KATQLJSK GERKYEN LIST.
..DankaJ izhaja vsak petek na eeli poli in velja po pošli /a celo leto 4 gj. 20 kr . za j.ol leta i »I. ¿<» kr.. /a četeit leta 1 el. kr. V tiskarniei sprejeinana za celo leto 3 ¡s 1. ♦»♦> kr .za pol leta 1 si. no kr., za » 4 leta kr.. ako zadene na ta -lan praznik, i/i.le „Dani-a" dan ptpi-i.
Tečaj XLIV.	V Ljubljani, J. prosinca 1891.	List I.
Okrožnica
C' r	-« " C ''ic O > >- f• — ♦ — » r -J , - V ~ - . r T . Q
in ljudstva.
Leon XIII
častiti m Brat'itn m I jubl ¡enim .<inont /mz'/r ir in npo&oljskt
bbiffnsloe !
(K' nec.)
lo. Sv. Oče dokazujejo. da [talija !>o takrat srečna, velika, edina, zadovoljna in blažena. ako njena vlad a s p a p p ž e ni in s Cerkvijo mir stori in j e n j a f r a rn a s o n s t v u služiti. Takole pišejo:
Postavimo pa po drugi strani, da tovaršija s framasonstvom in podpiranje tistega cisto jenja, in da se ('erkvi kakor nai krepkejši socijalni moči pusti nji dolžna prostost in spol no vanje vsili njenih opravil: kako srečna sprememba bi zdajci nastopila v deželi! Kadar bi nehalo nesrečno bojevanje, bi minula ne le vsa poprej obžalovana oškodvanja in nevarnosti, temveč v stavljeni laški deželi pričelo bi se novo raze veta nje vsili tistih narodovih prednosti, kterih mogočna pospešeravka se je vedno skazovala vera in < Vrkev. K malo bi se po božji moči obnašanje v očitnem in osebnem življenji samo po sebi na boljše ober-nilo, družinske zveze bi se vterdile, pri vsili raznoterih podložnikih bi se pod vpljivom sv. vere zbudil občutek dolžnosti in vesti ter zvestobe. Meddružbinska vprašanja bi se začela bližati varnemu rešenju. namreč, na podlagi djanskega spolnovanja zapovedi ljubezni in evangeljske pravice. Očitna svoboda bila bi obvarovana, da se ne zverže v razberzdanost, služila bi le k spol-novanju tega, kar je dobro, in sprejela bi značaj, kakoršen je človeka vreden. Znanstva, sej njim Cerkev daje zadnjo podlago zanesljive resnice: umetnosti, ktere ona prešinjuje z dihom od zgorej
in ktere gojivci od nje prejemajo nadzemeljsko navdušenje. — vse to bi se na novo povzdignilo. — Ako bi bil mir storjen s Cerkvijo, bi se verska edinost in soglasnost duhov bolj čversto vterdila: odpravilo bi se nasprotje med zvestimi katoličani in Italijo, in Italija bi s tem dobila močen živel j. da se v red spravi in ohrani. Ako bi se pravičnim tirjatvam papeževim zadostilo, ako bi se priznale njegove verhovne pravice in bi bil on sam zopet postavljen v resnično in djansko neodvisno stanje, potem bi katoličani družili dežel ne imeli vzroka več, Italijo ceniti za sovražnico papeževo.
Tako pa zdaj (katoličani družili dežel/ euo-dušno povzdigajo glas in zahtevajo, da naj višji Pastir njih duš zopet dobi vredno in svobodno stanje. In to zahtevanje ne prihaja iz kacega tujega priganjanja in tudi ne iz nepoznanja tega. kar je cilj njihovega djanja: temveč iz verskega prepričanja in v zavednosti, kaj da je njih dolžnost. —
Kavno nasprostno, Italija bi po edinosti s papežem pri družili narodih le pridobila na .spoštovanji in veljavi. Kajti kakor je sv. Sedež zlasti Italijanom dodeljeval dobrote svoje bliž;iie. tako so tudi zakladi vere, ki so se vedno razširjali iz tega središča blagoslova in blagra. storili ime Italije veliko in češčeno pri \seh narodih. S papežem spravljena in svoji veri zvesto vdana Italija bila bi na srečni poti pridobitve prejšnje slave in vse kar ima dandanašnja doba pravega napredka, služilo bi ji samo v novo spodbudo v napredku na njeni častni poti. Rim pa, mesto katoličanstva v pravem pomenu, od Boga že naprej odločeno središče vere in prestolica Njegovega namestnika, mesto, katero
ic ravni» zaradi te rasti ohranilo skozi stoletja in njihovc vsakoverstne dogodke svojo neraz-1-iimh» trajnost in svojo veličino, Ivini, povernjen miroljubnemu in očet«»vskeinu žezln papeža, postal bi zopet to. kar je iz njega storila Božja pre-vi<ino>t in pretekli « asi. Ne bil bi več ponižan za »ann» glavno mesto jeducga samega kraljestva, tudi in- vre razdeljen med «Ive verhovni oblasti, dualizcm. kateri nasprotuje celi njegovi zgodovini. temne postal i »i vre« In«» glavno mesto katoliškega sveta, velik p«» vsem veličanstvu vere j j |m i naj\ išjein mašništvu. neenik in izgled nravnosti in prave omike za vse narode.
11 p. li !m«>r« priti lju-lstvo •!<• spoznanja. ; r.-rk»*v > pa|»«-žeiu ni sovražnica Italije «kakor ; / j.. - vražnikii. ».■rniir njena prava, najboljša in . .iiiia pn|-»t.-lji'-a. T- razkazuj*']«» sv. < »'V nadalje.
To ni>o. «*a>titi Bratje. niso prazne misli, temne pra\ dolin» vtcineljene nade. Tenlitev. katero v novejšem « asn razširjajo, da sta Cerkev in papež - »vražnika Italije in zaveznika pre-kueijskih >trank. je samo velika krivica, ne->ramin» «»brek«»vanje: tVamasonstvo jo premeteno razširja. h«»tee s tem zakriti svoje lastne naklepe, da bi je pri njenem obžalovanja vrednem početji, oškodovanju Italije. k«l«» ne motil, liesnica pa. katera sledi iz vsega že povedanega. je tale: Katoličani so najboljši prijatelji Italije, in oni skaznjejo resnično ljubezen ne sam«» d«» podedvane vere. ampak tudi do domovine, ako odločno odvračaj«» tramasonstN«». zainetujejo njegov dub in njegove čine. in delajo na t«», da nebi Italija zgubila vere. temne jo zvesto obranila, da se nebi borila |»n»ti Cerkvi, temne jo častila kakor poslušna hči. da nebi sovražno ravnala s pa-peštvom. temne se dobrovoljno ž njim spravila. Skerbite. častiti Bratje. po vsi svoji moči za t«», da luč resnice ljudstvo prešine, naj taisto spregleda. ter vidi. kje je njegov dobiček, njegova prava k«»list. in naj bode prepričano, da se da samo od tenine zveze z ven» in od miru s Cerkvijo in papežem pričakovati za Italijo tista prih«»dnj«»st. ktera je primerna njeni slavni pre-tckl«»sti.
