^rakd« r«i«n sobot, nedalj io pr«xniko». ^ (Uilr «cePl Satnrd«ys» Sttn in na cestnih oglih so »trojne puške, »krajin j i bitki med staven policijo ter deputiji, ki •pričela predno so milični-forakali v mesto, je bilo 34 ^nih, med temi eden lJ dva deputija. raMj «mr/ v revščini Kanada, 21. jul. — ■""[Kil,h, kanadski rabelj, ^»dnjih 25 letih, ko Je ™I svojo krvavo službo, ■ W0 n*ških in žensk, je " *Uki revičini. Brez de-ko je bil kot Ellu dobil $100. paritete za- **U fifka parnika Kf"'tvtorttels so vče-pj^a finska parnika Cj?, podl1* ho k, Jt '^ila pre-bi,»obvdteM- Zadnje vesti MOSKVA. — Sovjetska vlada je včeraj zavrgla drugo zahtevo Japonske, naj izprazni zaseženi hrib v Mandžukuju ob meji vzhodne Sibirije hi Koreje. Lit-vinov je odgovoril japonskemu poslaniku, da japonska grožnja c oboroženo silo bi morda zalegla kje drugje, toda v Moskvi bo brez uspeha ... LONDON.—Hitler je obvesti! angleško vlado, da on hoče "mirno Evropo," zato želi, naj Anglija vpliva na Čehoslovakijo. DUBLIN.—Zaplenjeno Corri-ganovo letalo je danes na potu domov na ameriškem tovornem parniku, Corrigan pa odpotuje v Ameriko prihodnji teden. NEW YORK.—Angleški letalni "nahrbtnik" (vržen v zrak na hrbtu drugega letala) je priletel iz Irske v New York v 25 urah. NEWTON, IOWA.—Milica je na guvernerjevo odredbo prisilila okrajne oblasti, da so dale re-lif stavkarjem. COLORADO SPRINGS, COLO. — Charles P. Howard, predsednik unije tiskarskih delavcev, je umrl za srčno kapjo. Jeklarji izsilili mezdno konferenco Prične te v Washingto-nu prihodnji pondeljek Washington, 21. jul,—Prihodnji pondeljek se bo v glavnem mestu dežele pričela važna mezdna konferenca med zastopniki vlade, jeklarskih magnatov in delavcev. Konferenca je bila sklicana na pritisk jeklarske unije CIO in bo določila minimalne mezde, katere naj prejemajo delavci pri izdelovanju jekla in železa za vlado, kar pomeni tudi na splošno. Jeklarska unija je pritiskala na vlado za sklicanje te konference vsled pretenj jeklarskih magnatov za znižanje mezde. Konferenca se bo vršila na podlagi Walsh-Healeyjevega zakona, ki določa, da se morajo vsi podjetniki, ki imajo vladne kon-trakte za $10,000 ali več, držati nekaterih predpisanih delavskih pogojev. Ti pogoji so maksimalni delovnik 40 ur na teden in plačevanje "obstoječe mezde." Ker delavski department še ni formalno določil, kakšne naj bodo "obstoječe mezde" v tej industriji, je v ta namen sedaj sklicana ta konferenca. Jeklarska unija upa, da bo s to konferenco preprečila reduciranje mezd v jeklarski industriji, v kateri je vlada večja odje-malka. Rooseveltov pristaš prodrl pri volitvah Helena, Mont., 21. Jul. — Jer-ry J. 0'Connell, podpornik Roo-seveltovega "new deala", je prodrl pri primarnih volitvah kot ponovni kandidat za kongresni-ka. Nepopolna poročila o volilnem izidu kažejo, da je 0'Con-nell dobil 19,696 glasov, njegov protikandidat Payne Templeton pa 16,140 glasov. Slednji je že priznal svoj poraz. Nacijska drhal napadla Cehe v dunajskih kavarnah Chamberlain hoče potolažiti nacije Laboriti zahtevajo pojasnila od premier ja London, 21. jul. — Laboritska opozicija v parlamentu je včeraj zahtevala od p r e m i e r j a Chajnberlaina pojasnila glede tajnih pogajanj, ki se vršijo med Anglijo in nacijsko Nemčijo. To so laboriti zahtevali potem, ko so bili informirani, da je imel zunanji minister Ha-lifax konferenco s stotnikom Wiedemannom, Hitlerjevim zaupnikom, ki ee je mudil v Londonu. R. T. Fletcher je v imenu la-boritske opozicije naznanil, da bo danes zahteval od premier j a, naj pojasni namen tajnih razgovorov med zunanjim ministrom in Hitlerjevim agentom. Oboji, nemški in angleški uradni krogi, naglašajo, da ne vedo, kaj sta minister in Wiedemann govorila na sestanku. Poročilo iz drugih virov se glasi, da je bil glavni predmet diskuzije problem nemške manjšine v Češkoslovaški. Iz Berlina so zdaj prišle informacije, da je bil Halifax pripravljen podpreti zahteve na-cijev v Češkoslovaški glede avtonomije, ampak ne v takem obsegu kot je priporočal Wiede-mann. Slednji je baje zahteval, naj Anglija pritiska na praško vlado, da pretrga prijateljsko zvezo s sovjetsko Rusijo. Angleški viri pravijo, da se je konferenca vršila na željo nemškega diktatorja, dočim drugI trdijo, da jo je predlagala Chamberlainova vlada. Anglija, kakor Francija, skuša potolažiti Hitlerja, kar bi po mnenju anglelke diplomacije stabiliziralo odnošaje med sudetski-mi Nemci in Čeftkoslovaško vlado. HOMER MARTIN PROTI iINTER-VENClJI CIO 'H *** Predsednik aVtne unije hoče obdržati kontrolo nadB organizacijo K O N F E PREDSED1 UN ENC A fIKOV J Nogavičarji sklenili novo pogodbo Stara mezdna lestvica ostane v vel javi . Philadelphia, Pa. — (FP) — Da se bodo lahko borili proti konkurenci nogavičarskih tovarn v južnih državah, kjer delavci niso organizirani, so predstavniki Ameriške federacije nogavičarskih delavcev in organizacije delodajalcev podpisali novo pogodbo, ki stopi v velja vo 1. septembra in poteče čez tri leta. Stara mezdna lestvica ostane, toda pogodba uključuje provizije, ki prepovedujejo stavke in izprtja v prihodnjih treh letih. "Garancija, da mezdna lestvica ne bo revidirana v dobi treh let, bo omogočila tovarnarjem kupovanje novih strojev, da bodo lahko konkurirali s tovarnarji v južnih državah," Je rečeno v skupni izjavi, ki sta jo podala Emil Rieve, predsednik nogavičarske unije, in George Lan g, predsednik organizacije tovarnarjev. Pogodba krije čez 80,000 delavcev v Philadelphiji in okolici. Dasi je bila mezdna lestvica stabilizirana, pogodba vseeno dovoljuje izjeme v nekaterih tovarnah. Unija bo pristala na začasno znižanje mezde, ako bo predložena evidenca, da je to potrebno za nabavo novih strojev. Ker bodo novi stroji pro-ducirali več, bodo tudi delavci pri akordnem delu zaslužili več Detroit, Mich. — (FP) — Civilna vojna v uniji združenih avtnih delavcev se je poostrila, ko je predsednik >Homer Martin v razgovoru z reporterji izjavil, da John L. Levvis, načelnik Odbora za industrijsko organizacijo, nima nobene podlage za intervencijo, "ker je avtna unija avtonomna organizacija." Pristavil je, da bodo tudi druge krajevne unije, n« o^e v Milvvaukeeju, Wis., Tarry-townu, N. Y., in Muskegonu, Mich., dobile upravitelje, če se bodo upirale avtoriteti ekseku-tive. Tu prevladuje mnenje, da se Martin pripravlja na prelom z Lewisom in drugimi voditelji CIO. Poslužil se bo vsakega sredstva, da obdrži kontrolo nad unijo in zatre opozicijo. Obravnava proti štirim suspendiranim podpredsednikom unije se bo pričela 25. julija. Opozicija trdi, da bo obravnava farsa kakor je bila farsa obravnava, ki je reoultirala v izključe nju G. F. Addesa, tajnika-bla-gajnlka. Proces je bil v popolnem nasprotju s Justičnim na čelom, da je obtoženec nedolžen, dokler ni dokasaaa njegova krivda. Suspendirani podpredsedniki so Ed Hali, Richard Frankensteen, Wyndham Mor-timer in W. N. Wells. Nobena velika krajevna unija še ni odobrila Martinove akcije, dočim so nekatere naznanile, da bodo apelirale na vodstvo CIO, naj napravi mir v organizaciji. Voditelji opozicije trdijo, da predstavljajo večino članov, "ki se hočejo otresti Martinove diktature." Sugestija je, da Lewis skliče konferenco predsednikov vseh unij, ki so včlanjene v CIO. Ti naj bi odločili akcijo in postopanje v konfliktu. Ako se bo Martin upiral razsodbi, naj proglasijo veČino za uradno UAW. Vodstvo CIO bi nato informiralo federalni delavski odbor o reorganizaciji kakor tudi delodajalce, ki imajo pogodbe z avtno unijo. Dunaj, 21. jul. - NacIJskal in razlika bo izravnava. Unija drhal, ki so jo tvorili mladi fant- tudi lahko vpraša za zvišanje je. Je včeraj invadiraia kavar- mezde v posameznih tovarnah. ne v distriktu, v ksterem živi Ce bo % veliko Cehov. V kavarnah Je ročena v ^»tev ^nemu od- ustrahovala goste z revolverji boru, dgsr- odlokui se bosta mo- in vrt jih Je pretepla in Izgnal. ra» P**iti obe iz kavarn V mnogih kavar- V .lučaju, da unUa prilog nah so nad JI razbili pohištvo in ^ Kitajci odbili japonske naskoke Letalski napadi na Kiu-kiang se nadaljujejo AanghaJ, 21. Jul. — Japonski naskoki na kitajske utrdbe ob reki Jangtse, ki so Jih uprizorili včeraj, ao bili odbiti na vsej črti. Pri bombardiranju kitaj* •kih pozicij