12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 45 1997 Janez Cvirn Celjsko gimnazijsko vprašanje (1893 - 1895)* Ko so se slovenski državnozborski poslanci po padcu grofa Taaffeja morali v kratkem času odlo- čiti, kakšen odnos bodo zavzeli do nove vlade kneza Alfreda VVindischgraetza, so se očitno držali maksime, ki jo je ob predstavitvi nove koalicijske vlade (23. 11. 1893) v parlamentu izrekel dr. Kari Lueger: "Kadar se čuje program kakega novega ministrstva, preiskati je najprej, kaj je v njem pečenka in kaj je garnitura."^ O tem, kako na svoj krožnik dobiti pečenko in ne puste priloge, pa si seveda niso bili enotni. Šest slovenskih poslancev (Ferjanač, Kušar, Coronini, Gregorčič, Gregorec in Nabergoj), ki so program nove vlade, izhajajoč iz varovanja statusa quo ante, razumeli kot zasme- hovanje upravičenih slovenskih zahtev, je namreč takoj izstopilo iz Hohenwartovega kluba, drugi (Globočnik, Klun, Pfeifer, Povše, Robič, Šuklje in Vošnjak)2 pa so nasedli "sirenskim" glasovom "poli- tičnega kljukca"^ Hohenwarta in ostali v njegovem klubu - čeprav odločni, da v zameno za svojo lojalnost Slovencem izbore nekaj narodnopolitičnih koncesij. Čeprav je v slovenskem taboru počila struna, razcep nikakor ni bil tragičen. Nasprotno. Kot je neposredno po razkolu ugotavljal liberalni Sloven- ski narod"*, so se z ločitvijo poslancev slovenske možnosti za dosego te ali one narodnopolitične zahteve bistveno povečale. "Da so vsi slovenski po- slanci ostali pod krilom Hohenwarta, bi jih nova vlada niti v poštev ne jemala... Sedaj pa, ko je zdatno število slovenskih poslancev napravilo upor, sedaj postali so tisti poslanci, ki še vedno za Hohenwartom hodijo, za nas pravi biseri. Ali taki biseri postali so ti poslanci tudi za vlado, ker je * Referat na mednarodnem simpoziju Celjsko gimnazijsko vprašanje 1895 - 1995 aprila 1995 v Celju. ^ Slovenski narod, 24. 11. 1893. ^ Slovenski narod, 25. 11. 1893. Iz Hohenwarlovega kluba so izstopili Ferjančič, Kušar, Coronini, Gregorčič, Gre- gorec in Nabergoj. ^ Slovenski narod, 22. 11. 1893. Proč od Hohenwarta! Slovenski narod je 28. 11. 1893 upravičeno opozoril, "da razdvoj med slovenskimi poslanci" ne pomeni nesreče, "ampak pomenja le dvojno taktiko, katera ima lahko jako ugodne posledice. Secesijonisli so izprožili svoje puške in vzdramili vlado, da je zadnji čas, če hoče še paktirati s slovenskimi Hohenwartovci, ki imajo puške še ob strani. Če se pakt ne posreči prav kmalu, tedaj se vsa četa združi zopet z nabasanimi puškami - proti vladi!". gotovo, da Hohenwartov klub razpade, kakor hitro ga zapuste še ostali slovenski poslanci."^ Pomemb- nost slovenskih poslancev v Hohenwartovem klu- bu za krhko vladno koalicijo pa je Slovenski narod predstavil z duhovito primero: "Včasih živi v rod- bini star stric z veliko pokojnino, brez koje bi ostala rodbina živeti ne mogla. Kako mu strežejo in kako zapirajo okna, da se ne prehladi pred lahko sapico in kako vse stori, da bi se mu življenje podaljšalo! Če nam je dovoljena primera, trdili bi, da so knezu VVindischgraetzu slovenski državni poslanci, kolikor jih je še v Hohen- wartovem klubu, nekako tak stric, kojemu se mora streči, da se ne prehladi in ne oboli in ne umrje..."