() da bi t«» dobro premislili, če že ne udje in pomočniki skrivne družbe, ki se vedoina trudijo. da bi na razvalinah katoliške vere vterdili novo podobo apeninskega polotoka, pa vsaj vender nebrojni oni. kateri sicer nimajo onih zaveržljivih namer, pa vendar podpirajo njihovo politiko in takt» pospešujejo njih delo samo! 0 da bi to premislila pred vsimi mladina, katera nima skušnje, in ker pri nji prevladuje nagnjenje, se tako lahko da zvoditi v zmoto! Naj bi vendar premagalo prepričanje, da pot, po kateri sedaj
hodijo, pelje zgoli v nesrečo Italije! Ako tedaj še enkrat svareč kažemo na pretečo nevarnost, nas nagiba k temu edino le zavest dolžnosti in ljubezni do domovine.
Papež sklepajo okrožnico z opominom. da z drugim prizadevanjem v boju za ohranjanje sv. vere in Cerkve, je treba družiti molitev. Pravijo namreč na vse zadnje:
Ali. da se razsvetlijo duhovi in rodovitno store Naše prizadevanje, treba je pred vsem prositi posebne pomoči iz nebes. In zato. preljubi Bratje, naj se združi molitev k skupnemu delu. Bode naj splošna, stanovitna, goreča molitev, ki naj Sercu Božjemu pohlevno sil«» dela in njegovo milost obilno prikliče vleče na našo Italijo, da se odvernejo vse nesreče od nje, zlasti pa vseli najstrašnejša, zguba svete vere. Kličimo za posrednico pri Bogu na pomoč prečastitljivo Devico .Marijo, zmagovito Kraljico sv. rožnega venca, ki je prejela toliko oblast čez peklenske moči in je dala Italiji že toliko dokazov materinske ljubezni. Obračajmo se istotako z zaupanjem do ss. aposteljnov Petra in Pavla, ki sta to posvečeno zemljo pridobila za sv. vero jo s svojim trudom posvetila in jo napajala s svojo kervjo. Kot želja in zastava Božje pomoči, katere prosimo. in kot pečat Svoje posebne ljubezni, bodi Vam apostoljski blag«»slov. katerega Vam. častiti Bratje, kakor tudi Vaši duhovščini in italijanskemu narodu iz vsega serea podelimo.
Dano v liimu pri sv. Petru, 1">. oktobra DS1M». v trinajstem letu Našega papeštva.
Papež Leon XIII.
V Lurdu je dober zrak za bolnike.
Nadpolkovnik Z. je prišel v Lourles (r. Lurd), kakor je bil sel svoje dni v Afriko. Italijo in na Krim. Podal se je na bojišče in duša njegovega sina je bila nasledek zmage. Le-ta se je bil namreč zgubil v mladosti in zapravil ni samo vere. temuč tudi zdravje, hnel je sušico in ni ga bilo več mogoče rešiti. Polkovnik Ž. je to dobro vedel in kot hraber vojnik se je tudi v to vdal. Kot veren kristjan pa se ni mogel v to vdati, da bi sin njegov nmerl kot brezverec. Vsi njegovi poskusi, da bi ga spreobernil, bili so brezvspešni in oče je že pričel obupavati nad spreobernjenjem. Kar mu pride v misel potovati v Lurd, toda tega imena si pred sinom še izgovoriti ni upal. ker se je sinu zdel Lurd središče praznih vraž.
Spomnil se je pa nadpolkovnik še o pravem času. da Lurd ni samo romarski kraj. temuč tudi zbirališče za potnike, ki zahajajo na Pireneje. Ln tako je sina pregovoril, da naj gre na Pireneje za delj časa. Jetični ljudje ne ostanejo radi dolgo časa na enem kraju in tako je bil tudi njegov sin zadovoljen s potovanjem. Peljala sta se z železnico do Lurda. kjer sta imela dva ali tri dni ostati. Potem
pa je oče govoril o daljnem potovanji, vedno, da bolniki niso radi del j časa na enem mestu: toda mladeneč ni bil pri volji odhajati. Ali je bila samo bolestna muha. ali pa je že čeznatorna sapa romarskega kraja dihala nanj tako blagodejno. In res. ko je štiri tedne ondi bival, postal je iz pmstomišljaka najbolj vnet kristjan. Vdal se je v misel na smert in se pripravljal nanjo z vsakdanjim prejemanjem sv. Obhajila „Nezmerno srečen sem, dejal j«i neki dan oče. Rog mi sicer vzame moj »ga sina; toda samo zato. da bode iz njega, iz zav«Tženca naredil izvoljenca ! ' In z roko si je oterl stari vojak solzo, ki se mu je potooila po zagorelem lieu.
Marijino svetišče na Tersatu.
(DaljO
Rekanaška grajana, omenjena brata, poprej v ljubezni, jela sta s»- pisano gledati, pikati, pregovarjati. prekati, sovražiti, žugati z umorem. *ako da sta bila vsem na pohujšanje. Kako to V Vsak človek ima strasti, ali eno ima takorekoč posebno rad. Ona je hudobnemu duhu pot v serce. in zato skerbi noč in dan. da se mu ne zagradi. saj nihče ne sili skozi zid. če more notri pri vratih. Bratoma je zbudil in razpihaval strast nevoščljivosti, ktere gerdobo poznamo na Kajnu. Tudi semkaj je prihajalo zmeraj več ljudi, ki so dajali zaslužiti. A ker drugi ni puščal, da bi bil pervi vse grabil, odpovedovala sta se prijateljstvu vsaki dan huje. Reka nr. ski starašine pa sklenejo k papežu Bonifaciju VIII poslati moža, ki naj izprosi milost, po kteri ' » v njihovo občino spadal grič in kraj. da se more božjepotnikom postaviti stanovališče. dohodki pa obračati v njihove potrebo- i. To naročilo pa se ni izveršilo. ker je postalo brezpredvetno. s. hiša je grič zapustila, čez 4 mesce se je preselila na eesto, ki vodi iz Rekanata v pristan na obali morski. V enem letu se je trikrat preselila, in na zadnjem mestu je še zdaj. V teku časa so okoli zidali hiše. poslopja, ktera so se namnožila v mesto, in Marijina hiša. Loreška kapela, je zdaj v velikanski in prelepi cerkvi. Poročajo tudi -1, da so s hišo obzidali z opeko, ker je imel;» šibke zidove, in so se bali, da se utegne porušiti; toda obzidje je znatno odstopil... kakor v znamenje, da Božja moč ne potrebuje človeške podpore.
