše.neprilike sam zazná. Či je prišo nikdašnji predsednik dr. Brejc, v Prekmurje, möo jej, brigo samo za, kotrige, svoje- partaje, to so ■ klerikálci. Za Vüpati smo njemi nej mogii. Novi predsednik dr., Baltič pa má in ščé meti brigo za vse lüdstvo, kakše šteč partaje je in to je pošteno Záto z velkim zavüpanjom in veséljom čákamo na - njegov obisk in kričimo: „Dobrodoše! P Mi Prekmurci pa glédajmo, ka mo ga o vsej naših prilikaj ponávčili. Birovija. Pradstoinik okrajni birovije v Murski Soboti nam vsém dobro poznáni in Poštüvani g. dr. Irgolič je odišo, na novo slüžbo, v ministerstvo v Beograd. Želejmo njemi z srcá to podvišunje in napredovanje, ali 'Srcé nás boli, ka je nás zapüsto té-vrli in dober gospod, kak smo ga de:>-zdaj ešče nej meli prinas. Za nás vse je. meo dobro src<4, "dosta se je brigo za naše prilike. -- Na njegovo mesto je. prišo g. dr. Pozni k. Napredovanje; Koncipist pri civilnom komisár! g, Svetina je imenüvani za komisára. Čestitamo. Osebne vesti. Iz civilnoga komisárijáta je odišo v Slovenji Grádec na novo. slüžbeno mesto g. koncipist M o rj c. Radi' smo ga meli in nam je žal za njega. Želejmo njemi na novom mesti j vse najbogše — Na njegovo mest« je prišo i* | Slovenji Gradca g. koncipist M a La s i č. Kak i« odišo odtistec, so šli vsi. riftárje iz okraja prosit v Ljubljano, ka naj té gospod ešče nadale pri njih ostáne. Jo to svedečba, ka Je té gospod vrli človek, záto ga med nami trnok lepo Pozdrávimo. Železnica Sobota—Hodoš. Naša velka nevola je tá.železnica, štera žé več mesecov ne vozi. Z velkim trüdom smo jo gor postavili, ka bi leži prišli iz gornjih krajev \v Mursko Soboto na ■birovija, Civilni komisáriját ili drügim urádom, gdé mámo posle. Dostakrát' trebej človeki iti v Soboto po málom: posli: koma ga zové eden alí drügi urad. Či tá železnica vozi, lejko opráviš té poseo na dén, kak pela železnica, pri tom zgübi« samo pou dnéva ali pa nájviše en dén. Odviše bi bilo gučati o velki vrednosti te železnice za nás. Ali zdaj ne vozi že dosta mesecov.- Právijo,, ka se namre dobili premoga, z Dolnje Lendave ga je Predaleč voziti. Gospodje,•- ali vl ne vidile, kelko kvára mámo mi pri tom?'Či ščemo iti v Soboto mi z Gornjih Petrovec ali odkéb drügoga, moremo iti s koli, to pa trno dosta košta, pa pri tom itak zgübimo celi dén: Šlo pa nema konjov ali penez, ka bi pláčo fijákara, pa more iti peški in zgübi pri tom dvá dni. Strošek za dvá dni je velki, ešče •pa je vékša zgüba na drágo in cajti, šteroga čl o-* vek zgübi. Naše nove oblásti bi mogle skrbeti, ka se tá železnica včasi znovič odpré. Malo dobre vole, pa de šlo. »Domáča verstvena stranka« je tüdi o tem poglédi žé intervenirala, in vűpamo, ka de mejla na tom pitanji ešče nadale celo brigo. Naši župáni so meli pred 14 dnévi v Soboti gyü-lejš, gučali so o tom, ka trebej delali železnico z Sobote v Dolnjo Lendavo! Gospodje, dáj té nam odprejo železnico z Sobote na Hodoš, té mo vidli, či máte z gospodom Sever o m vréd istinsko brigo za nás! Smrtna kosa. Székelv János otovski školnik je po dugom