so sodelovale tudi bojne ladje In .letala. Dve japonski bojnt ladji sta včeraj obstreljevsli tudi kitajske postojanke pri Hukovu In ob jezeru Pojangu. Poskus Izkrcanja novih japonskih Čet pri Hukovu m Je isjalovil. Japonski letalci so včeraj .pet n.padll Klukiang In druga kitajska mesta ob r«ki JangUe z bombami, toda niso povzročili posebne škode. , šipe. ne bo stvar predmet arbitraže. Ta provizija Je bila koncesija uniji za garancijo, da ne bo oklicala stavke v dobi veljavnosti pogodbe. Aastdfl««* dni pred potekom pogodbe lahko prva alf druga stranka naznani, da tel! revizijo pogodi* ali pa rez ve-Ijavljenje. , Hague je diktator, pravi Thomas Veleporota obsodila teroriste v Newarku Chtcago, 21. jul. — Norman Thomas, vodja afmeriških socialistov, je včeraj v svojem govoru v Chicagu dejal, da je Frank Hague, župan v Jersey Cityju, N. J., ki je tudi podpredsednik osrednjega odbora demokratske stranke, diktator. Pod krinko amerikanlzma ae poslužuje diktatorske taktike v zatiranju svobode govora. Thomas je govoril na banketu, ki ga je priredila Delavska obrambna liga v hotelu Sherman. Newark, N. J„ 21. Jul. — Veleporota okraja Essex je ostro obsodila neimenovane osebe, ki so provocirale izgrede v Milita-riatičnem parku v Newarku v juniju ter razbile shod, ns katerem je govoril Norman Thomas. Najeta drhal je takrat napadla Thomasa s klopotci In gnilimi paradižniki. Veleporota pravi, da so ii» grednlki direktno krAill ustavno pravico svobode govora, toda obtožila ni nobenega. Sodišče razveljavilo obsodbe Delavski odbor podprl obdolžitve čevljar* ske unije Auguata, Me. — (FP) — Državno sodišče je razveljavilo obsodbe šestih voditeljev unije združenih čevljarskih delavoev (CIO), ki so bili obsojeni v sa-por na obtožbo žaljenja sodišča v zvezi s stavko v čevljarskih tovarnah v distriktu L#wi>ton-Auburn v preteklem letu. Unij-ski voditelji, med temi Powers Hapgood, predsednik ftevljarake unije in direktor CIO, so dobili Šest mesecev zapora vsak. Hapgood in drugi so prebili dva meseca v ječi predno so bili izpuščeni na svobodo pod kavcijo, ko je bil vložen prlzlv proti obsodbi pri vrhovnem sodišču. Vsi so bili aretirani na obtožbo krAenja injunkcije, ki Je prepovedala vse stavkovne aktivnosti v stavki prizadetih tovarnah. Obdolžitve unije, da Čevljarski magnatje kršijo Wagnerjev zakon, Je podprl prej fsdtralni delavski odbor z odlokom, da morajo uposlitl več delavoev, ki so jih odpustili zaradi unijskih aktivnosti. Odlok prepoveduje tudi vmešavanje v organiziranje delavcev, Odvetniki unije so zdaj naznanili, da bodo vložili prlziv proti obsodbi devetih drugih or-gsnizatorjsv ln članov unije. TI so dobili pet meeecev zapora vsak. Vsi so bil! spoznani za krive kršenja zakona, ki Je bil •prejet pred 70 leti ln kateri prepoveduje oviranje blsnlških aktivnosti. Direktor CIO oiigošal sodnika Chicago, 21. Jul. — Van A. Bittner, pokrajinski direktor Odbors za Industrijsko organizacijo, je dejal na delavskem shodu v Wsukeganu, da sodnik Ralph I)ady krši zakone In da Je pripravljen obesiti vsakegs, ki podpira Wagnerjev zakon Dady Je namreč Izdal Injunkci-Jo v prilog Chicago Hardware Poundry Co. v Norih Chleagu, pro«i kateri je krajevna unija Amalgama!«) Assn. of Steel, Iron * Tin Workers oklici, •tavko. Devetnajst stavkarjev je bilo že obtoženih kršenja injunkcije In žaljenja sodišča Zadnji torek so deputiji pod vodstvom šsrifa Doolittla napadli 800 plketov s plinskimi bombami pred tovarno te kom-penije. Sovjetska Rusija pošilja vojaštvo na mejo Domače vesti Pozdravi Is starega kraja Chicago.—K. Hrvatin, članica društva Slavije Št. 1 SNPJ. je te dni poalala pozdrav uredništvu in upravi Proavete iz Trsta, kjer se nahaja na oblaku.— Enako je poalal pozdrave tudi Jakob Zupančič • hčerko Elico vred In sicer enega iz Trata, drugega pa iz svojega rojstnega kraja Otovca pri Črnomlju, kamor je doapel 3. julija. . Deklica umrla v Chleagu Chicago.—Rojaku Mathu Cu-kaletu v sosednjem Clceru Je 20. t. m. umrla hčerka Helen, stara enajst in pol leta, v bolnišnici France« Wlllard. - Nov grob v Indlanapolisu Indianapolis__Dne 17. Julija je tu umrl Peter Jež, star 77 let in rojen v Gergorju pri Sveti gori na GorlAkem, V Indiana-polisu je živel okrog 40 let. Mlnneeotake novice Biwabik, Mlnn,—Pri volitvah tukajšnjega šolskega odbora dne 19. t. m. je bil izvoljen Slovenec J. Shaln, rojen tu. Shaln je član ln bivil tajnik tukajšnjega društva 8NPJ. Calumetske veatl Calumet, Mich,—Pred nekaj dnevi je umrl na Tamaracku rojak John Medved, star 71 let. Tu je živel 49 let In akoro ves ta čas je delal v rudnikih. Zapušča ženo, psi sinov ln Mer.—V Mayovem savodu v Rochestru, Minn,, je pa umrl 16-letnl Robert 9trucelj, sin Mika Struclja, mestnega tajnika. Uničila ga Je srčna hiba.—V enem tednu ao bili aretirani štirje mladi Slovenci ln Hrvatje zaradi vlomov v pro-dajalnice in privatne hiše. Zdaj •o za omrežjem. Nov grob v Pennl Moon Run, Pa.—Dne 20, julija je tu umrla France« Cuk, stara ft2 let in doma • Planine pri Logatcu. V Ameriki je bila 28 let in bila je dvakrat omožena. Po prvem možu se je pUala Ko-drič. Tu zapušča dva sinova In dve hčeri is prvega zakona In moža ter tri hčere Iz drugega zakona in brata Fr. Revna. Vesti Is Clevelanda Cleveland.—Po dolgi bolezni je umrla Helena Meršek, roj. Fakult, star« 88 let In doma is Podturna pri Toplicah na Dolenjskem. Tu zapušča moža, ztianeg* stavbenik«, tri otroke, tri brate In sestro. Koncentracija ruskega b o j n e g a brodovja v Possietskem zalivu V A 2 N A POSVETOVANJA V TOKIJU Tokio, 21, jul. — Nevarnost vojne med Sovjetsko unijo in Japonsko se je povečala zaradi novih obmejnih incidentov. Moskva je že poslala več regimentov v obmejno cono na Daljnem vzhodu in vse kaže, da se bo krvavi ple« kmalu pričel. Is pristanišča v Vladivostoku je odrinilo 40 do 50 ruskih podmornic v Ameriški zaliv, veliko itevilo ruskih bojnih ladij pa Je koncentriranih v Possietskem zalivu. Ta zaliv so sinoči raz-avetljevali žarkometl bojnih ladij, najbrž iz bojazni pred napadi Japonskih letalcev. Štiri ru«ke transportne ladje, natrpane s vojaškimi četami, so včeraj odrinile iz Vladlvoetoka proti Poesietskemu zalivu. Konjeniška brigada in dve armad-nl divizij I so tudi na poti v cono ob meji Mandžurije. 8ovJetske straže v bližini Cangllngisa ob meji Mandžurije so bile ojačane. Japonski vojaški voditelji so se včeraj sentall na konferenel, na kateri so ukrepali o akciji. Vojni minister je imel razgovor s tajnikom kabineta, potem pa je obiskal zunanjega ministra in Japonskega cesarja. (Napetost med Sovjetsko unl-o in Japonsko se je poostrila, so ruske dete zasedle osem-Ije pri fianfengu. To »s Js zgodilo 12. julija. Japonci trdijo, da je to ozemlje v Mandžuriji, nad katero Imajo oni kontrolo. Pozneje je tokijska vlada zapre-tila, da bo rabila oboroženo silo, da Izsili evakuacijo ruskega vojaštva.) Krojači se pripravljajo na stavko Izbruhniti grosi v ženski oblačilni industriji v New Yorku Dstroitski policaji ob-dollmni stavkolomstva Detroit, Mich. — Adolph Ger-mer, pokrajinski direktor Odbora za indu«trij«ko organizacijo, Je obdolžil policaje, da ne Ačitijo «amo atavkokazov v prodaj «ln«h Kroger Grocery k Baking Co., v katerih Je bila o-klicana stavka, temveč so tudi •tavkolomci. Germer pravi, da ima dokaze, da policaji pomagajo pri razvažanju blaga v privatna hiše. V stavki ao zavoje-vani člani unij CIO in Ameriške delavska fedrscije. Kompa-nlja je naznanila, da bo podpisala pogodbo, če bodo unije pri-«ta!e na znižanje mezde, kar pa «o odklonile. Delavski odbor pokazal svojo "pristranost" W««hington, — Del*v«ki od-bor Je zavrgel zapianlk prve pre-iskave pri Ksprem Publiahing Co., Han Antonio, Tex., in odredil novo zaslišan Je. ker Je načelnik prve preiskave pokazal na-kaj predsodkov proti kompanljl, ki Je v m poru s časnikarsko unija Nova preisksva m bo vrlila pod vodstvom drugeg. zastopnika delavskega odbora. New York.