Kako so pa Rekanačani zvedeli, da je to Marijina hiša? V okolici je bil hrib Medvednik <Mont' Uršo) z gostim drevjem, pripraven za samovanje. Tu je životaril puščavnik Pavel, s pridevkom Gozdovnik (della Selva). Zavoljo velike pobožnosti je slovel kot svetnik. Kakor drugi, hodil je tudi on v s. hišo molit. Tudi on je želel zvedeti, kaj pomeni ta hiša. Bilo mu je razodeto. podobno, kakor prej župniku Ter-saškemu. To je povedal ljudem, in ljudje so verjeli. Njegova pripoved pa se je poterdila tako. Talijanski brodarji priplovejo v hervaško Primorje. in ti, kajpada,
*) .... |.«-tos gratiani. ab Ipsa (Beatitndinei. quod «lictus collis et situs pertineat et defeat ur nostro publico, ut possit aediticare propter coninioditatem populi devoti, qui quotidie venit ad visitandum illam idonmm et quod data dona possint ini-pendi in beneticiuin fabricae. taut o magis. «juod inter dictos fiat res nou est .-oncordia . . . . *j. sept. icitu.
*) Turselin. c. XVI.
pripovedujejo o neki hiši. ki se je od nekod preseli! ». Kedo je željniše poslušal to novico kot Primorci in Tersačani ! Hitro se zbere velika družba, vladja <<•. zajadra na Talijansko. Ko dospejo tjekaj. res vidijo
—	s. hišo nekdaj svojo, a zdaj na tujem, in ta misel jim zvabi obilne solze v oči. ki se niso mogle navžiti pogleda na s. dom Uevičin. Od teh izvedo Rekanačani. kje je bila s. hiša p«»prej. in čigava je. Rekanačani odberô nato verlih mož Toni nar< naj gredô stvar preiskavat na Tersat. a potem v Na žaret.
15. Zakaj se je s. hiša odselila s T"rsa*a.
Postavili smo to vprašanje ne tolik«-. da nanj odgovarjamo, saj ni lahko, ker llog ljudem ni ...i-govoren. kolikor zato, da drugim popravljam«» n« k » smelost, in da pokažemo, kako lahko s«' obreze n osmeši tudi sicer bistrosodnji človek. če Božje skl< vlači pre»l sodišče svojega razuma. Po bornosti «*•!•-veške pameti moremo le ugibati. Na «.nem svetu i . svetloba, kjer ni več vere. Bogoduhi redovnik Vr fllavinič pravi, da Bog ni odločil Tcrsata za •> mesto s. hiši. da ga je- iiotel le posvetiti, a nji dati primerniši kraj-). (!ot««vo je. da je naT<rsatu od p»-rt vir duhovnih in telesnih milosti pobožnemu ljudstvu. in da se siln-. spodkopava kraljestvo vlad.n;ii teme. Rekli pa bi. operti na s. evangelije, tak" je (îospod sam rekel, da zdra vitel ja potrebujojn b<«:ni. ne zdravi, da je prišel iskat grešnikov. Kje pa j.» bilo več bolezni, več prestopanja zapovedi Božjih, manj ljubezni in svetega strahu, ko na Talij: »nsi\. 'in. kjer je bil takorekoč vsaki proti vsakemu? Aii ni misliti, da je hotel Božji zdravnik tu pomagati s pomočki svojega usmiljenja, treti hudobi verigo? |'a res opazujemo, da je jela dežela mirneje dihati, kak«»r prebujena iz divjih sanj. Kaj pomaga s. hiša. kj r ni vere, ne zaupanja? Tudi ni daleč nevarnost, da v bogoljubju oterpnojo. ki so v posesti in blizu svetinj. Sledi, da so bili oni kraji, ki se zdaj ve<el«' nebeškega daru. potrebniši s. hiše kot naši kraji, kterim je to hvala, da so od nekdaj sluli za pobožne.
Turselin S. .(., učen mož. pravi, da naši kraji so zgubili s. hišo. k«*r so bahači. ošabni, napuhnjeni. nevredni "!, a popredi jih povzdiguje za bogoljubne: kako so bili prestrašeni, kako so iskali s. hišo. kak * so jokali, kako jeli romati itd.*» To je njegova slabost.
—	Martorelli prinaša to mnenje brez opazko. r«.iaj je videti, da se zlaga ž njim. in vendar imenuje ..Ilir< ou spredaj dobre, priproste, pobožne ljudi N. T<» je njegova slabost. — Calmet. mož preobsežnega znanja, pravi*:'l. da hiše Marijine ni bilo v Nazaretu
* Hist. T. to. — Pavk. Fr. --»3.
*) lllvrici. sacrae ilomus accola«'. gaudci-«' com m su popu-loiuui: Justin* siiam l.gioneni apud exteras gcutes ;u- ualioiio ingenti gloria essc : .-redt-n* m- diviuo judicio ca«'teris gentil.u^ esse praelatos: humana«- a rrogantiae viti«» coclestia d<»n;i ni>fiii> homiiinm magis. «{iiam I)ei lienignitate aestiinautis. I. 1. «-.4 Prav ga zavrača Maroti (Dissertatio. •_'«»). «la nespam.-tno s<-ga v previdnosti Bo/je skrivnosti: ... immerito ueqiie satis prudciitcr in arcana divinae providentiae pcin-trare contendes.
*) Crescebat runi populorum niiraculorumque trequ«*ntia religio loci et cultus. Augustissimnc ae< I is msid.-us accola rum animis cura . . . tanta religioue onniium pectora iinbuerat. «it eum locum u Deipara iucoli. non solum diligi cxistimaivnt. Itaque natalem Virginis domum ipsamque Yirginem qiiibuscunque rebus sciebant poterantque certatim colere et ornare coeperunt .
*) (Teatro ist. d. s. c. Naz. 11»). . . . bonos et simpli« «s.
Candidus Illyriae populos. **) Dictionaire bibl. v. Naz.)