belégTTT^toga Tebruárja v sobočkoj bolnici 76 lejt starosti mrou. — lvu z m i t s Mátyás pliconski ošterjáš je v 65 lejt starosti po dugše™ betégi 18. februárja mrou. V pokojnom Mesarič Štefan teškij žalüje. -- Zsöks Sándor tišinski, ošterjáš je 23-toga februárja v 42 lejt starosti nevčakano mrou. Kanáližj v 'Murski Soboti. Nej ka bi si štoj mislo, ka takše tüdi jeste v Murski Soboii. Prinas samo pripravlajo vsigdár, ali ne naprávijo nigdár ni ka. Sobočke kanáliše žé Bog zná, kelko lejt delajo, ešče za Ogrskega, ali záto zdaj izdak po 'glávnoj cest i ma vole o g n o j Š n i c a tečé. Istinsko .sramotno, ka od toga níšče nema brige. Mislimo ka nebi milijone koštalo, či bi samo od Dobraja do Pintéra kanáliš napravili. Dosta lüdi je brezi dela, šteli bi radi šli delat, Murska Sobota bi potem včasi náčiši kejp mejla. Tá ideja je Važna lüdi kre drüge stráni, za zdrávja volo, da nebi trbelo duže to gnojšnico predavati. Prinas li spi vse. Oj ti Sobočka nemárnost i zaojtár njenost,. . . Pozvánje. Domáča vérstvena .stranka avtonoma organizácija za Prekmurje — del JDS. poživlja vse kotriga šéršega tanáča na gjüleiš, šteri se obdrži v nedelo dné 3. aprila 1921 v oštariji T u r le' v M. Soboti. Začétek ob 10 vöri predpoudnévpm s sledečim rédom:. 1. Poročilo pd dela i stáliša. 2. Odločitev v dáni pitanja!. 3. Naprejprinešena dugovanja. Murska Sobota, dné-22. marca 1921. Predsednik: Kühar Števan s. r. Tájnik j Šeruga s. r. Prepovedane novine. »Domovina«, štero vödáva v Budapešti profesor Mikola, so v našoj držávi prepovedane, ár . ne pišejo od nás istine. Z lážjov se daleč ne pride. Gospod profesor, Šteri so prvlé! nanč nej šteli poznati prekmurski S'o-vencov, zdaj pa naednok máte tak velko srce Já nás? Vi ste tak kak vuk, šteri si je obleko birk«; kozo. 27. marca 1921 PREKMURSKI GLASNIK Stran 3. „Murska Straža“*. Té novine, štere v Gornji Radgoni vödávajo, do, kak čüjemo, enjale izhájati. Po brezplodni agitáciji za klelikálne je sakši razmeti človek takšen konec pričako. Delavsko pitanje. Kak se na drügem mesti čte, more sakši palir ali gazda, šteri ščé lüdstvo na delo vöpelati, pri civilnom komisári kontraktuš notri pokázati, nači ne smej iti na delo. S tov naredbov se ščé čuvati delavci, ka ne do jih palirji odirali, kak je bilo dosejmao. Kak ednok delavci nazáj pridejo, more gazda pri civilnom komisári notripokázati svedočanstvo, podpisano od delavcov, ka je njim silje in peneze izpláčao, kak je bil kontraktuš naprávljeni. Vüpamo, ka je s tem narej vsem velikim tožbem delavcov, štere se palirji pri silji ali penezaj ogülili. Istina ka do ništerni palirji pálik zabavljali proti Jugosláviji, štere njim na prste gléda, a sakši pošteni človik more samo hváliti to hasnovito delo našij oblástnij. »Domáča vérstvena stranka« je to želenje v hasek delavcov naprej prinesla in s tem vnovič posvedočila, ka je njej hasek celoga lüdstva pri srci. Renoviranje. G. Turk Jožef, ošterjáš v Murski Soboti, je svojo krčmo na prirédo tak, da lejko dnes vsakšemi po njegvi voli postreže. Novi