—Krojaški delavci v tovarnah za ženske obleke se pripravljajo na splošno atavko, za katero so se že Izrekli tovarniški unljski predsedniki. Izrečejo se »koraj gotovo tudi delav-vi, ker jim drugega ne preostaja radi stališča podjetnikov, Tovernarjl zahtevajo podaljšanje delovnika na 40 ur v tednu, 16% znižanje plač In pravico upo«litve začasnih delavcev za še«t tednov. Slednje bi pomenilo skoraj toliko kakor odprta delavnica. Unija pravi, da na to zahtevo ne bo nikdar pristala, kakor tudi ne na druge. Obratno pa unija zahteva 86-urnl tednik, zvišanje plač, plačo In pol z. n .d urno delo In dva tedna plačanih počitnic. Pogajanja med unijo in United Knitvrear Manufacturnr« ligo so prišla v popoln zastoj. Policijski naval na kmete v Indiji Amritsar, Indija, 21, Jul. Cez tristo kmetov, ki so uprizorili demonstrscije v znak proteeta proti visokim davkom, Je bilo ranjenih vč»raj, ko Jih Je policija ii.p m LA*nmtA KM M wt« M M M Mi M*. N-M m *MM >M»I M -- riM « M*- pa Nh1m H m, Uf M 1 prosveta MOT-M a* Atfc. B v ekWt»Ju m uiW«a aftsf- pr-tu * M primer jJuM M, JIM). I. M «oi I« i ««" Napredek v letalstvu Hughesov polet okoli sveU v treh dneh In 19 urah je dokazal samo dvoje: da ao Američani še vedno prvaki v letalstvu in da letalska zna-noat krepko napreduje. Poleti okoli aveta po zmernem paau ao še vedno v rokah Američanov, ampak Huai ao Američanom blizu za petami. Lanska dva poleta preko nevernega tečaja v Ameriko in letošnji polet iz MoHkve v Vladivoatok brez pre-htanka ao triumfi, ki ne zaoatajajo doeti za ameriško letalsko »lavo. Vae to kaže, da ae tehnična znanost letalstva najmogočnejše razvija v Združenih državah in Sovjetski uniji. Doba drznosti pionirjev — primer Lindbergho-vega prvega poleta v Pariz — je že za nami. Leta laka znanost pa ima pred aeboj še veliko dela in nalog. Štiri dneve je treba akrčiti na dva dni in polet okoli sveta v dveh dneh je možno izvršiti brez presUnka. Za U korak je pa treba letala, ki bo letelo povprečno 400 do 500 milj v uri. To je naloga tehnološke vede, da izdela motor te brzine. Druga naloga je polet |>o ekvatorju, ki še ni bil izvršen. Američanka Amelia Earhart je lani prva poskusila a tem poletom, toda plačala ga je a svojim Življenjem. Prvi resnični polet okoli aveta bo na ekvatorju brez prestanka in mogoč bo, kadar bodo letala brzela do tisoč milj v url. Daljava na ravniku znaša okrog 25,000 milj in brzina tisoč milj v uri pomeni, da mora letalo priti naokoli v enem dnevu in neprestano v svitu dneva. To bo triumfi Nemogoče? Kdor to pravi, se naj gre solit! Starejši čitatelj se lahko apominja, ko sta brata Wright izvršila prvi dvig v zrak leta 1903. Koliko norčevanja je bilo takrat. C« bi bil takrat kdo rekel, da bodo Američani enkrat — v njihovem življenju! — obleteli svet v treh dneh in 19 urah, bi ga bili najbrže zaprli v norišnico. In od tega je komaj 35 let! Ampak letanje okoli aveta za gole rekorde ne pomeni nič za praktično življenje. To letanje mora odpreti redno potovanje po zraku okoli zemlje. Potovanje pa ne bo praktično in splošno, dokler letalska znanost ne ustvari aeropla-na ali zračne ladje, ki ne bo padla kot kamen na zemljo ali morje, če motor odpove, temveč se lx> počasi spustila navzdol. Življenje človeka mora postati varno tudi v zraku! Letalska veda je v 35 letih komaj popraskala kožo . . . Glasovi iz naselbin Zantmfrc beležko Ae o uspelem *larju Sygan. Pa. — Tretje slavje o-krožne federacije SNFJ. ki a* je vršilo 26. junija v Moon Runu na Portmanovem vrtu, j« dokaj povoljno uspelo kljub neugodnemu vremenu. Vremenakl bogovi ao nam prekrižali dobršen del naših načrtov, tako da ae zaldju-ček ni mogel Uko posrečeno za-vršiti kot se bi bil ob lepem vremenu. Pripravljalni odbor se je podal na delo Še ob deaetih dopoldne, da uredi zadnje priprave za številne goste, ki ao pričeli kmalu prihajati v velikih grupah. Pričele so se žogarske tekme in nato slavnoatni program, medtem ko so ljudje tru-moma prihajali na vrt Starejši možakarji so odnesli zmago nad mlajšimi korenjaki, kajti atarej-ši ao težji, kar pri vlečenju dosti šteje. Program je vodil br. Frank Kres Iz Pitsburgha, ki je nadomestil br. Louisa Koselo, kateremu je nekaj dni prej umrl oče. Nastopilo je več govornikov. Glavni govornik je brl br. A. VI-drich iz Johnstowna, ki je gl. podpredsednik SNPJ. Kmalu je pričelo deževati in ni hotelo nehati, Uko da ao goatje pričeli odhajati. Kljub neugodnemu vremenu se je naše slavje zaključilo v veseli družbi pozno ponoči. Dohodki so znašali nad tiaoč, v lepem vremenu pa bi bili mnogo višji. Naprej, da se bo četrto slavje dneva SNPJ v Penni vršilo še v večjem obsegu! Dne 4. julija smo se pa udeležili proslave društev SNPJ v Herminieju. To so bila kar tri slavja skupaj in udeležba je bila jako velika. Imeli ao lep program, nastopilo je več govornikov in glavni govornik je bil predsednik SNPJ. Nastopila so 1 udi tri pevska društva, eno bolj še kot drugo. Podrobnosti bodo podali drugi. L. Kaočič. še od mihrauške konvencije, na kateri je bil kot delegat. Ce vam pove v brk kar vam gre, ae nikar ne jezite, ker ste jo sami za-vožili. Naj omenim, da čiUm potopis br. Vidra, ki je zelo zanimiv. CiUl sem tudi, kako je ljubljanski župan hvalil jugoalo-vansko državo, da je v nji pravcati raj na zemlji. Prijatelj mi piše iz sUrega kraja, da je bilo v najini mladosti obilo petja, ae-daj pa je vae tiho, uboji in tatvine pa so na dnevnem redu. Raj? To so posledice sedanjih razmer. P. Krajael, 27. Slovenci — lahko ae kosamo t verttnimi prodajalnami v tem mestu. Danes naj omenim samo toliko, da so se tukajšnja društva raznih jednot pridružila nali zadrugi, da se vendar enkrat u-reaniči tisU ideja, da bomo zgradili tudi Slovenski narodni dom! Kakor je Tomšič pisal, je zadruga kupila poslopje, ki je bilo in, kjer so prej bili »tirje delavci, je aedaj eden. Tam je treba | moža nazaj, zato ni vprašanje— tukaj je treba izboljšave, kadar delo skončaš, da boš vsaj pokonci prišel domov, ne pa v treh gu-1 bah kot devetdesetletni starček. Delavec — jaz in ti — glavna] naloga naa vseh, ne aamo moja in tvoja, je, da stopimo vsi sku-1 pa j; tudi tisti, ki je brez dela, dokaj zanemarjeno. Prejšnji go-Uma pa roke aa delo. Naša kriv-spodar je pobiral najemnim), • da je, da je toliko brezposelnih Igre Letalo v noči in megli Priprave za nov~^ole^VfUtk 1 leUla ae pričnejo že takoj potel lTS* •vojem prejšnjem poletu p^^ razgovorom posadke in nadzornik/J ^ liWa ter z višji mehanikom ki nju leUla med 3jim K? °' ^""eljito prcSedajo motoriM* tak) ter preizkusijo vse naprave Kr tln novim viletom preizkusijo strojniki ^' Upton Sinclair spet presedlal Svetovno znani ameriški proletarski pisatelj Upton Sinclair je spet preskoči) politični plot. V tedniku The 1'rogreaaive, glaailu wiaconain-škega guvernerja 1'hilipa La Folletta, je naznanil, da zapušča demokratsko stranko in ae pridružuje I .a Pollettovi progresivni stranki. Sinclair pravi, da je bil dvakrat v demokratski stranki, prvič kot mlad študent, ko je politiko "podedoval" po svojem očetu, drugič pa leU 193.1, ko je kot vodja "epikovcev" računal, da se v vozu demokratske stranke pripelje v guvernersko palačo, nakar bo "odpravil revščino" v Califomiji. Med tem je bil SO let v socialistični stranki — in bil bi še danes, če bi imel kaj upanja do te atranke. ampak socialistična stranka mu je prepočasna, njemu ae pa iiilno — mudi ... ln zdaj je Upton Sinclair "spoznal", da je la Kol let to va progresivna stranka kakor nalašč prišla, da ga popelje v — socializem. La Kollettova stranka je Sinclairju zelo idealna stranka za razvoj socialiatične politike in on je prepričan, da v njej najde svojo pravo politično domačijo. Ubogi Upton! Kot pisatelj socialnih novel in kritik je dosegel vse. kar je hotel, čeprav ni donegel bogastva — tega pa ni dusagei, ker ga ni nikdar iskal. Denar, ki ga je zaalulil a svojimi spisi, je sproti zapravil za nešteU, naravnost fantastične eksperlmfnte (samo kolonija za kulturne "begune" na vzhodu In film Is Mehike sta stala cel kup tiaotakov), toda kot politik je bil on največja polomij*. (Njegove "znanstvene" avanture bom<> puatlN ob atranl.) Izkušnja i demokrati ga ni nič izučila in adaj bo poskusil z I* Follettovinu progreolvcl. Sreča z njim! In ko bo spet bridko razočaran — kam potem? Majhna akrb. Upton nI nikdar v zadregi, kadar je treba preskučitl političen plot. O Um in onem Frontenae, Kana. — Človek se v Uj vročini težko pripravi k pisanju, Še težje pa je, če pisanja nisi vajen. Rad bi malo napisal pa veliko povedal. V sUrem kra ju aem ališel govornika, ki