•
ž«- v najzgodnišeni času. da kapela v Iioretu je le jionan-dba njena, kak<»r »o druge. To j«4 njegova slabost*). Kako sm p;i m««gli s. hišo jM.narejati. če je že več str» let ni I » 11 « • v ali so mort vi povedali živim, kakošna j«- bila- - Naravnost terdo. očitno kriv» piše Dr. <>. Iiapper'*», ki vzrok preselitve navaja prezira nje in zaničevanj" °d strani ondotnih pivbival'-ev. K;iko j»' moLr«•(*»;. da 1 >ï si tako malo marno ljudstvo zgnbo s. hiše naenkrat in t;iko »lolgo k S"i«-a gnalo V Tak«» priča — I.	Turselin*):
rŽ ' j«- :;oo |,«t. kar so i«- i/ 1 laltnacije oddalila s. hiša, in se zdaj t ognje ljudstvo. kak«»r 1 >î bilo novo zgubo ]»r»terpelo. Vsak«» l«*to čutoma preladjajo morje in pridejo v lioreto iz dvojnega namena: Marij«» počastit in potožit sedanje svoj»» stanj»* zapuščenja. Njih sl«»vesn»« klicanje: Verni s«» k nam. o Marija! Verni se' kaže. da se |,o žalovanj»' zmeraj nadaljeval«-. ker s»* v treh stoletjih še ni pomanjšalo. Renzolio*». loo let za Turs»;linom. pravi : »Videl sem jih. in sem bil glolK»ko ganjen: ganjen sem slišal tudi njih žalovanje, ki se j«* g««<lilo z razprostertimi rokami in s prosečiin vedenjem. „V"ini se k nam. • • najlepša C os pa' V«rni s s v ».j o hišo. o Marija!" — linni brale*- pa. premišljuj, kar je r»'k«'I s a p. I'.t vel: ' » globoka in obilna modrost in znanost Božja! kako nedosežni s«« njegovi sklepi, in neizvedljiva njegova pota* »I? 11. :;:;.»
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. »Zoper sužnjost in člo-v«. k o ž e r s t v«., Sv. ' »ee rimski papež Leon XIII >« Jo. novembra 1^'.' » !•• vsih škofov na zemlji dali prav ginljiv«. « kr»»žriie«. /oper sužnjost. Omenijo v zaeetkn. da j»* bila sv. Cerkev vse rase zoper sužnjost in j - v -liko delal i /. j odpravo t-- .strašne kuge.-' 'k* »II Iom «mm i a trika n«-e v v »mili krajih brez razločka >t ir«»sti in spola j-- bil. s silo vjetih. vklenjenih, med pr«'t «'panj-'ti i «11 le« «d ! «ma vlečenih in kakor živin-č»-?a j»otergih prodajanih i»«l Pripovedujejo tudi o kardinalu Lavig rie u «la s . «_m poslali po velikih mestih. !a naj ljudi vii- nia k I«lu proti sužri/jsti. 1 oslednjič s . «I»»I«»čili. da naj <e vsako leto na ss :) Kraljev praznik napravijo /'.irk-- za pomork»- k zatiranju sužnjosti T lenar ¡»oslje v Him in <•«! tam se bo delil v pomoč misijonarjem kteri delajo za zatrenje sužnji »st i.
Naj pristavili ' I. t.-mu da morebiti še bolj _Toz«»vita. kak«»r sužiij««>t sama. j.- zv rska ostndnost. kak«» n«*kteri zamurski rod« vi živ«*, ki >«• med seboj koij»'jo m« siri: in čl. vešk«» m*;s«'» žr««. JVsebno radi k«»Ijej«.« in jed« • sovražnike, ko jih vjainejo
lak«- .rože se zlasti v poslednjih časih od tam naznannj»'jo. ko so Kvroj>ejei prederli globokeje v Afriko.
*	I»: I'« i l.ih. k. nok. >k<»' >» I.o.u>-k: mu inieiiujr one »» ..••i«- l»«>tlu«* n ir o. »l»-»»r«J:tav
: V;ilv.»>.„•. XII 3. lo'.«.i — al» ;ilx>r fin« Kin-\\«<hner	II.ms ni«-'it uliteteii umi ungechret liesson. ward
i ihnou .iN jiii\viiii1i_'.mi Hcsitzorn w»«m1»t al»<'i»rionimrn — *i
l I. c. V
*	-;»nta c >>a Irti»;
Tudi naši nekdanji ljubljanski zamurci so pripovedovali o černuhih ^Njam-njam," kteri Človeško mes«'» jedó; vender tako strašnih reči nisem slišali, kakor se zdaj naznanjajo iz unih krajev
Zato so pač katoliški misijonarji naj veči dobrotniki človeštva, kteri se podajajo med te človeške reveže, da bi jih podučili in olikali. Deržavni zbori z vladarji in velikaši po Evropi in drugod bi pač pravo zadeli, naj bi se med seboj zedinili in vsi pomagali. da se zatare nečloveško sužnjost. klanje in žertje poganov med seboj. To naj bi storili, ne pa sami olikani (?) ljudje na milijone za orožje dajali, s kterim o groznih časih ljudi streljajo, sekajo, koljejo in jih še več pobijejo, kakor divjaki sami po Afriki. Namesto zavidnosti in razporov med seboj, naj bi rajši zatirali divjaštvo med pogani.
Za novo leto.
\firf mir, mir!
Pregledal sem več časnikov in skoraj vsi kličejo: mir. mir, pa še le mir! Svet se je naveličal razporov in nepokoja. Sej tudi Bog sam hoče mir; ko je bil mir po vsem svetu, takrat se je rodil Zveličar na svet in angelji so klicali: „Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje !K
Le sam napuhnjeni. poželjivi in brezverni He-rodež je mir skalil in zaCél nedolžne otročiče po Betlehemu klati in moriti, ker „Kralja miru" ni mogel doseči! In kdo so dandanes oni, ki mir kratijo. kdo so napuhnjeni in poželjivi Herodeži. ki se bojé deteta Jezusa in žele z Njim vred mir umoriti v katoliških šolah, v srenjskih. deželnih in deržavnih zborih, ki bi tudi ženski mladini z brezverskimi šolami radi mir umorili v nežnih sercih. ki vender tako zvesto ljubijo Dete Jezusa, ako jim slana brez verstva ni poparila dobrega in lepega serca V Dobro znani so ti sovražniki tudi že ljudstvu s svojimi zapeljivimi nauki in načeli. Pomnijo naj nehvaležni, da s svojim počenjanjern mir razdirajo in trosijo razpor. da niso .domoljubi.' ampak sovražniki dobrega naroda. Kdo na svetu pa bolj mir želi. kakor S. Oče rimski papež, ki so na Sv. večer pred svojimi kardinali klicali: O da bi I»og hotel, da se verne s čistim veseljem, ki klije iz božjega skazovanja ljubezni in zveličanja. da se verne tudi tisti splošni mir. ki se je prikazal o prihodu Zveličarjevem. Naj bi nebo odvernilo sovraštvo in sumničenje proti Cerkvi, ter da bi sovražniki nehali Cerkev preganjati in pustili jo prosto, da razširja po svetu svojo nadčloveško moč!