fiškáliš. V Murski Soboti je odpro v varaškoj hiši svojo kancelajo jugoslávski fiškáliš g. dr. Josip Goljevšček. Pésji zápor. V zádnjem cajti je bilo več psov prinas, šteri so meli steklino, šteri so nevarni, je po celom Prekmurji zapovedani oster pésji zápor. Psi morejo biti na lánci in košare nositi na gobci. Dolnja Lendava. Civilni komisár je dao zaprejti krčme Deutsch in hotel pri »Kroni za telko cajta, dokeč vréd ne správijo svoje prostore. Zápro je tüdi továrno za klobáse. Novi kr. notáruš g. Rudolf Kramer je odpro prinas svojo kancelajo. Porcija od odáne máre. Vsi tisti, ki so od septembra 1920. leta mao, kakšo 2 leti više staro živino odali, zdaj morejo od 100 koron 1 K držávi pláčati. To je ešče izdak dosta poštenejše, kak pa na Ogrskom, gde morejo trétji tao vkraj dati držávi. Oropan je bio Glaváč Ivan, lápéc Friedrika Jožef trgovca z Beltinec. 11 t. m. večér okoli pol 10 vöre se je z Čakovec domo pelo, koma je zrnje vozo, 3 mládi fanti so ga v Črensovcih pri Čuricovom križi napadli, roké i nogé so njemi vküp zvézali i potem so prinjem nájdejoče 12.000 K peneze kraj vzéli i s penezami odbežali. Smrtna nesreča. V Petanci se je Debelak Franc posestnik vtopo 4. t. m. večér, da je z edne krčme proti domi šou. Malo je globše pogledno v glaš i je z cesté v. grabo spadno, iz štere je nej mogo vö priti, ár se je v šerjé zapleo. Nikáki so čüli njegov krič, samo ka so nej znali gdé štoj kričij. V gojdno so mrtvoga najšli tam pri cesti v grabi. Ogen. V Močverjavci ednoga kmeta prasica se je poprávlala k práscom, v tom cajti so na njo pazili i to je bilo vnoči, vért je lampaš naléko v lev v edem kot, ka naj presica vidi te mláde prasce i se ne léže na njé, potem se je doli légo i je záspo. Presica je lampaš prevrgla, od šteroga se slama vužgála i v krátkom cajti je cela hiša v pleméni gorejla, svinjé so tüdi zgoréle v levi. Nájvékši váraši v našoj držávi. Po lüdstva štetje v statistiki je nájvékši váraš Subotica (Szabadka), šteri má 118.000 prebiválcov, za tém Beograd 110.000, Zagreb 108.338, Sarajevo 58.000, Ljubljana 53.000. Nesreča v. Šiftarvom mlini. Pred pár kédnov mlinarski pomočnika Gaál Števana je remen za kaput popadno i k ednomi kolej stisno, tak ka je kolou njega več mestaj ohranilo i v spodnjem teli raztrgalo. Odpelali so ga v bolnico, gdé jo za pár vör v velikoj bolečin i mrou. Na znánje dámo vsém prekmurskim občinskim urádom, ka smo to numero poslali na ogléd i prosimo naj si naročijo naše novine, ár je to njim jáko potrebno. „Domáča vérstvena stanka“ je v zvézo stopila z »Jugoslovenskov demokratskov partájov«, nájjakšo partájo v Jugosláviji. S tem smo Prekmurci ednok stopili iz svojih vozkih grami in ščemo v toj partáji delali za državo in za sébe. Kak dela »Demokrátske partáje bomo lejko dosta dobro včinili za naše lüdstvo. Na té način smo že za- j gvüšno rešili pitanje prekmurskih poljskih delavcov. Dogovor z Demokratskov partájov skleno se je v preminočem meseci na gyüejši, na šteroga je prišo i kak zastopnik Demokratske stranke g. prof. Voglar iz