je dejal, da nas ne misli kaj naučiti, zato bom tudi jac omenil le par stvari o nas v Kansasu. * Delavske razmere ao slabe kot sploh povsod, obetajo pa se dobri časi. Pred kratkim je nekdo na radio povedal: le kratka dva meseca pa bo za vsakega dovolj dela. Pa nikar ne mislite, da i mam jaz tiato govorečo spako v hiši; pri aoaedovih ao tako prijazni, da tudi meni privoščijo nekoliko tega glaau. Dne 9. julija pa amo čiUli v liatu, da Kan aaa potrebuje nove industrije in da je državna trgovska zbornica sprejela v svoj program, da se razvije induatrlja. Spomladi pa smo bili že vai v zraku, poslani ao bili zemljevidi okrožja med Pittaburghom In Frontenacom, da bo Henry Ford postavil tovar no in — o boy! — prav v naši vasi pa da bodo postavili pivovarno! Za veščega kmetovalca se je pred nekoliko časom proglaail tudi nekak veščak in je hotel pronajtl, kolika iiU bi pridelali, da bi iraven pridelovali tudi neko tekočino. VldiU, kaj vse se nam obeU pri naa! Upajmo, da bo šlo tako lepo naprej s temi obljubami, da bo še mladina pri šla naiaj v Kanaaa, Uko da ne bomo aamo sUri tukaj, potem bo nekaj naraščaja pri društvih. Torej še malo polakaj mo, pa bodo obljube uroaničile — morda. Pregovor pravi, da je bolje pozno kot nikdar. Veliko ae piše in bere o nekakšnem Naprej u. Pogledali naj bi malo naaaj, a ao bojim, da bi hitro agublll, kot ae jih je te več prod njimi sakopalo v poaab-noat, kajti natoleovanje je zelo slaba reč. Najprej naj pokate jo kaj eo zmotni akupaj spraviti Od neke atranl eo je ališalo* da je br. Molek nam nekaj priporočal. Vedeti bi morali, da je aaaUva skupnih društev fte SO let stara in da jo br. Molek ni videl prej kot na proslavi dne 1. maja L 1. On M je izraail, da naša saaUva še aama kale našo miselnost in da je simbol zavesti. Niaem eden tiatih, da bi komu poklone delal. Potnam ga Naia zadraga in SND Pueblo, Colo. — Preteklo je že skoro 36 let, odkar sem priromal iz mrzle Minnesote v Pueblo, Co-lorado. Delo v minnesotskih železnih rudnikih se mi ni dopad-lo. Kot neizkušen 19-letni mladenič sem si domišljal, da v solnč-nem Coloradu je vae kaj drugega kot v Minnesoti. Povedali so mi, da v Pueblu ao rudotopilnice, kaUrih čistijo srebro in tudi zlato. Želja po teh kovinah se je porodila tudi v meni. Mialil sem si: morda dobim delo kje blizu tam, kjer teče U zapeljiva kovina, kaj ko bi se nekega lepega dne poarečilo tudi meni, da si nabašem rmene atvarce v vse svoje žepe, pa bi jo potem lahko odkuril v sUro domovino, bogat, brez velikega truda. Da se moja nedolžno naivna domišljija ni izpolnila, čiUtelj pač lahko sam vidi, ker sem še danes tu v Pueblu brez vsakega zlatnika v mojih žepih. Sreča mi ni bila naklonjena. Nikdar niaem videl kako se producira zlato, četudi sem delal v rudotopil-nicah brezmala 10 let. Velikanske spremembe so nasUle v teh kratkih letih v Pueblu. Rudoto-pilniee ni več v našem mestu, le še majhno število nekdanjih trpinov še živi, ki smo garali za rudotopilniške barone, kaUri danes razkošno živijo na račun naših trdih žuljev. In kaj imamo danea mi za svoje trdo delo? U pognjene hrbte in lasje so ao.ie pobelili. if Da ne bo kdo mislil, da nima starost ničesar privlačnega, naj omenim tale dogodek. Pred par leti sem se sešel z rojakinjo, kaUro se nisva videla dokaj let. 2enica se je začudila: "France, vidim, da si se že precej pobelil, pa saj nisi Uko star; bele lase pa 'lajkam,' ker so častitljivi." Rojakinji sem se lepo zahvalil za prijazen kompliment. Veste, če ae ženakam dopadejo beli lasje to tudi nekaj Šteje. Torej smo možaki z belimi laami pač lahko ponoani na naše bele buče! Kakor aem že omenil, se mt zdi doba 86 let kratka. Kaj vae ae je zgradilo v tem času v korist slovenskega naroda v puebl* aki naaelbini, bom v tem dopiau na kratko omenil. Mor<^ se bodo zmožnejši dopisniki oglasili in povedali, kaj vae imamo danes na programu pueblškj Slovenci. Zadnji Tomšičev dopis o puebU ški zadružni prodajalni je vse hvale vreden, Uko tudi uvodnik urednika Molka o pueblski za drugi. V resnici je bilo treba trdo delati akozi 18 let, ali danea se lahko pueblška naselbina ponaša, da ima eno najmodernejših prodajaln v Pueblu ne samo med popravilih pa ni hotel nič slišati. Sedaj je v delu obširna garaža. Direktorij je na svojih, sejah večkrat razmotrival, zakaj se ne bi zgradila tudi dvorana, v kaU-ri bi imeli tukajšnji Slovenci »voje zbirališče. Dne 17. julija oe je vršila polletna redna seja zadružne prodajalne in zadru-garji so soglasno odobrili program direktorija. Pridružilo ae je še 5 društev in klubov, upamo pa, da se v kratkem še ostala društva odzovejo. In v par mesecih bo zavihrala zastava na Slo-venakem narodnem domu v Pueblu. Tukaj se je pokazalo, kaj vae se lahko zgradi, ako je narod združen. Gradili in kregali smo se skozi vsa leta, odkar sem v Pueblu, šele po tolikih letih ae je končno uresničila ideja, da tudi pueblaki Slovenci nočemo za-osUjati za rojaki na vzhodu! Pueblškim dopisnikom priporočam, naj pišejo tudi v druge iste o našem zadružnem gibanju. Opuatijo naj se prepiri in s em bomo javnosti pokazali, da je civilizacija doma tudi na za-mdu! Cital sem dopise Antona Jur-ce in Franka Česna iz DetroiU, ki pišeU, da tudi Um se je porodila ideja, da se ustanovi zar družna prodajalna. K temu le to-e: Pustite strankarstvo na stran, kadar pridete skupaj na take sesUnke. S Ukimi prepiri, kakršni so danes v Detroitu, ni mogoče, da se bi usUnovila zadruga. Še tole: kdor je komunist ali socialist ali katolik, naj vse to lepo obesi doma na klin In naj gre na zadružno sejo z zavestjo, da bo delal samo za združitev vseh rojakov v zadružno podjetje. Lahko ste zagotovljeni, da se bo vaš program uresničil. To naj zadostuje za danes, prihodnjič kaj več. Zadružni pozdrav! | Frank Boltezar, 21. Moje miali Eaat Helena, Mont. — Ker i-mam dovolj prostega' časa, se spet oglašam v našem priljubljenem listu Prosveti, urednika pa proaim, da mi odstopi kakšen primeren kotiček za moje misli. Delo v rudotopilnici počiva za nedoločen čas. Slo je radi znižanja plače dnevno 50c. To je, de lavci zahtevajo plačo kot je bi la skozi eno leto, kompanija pa hoče znižati za 50c. Ker pa so delavci trdno prepričani, da še celo sUra plača je prenizka vztrajajo na sUri podlagi nepremagljivo, kar je seveda pravilno. Nerazumljivo pa je, ker ni nikakšne stavke, le vse je mirno in tiho, Uko da je meni in marsikomu drugemu prava za-gonetka, da ne bi bila v tem kakšna prevara, kadar se bo kolesje spet zavrtelo. Vse to se lahko pripeti, kajti magnatje so dobro poučeni* v Ukih slučajih IV drugem pomenu pa bi mora imeti delavec malo več iskreno-' sti do svojega sodelavca, ali tega ni in tega noče videti. V prosto- tu in po vsem svetu, ako vzamemo v poštev splošne razmere in odgovornoet, ki jo ima delavstvo do svojih lastnih interesov, aa katere ae pa veiko premalo briga. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Tako je tudi z našimi voditelji z Greenom in Lewisom. Vaak Bvojo pot imata, kar je slabo za ves delavski razred. Bratomorni boj lahko pride s Ukim naziranjem, velike kor-poracije se pa temu smejejo, pri tem pa seveda direktno in gmotno pomagajo, ker vidijo, da ne bo dolgo, ko bodo vae unije bite, potem pa bo delavec veČj suženj kot je bil še kdaj prej v zgodovini. Toda to ae ne sme zgoditi! Da prideš do spoznanja in razumevanja teh važnih delavskih vprašanj, moraš čiUti dobre delavske liste kot je naša Proave-ta, ki bi morala izhajati vaak dan, ne glede kakšni svetniki in prazniki so na koledarju. Dalje je tednik ProleUrec in mesečnik Cankarjev glasnik. To sU naša delavska lisU m naša de-avska revija! Vsi trije bi morali biti razširjeni Uko, da jih bi vsak slovenski delavec čital dnevno. Res je, da so malo bolj na visoki ceni, ampak niso proti delavcu, temveč so zanj. Ti listi zvesto in zanesljivo delavcu oči odpirajo, Uko da lahko ve in vidi kaj je prav in kaj nI prav. Zato priporočam vsakemu, kdor nima teh listov, da si jih naroči, ker sem uverjen, da bo osUl njihov zvest in sUlen naročnik. Pred par meseci je bil priob-čen kratek dopis, v katerem se je dopisnik malo preveč ozrl v Penno oziroma v Pittsburgh, pa tudi malo preveč je začel gaji-lati v par odsUvkih, a uredniške škarje so vse tisto odstrigle. Zato priporočam uredništvu, naj škarje dobro zapre, da ne bodo spet avtomatično atrigle, sicer človek pride ob vao korajžo. Anton Mihelčič, 143. 