^ V novem političnem položaju so poskušali raz- deljeni slovenski poslanci doseči uresniatev slo- venskih zahtev po različnih poteh: secesijonisti ta- ko, da so svoje puške direktno uperili v vlado, člani Hohenwartovega kluba pa kot del vladne koalicije. Tako eni kot drugi pa so se kmalu zedinili glede glavnega cilja, ustanovitve slovenskih vzporednic na nižji gimnaziji v Celju,'' ki jih je slovenskim poslancem obljubil že grof Taaffe. Ta, na prvi po- gled zmerna zahteva, pa je izhajala iz trdne odlo- ^ Slovenski narod, 30. 12. 1893. 6 Ibidem. Od sprejetja znamenite Vošnjakove resolucije v držav- nem zboru aprila 1880, ki jo je takratni slovenski tisk komentiral kot "prvo zmago slovensko v državnem zbo- ru", so slovenski poslanci ves čas Taaffejevega ministro- vanja urgirali ustanovitev slovenskih paralelk na gimna- zijah v raznih slovenskih mestih, zlasti v Mariboru in v Celju. Tako je Taaffe moral v posebnih razgovorih 20. novembra 1888 Hohenwartu obljubiti, da bo že v nas- lednjem šolskem letu aktiviral slovenske vzporednice na gimnaziji v Mariboru, leta 1894 pa bi se naj odprle tudi slovenske paralelke v Celju. Prvi del svoje obljube je Taaffe res izpolnil, ko so leta 1889 na mariborski gimnaziji odprli utrakvistične vzporednice v prvem letniku. Z izpolnitvijo drugega pa je vztrajno zavlačeval z izgo- vorom, da se morajo najprej natančno analizirati rezultati na nemško-slovenskih paralelkah v Mariboru. Preden je šel Hohenwart po padcu Taaffejeve vlade v koalicijo, mu je sedem slovenskih poslancev, ki so še ostali v njegovem klubu, zapretilo z izstopom, če vlada končno ne izpolni svoje obljube. Slovenske poslance pa je novi ministrski predsednik VVindischgraetz potolažil z obljubo, da postavi slovenske vzporednice na celjski gimnaziji v proračun za leto 1895, kar je kasneje tudi storil - vendar šele po odločnem nastopu slovenskih poslancev v držav- nem zboru. Prim. Lothar Höbelt, Kornblume und Kaiser- adler. Die deutschfreiheitlichen Parteien Altösterreichs 1882 - 1918, WienAlünchen 1993, str. 111. 102 45 1997 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino čenosti slovenskih politikov s Štajerske, da potrdijo slovenski napredek v Celju in končno osvojijo ta nemški Gibraltar "sredi slovenskega mesa". Prvi so v odločen boj za ustanovitev slovenskih vzporednic na celjski nižji gimnaziji stopili slo- venski secesijonisti. 22. februarja 1894 je dr. Lavo- slav Gregorec - ob podpori poslancev Ferjančiča in Nabergoja - v državnem zboru na naučnega mini- stra Madeyskega naslovil obsežno interepelacijo, v kateri je opisal "grozljive" razmere na gimnaziji v Celju (obstoj Bismarckovega dijaškega društva, ki svojim članom prepoveduje občevanje s sloven- skimi dijaki; pristranost profesorskega zbora, ki da je v političnem oziru strogo nemško nacionalno usmerjen; obstoj pripravljalnega razreda, zaradi katerega morajo slovenski dijaki obiskovati gim- nazijo 9 let) in od ministrstva zahteval ustanovitev že davno obljubljenih slovenskih vzporednic na gimnaziji v Celju v šolskem letu 1894 - 1895.^ Za- radi glasnega odmeva Gregorčeve interpelacije v nemško-nacionalnih krogih na Spodnjem Štajerskem in zlasti v Celju (celjsko Nemško društ- vo je na zborovanju 28. februarja 1894 v posebni resoluciji zahtevalo od nemških poslancev, da ostro nastopijo zoper neresnično prikazovanje raz- mer na celjski gimnaziji),^ pa so se zgarüli tudi slo- venski Hohenvvartovci. 