Maribora, odebro se je višji in širši tanáč Domáče partáje kak del JDS. Eden sploj dober klavir se odá. Zvej se lejko v upravništvi »Prekmurskoga Glásnika«. Onim, ki se mislijo izseliti. V zádnjem časi so začéli ameriški časopisi v kak nájbolj čarnih fárbaj opisati razmere v našoj kraljevini. Rojaki v tüjini pozovéje vsled toga svoje sorodnike k sebi, pošiljajo jim vozne liste. Visoki dnevni zaslužek od 6 do 12 dolarjev dnevno in vabilo rojakov zapelje marsikoga, da se podá na pot za srečo, ne poznajoč razmer onstran morja, samo premnogo jih doživi bridko razočaranje ! Izseljavanje v Ameriko je po vojni v vseh europskih držávaj zelo narastlo. Kljub visokim dnévnim zaslužkom pa se vráčajo mnogi v domovino, ker niti s takim zaslüžkom ne morejo izhajati. Draginja v Ameriki je v primeri z našimi razmerami veliko večja nego pri nas. Cene pri živilih, obleki in obütvi so dosegle neznosno višino. To pa má za posledico, da občinstvo küpüje samo nájpotrebnejše j reči, dokeč drügih tovarniški izdelkov ne more nabavljati. Ker pa ne gre blágo v promet, so začele tovarne delo ustavljati in odpüščati delavstvo. Zavladala je splošna brezposelnost. Število brezposelnih narašča den za dnévom. Vsled valutne razlike izvoz nej mogoče, ker je blágo v drügih državah cenejše in tak se bo brezposelnost v bližnji bodočnosti samo ešče povečala. Zvüntoga je j potüvanja v Ameriko združeno z najrazličnejšimi jneprilikami in nevarnostmi. Jugoslovanski delegat v Trsti poroča sledeča : 1. Družba »Cunard Line« püšča potnike v Trsti na cedilo ino jih nešče vzéti na krov z izgovorom, da je hajov že prenapulnjen. 2. V Trsti püščenim potnikom drüžba nešče vrniti pejnez za vožnji listek, da bi mogli domou, čakati morejo prihodnjega hajova, izpostavljeni bedi in boleznim. 3. Ti potniki postánejo návadno žrtev brezvestnih lüdij, návadno so okrádjeni do zádnjega vinarja, in v stiski in obvüpa se prepüste sumljivim agentom, ki jih zapelajo v Afriko ali v kakšo francosko kolonijo. 4. Agenture izdajajo vozne listke tüdi osebam, ki ne znájo ne čteli in pisati. Tem in onim, ki ne dokažejo, da niso bilij v vojni proti antanti, ameriški konzulat | ne vidira Potnih listov. Po zakonu zdrüženih držav ameriških se smejo priselili dalje samo popolnoma zdravi lüdjé, ki pa se morajo izkázati lüdi z izdatnejšo vsoto amerikanski pejnez. Kdor ne zadosti vsem pogojem, se more vrniti, kar povzroči ogromne stroške, ali pa postane žrtev agentov, ki ga odvedejo v neznane kraje, kjer so izpostavljeni največjemu izkoriščanju mlájše ženske pa so prodáne v hišo prostitucije. Občinstvo se opozarja, da trezno premisli, preden se odloči za izselitev. Ni nikakega vzroka bežati iz domovine. Naša Valuta se dviga in kakor hitro se uredi carinski vprašanje, bo začela domača industrija zopet v polnem obsegu obratovati. Dela bo dovolj in krüha v naši držávi tüdi ne menje. V Ameriki nájde srečo samo malokdo v domovini pa vsaki, kdor ščé delati. POLITIČNI PREGLÉD. JUGOSLAVIJA. V našem parlamenli v Beogradi delajo ustavo. Követi so med sebov odebrali