0Z| V večja mladimikega 6dgovor na ultimat Detroit, Mkh. — Vsak dan či-tamo o nevarnosti vojne, a glej spaka, aedaj je že tukaj! Prišel je namreč ultimat iz Puebla od Martina Kochevarja in čez 30 dni se udarimo. Ne vem pa, h kateri meji in kje lahko prikora-kaU Jurca in Vidmar. Da se še jaz ne osmešim kot se je Ko-chevar, bom s stvarjo bolj kratek v tem dopisu. Martina Kochevarja ne poznam osebno, sodeč po njegovem dopisu, ako se ni zmotil, pa je možak sUr že 70 let. In če človek ob Uj sUroeti napoveduje ali izdaja ultimate, mu prav nič ne zamerim. Kadar človek preživi gotovo dobo in doseže tako sUrost, pravijo ljudje, da se ga lotevajo otroške miali in fantazije. Vse to se lahko pripeti tudi meni, ako bom dočakal 70 let sUrostl. Ultimate so izdali že mnogi cesarji in vladarji, pa kaj so dosegli in kam so prišli T Na primer cesar Franc Jožef, kajzer Viljem in drugi. Ves svet jih je zasovražil in odšli ao v poaabnost. Ali ao se Martinu tudi pojavile Uke vladarske mo-narhiatične miali? Ultimate pošiljati je imožen le še kakšen Hitler In Muaaolini, a danea tudi to ni več v modi. Le poglejmo v Španijo in na KiUjako ter v A besi ni jo. V Španiji Nemci in Italijani fte dve leti pobijajo in morijo nedolžno špansko ljudstvo, otroke in ženske, rušijo mesU in imetje. Tako se godi tudi na Kitajskem, kamor je segel s svojo grabežljivo roko japonski fašiatični militarizem in im-perialisem. Grozno klanje in u-ničevanje. To ao vojne brez vsakega uitlmaU. , Kochevar piše, da jo Ruaija dobra, ima 170 milijonov prebi-vaistve. Se nikdar nisem napisal alabe besede o Ruaiji, Uko tudi ne Molek. Vidmar in Bar-bič. Priznamo in odobravamo dobra in koristna dela ruskega delavca in žalimo ruskemu delavcu triumfalni uspeh v napredku. z raztopino pepelike »n ^^ ^ z zdrobljenim krednim kjer* Kačam vzamejo dpb skoz. iHo^ mogočo, raaparajo plazilce pod tr* cm v dolžini. Pred drtiutimi (Iz Prosvete z dne 22. julij« Domače vrti. V Valu težko ponearečil Gregor Homec. ^ Dtlavnk« ve*ti. V Chkagu prva unij. garažnih delava ^ 9*wtovna vojna. Amen'« AJfP§; vedno pode Nemce med Msrn « ričani sami ao ujeli ijjrjjj« SovjetMka predlog nemške vlade, da ^if< gardo, ki naj straži W**» akvl ^npngka Nargžna g flžpoma 3*žmita «c&7 j» So. Uwnd»h Av*. * OLAVlfl odbob Chicag«, I1L IZVSŠBVALNI ODUIi ....................»M» M. UnM • MiT i. LmU« AM,, I MBilll A t«., itt, CkUsM, IUlMt* UtaU* i«, Ckkai*. IUIm* An. CMmp, - ,pr ..............................ua ti. utk st. mivukM. wu Zm+rt ^ ^Mfcrf.tt,..............^... IM Itf, ItnUM, Pa LirUrt«! ...........MM W. KU tU OmW, OtL M-Pr—...................«« TU* »t.. L* S.S.. IU r^-V^rU .................»•» "4. C* ^ ^ UOBPODAMEI ODSEK I ........»M U. IlUt It, CI.t.1.14, OM* t«7 1. Law«SaU Av«., CMc««. IUMi .MIT 1. Lavs4*l« A?«., Chlc***. IIIImI* SMT A. L»wa4ato A»«-. Chtc*«*. 1UU.U II L P*——« A««.. CIim4« HUU. III ........................IN! s. Trn »k« ll CUmi*. Ul .....................i«* a. aum. a POROTNI ODSEKi . ...............................«14 W.lwlt, BpitaiSSi HI ...........................mu HMSAS A t«., CUTSU**. Ofcfe A M*^* 7»»..... ....................... ............. ..................Ml S. t®'............. ..................1 ............................................M. aim, IMM ..... .....................................M* Vww It, Lam, H .............................*.........MT. ItnktM. P» Kjjjjjjlj^^^ NADZORNI ODSKEI ' .................... 8. LavnfeU AT«.. CM—» DllMk ..........................M Wh(cIh AMh Par*. IUIm* ......................IMtl AreAra. CWr«U*4. OhH Vesri iz Jugoslavije ...............—..... ARSKI NAPAD V ZRKOV-CIH dilničarka Selova dobila hude poškodbe f mariborski okolici se zadnje i Klo pogosto dogajajo vlo-tatvine in roparski napadu i nam poročajo iz Maribora »vem roparskem napadu, ki jt dogodil v noči na 23. ju-v Zrkovcih pri Mariboru, i ima svojo gostilno in poseko 66 letna vdova Neia Sel, ki nuje v hiši sama, hlapec in je pa stanujejo v sosednjem podarskem poslopju. V noči 23. junfja sta v Selovo gostil-vdrla skozi okno dva vlomilki sta stikala za denarjem v itilniiki sobi, ker pa nista ni-iar našla, sta stopila v spalni-Selova se je prebudila, to-viomilca sta jo takoj vrgla iz itelje na tla in začela teptati njej, zahtevajoč denar. Go-ničarka je v enem izmed na-ilcev spoznala svojega biv-% hlapca Adolfa Radoliča in mla: "Adolf, pusti me, kaj ti storila, saj veš, da nimam •rja" Tedaj se je ta vlomi-prestrašil in pobegnil iz spal-; drugi pa je nadalje mučiJ wo in ji prizadel hude poš-be. Gostilničarka pa se je k fi izmuznila napadalcu iz rok, iia skozi vrata na piano in »la svoje ljudi, toda tedaj tudi drugi napadalec že po-Jiil. Soctiiničarko so odpeljali • v ni^ico, kjer so ugotovili hu-Botranje požkodbe, zlomljeno roko in nekaj reber.' Njeno je nevarno. Orožnikom tovedala, da je spoznala v e-napadalcu Adolfa Radoliča, » Ka orožniki kmalu nato a-ftli v neki baraki, toda are-ui« taji, da bi bil on sodeloval km roparskem napadu. tto je umoril Vidalija v Mengšu? Jjočali smo že o zločinu, ki wl llvr^n pred nekaj dnevi * Ponoči so fantje •J' m ustrelili Jožeta Vidali- k" ' je na kolesu peljal iz P«J domov v Mengeš. Mini-** nekaj dni, toda listi niso »Poročali o tem, ali so orož-!« najeli ubijalca in kdo je. f tm molka je cenzura, ki l*V0|J pisati o tem. Brali bo-to fcle čez nekaj dni ali pa * wle ob srnini razpravi ■■ocincem, ki že sede v za- F «*r za fantovski poboj, tudi noje politično o-j". K" mu tx»ročali o tem ^ P'"«ttvili domnevo, ik ' '.-.grdili biv- " ^aj organizirani dni; manifestacija teh fantovskih odsekov v Ljubljani, bi bilo malce nerodno, da bi ravno ob taki priliki kazili slavnostno razpoloženje z dejstvom, da se je našel med funkcionarji teh odsekov tudi eden morilec. In ker imajo oblast v svojih rokah, so z lahkoto dosegli, da se o tem ne sme pisati. (Ko smo ravno pri cenzuri, naj zabeležimo še to: Ves dnevni tisk v državi je dobil navodila, da sme pisati o praškem vsesokolskem zletu le v določenem obsegu in v prvi vrsti to, kar bo dala vladna tiskovna agencija Avala! A ravno sedanji vsesokolski zlet v Pragi je spričo položaja manifestacija za demokratično Češkoslovaško in s tem demonstracija proti hitlerizmu, ki steguje svoje kremplje po Češkoslovaškši. Zato najbrže se o njem ne sme pisati preveč!) Samomor.—Na Ostrožnem pri Celju se je na nekem kozolcu obesil 46 letni rudar Jože Pol-nar. Zvečer se je vrnil nekoliko vinjen domov in je šel spat na kozolec, kjer se je najbrže zjutraj iz neznanega obupa obesil. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Problemi priseljenca Priselitev zaročenke Vprašanje: Zaročen sem z žensko, ki živi v starem kraju. Ali more dobiti vizo izven kvote, ako se takoj poročiva po njenem prihodu? Odgovor: Takozvane poroke na Ellis Islandu spadajo v preteklost. Najbolj sigurna stvar bi bila, da se podate v stari kraj in se tam poročite. Takoj po poroki morete kot ameriški državljan vložiti prošnjo za izvenkvotno vizo v korist svoji ženi, katero prošnjo bo sam konzulat poslal v Washington.