Vošimo tedaj za novo leto: S. Cerkvi mir, papežu svobodo, prostomišljakom spreobernjenje. srenjam versko-kerščanske šole. bolnim zdravje, umirajočim nebesa.
Vošimo jioganom luč prave vere, krivovercem spreobernjenje, razkolnikom zedinjenje z rimo-kato-liško Cerkvijo, zmešanim pravo pamet!
„Danici" želimo mnogo naročnikov, dopisovalcev, pa čitateljev.
..Financministru" pa dovolite, da si voši dosti soldov. dijakom pridnost, pobožnost. pa velike por-cijone v kuhinji.
Grešnikom pokoro, dobrim stanovitnost, vsim skupaj Božji blagoslov!
Kerščansk okrajni glavar.
(Ena za noro leto.)
Iz Warnsdorf-a se poroča: Te dni je bila v bližnjem Rumburg-u učiteljska konferenca, na kateri je novi okrajni glavar Krikava skoro povsem liberalne učitelje tako nagovoril, kakor si niso mislili. Ti gospodje menijo, da se govori le v duhovskih krogih in katoliških društvih na liberalnem severnem Ceskem o potrebi verskih šol; novi okrajni glavar Krikava pa se je prav čve:rsto izrekel za kerščansko vzgojo, in ni se bal. da ga bodo raz vpili za klerikalca. Ko je okrajni glavar pripoznal v svojem na-go vpru veri i poduk v .šolah rumburškega okraja v ozifu umske olike, opomnil je: „Omeniti pa moram tudi jedne napake. V nekaterih šolah rumburškega okra ja sem pogrešal podobo našega Odrešenika Jezusa Kristusa. Tudi ni napravilo name dobrega vtisa, ko nisem bil pozdravljali s prepomenljivim pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus'" Moja želja je, da bi prišel zopet ta pozdrav v navado po vseh šolah kerščanske naše deržave. Nikakor se mi ne zdi primerno, da pozdravljajo otroci svoje učitelje in višje dostojanstvenike s tje bersnjenim : „Dober dan!" Za mladino je najpripravnejši in najlepši pozdrav: -Hvaljen bodi Jezus Kristus'" Jaz želim, naj bi se vzgajala naša mladina v kerščanskem smislu*), ker le s tako vzgojo se vceplje v njena serca kal lepih lastnosti ter zavaruje pred skušnjavami. Če bi se mladina vzgojala brez ozira na Boga in večnost, pasti morajo svetovnega reda večni zakoni. Verski indiferentizem (vnemarnost) nikakor ni v šolah na svojem mestu, marveč pokazati mu moramo vrata." ! ..Slov.K)
Obhajilo uiutastega dečka.
Listič ..Echo„ N. Ij. Gospe to-le piše: Dne 13. aprila 14<;i živelo je v R. ubogo nemo dete, katero je najraji bivalo v cerkvi. Na velikonočno nedeljo bilo je zopet s svojo materjo v cerkvi, in ko je videlo, kako duhoven obhaja vernike, se je hrepeneče oziralo za sv. Hostjo. To videč in v sercu priganjana stopila je mati k duhovnu in ga prosila, naj obhaja tudi njenega sina. Duhoven se je branil, toda mati je pretakala solze in tudi otrok se je splazil k duhovnu sklenil ročice in upiral proseče vanj oči. Duhovna to ganilo. In komaj se je sv. Hostija dotaknila dečkovih ustnic, že je spregovoril mladosten glas:
Adjutorium nostrum in nomine Domini!.....Mati pa
je vskliknila: ,.0 moj sin. ti govoriš!" — rDa. mati. hvala Bogu! Da, mati, hvala Bogu!" — Ljudstvo pa se je pričelo glasno radovati in je zapelo: Te Deum Vudamus! In še zdaj se vsako leto obhaja obletnica.
Jubilej niariannliill-skega opata.
Opat trapistev v Mariannhill-u v Natalu (južna Afrika) p. Franc praznoval je nedavno na tihem lOletnico. kar ga je sivolasi škof G al ura v mašnika posvetil. Kedo bi si bil takrat mislil, da bode deloval tako daleč izven škofije. Zlasti pa opat sam ne. ker
*) Sej še na protestanškem Pruskem je začel v tem ozira ifodniši duh se razodevati.
je bil vedno bolelien in mu je zato tudi prečast P. tedanji škof Vincencij Gasser odsvetoval, ko je hotel nekaj let kasneje iti za misijonarja med Indijance v Ameriko. Nastavil ga je na Predarelskem. K<> je obhajal 25letnico svojega duhovništva, bil je že trapist v Bosni, ravno ko so Avstrijanci zasedali to deželo. A tudi ondi ni dolgo ostal: podal se je v južno Afriko in vstanovil tam slovečo opatijo „Mariannhill." kjer biva sedaj že nad 400 redovnikov in redovnic. Opomniti je treba, da je rudi v Bosni bil že poprej vstanovil znameniti samostan „Marija-Zvezdo." Vstanovil je v Afriki tudi nov red. takoimenovane „Rudeče sestre-4 po njihovi rudeči redovniški obleki. Red šteje sedaj že lso udov... Ni bilo še slišati, da bi kaki misijon med zamurci delal s tolikim vspehom, kakor trapiški red prečast, opata P. Franca. Bog ga ohrani še mnogo l«'>t!
Božična.
Konec vročim je željam, Slava bod Bogu in čast; Napolnuje božji hram. Mir nebeški, rajska slast : Angeljci prepevajo. Pesmice odmevajo. Prišel k nam je božji Sin. iz nebeških visočin.
Nam Marija dala Te. Jezušček. presveti Bog.
V	jaslice dejala je.
Da vseh nas rešiš nadlog: Rajskomili Jezušček. Snežnobeli Limbarček. Vnemi v sercu živi plam Zdaj ljubezni svoje nam! —
Vemo. da, o Jezus Ti, Sreče si prepolen vir: Radosti brez Tebe ni.
V	Tebi najde s^rce mir. Torej Tebi dam serce. Sladko božje Detice! — Tje ga denem na oltar Sprejmi milostno ga v dar'
Daj, pri Tebi naj klečim Naj Te molim. Jezus moj;
V	Tvojo ljuba v se vtopim. Bodi večno Ti z menoj! Serce k Tebi poželi.