7. marca 1894 se je v proračunskem odseku za ustanovitev slovenskih vzporednic potegnil Franjo Šuklje in ko mu je naslednji dan minister Madeyski obljubil, da bo vlada podprla ustanovitev slovenske nižje gimna- zije v Celju, če se izkaže, da vzporednice v Mari- boru uspešno delujejo,^^ je kreriila na Dunaj cela deputacija celjskih Nemcev z županom Gustavom Stigerjem in podžupanom Juliusom Rakuschem na čelu.^^ Vendar ministrov Madeyskega, Plenerja in Wurmbranda ni uspela prepričati o neutemelje- nosti slovenskih zahtev.^^ V proračunskem odboru so se okoli celjskega vprašanja bili ostri boji. Že na seji 8. marca 1894 je Šuklje dokazoval upravičenost slovenskih zahtev po uvedbi slovenskih vzporednic na celjski gim- naziji. Opozarjal je, da je večina dijakov na celjski gimnaziji slovenske narodnosti. Za njim je nasto- pil nemški nacionalni poslanec Emst Bareuther, ki ^ Deutsche Wachl, 25. 2. 1894: Die Interpellation Gregorec in Abgeordnetenhaus; Domovina, 5. 3. 1894. ^ Deutsche Wacht, 4. 3. 1894. Deutsche Wacht, 11. 3. 1894. Die Cillier Frage; Slovenski gospodar, 15. 3. 1894. Slovencem pravica, krivica Nem- il cem? Deutsche Wacht, 11. 3. 1894; Slovenski gospodar, 15. 3. 1894. Prim. Berchtold Sutter, Die Badenische Sprachen- verordnungen von 1897, ihre Genesis und ihre Aus- wirkungen vornehmlich auf die inneröslerreichischen Alpenländer, Graz-Köln 1960,1., str. 109. 13 Deutsche Wachl, 11. 3. 1894; Slovenski gospodar, 15. 3. 1894. je označil slovenske zahteve kot nesprejemljive ne le iz nacionalnih ozirov, temveč predvsem z vidika načel koalicijske vlade, katere program je usmerjen k ohranitvi statusa quo v vseh pomembnejših po- litičnih vprašanjih. 14 Istočasno je dr. Richard Foregger v državnem zboru vložil interpelacijo, s katero je izpodbijal Gregorčeve navedbe kot neres- nične in zlonamerne, ter zahteval od naučnega mi- nistra ustanovitev posebne komisije, ki naj razišče razmere na celjski gimnaziji in o njih poroča v državnem zboru.Vendar njegove zahteve niso sprejeli in celjsko gimnazijsko vprašanje je za nekaj časa obmirovalo. Ko se je po skoraj enomesečnem premoru 4. aprila 1894 ponovno sestal državni zbor (njegovo otvoritev je Deutsche Wacht pozdravila z upanjem, da bo 110 poslancev Združene nemške levice in 15 poslancev Nemške nacionalne stranke znalo zaustaviti 7 Slovencev iz Hohenwartovega kluba),!^ je celjsko vprašanje v proračunski debati znova prišlo v ospredje. Že 5. aprila 1894 je o nujnosti ustanovitve slovenskih paralelk ponovno govoril Šuklje, ki je poudaril, da je na celjski gimnaziji kar 63% dijakov slovenske narodnosti, obenem pa ostro udaril po Deutsche Wacht, češ da hujska proti Slovencem in upravičenim slovenskim zahtevam.l^ Šukljetu je takoj odgovoril dr. Foregger, ki je slovensko zahtevo po ub-akvizaciji nižje gimnazije označil kot odločilen korak k popolni slovenizaciji pomembnega nemškega "jezi- kovnega otoka" in jo zavrnil tako z vidika pro- grama koalicije kot tudi s kulturnega vidika. Po njegovem mnenju je slovenski jezik še premalo razvit, da bi lahko imeli Slovenci svoje gimnazije, kajti samo s slovenskim jezikom avstrijski držav- ljani absolutno ne morejo izpolnjevati svojih nalog, gotovo pa ne morejo izpolnjevati nobenih višjih kulturniii nalog. Zato je tudi v interesu Slovencev, da so gimnazije na jezikovno mešanih območjih Štajerske in Koroške nemške. Naslednjega dne je v proračunsko debato pose- gel še Miha Vošnjak, ki je v dvoumem govoru argumentirano izpodbijal Foreggerjeva izvajanja. 