—Ako pa ne morete iti v Evropo, mora vaša zaročenka zaprositi za navadno vizo. Pošljite ji v to svrho zapriseženo izjavo, t. zv. affidavit of support, v katerem navedite, da jo boste poročili čim hitreje mogoče po njenem prihodu. Priložite tudi dokazila, iz katerih naj bo razvidno, da ste v stanu vzdrževati jo. Ako vaša zaročenka ima kake sorodnike ali prijateljice v tej deželi, je umestno, da tudi ti pošljejo tak affidavit. v katerem garantirajo, da bodo lk<> Vidali je bil je "Slovenec" iHt ! u -i da * in di * pri ^ .l^novanih "fantovskih ■ • k« pri rede prihodnje 'lK<' telovadne prireditve pijani. Ubiti I lr* Sokol. Kj ■ Itoporočal o tem uboju, j« bil Vidali preje bil glavna ob-1 pri razpravi o kih 'P(yodkih. To " akoraj potr-iio z\ odeli, da >• upina kU rikal jimi tudi pred-Ft» fantovskega ' a pa za ida. " ho orrvtniki a »o tftn ne m mejo i zanjo skrbeli, dokler se ne poroči. Affidavit of support Vprašanje: Naprošen sem bil, naj pošljem "affidavit" sorodniku, k* išče priseljeniško vizo. Kaj naj navedem v tem "affida-vitu?" Ali zadostuje moja izjava o mojem zaslužku, denarju v banki in lastnini, ki jo imam? Odgovor: Navedite v affida-vitu, da li ste ameriški državljan ali ne, koliko in kako zaslužite in koliko je vredna vaša lastnina v denarju ali nepremičninah. Povejte, da jamčite xa so-rodnikovo vzdrževanje, tako da ne pade na breme javnega do-brodelstva (da ne postane "pub-lic charge"). Tak affidavit of support pa ima veljavo le tedaj, ako priložite dokumentarne dokaze (v dopisu), kot na primer notarsko potrjeno potrdilo ban* ke, kjer imate denar, notarsko potrjeno potrdilo delodajalca ali lastnega posla, potrdilo s strani občinskih ali drugih primernih oblasti glede nepremičnin, njihovi vrednosti in hipotek. Skupni atroftek naturalizacije Vprašanje: Koliko stanejo vse pristojbine za naturalizacijo? Odgovor: Pristojbina za spričevalo o prihodu (certificate of arrival) je $2.50 in pristojbina za prvi papir je tudi $2.50. Prošnjo za naturalizacijo morete vložiti, ako je prvi papir vsaj dve leti star in ako je prosilec živel tukaj vsaj 5 let; pristojbina ob vložitvi končne prošnje stane $5. Vsled tega skupni strošek znaša $10. Oni, ki so prišli v Združene države pred dnem 29. junija 1906, pa tudi žene državljana oziroma soprogi državljanke (pod nekaterimi pogoji), plačajo še manj, kajti prvi ne potrebujejo nikakega spričevala o prihodu, drugi pa nikakega prvega papirja. Zdravniška preiskava za poroko Vprašanje: Ali je res, da se v državi New Yorku zahteva zdravniško spričevalo za one, ki hočejo dobiti poročno licenco? Odgovor: Zakon, ki je stopil v veljavo dne 1. julija, zahteva, da se ženin in nevesta, ko zaprosita za poročno dovoljenje, morata podvreči zdravniškemu pregledu, ki naj dožene potom krvnega preizkusa, da nimata kakega sifilisa, ki bi utegnil biti o-t kužljiv. Zakon o enaki mezdi Vprašanje: Ali je kje v tej deželi prepovedano po zakonu plačevati ženskam manj za isto delo kakor moškim? Odgovor: Tak zakon je bil sprejet v državi Michigan leta 1931. Ta zakon izrecno prepoveduje plačevanje manjših mezd ženskam za isto delo. Izkušnja pa je pokazala, da je jako težko uveljavljati to prepoved, kajti oba spola običajno delata v različnih vrstah dela. Dostikrat je težko dokazati, da delo ženske je enako kot delo moških v isti obrti. Volitve prihodnjega novembra Vprašanje: Časopisi mnogo govorijo o primarnih volitvah. Kaki zastopniki bodo pravzaprav izvoljeni prihodnjega novembra? Odgovor: 435 članov poslanske zbornice (representatives), kar je vse članstvo spodnje zbornice kongresa (House), nadalje senatorjev (tretjina se nata). Vršile se bodo tudi voli tve 33 državnih fovernerjev, mnogih državnih zakonodajnih zbornic, občinskih svetov in žu panov.—FLI8. Zadružno gibanje prinaša mir Odpravlja glavni vzrok za vojno: konkurenco Washington. — (FP) — Močno svetovno zadružno gibanje je potencialno največji faktor za ohranitev svetovnega miru, ker odpravlja ekonomske vzroke za vojno, to je nadomešča svetovno konkurenco s kooperacijo. Tega mnenja je Eleanor Barton, bivša tajnica Ženskega zadružnega gil-da v Angliji. Po njeni izjavi je zadružno gibanje v Angliji faktično in potencialno največji faktor za mir. Ta je v veliki meri odvisen od porasti svetovnih zadružnih organizacij, ki bi pospeševal^ mednarodno zadružno trg®*y^^yeČ takih organizacij kakor je Zveza producentov Nove Zelandije, ki je skupna last tamkajšnjih farmarskih zadrug in Angleške velenakupne zadruge, "bi odpravilo kompeticijo za trge in surovi material, ki sta dva velika vzroka za vojno," je rekla voditeljica angleških zadrugaric. Po njenem zatrdilu se je konkurenca izkazala za zelo pomanjkljiv h škodljiv faktor, ker povzroča le trenje in napetosti med narodi. Na drugi strani pa zadružno gibanje sdružuje narode, kakor tudi ljudstva posameznih narodov. V Angliji je 12,000 zadružnih zvez s 7,500,000 Članov. Te zadruge imajo svoje tovarne in delavnice, svoje kmetije in čajne plantaže, svoje banke in zavarovalnice, svoje mline in ladje. Od vse trgovine na drobno je v Angliji okrog 30% v rokah zadrug. "Zadruge so tudi aktivne v politiki," je nadaljevala Eleanor Barton. "V parlamentu imajo naše zadruge devet svojih poslancev, ki so obenem tudi člani treh važnih parlamentarnih odsekov." "Združene države in druge novejše deftele so fle vedno prepojene z individuaiizmom, Ako bi tisti, ki se zanimajo za zadružno gibanje, posvečali večjo pozornost gospodinjam, namesto da se v glavnem obračajo do prosvetnih in verskih organizacij, bi ameriško zadružno gibanje, ki ima dva milijona članov, hitrejše raslo," je rekla voditeljica angleških zadrugaric. 9 _____________ > Demonstracije brezposelnih v Penni Mestni $vet je delavstvo zopet potegnil . Philadelphia, Pa. — (FP) — Več sto brezposelnih Je zadnje dni navalilo v mestno hiio, kjer so zahtevali od mestnih očetov dovolitev dveh milijonov dolarjev, katera vsota je potrebna, ako hoče mesto dobiti dvajset milijonov od zvezne vlade za gradnjo raznih projektov WPA, pri katerih bi dobilo zaslužek 30,000 brezposelnih. Bili pa so zopet potegnjeni za nos, ker je mestni svet, ki je pod kontrolo republikancev, zvrnil odgovornost na državno vlado. Demonstracije so bile pod vodstvom voditeljev CIO in ADF. Predsednik državne de- lavske federacije (ADF), ki je vodil demonstracije, je potem udaril po mestuem svetu, ker je namesto apropriacije dveh milijonov sprejel resolucijo, v kateri poziva governerja Earleja, naj država preskrbi to vsoto. "S sprejetjem te resolucije nas ne boste preslepili," je rekel mestnemu svetu James L. Mc-Devitt, predsednik državne delavske federacije in načelnik skupnega akcijskega odbora ADF in CIO. "Delavstvo se je ie naveličalo večnih demonstracij pred mestnim svetom v interesu apropriacij za WPA. Ako se mestni svet ne pobriga, da zavaruje 50,000 zaposlitev pri WPA, ki so na razpolago mestu, tedaj zna to roditi zle posledice." Za apropriacije je pred mestnim svetom plediral tudi Wil-liam Uader, voditelj nogavi-čarskih delavcev CIO. Moja turneja v interesu SNPJ po zapadu Piše gl. tajnik F. A. Vider Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj* > *• «traa|.) kar bo koristilo delavstvu vsega sveta. Obžalujemo pa ruskega delavca in njegovo trpljenje pod peto Stalinove diktature. A-ko bi Kochevar pisaril In pošiljal ultimate v Rusiji, se ne bi tudi njemu dobro godilo. Ker se Kochevar toliko ogreva in toči krokodilove solze za Naprej, naj svoje ultimate pošilja Napreju. Zakaj poziva članstvo k protestom in obtožbam? Cemu tega Kochevar sam ne stori! Zakaj se Koohevar poteguje in hujska Članstvo za nekoga drugega? Ako Kochevar ju čas dopušča in ako bo dobil še prostor v Pro-sveti za svoje neumne ultimate, naj jih le ie kar naprej piše in pošilja. Tako fantaziranje mi ne dela nobenih skrbi in me vsled njih ne bo glava bolela. Dokler bom član 8NPJ, bom vselej in povsod branil njene smernice in interese ter principe, in sicer tako dolgo, dokler bodo na svobodomiselni delavski podlagi, pa magari če mi Kochevar pošlje in napiše fte sto ultimatov. Vedno imam rešpekt do glavnih odbornikov, ker vem, da Jih J§ izvolila večina Člamstva na konvenciji potom svojih zastopnikov ali delegatov. Smatram, da so pošteni in sposobni uradniki, niso pa hlapci, kakor jih obsoja Kochevar. To je le grdo obrekova nje brez vsakih dokazov. Martin lahko spet pošlje uiti mat po 80 dnevih vsem Jurcem — ne vem koliko Jih je, imam pa še dva brata v Ameriki in eno sestro. Mi nimamo nikogar, da ga bi obtožili, razkrinkal in obelodanil pa bom vsakogar, ki se bo drznil delati rackol in razdor v jednotl, pa naj bo to kdorkoli, tudi če se to tiče Martina Ko-chevarja v Pueblu; če kritika za-dene tudi njega, Je to čiito pravilno. Kochevar naj kar naprej todti, obsoja in kliče članstvo na pomoč, ako vidi, da se mu godi kriv vica pri jednotl. On bi rad pridobil člane, da bi šli po kostanj v ogenj zanj. Tu se oftltno pokaže, da je strahopeten, da se ne upa sam nobene akcije podvzetl. Tudi Franc Jožef Je druge poslal na fronto po ultimatu, sam pa je lepo čepel doma v gradu. Ne vem kaj bo Kochevar počel, ko i poteče njegov rok ultimata In j napovedan dan po ultimatu. Ne vem koga neki bo on poslal na fronto. Ij* naprej, M. Kochevar. Ultimat, puške, strojnice, topovi in drugo