Le po Tebi hrepeni. Ki na svet rodil Si se. Ti moj Bog in moje vse!
S. M. Bonavem.
Božična.
(Naro<ina, nef.ol'l:o rrarnana.)
Včakali spet sm^ veselo to noč. Ki nam prinesla z nebes je pomoč; Radujmo se!
r» —
Dolgih štir tavžent let raj bil zapert, Z»|aj j»;i j«» zopet vsem ljudstvom odpert;
Oj srečni <*as! Srečni no«-«ij /ar»'.s ča> j»* /.a nas. To nam .-»pričuje sam angeljski glas.
V	čakali spet i. t <1. Kajska s vi tir 11 »a obse v; i neb«'». Št al<a pri mestu /ari se lepo:
Že glorijo —
A n.L'»*l|« i BogU poj»"».
Mir pa človeškemu rodu naj I»«»
Včakal i >|»-t i. t. <1 i udo. |ipi(nl<» n'.«-"j se «j»»«I i. I» vi» a Marija nam Det»- p»di.
1 i«'te lepo. p.-t<- l»po. hfte sladko. Ki v>»' nšilo nas I in« lega bo
Včakali sp«-t i. t «1.
V	hUv »- hitimo s pastirei tiul* mi. K|«r /«iaj Mesija lila gost i deli.
Prosimo 'la! Prosimo '¡a. Kralja sveta. Da tu.r n«*U'ških kaj milost nam «la'
Včakali sprt i t. J.
Ker se r-»«lil nam je Kristus Gospod.
In j«- ••»lr« š« n človški z«laj rod.
Naj s»» glasi. Na; s»» glasi. večno .|«»ni: Hvaljen Mesija. Zveličar si Ti!
./o*. I.tri'-)iil:.
Razgled po svetu.
Italijansko. «Spošt ovanje «1 o presv. Hostije.) V» »"ja romarska mn»»ži«a obiskala je Vezuv in Pompej. ter s*' ustavila v gostilni, kjer so želeli si pre<l kosilom umiti r»'k«'. Costilničarka jim j»* nosila vode. K'j je prišla .1«. nekega potnika, «»pazila je, «la je «hihoven. t»-r j«- pol«.žila stran brisaêo. s ktero sm se obris«.vali «Irugi gostj«» in rekla: „Ne spodobi s»', preèastiti g» »spod. «la bi s«« ]H»rsti. kateri nosijo presv» t«» Ilostij«». dotaknili tega priprostega platna." In berzo j»> vzela iz omare vezeno ruto. ter jo p«xlala, g»»sp. duh«»vnu. To j»' v resnici lep vzgled pobožnosti priprost»' žensk«*.
Nima vsakdo sreče. dotakniti se sv. Hostije na oltarju /. lastnimi rokami T«» predpravico imeli so samo |**rvi kristjani, da so se sami obhajali; sedaj pa sinejo to samo duhovni. I'a če prav ne more vsakdo vzeti v rok»' sv. Ilostije. je vendar vsakdo lahko sprejme / ustni< ami in s sereem. Spoštujmo torej svoja sej-ca. te žive tabernakeljne božj»' in l**pšajmr> jih / najlepšimi krepostmi. (Annalen v. I.«-ur«I« s.i
Coni na Laškem, H», de«-. — Posvečuj praznik! l et planinskih loveev. ki so v nedeljo izlet napravili, je pri Saecnrellu velik sveženi plaz zasul ... Kolikrat se zgodč nesreče, ker se nedelja ne posvečuje! Kdaj se ho s v»'t spametoval?
Na Nemškem je zmeraj več upan ja, da bodo jezuite zop«-t poklicali v deželo, ko bodo poprej pod klop vergli sovražno postavo, vsled ktere so bili pregnani iz dežele. Tega se pa liberaluhi boj«', kajti so prijatelji rudečkarjev bolj. kakor jezuitov. Sram jih bodi!
V	Rimu, kakor piše protestanški ..Keiohsbot« ". hočejo zidati nekako _Lutherkirohea ... Zakaj tudi ne ene.-Oaribal«likirebea. _Giordano-Brunokireheu itd. itd. Antikristom ni nikoli dosti -gnjusobe razdjanja na svetem mestu!"
Rimski mestni očetje so pred nekterimi m«-s«-i verli stopnic. ki derže na Kapit«M. vtaborili volkuljo — v železni kurnik; t.a bestija j«3 namreč znamnje rimskega mesta.... Prav lepo! V pa naj bi ji «lali za tovaršico še lisijaka. Nekdaj so rimski pogani kristjan»*, klali in morili, njih premoženje pa grabili, znano je. kako grozno so bili raz« 1 razen i na sv. I i« »renca, ker j«i bil premoženje razdal ubogim pridno so ga na. ognju pekli; -■- zdaj pa tudi za ubožne namenjene vstanove Cerkvi jemljejo, papeža samega in verne katoličane po duhovno tarejo in peklijo z razširjanjem framasonstva. krivo verstva, s prešlavljanjem naj večili sovražnikov sv. Cerkve.
Rim (Papežev govor na Sveti večer.) Po stari šegi na sveti večer kar«linali v liimu sv. Očetu srečo vošijo; papežev odgovor nato čestitanje je sploh tehten ter ga navadno vsako leto po svetu razglase. Letos so sv Oče kardinalom odgovorili, kako jih močno veseli njih vošilo po kardinalu dekanu izročeno, da pa je že mnogo let kaljivo to veselje, ktero sicer rojstvo Zveličarjev«» vsem svetu oznanuje. Vzrok so nezgode, ktere sv. Cerkev terpi ravno «»d tistih narodov, ktere sv. Cerkev naj bolj blažuje. O naj bi s»; v«?rnil tisti mir, ki so ga angelji vošili ljudem «» rojstvu Zveličarjevem! Veselje veliko je pa venilar za sv. Oč.»ta to, ko vidijo kako se katoličani vnémajo za nauke, ktere jim dajejo (zlasti v svojih okrožnicah) in kak«» se «lerž«'' pravil, ktere jim --ni kažejo.