14 Deutsche Wacht, 11. 3. 1894; Suiter, Die Badenischen Sprachenverordnungen, 1., str. 109. 1= Deutsche Wacht, 11. 3. 1894. 16 Deutsche Wacht, 5. 4. 1894. 1'' Deutsche^Wacht, 8. 4. 1894; Slovenski gospodar, 12. 4. 1894. Ta Šukljelov govor je zaradi izjave, da se Slovenci delijo v dve struji, od katerih ena "izvaja svoje po- stopanje iz etnografične skupnosti jugoslovanskih naro- dov in se nehote bolj in bolj oddaljuje od zapada, in hoče, da bi ludi ljudstvo zrlo proti vzhodu", sprožil ostre napade, zlasti s strani slovenskega katoliškega tabora. O reakcijah na Sukljetovo izjavo glej: Dušan Kermavner, Slovenska politika v letih 1879 do 1895. Političnozgodovinske opombe k peli knjigi Ivana Pri- jatelja Slovenske kulturnopolilične in slovstvene zgo- dovine 1848 - 1895, Ljubljana 1966, str. 221 - 232. 18 Deutsche Wacht, 8. 4. 1895, 12. 4. 1895. 103 12 KRONIKA 45 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1997 Najprej je zavrnil njegovo trditev, da so slovenske zahteve v nasprotju z osnovnimi načeli koalicije: "Osnova slovenskih paralelk že zaradi tega ne nas- protuje načelom koalicije, ker sploh to ni nobeno 'veliko' politično vprašanje. Vse kaj druzega je bilo, ko je včeraj predgovomik s 'Trente' (sic!) omenil odločitev južne Tirolske, ker je veliko politično vprašanje. Veliko politično vprašanje pomenja češ- ko državno pravo. Veliko politično vprašanje bi bilo, ko bi mi sprožili južnoslovansko vprašanje, ali vsaj zedinjenje vseh slovenskih pokrajin v jeden upraven okoliš."^^ Nato je popravil Foreggerjeva izvajanja o "slovenskih paralelkah", češ, da gre v bistvu (podobno kot v Mariboru) le za dvojezične vzporednice, v katerih se poučujejo v slovenskem jeziku le štirje predmeti.^^ Na koncu pa je Vošnjak poudaril, da je utrakvizacija nižje gimnazije v Celju kulturna potreba slovenskega naroda in zavrnil Foreggerjeve trditve o zatiranju nemškega življa od začetka Taaffejeve dobe dalje.^^ Takšni in podobni nastopi so se v državnem zboru vrstili tudi kasneje, medtem pa je nemško nacionalno časopisje, zlasti celjska Deutsche Wacht in Marburger Zeitung, strastno agitiralo in prika- zovalo celjsko vprašanje kot vprašanje moči (Machtfrage), kot epizodo "v velikem boju med Nemd in Slovani v Avstriji",^^ kot načelno vpra- šanje^^ in kot zadevo časti vseh Nemcev v mo- narhiji, ob kateri se končno mora pokazati nemška solidarnost.^ Na zborovanju Nemškega društva na Dunaju 12. aprila 1894, na katerem sta o žalostni usodi nemštva na Spodnjem Štajerskem in napačni politiki Združene nemške levice govorila tudi mariborski državnozborski poslanec dr. Gustav Ko- koschinegg in celjski poslanec dr. Richard Foregger, so tako sprejeli resolucijo, v kateri so nemške po- slance pozvali k popolni solidarnosti: "Nemško društvo vidi v nameravani ureditvi slovenskih vzporednic v Celju nov poskus oslabitve nemškega posestnega stanja m težko oškodovanje Nemcev na Spodnjem Štajerskem; zato ji najodločneje ugovarja in zanesljivo pričakuje, da bodo vsi nemški ljudski predstavniki v vsiljenem boju stopili skupaj."