takzváni ustavni tanáč, šteroga dužnost je pravdo v ustavi nestaviti. V tom tanáči májo vse partáje svoje kotrige. Ustava je do máloga že nastávljena, v krátkom cajti pride v parlament in vüpanje mámo, ka de do konca meseca majuša v parlamenti potrjena. Vládo májo svojih rokaj radikalci, demokrátje, slovenski kmetovje in muslimani. Naši klerikalci so nej v vládi, ár jih lüdstvo nešče, záto pa zdaj samo proti gučijo in v svojih novinaj zmérjajo. Gosp. Klekl so dosedaj naednok vüsta odprli v parlamenti. Za predsednika naše vláde v Sloveniji se imenüvani g. dr. Baltič, šteri je prvle bio visoki častnik v ministerstvi v Beogradi, g. predsednik je visoko navčeni človek in pozna dobro vse prilike v Sloveniji. Cil má, ka se more vsém lüdstvi, posébno siromáki, pomágati in nemre trpeti nikše korupcije. Trnok se vüpamo, ka de vsikdár toga mišlenja in de pripomogo tüdi srmaško lüdstvo ne pa samo bogátom, fabrikantom in velkim bautošam. ITALIJA. V toj držávi vladajo fašisti, to so národni roparji. Dosta kvára delajo našim bratom Slovencom, šteri so pripadli k Italiji, to so Primorci. Požigajo rame, bijejo lüdi, streljajo. Enoga socijalista követa v Italiji so v cugi ubili, njemi glávo odrezali in ga völüčili iz cuga v kanál. Vláda nemre ali pa nešče proti njim delati, ka bi naprávila réd. Držáva pa, kjer vláda uboj, požig in ropanje, nemre dugo obstojati. Preminočo nedelo so z velikim pompom proslavili aneksijo Trsta. Naša skrb more biti, ka nede Trst in Primorje dugo cajta v Italiji, zato moremo glédati, ka vláda pri nas réd in delo. Stem delom bomo na dobre nogé postavili sebé in svojo držávo, to de velka opora za naše vojáke v Primorji. NEMČIJA je nej štela pláčati dugá šteroga je dužna po mirovnom kontraktuši, so ententini vojáki zasedli ništerne váraše v Nemčiji. V Nemčiji vláda velki stráji, ár vidijo, ka nemrejo z glávov skozi zid. RUSIJA. Na Ruskom so nastopile velke revolucije. Boljševiki lüdstvo terorizirajo sakšega, šteri njim je nej povolji, dolstrelijo, kmetom vse silja kraj jemléjo. Nemajo živeža za strošek, posébno v váraših Moskva in Petrograd. Delavci skoron stálno štrájka o. Mornarji so revolucijo napravili v Krenštadti. Boljševiki so z velkov vojaškov močjov napadnoli upornike in zavzéli mesto Kronštadt. Zádnje vesti pa glásijo, ka so mornarji boljševike odegnali iz Kronštadta Kakše so gnes prilike, nišče nemre znati. Ali eno je gvüšno : lüdstvo nešče boljševikov, slednje samo ešče pláčani vojáki gordržijo. Záto do boljševiki mogli zapüstiti tüdi Rusko, Slednjo držávo, štero májo v rokaj. Salon za klobuke. V nekaj dneh bom odprla salon za klobuke Ӏ. vrste. Prevzamem klobuke, otročje čepice in havbe predelavo po najnovejši modi. Novi klobuki iz svile in slame, pariški in dunajski modeli, so prišli. Žena Jožefa Király-ja. Murska Sobota, hiš. št. 258. (pri Balaški). Megnyilik! Megnyilik! Kalapszalon ! Va szerencsém a nagyérdemü hölgy közönséget értesiteni, hogy elsőrangu kalapszalonomat a napokban inegnyitom. Elvállalok bármiféle alakitásokat a legujabb divat