To sv. Očeta nagiba, da vnovič obračuje «>k<> na Italijo, ker tam. v središču božje vere, jo tudi središče sovražnih naklepov zoper sv. Cerkev. To pa nalaga italijanskim katoličanom posebne dolžnosti. Dalje papež zavračajo vernike na zadnjo okrožnico, v kteri so pojasnili, kaj «la sovražniki namerjajo z Italijo. (Sklep te okrožnice je v današnji Danici.) Zašli so nasprotniki tako daleč, «la jim je sovraštvo zoper katoličane nekaj svetega in zveste katoličane lažnjivo cenijo za naj hujše sovražnike Italije. Po njih misli sovražniki Italije niso tisti, ki sejejo m<jd narod brezverstvo. ki ropajo Cerkvi darove Jezusove, njegove Cerkve. ki učijo krivico, ki podirajo oblast, ki dervé narod v propast: — teinuč po njih farizejskih naukih je sovražnik Italije tisti, kdor hoče narodu ohraniti vero njih r» četo v in cerkveno edinost razberzdanost in rogovilstvo pa krotiti in ustaviti. Nerazumljive so tolike zmote; ti Italijani žele velikavost svoje domovine, pa ne spoznajo, da sreča in blagor se. prav lahko strinja s pokorščino do sv. Cerkve in papeža, da naj zanesljivši pot do sreče Italije je pomirjen je s papežem.
V	tolikih zmotnjavah je dolžnost katoličanov, da ostanejo stanovitni pri pravem nauku, in da se v edinosti z vso odločnostjo zoperstavijo prederznemu brezverstvu. in naj ne verjamejo pretvezam, da tu
gre za deržavno korist. Katoličani naj se ne dajo v zanjke vjeti in naj bodo stanovitni v boju za vero in sv. Cerkev
Lurd (S v. Oče inLurška božja pot.iPater Powel Fiteau in jeden njegovih redovnih bratov .si»rojeta sta bila v avdijenci v Vatikanu 1. svečana Ko prideta na versto. imenoval je obredni k misijonarja „Naše ljube Gospé Lurške". Pri imenu ..Naše ljube Gospé" zažarilo se je lice sv. Očetu v posebnem svitu in zaklicali so: Jla! Naše čudovite « iospé !"
„Dali sto ji pravu imé. sveti Ore!'" odvornil je srečni pater. ..kajti Ona ne jenja delati čudežev."
„Vemlar s«,' Francija še sedaj ni zbudila," dejali s'» sv. < »če. „Hotel bi. da bi vsa Francija romala v Lurd."
Pater je razložil sv. Očetu, da prihaja francosko ljudstvo iz vseh krajev deržave tjekaj. — ..Prav." menili s<» sv. Oče Leon XIII: „toda želel bi. da bi vsa Francija, tudi f ra mason i romali v Lurd. — I-'»ožja potii v Lurd so mi velika tolažba in učinijo mnogo dobrega." Potem s«. podelili Sveti oče obema misijonarjema apostoljski blagoslov. („Echo I . L. V'.n Lourdes."»
II. Bratovske zadeve N. lj. Grospé presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milnstliive piijiiosiij«* X. II. «i. pivsv J.-ziisuv^jra S^tva, sv. Joz«'ía. sv. Nikolaja, ss. Ih-nnairora in Fortunata, naših aiijri'ljev varliov in vsili naših patronov Uo^ dobrotno ■?)•"!\>rili o.l nas«- <l«-ž»'l<' poboje, limon* in sainonioiv. odpad in bn*zv»*rstvo. pn-sestvanje in vso mvistosti. sovraštva, pn-klinjovaiija in vse [.osastne pmrivli«' in wlike n«*siv<V. — < »s.-ba bolna na roki. — <»sebaza voljno poteiplioni»*. W-»s. b /a spreobernioni«'.
Listek za raznoterosti.
Za lepo novo leto kaj.
..Duhovni Pastir'4 VIII. letnik s prilogo ..Zbirka lepih izgledov" od prešnjega leta se dobivajo po no kr. in se nadaljujejo; „Obrambni govori" dr. Lampeta pa po 40 kr. Bodi govornikom goreče priporočen. Naročnina je 4 gld. Tega in naslednjih del je vrednik verli g. katehet Ant. Keržič.
„Kerščanski Detoljub" nastopi IV. leto. Listič izhaja štirikrat na leto in prinaša lepih naukov za pravo kerščansko vzgojo mladine. V dosedanjih letnikih nam je posebej omeniti sostavkov: „Sedem poglavitnih grehov in otročja vzgoja", „devet ptujih grehov in otroška vzgoja"; „izgledi bogoljubnih mater", „blagoslov B o ž j iu, mnogo spisov o imenitnosti in potrebi kerščanske vzgoje, in veliko koristnih naukov in nasvetov, kateri so tem mikavniši, ker se po-jasnujejo z izgledi in zgodbami. — Priloge pa so bolj otrokom namenjene, čeravno jih lahko s pridom rabijo tudi odrasli. Posebej moramo priporočiti: „Angeljčka". ki je do zdaj izšel že v 5 zvezčkih;
„Ali znaš?" potem „Mala zakladnica". .Dobra spoved" v •"» zvezčkih itd. — List stane s prilogami samo 40 kr. Tudi poprejšnji letniki so še na prodaj skupno in tudi posebej ravno naštete knjižice za mladino.
„Dom in svet", 4. letnik, izhaja po J pol»* na mesec, pripon »čevanja vreden leposloven list. z lepimi podobami, (ena •'! gld. Vrednik in lastnik dr. Fr Lampe.
„Domoljub", kot priloga k ..Slovencu", dobiva >e tudi posebej, dvakrat na mesec. (V so kr. Vrednik tega izverstnega lista je čast. g. stoljni kapi. An !r. Kalan.
Umeri je dne 27. doc. prečast. g. .1 L»bv\ '»¡v-i župnik na Nemški Reki in zlatomašnik v M. !• -t i svoje starosti. Pogr- b je bil dn«- J'.», t. m. Xaj v miru počiva '
Bodite pripravljeni! Nagla smeri je začela pogosto ljudi zadevati: "JO der je gospodičina An'onijo Kušar. sestro gospe Sova nove. mertvud za d-I na poti: dee. pa gospodičinja Marija Pavlin hoče vverstiti se med pogivbce A Kušarine tisti trenutek omahne in s«.' zgrudi, v stražniei bližnje liiše prejm? sv. poslednje olje po urno poklicanimi duhovnu, in zdravnik — berzo na mestu - pot.erdi. da jo j.» mertvud zadel na sere«». K sreri ste bili obe «i«•:»ri katoličanki, gotovo pripravljeni za smert Pri vsili pa ni tako: sliši se tu pa tam «• kak -m žg mjepiv u. ki so ga našli mertvegi. Bodimo tor-j pripravljeni v novem lotu. ker ne vemo ne dneva in ne ure. kdaj Gospod pride, in ker smo dolžni vse življenje Bogu darovati
Skrajna malomarnost! Ni prav redko, da l.ta kak pes po šenklavški «vrkvi se m t. rtja in moti pobožne molib-e. To je skrajna malomarnost, ko je. vendar na vratih z debelimi čerkami zapisano. _Xi pripuščeno psov v eorkev jemati." Sicer pa vsakemu že razam sam pove. da se to nikakor ne spodobi' To je pritožba nekega civilista.