morilno orožje si naj nabavi in naj udari na fronto, da se bo njegova fantazija izvedla. Mi pa bomo stali le naprej na braniku demokracije za princip* in smernice naše jednote. Mi strogo obsojamo grozodejstvs in barbarska početja fašizma. Največja naša želja Je, da zmaga špansko ljudstvo — da amags demokracija nad fašizmom. mo najboljši in najzateljlvejšl uspeh ruskemu delavstvu, da si izboljša svoj delavski polotaj in i da tudi njemu kmalu saslje lu* j demokracije ter da se otrese diktatorskega bremena. Obenem pa ! svetujem: Rok* prod od Jednot« vsem razdiračemt Brez ultimata. Anton J ur ca. 121. (Nadaljevanj*-) Čeravno je bil dan jako lep, ko se bližam mestu Anacondi, je pričelo postajati hladno, nekoliko vsled snega in |>a tudi vsled vlsočine, ki je tukaj že 5288 Čev-Ijev nad morjem. V Anacondi je velika rudotopilnica W a s h o e Smelter, katera se ponaša, da i-ma največji "dimnik" na svetu, ki ni nič manj kakor 585 Čevljev visok in če bi ga dali na vago, bi tehtal 23,810 ton. Za ta ogromni dimnik so porabili 6,672,214 kosov opeke In 42,068 žakljev cementa, kar priča, da je res precejšen "rajfnik." Ustavim se pri predsedniku društva Št. 808. bratu Pet rove i-chu, ki je kmalu po mojem prihodu prišel z dela in mo* je izgledal precej utrujen. Sodil sem, da mora težko delati, kar je v pogovoru tudi potrdil. Cez delav-ske razmere tukaj sem slišal več pritošb, kakor tudi glede plač Itd. Obiščem tudi br. Toma Pav-licka, tajnika imenovanega društva, ki j* obljubil, da se še vidimo, ker pride na shod v Bul te. Od tu potegnem proti Buttu, katero je od tukaj oddaljeno še približno dvajset milj in se napotim direktno do brata Franka Jenikarja, tajnika društva št. 207, od katerega sem prejel povabilo. Butte in okolica je tedaj bila še vsa pokrita s snegom— 21. maja namreč—toda v ponde-Ijek, ko sem odhajal, ga je solnce že tako pobralo, da so bila vsa pota suha. Toda dunes je Butte kljub strokovni organizaciji, CIO — knkor so mi povedali z več strani — bolj podoben odprti delavnici kot unijskemu taboru, Kon-traktni sistem, proti kateremu so se strokovne organizacije vedno borile, je vpeljan na splošno, boss pa odloča, če rudar izvrši določeno kvoto dela ali ne in plača je usmerjena na |>odlagi cene t>akra. Pritožiti se baje ne more nihče nikomur, posebno še sedaj, ko je veČina rudnikov zaprta. To so posledice nepremišljenega dela neodgovornih oseb v letu 1914, ko je bila uničena mučna rudarska organizacija W. F. of Ml-ners. Ne mislim, da je bilo v vodstvu tedanje unije vse pravilno in perfektno, sem |ta prepričan, da bi se bile dale stvari urediti z drugačno metodo kot so jo rabili takrat. Lahko je bilo uničiti močno In ponosno delavsko unijo, niso pa bili tisti, ki so bili odgovorni za njeno uničenje, sposobni na njeno mesto postaviti ali zgraditi kaj boljšega, kar je dobro, da al to zapomnijo tudi naAI člani. Tedanja unija ni priznala nobenega kontraktnega sistema, izjema je bila samo v skrajni sili In tudi šele s dovoljenjem unije. Dela vel, ki bi slučajno delali na kontrakt, so morali v smislu pogodbe prejemati najmanj dvakratno plačo od ostalih delavcev. Danes so v buttskih rudnikih o tem le še spomini. Rudniki tam so izredno nezdravi in mnogo ru- Rudarsko mesto Butte, Montana. Tukaj sem se zopet sešel s poznanimi člani, znanci In prijatelji kot na primer predsednikom, bratom Frankom IiOushl-nom, Johnom in Chas. !x>usinom, bratom in prijateljem Chas. Pra-protnlkom, bratom Petrlčem in Hterkom iz Klyja, Minnesota, med katerimi sem se počutil domačega. Popoldne dne 22. maja J« bilo slikanje društvenih članov pred dvorano tamošnjlh društev, zatem se je vršil shod, zvečer pa banket. Omeniti moram, da Je bila lepa udeležba na obeh priredbah in dober program ob praznovanju 25-tatnice društva Št, 207, Po shodu in pred banketom so naju prijazni člani peljali in razkazal! mesto Butte, ksterega sem videl to pot bolje v enem dnevu kakor pred 25 leti skoro v vsem letu. Na banketu so mi prijazni čla-nI izročili darilo v obliki bakrenega koledarja z buttskim rt* darjem, za kar sem Jim zelo hvaležen in krasi mojo pisalno mizo v gl. uradu; ravno tako je hvaležna za le^i spominek tudi moja žena. Butte, kolikor ga omenjam s stališča delavskih In ekonomskih razmer, se je v teku 25 let znatno spremenil In v moje presene. čenje na slabše. Ta Butte, v katerem so bile pred imenovano dobo uprte oči delavstva tako rekoč vseh Združenih drŽav radi močne strokovne organizacije tamošnjlh rudarjev In njihove solidarnosti. Tudi razmere po rudnikih so bil* tiste čaae v Buttu veliko bolj človeške kol na primer po Minnesoti in podobnih krajih. Angleški parni k Arlo« v plamenih. <*e«J je NO Jo vrgli na pemik, ko je vozil proti Valeriji. ttfnlli letalcev, ki Kratek A kron. O. — Nisem vedel, da Imamo tukaj širokojez^nega ptiča, ki se v vnem dnevu nauči ponavljati besed« o kravah In mleku . . , Jimrph I rman. 5H6. Priponi ha urrdntttva: P*sem o kravah in mleku Je že postala dolgočasna, zato J* danes zaklju« Čena za vse prizadete. darjev Je otrovanlh s tuberkulozo od nevarnega prahu, toda zdravniki Jih tolažijo in ne povedo resnice, VoditvIJl CIO bi tiher posve-till nekoliko luči na položaj rudarjev v Buttu, Montana, In opozorili svoje odgovorne kolege tam, da vodijo unijo v Intenmu tamošnjlh rudarjev, če nočejo u-bltl popolnega zaupanja med njimi do nje, in naj ne pozabijo, kaj je bilo v Buttu leta 10141 Rudarjem in članom naše organizacije pa priporočam, da hodijo na unijske seje in pazno sledijo vK«mu, kaj se tam godi, da se zopel n« ponovi tragedije Imenovanega let«. Ko sem drugi dan odhajal is Butta, so naju do gore Pipestone Pass, katera je visoka 6418 čevljev, spremili predsednik in tajnik društva št. 207 ter tajnikov« žena, stari znanec brat Chas. Praprotnlk, br. J. Iega večera sedi eksekutor Ivan Dmltrič Cervi-jskov v gledališču, v drugi vrsti v parterju in gleda skozi kukalo "Kornevllske zvonove." Gleda in čuti v sebi višek ugodja. Toda nenadoma ... V povestih se javlja U "toda nenadoma" kaj pogosto in pisatelji imajo prav: naše življenje Je polno iznenadenj! Toda nenadoma se raztegne Cervijakov obraz, oči se izbulijo, sapa mu zanUne . . . spusti kukalce, nagne se naprej in .. . apčiil! Kihnil je, kakor vidite. Kihati sme VNakdo in povsod. KihaJo kmetje, policijski komisarji, včasih cek> tajni svetniki. Vsi kihajo. Tudi Cervijakov nI v zadregi. Ruto (toteme iz žepa in se kot »podoben človek ozre. če ni morda njegovo kihanje koga vznemirilo. Tedaj ga v resnici zagrabi ca-drsga. Stari gospod, ki aedi v prvi vrsti pred njim, nekaj i mrmra In si s vao •krt***' jo obriše plešo in tilnik. V sUrru je Cervijakov spoznaj g*v»*rala v clvllu. Hrizgslova. zapoets ga v prometnem mmisUstvu. — Popljuval sem ga! pomisli Cervijakov. Sicer je tujec In ni moj predstojnik, nerodno je pa vendarle. Opravičiti se moram. Previdno zakašlja, ae skloni naprej in tiho pošepeče generalu na uho: — Oprostite, vaša ukacelen-ca. Poškropil sem vas ... nehote . . . — Nič ne de, nič ne de . . . — Za božjo voljo, oprostiU mi. Saj . . . nisem mislil! ■ — Ah, sedite vendar, prosim, in pustite me, da poslušam! Cervijakov je spet v zadregi. Najtmehne se bedasto in zre na oder. Gleda pač opero, toda • ugodjem je pri kraju. Muči ga nemir. Med odmorom stopi k generalu, gre nekaj korakov ft njim in zamrmra, ko je premagal boječnost: — Vašo ekscelenco sem poškropil ... Oprostite ... Jas nl- . . . nisem i . . — No, pustlU vendar to . . . pozabil sem le in vi začenJaU znova! se odreže general in nestrpno zgane spodnjo ustnico. Pozabil, a pri tem ti gleda hudobija ta oči! si misli Cervijakov In nezaupno opazuje generala. Ae (tvoriti noče s človekom. Treba mu J« razložiti, da nietm hotel.. . Ua je zakon na- rave tak . , . Sicer bo še mislil, da aem hotel pljuvati vanj . . . Četudi zdaj tega ne misli, mu lahko pozneje pade kaj Uke na umi . . . Prlšedši domov pove Cerevi-jakov svoji ženi, kakšna neuljud-noet se mu je pripetila. Zena je vsela, saj tako se mu zdi, vso ■tvar z lahke strani. Sprva se Je sicer prestrašila, ko pa sliši, da je general tujec, se na mestu pomiri. — No, de, sicer pa lahko greš k njemu in se opravičiš. Drugače bodo mislili, da se ne znaš obnašati! — Saj to je! Opravičil sem at, on