szerint, ugyszintén gyermek sapkákat és fejkölők. Uj selyem és szalma kalap, párisi és bécsi modellek megérkeztek. Kérem a nagyérdemü hölgy közönség becses pártfogását, maradok mély tisztelettel Király Józsefne. Muraszombat, 258. hsz. (Balaskó-ház). Stran 4. PREKMURSKI GLASNIK 27. marca 1921. Novi jugoslávski fiškáliš Dr. JOSIP GOLJEVŠČEK * je odpro svojo kancelárijo v Murskoj Soboti v varaškoj hiši. Semenska trgovina Al. Korsika v Ljubljani naznanjam, da je moj cenik za leto 1921 izšel in je brezplačno zadobiti. ODA SE Umeten mlin, v dobrem stanu, s 50 do 60 HP. Poslopje z vodnov močjov, masivno in v nájboljšem stálišu ; ima mlin s kolesom za j žago, stope ; mlin ima vsigdár dosta zaslüžka, ár ležij v krajini z dosta siljem. :: :: Mlin ležij med dvema trgoma. :: :: vprašanja na Konrad Zotter v Gočah štev. 5., pošta St. Lenart, pri Sv. Trojici v Slovencih goricah. Pride Marieta Zimányi umetnica na glasovirju ! Flisár Pavel urar v Murski Soboti, poleg Turkove oštarije. Küpüjem zlat j srebro. Vzemem vsefelé vöre za poprávlanje za edno leto garantiranjem. Na lágri mam vsefelé lejpe nove vöre, lončeke, prstanke itd. po nájfalejšoj ceni. Terplanova hiša, bivša óvoda na Lendavski ulici se odá. Zvédáva se lejko v Turkovoj oštariji. Naznanjam mojim cenjenim naročnikom, da bode moje stanovanje od dne 1. aprila na Radgonski ulici hišna-štev. 277. Franc Norčič čevljar. ČEH in GÁSPÁR trgovina z mešanim blágom PRIPOROČATA VSEFELÉ LOPATE, MOTI KE, GRABLE, CVEKE IN DRÜGO, KAK TÜDI VSEFELÉ ŠPECERIJSKO BLÁGO PO NÁJ-:: NIŽJOJ CENI. :: v MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica, pri židovski cérkvi. Tü so indašnji cajti ! Velka zbéra! Velka zbéra! Po 16 pa po 18 ! Nájlepše blágo za srakice pa za spodnje lače, kak tüdi za kikle, za postelino, lejpe vunate, štofe za ženske pa za moške gvante. Sakši naj poglédne v našo bauto! Spoštenjom : Brata Brumen, v Murski Soboti (poleg pápinske cérkve). Ertesitem a mélyen tisztelt megrendelőimet, hogy f. évi április 1 -től fogva lakásom Regedei ut 277. házszám alatt lesz. Norcsics Ferenc cipész. S poštovanjem naznanjam cenjenemu ljudtsvu, da dne 28, marca, velikonočni pondeljek mojo gostilno z muziko in z praznovanjem otvorim. FRANC VLAJ gostilničar, Lemerje. Vendéglő megnyitás Lehoméren ! Tiszíelettel értesitem a nagyérdemü közönséget, hogy f. é. március hő 28-án, husvét-kétfőn vendéglőmct zcnével ünnepélyesen megnyitom. VLAJ FERENC vesdéjiős, Lehomér. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, podružnica v MURSKI SOBOTI. Brzojavni naslov: JUGOSLOVANSKI KREDIT. TELEFONSKA ŠTEVILKA 16. Število poštno-ček. urada štev. 11323. Sprejema VLOGE NA KNJIŽICE in TEKOČI RAČUN In jih obrestuje po 4% čistih brez odbitka rentnega davka. Posojila na osebni kredit, na hipoteke, trgovske in druge vsakovrstne kredite. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih-papirjev in valut po dnevnem kurzu. Odgovorni urednik: Talányi Franc. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Prekm. Glasnika,“ Otvoritev gostilne v Lemerju !