^^ Nemška solidarnost pa je büa opazna zlasti na Spodnjem Štajerskem, kjer so vsi prisegali na načelo: "Vsi možje na krov, v upor z vsemi zakon- skimi sredstvi."^^ Na drugi strani pa je bila tudi slo- ver\ska stran odločno nepopustljiva, kar je v polet- Slovenski gospodar, 3. 5. 1894. 20 Slovenski gospodar, 26. 4. 1894. 21 Slovenski gospodar, 3. 5. 1894. 22 Deutsche Wacht, 15. 4. 1894. 23 Deutsche Wacht, 29. 7. 1894. 24 Deutsche Wacht, 18. 3. 1894; Marburger Zeitung, 11. 3. 1894. 25 Marburger Zeitung, 15. 4. 1894: Hände weg vom deut- schen Gut! 26 Marburger Zeitung, 26. 4. 1894. nih mesecih 1894 privedlo do tega, da so se nas- protja okoli "celjskega vprašanja" skrajno zaostrila. Junija in julija 1894. sta slovenska in nemška stran organizirali več političnih zborovanj, na ka- terih sta zahtevali "svoje pravice". Že 3. junija 1894 je bilo v Gradcu veliko zborovanje nemških za- upnikov iz Štajerske, ki so se ga udeležili skoraj vsi vodilni poslanci Nemške nacionalne stranke in Združene nemške levice (Derschatta, Steinwender, Stürgkh, Morre, Dumreicher, Kokoschinegg), ter stevUni drugi ugledni štajerski in koroški politiki. Na zborovanju sta imela najradikalnejša govora celjska poslanca Emanuel Wokaun in dr. Richard Foregger. Slednji je v dolgem govoru zavrnil slo- venske zahteve s svojimi starimi argumenti, trditev, da gre pri celjskem gimnazijskem vprašanju le za vprašanje moči, pa argumentiral s slovenskim zavračanjem ustanovitve slovenske nižje^ gimnazije v kakšnem drugem kraju na Spodnjem Štajerskem. Po njegovem mnenju so Slovenci prepričani, da se bo "nemška stvar" na Spodnjem Štajerskem rešila prav v Celju, zato so skoncentrirali svoje napade na celjsko gimnazijo, kar naj bi bil odločilen korak k popolni slovenizaciji nemškega Celja. Ker pa bi to pomenilo odločilen udarec tudi za nemštvo v okoliških trgih, je treba slovenske namere na vsak naän onemogočiti.2'' V smislu Foreggerjevega go- vora so na shodu sprejeli tudi posebno resolucijo, s katero so nemški zaupni možje Štajerske izrazili svoje ogorčenje nad slovenskimi zahtevami: "Dne 3. junija 1894 v Gradcu zbrani nemški somišljeniki odločno protestirajo zoper nenehno neupravičeno podpiranje slovanskih zahtev na račun Nemcev; v načrtovani ustanovitvi slovenskih vzporednic na gimnaziji v Celju vidijo kršitev nujnega pogoja ko- alicije in ji ugovarjajo kot občutno oškodovanje Nemcev; izjavljajo, da je častna dolžnost vseh Nem- cev, brez razločka na frakcijski položaj, da se z vso odločnostjo in največjo silo postavijo za v težkem boju stoječe spodnještajerske rodne brate; od vseh nemških poslancev pričakujejo najodločnejšo in brezobzirno obrambo pred vsemi, k oškodovanju nemškega posestnega stanja naperjenimi nameni, in jih pozivajo, da svoj odnos do koalicije postavijo v odvisnost od obnašanja vlade nasproti nacio- nalnim zahtevam južnih Slovanov, še posebej pri vprašanju utrakvizacije gimnazije v Celju."28 27 Deutsche Wacht, 7. 6. 1894: Die Parteikonferenz in Graz. 2^ Prav tam; resolucijo je v prevodu objavil tudi Slovenski gospodar, 7. 