je pa tako čuden ... Se poštene lx>»ede ml ni privoščil. SIcer pa ni bilo časa za razgovor. Naslednjega dne obleče Car-vijakov najlepšo uniformo, se lepo početo in napoti k generalu. da mu stvar razloži ... V sprejem nic I naleti na mnogo ljudi in general Je poslušal njih prošnje. Ko odpravi še precej prosilcev, dvigne general pogled in opazi Cervijakova. — Včeraj v gledališču, če se vaša ekncelenca spominja, začne eksekutor. sem kihnil in .. . poškropil nehote . . . Vaša ekce-lenca naj ml oproa .,, VRHNJA PLAST ISlEiHiuj oUMovil i, bi bilo civilizaciji^ii^Ii seveda tudi človeškem^"* ku v škodo. napi "Povedala aem reditelju o smrdeči bombi, pa je dejal, da smrdi film." va reč! Ce že hočete vedeti, imela sem nečakinjo, ki si je nakopala bolezen na obistih. Prav nič ji ni bilo, še likala in šivala je vsak dan. Kakšna bolezen je pa to, če ste Uko debeli? Zaradi te bolezni že ne boste umrli! — Jaz da ne bom umrl? Ali ste jo slišali? Trdi, da ne bom umrl! Cemu se vtikate v učene medicinske pogovore, gospa, če ne razumete teh reči! Ženska je vreščala: — Saj ne omalovažujem vaše bolezni. Ne rečem, da ni kar Uko. Hočem vam samo povedati, da imam jaz bolj resno bolezen, kakor so vaše obisti. Jaz imam raka. Debelušnež se je brž odrezal: — Rak? No, kaj pa je to? Raki so raznih vrst. Tudi Uke rake poznamo, ki še lasu ne skrivijo človeku. Tak rak je lahko v šestih mesecih ozdravljen. Ta nezaslužena žalitev je do dna pretresla žensko. Preblede-la je, sklenila roke in se razburila : — V šestih mesecih — rak? No, rada bi vedela, kje ste videli Ukšnega rada? Briga te bolezen, ko se ti maščoba cedi po gobcu! Debeli dedec je hotel užaljen-ki nekaj odvrniti, pa se je premislil in obrnil proč. Tedaj se je nekdo v bližini nasmehnil in vprašal: — S čim se prav za prav bahate vsi e&upaj? Bolniki so se molče spogledali in se postavili v vrsto pred vrata. Človek je i^racej čudna žival. Težko da bi izhajal iz opice feUri Darwin se je, Uko se m zdi, nekoliko urezal v tem vprašanju. Človek ima namreč, da se Uko izrazim, docela človeška dejanja. Ta dejanja, da veste ne kažejo prav nobene sličnost z živalskim svetom. Ce se tud živali razgovarjajo o katerem koli jeziku ali narečju med seboj, nikoli ne verjamem, da bi lahko slišal med njimi tak raz govor, kot sem ga slišal snočl. To se je zgodilo v mestni bol nišnicl, med sprejemnimi ura mi. Redno hodim namreč vsa teden enkrat na kliniko k dr Ponomarovu. Prav premeten vesten zdravnik je ta doktor 2e peto leto se zdravim pr. njem, vse gre v najlepšem redu bolezen se ne poslabša. Prišel sem torej v bolnišnico Dobil sem številko sedem. Ka. sem hotel, čakati sem mora Sedel sem torej na hodniku na klop In čakal. Slišal sem, da se pogovarjajo bolniki v čakalnici med seboj. Prav tih razgovor je bil to, polglasen, ne kakor da bi kdo koga lasal. Neki očanec, precej zabuhel, oblečen v kratko suknjo, je rekel sosedu: — Beži pdkora, mari je tvoja kila bolezen. Jas pa sem res bolan, to je pribito. Nikar ne misli, da sem zdrav, če imam zabuhla lica. Obisti mi ne boš videl, prijatelj, in Um notri nosim celo reč! Sosed mu je nekoliko zameril In rekel čemerno: — Saj nimam same kile! Ce bi ti videl, kakšno bulo imam! Zajetni očanec je odgovoril: — To je brez pomena. Nobene bolezni ni mogoče primerjati z o>» m t ml. Oblati so od vraga. Neka dama v svileni ruti, ki je sedela na lati klopi, se je nenadoma strupeno oglasila: — No, kaj bi se neki vi po- •Uvljali « svojimi vbUtmi? Pra- ZATIRANJE NOVIH NAZOROV O PREUREDITVI ČLOVEŠKE DRU2BE JE GROBOKOP ČLOVEŠTVA! Človek, Uko vsaj pravijo, ima se udajajo praznim in sebičnim razum in svobodno voljo. On ustvarja sedanjost in bodočnost. Zato mora prav misliti in delati. To pa je v njegovem življenjskem nagonu, torej naravno svojstvo, naravna vrlina. Sedaj si pa oglejmo današnji družabni proces, ker imamo tako kritične čase, da je celo generalni ravnatelj Mednarodnega urada dela v svojem poročilu posvaril svet, čeprav ni marksist, da mora svet kreniti na drugo pot, če noče zvesti človeštvo v katastrofo, to je povzročiti propast kulture in civilizacije. Pesimizem (vse črno videti), ki ga izraža dovolj objektivna (stvarna) osebnost s točnim pregledom gospodarskega in socialnega sveU, je svarilo in nujen opomin vsem onim, ki vedre v senci svojih avtoritet v omotici prese-bične ali nezrele zavesti. Namesto, da bi realno mislili in delali, utopijam (nekaj kar živi samo v domišljiji), da je treba zgrešeno družabno obliko, ki je prekri-vična z ozirom na človeštvo tirati po isti poti dalje, še do večjih krivic za splošnost. Napake se morajo popraviti, če so se zgodile in če se še gode. Stari vzgojitelji v prvi kulturni dobi so svoje otroke natreskali, če niso prav delali ali se ne učili, če ni zalegla lepa beseda. Popraviti so hoteli svoje otroke. Sekiro, grabi je, stroj, če se obrabi, popravimo ali zamenjamo z novim boljšim in modernejšim orodjem. Vsa odkritja in izume človeškega duha porablja družba za svojo izpopolnitev, in sicer bi morala to vršiti z namenom, da človeštvo lažje in bolje živi, ker le to je namen na tem svetu s te strani. Kako smešno in neumno bi bilo, če bi človek zavrgel grablje in grabil s prsti, Ozrimo se sedaj nare»lno ljenje. Poročevalec Mednarodni rada dela pravi, da imi glavnem tri velika rla: g^T spodarsko politiko, socialno i past velike večine človeštva grozovito oboroževanje, i narjem in dobrinami, ki i« rablja jo za oboroževanje, bi ko odpravili brez težkoč ibe zli. Tako je hotel poročev označiti napake, ki jih je ^ odpraviti predvsem s tem, da čnemo pametno gospodarsko liziko, odpravimo mednaro< hujskanje ter se približamo stvenemu problemu, zdravi alni politiki, ki se v zadnjih le poslabšuje, namesto da bi spričo kritičnejših razmer izbi šavala. Te resnične besede lavstvo samo tudi čuti vsak < bolj na svoji koži. Delavs čuje namreč mnogo socialnih sed, dejanja pa so bolj in | negativna, kar se izraža v o njevanju socialnih pravic in v zaostritvi kapitalističnega koriščanja. Poročevalec Mednarodne^ rada dela je navedel tri prol me, ki bi morali postaviti čki ško družbo na novo etično in cialno podlago. Namigaval da mora postati družba bolj i veška in socialna, da pribiti Človeštvu vse življenjske dol ne, to je, da popravi družbo. Opravičeno je postavil to t< Zakaj, namesto da bi človei razmotrivalo o problemih, k naj se ustroj te družbe popi v blagor človeštva, plete kap šibo in tepe vse tiste, ki hoj te probleme resno razmotrh predvsem s tem, da jim jen svobodo duha in besede, ft smo, da sta duh in volja dvn menU, ki rešujeta probleme, krivaU nova pota. In kaj je nes bolj potrebno korekture temeljite popravi in izpren* be, kakor gospodarski—soci sistem? Kateri problem je nes važnejši kakor socialnip blem, na katerem je interesi« vse človeštvo in njega kulti in civilizacija? Greh in napaka je, da ni ? stvari danes duh človeške najdljivosti in pameti svob« ko je vendar po filozofskih gospodarskih zakonih dokau da dalje ne more več iti ti brez strašnih posledic ip je tr reform. Šiba, ki so jo ft vzgojitelji rabili, da so poj* ljali otroške napake, se je o nila v napačno smer, ker kk človeškega duha, človeško v< in iznajdljivost o vprašanja prave slabosti človeške dni In kdo je odgovoren za vse zlo? Za zamoritev duh^? Ne odgovarjamo, kel^e opazovalec to lahko sanr* Pač pa povdarimo, da mori naša naloga, da z bojem ^ mo kulturo, osvežimo duha um človeštvo, da bo zopet del in imelo voljo. Zavedajmo da je človeški duh vobče nett ljiv in da premaga vse w Temu bodi posvečeno naše« ker ne želimo, da bi «e penim« direktorja Mednarodnega w dela uresničil. Ne! Ciovd mora vsUti in rešiti prob« —D. P. SPOMIN NA STARO DOMOVINO U Naši K »t raji ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotiaku na dobrem papirju, v velikosti 5x7V2 inčev Ta krasna zbirka, vas stane samo SPADA V VSAKI SLOVKNSKI DOM N«|vel|«Ml#iastavf tog v Ameriki! V knjigsrni^Olsrt Na^ ^ dobite #vsakovrstne' slovsort« ^ naših priznanih pisateljev »CanktrjV Tavčarja, Jurčiča, Pr«gU». Kfflft°V* Milčinskega, itd.Tf V# zalogi ^ prevod« dal ivttoinoznanib mojstrovi <|©tpodar«ke,*go«podinj8ks in H* Ljnbitalji lepe knjige naj P** * cenik knjig, ki jih imamo v GUS NJIIOM« (De»N.) 21« W. IBIh Slrrfl. le« VtrV