Zamorski duhoven o Daniel Sorur Farin-Den,
afrikanski misijonar, pel bode novega leta dan ob Mih dopoludne v tukajšnji frančiškanski cerkvi veliko mašo. Med mašo bode darovanje za tnisijon v srednji Afriki. — Istega dne popoldne o ' .lih pa bode imel misijonar o. Ksaverij Gejer v uršulinski cerkvi nemški govor, zamorski pater pa litanije, pri katerih bo tudi darovanje.
Rim. (Časna zmagaj V Rimu so katoličani postavili J"> kandidatov za volitev v srenjski odbor in zmagali so v resnici z veliko večino. Sv. Stol je namreč prepovedal katoličanom vdeleževati se pri političnih volitvah, n. pr. v deržavnem zboru; vdoleževanje pri administrativnih (okrajnih in srenjskihi volitvah pa ni prepovedano, temveč priporočeno.
V Liverpolu je bilo to leto l.vooo oseb zarad pijanosti in nespodobnosti v zapor djanih. — (¡rožno! Pa nekaj dobrega je vender le na tem, to namreč : da se očitna nespodobnost strahuje. česar ni povsod.
Trapisti. Trideset ljudi podalo se je čez Kolin in Vlissingen v Marianhill v južno Afriko, in hočejo stopiti v ondotni samostan oo. trapistov. Med njimi so ljudje iz vseh stanov, največ je poljedelcev, eden je tudi nek baron iz Ogerskega. Vsi so navdušeni za razširjanje sv. vere med Kafri.
V	Frančiškanskem samostanu je pretekli ponedeljek
za Sličico umeri r P. A m a t K o r o š a k, bogoslovec ;. leta. posvečen ls. okt. 18*9. Bil je zelo pobožen; ves udan v volj«» Božjo je rekel ob llih dopoldne: „To j»* inoja zadnja ura- in je res dušo ttogu izročil malo pred poldnem K. ! P.
V	Kočevski reki je l'7. dec. umeri vpokojeni župnik in zlatomašnik pr«*\ »Jan. Lobe v M. letu sv .j»» dobe. U. I. P.
Zamurska misijonarja. «Y\ gg. Ksaverij Geyer in Daniel Si.riir Far i in Den. sta v hiši katoi. rok' m l»'le»'v pretekli torek. 'to. grud., poslušavce močno razveselila z znam« nit ima govoroma • » sužnjosti ob Xilu in ond'.tneni katol. misijonu. Izverstno; je bilo p«>r«»čil«» <;» yerovo «> Mižnjosti. musulmanstvu. in po-lnočkih. kako !»i bil«» mogoče ond«»tno černo ljudstvo iz revščine povzdigniti k veri in oliki. — Zamuree je ob koncu pripovedoval, kako so kupci s sužnjimi vjeli njega z vso družino vred in jih v sužnjost tirali; potem, da y čez J leti ušel arabskem gospodarju
in pribežal k misijonarjem, bil kerščen, je dalje študiral 7 let v Propagandi v Rimu. in 2 ali 3 leta v Bejrutu ter bil poslednjič mašnik posvečen. Bila je poslušalcev polna dvorana, ki so tako zvesto poslušali, kakor bi žive duše ne bilo v sobani. Bili so med poslušavci tudi prezvišeni gospod knez in škof.
Dobrotni darovi.
Za d i i a s k o mizo: M. 40 kr — ..Fr. Ifnibaeki Dražgosali „bori družinki za božični dar" "> gld. — lil. g< dr. Jerni Zupane«-. preds»»dnik kr. notarske zbornice Kranjsko itd., ~>0 gld. — Iz 1'reserja preti. g. župnik I Podobnik 2 gld.
Z a s v. D •* t i n s t v o : Iz Nov. mesta v «t os« b po č. br. I 5 gld. — Nekdo •"» gld.: dve gospodieinji gld.: ne 1 gld. — vse iz Nov. mesta po milgsp. proštu 1'. 1'rhu
Z a v s t a i» o v i t e v s t a I n e v «• «"ji rezidence o o. J e z u i t o v v Ljubljani mesto se d a njega „p v i zorj a~ : «Jospod P. M. vdrugie 400 gld. — J. <'. ">0
" v •sp. za gn.
iili. kdo
r c
r o* lild*
VABILO
k naročevanju na 44. letnik
V
ZGODNJE DANICE."
Kdor je že blizo kakih osemdesetkrat koledoval za naročevanje na kak list, že skoro ne ve. kaj bi rekel. Veste, kako se je godilo varhu ..Zgodnje Daniceu — Marije Device — pozna leta? Veliko in mnogo je ponavljal prelepi nauk: ,,Otroeiči, ljubite se med seboj!" Jaz pa pravim: Slovenci, ne «lajajt** s slaboverstvom prilike k prepiru, temveč v edinosti se ljubite med seboj, ljubite Marijo Devico in naročujte se tudi pridno na „Zgodnjo Danico." ki je njena lastina. Danica ima silno obširno polje, derži se pa stalno ene poti. Mnogi listi dan danes vodijo bralce ne po pravi poti. ampak pod pot in v brezno, in to je smertna rana našega časa. Sv. Lavreneij Jiistinijan imenuje Marijo „Tolažnieo našega popotvanjaa. in na to vedno meri tudi naša Zgodnja Danica."
Kdor je s temi zadovoljen, ga prijazno vabimo, naj nas podpira: naj pride z dopisi, naj pride z naročilom, naj pride s priporočevanjem „Zg. Danice."
Zdaj pa živa in priserčna zahvala vsim p. n. naročnikom in verlim sodelavcem našega lista, pa \esele božične praznike vsim blagim Slovencem!
Naročnina znaša:
Za celo leto po pošti 4 gld. 20 kr.
.. H „ „ „ - „
V Ljubljani prejemana za ceh» leto ;> gld. <',() kr.
„ pol leta 1 „ so „
leta —

Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Posamezne številke po 10 kr. Za spre-menjenje napisa med letom 1"> kr.
Naročnina se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani."
Vredništvo in založništvo.
) 1:»v.»rci /rudnik: Loka Jeran — ritkam it založniki: Jnžel Blazuikovi nasledniki v Ljubljan.