6. 1894; Marburger Zeitung, 7. 6. 1894. Na- vedeno resolucijo je najbolj navdušeno sprejelo celjsko nemštvo. Celjski občinski odbor je na seji 15. junija 1894 sklenil poslati organizatorju zborovanja, štajerskemu deželnemu poslancu Alexandra KoUerju posebno za- hvalo, s katero se mu je toplo zahvalil za prizadevanje, da "primer Celje" ni ostal omejen le na lasten okoliš. (Deutsche Wacht, 24. 6. 1894; Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), Mestna občina Celje (MOC) 1850 - 1918, fasc. 6, zapisnik seje občinskega odbora z dne 15. 6. 1894). 104 12 KRONIKA 1997 časopis za slovensko krajevno zgodovino Po mnenju časopisa Marburger Zeitung naj bi celjsko gimnazijsko vprašanje pomenilo casus belli z Windischgraetzovo vlado, še zlasti pa z Združeno nemško levico, stranko, ki nikakor ne more zapustiti preživelih načel manchesb-skega libera- lizma in ki deluje proti nemškim nacionalnim inte- resom.29 V boju proti vladi in Združeni nemški levici pa je seveda prednjačilo nemštvo v Celju, ki se je počutilo resno ogroženo. Celjski občinski od- bor je tako 20. julija 1894 sprejel novo resolucijo: "V državnem interesu ustanovljena c. kr. gimnazija v Celju je učni zavod, na katerem se je od njegovega postanka neizpodbitno kar najsijajneje izkazal nem- ški učni jezik. Slavizacija nemškega zavoda ne od- govarja nobeni pedagoški potrebi in prav tako ne iskreni želji slovenskega prebivalstva, ki je pred ne- kaj leti brezuspešno poslalo na odločilna mesta s tisoči podpisov opremljene peticije za večje upošte- vanje v ljudskih šolah že hudo zanemarjenega pouka nemškega jezika. Zahteva po slavizaciji za- voda ne korenini med spodnještajerskim sloven- skim kmečkim ljudstvom, ki pošilja svoje sinove na nemško državno gimnazijo v Celje, čeprav bi obiskovanje slovenskih aU celo hrvaških gimnazij, že zaradi ugodnejše geografske lege, vzgojne stroš- ke v številnih primerih celo bistveno zmanjšalo. Izpolnitev take, le pod videzom potieb in upra- vičenosti podane zahteve, bo med nemškim prebi- valstvom obstoječe ogorčenje na nevaren način stopnjevalo; razumljivo, ker gre znova za nada- ljevanje nacionalnih posebnosti in materialni blagi- nji nemških prebivalcev Celja nevarnih koncesij slovenskim politikom, ki lahko kar naprej globoko žalijo in oškodujejo nacionalno prepričanje in gos- podarske interese tega patriotičnega prebivalstva, medtem ko se najpreprostejše in najbolj upravičene prošnje Nemcev Celja in vse Spodnje Štajerske nikdar ne upoštevajo, temveč vedno odklanjajo. Občinski svet ogroženega mesta Celja se čuti dolžnega, jasno in razločno izraziti, da bo ureditev slovenskih vzporednic ali ustanovitev samostojne slovanske gimnazije v Celju imela za neizbežno posledico izdajo nemškega mesta in s tem pre- pustitev Nemcev celotne Spodnje Štajerske slo- vanstvu, in protestira proti temu, da bi tak ukrep predstavljali kot povsem nepomemben, ko pa bi bil za Nemce Spodnje Štajerske izredno pomemben in bi imel zelo težke posledice.''^" V odgovor na "nemško rohnenje" je v poletnih mesecih tudi slovenska stran organizirala več zbo- rovanj v Celju in okolici (Mozirje, Šmarje), na katerih je od vlade zahtevala takojšnjo izpolnitev pravičnih slovenskih zahtev in apelirala na slo- venske poslance, člane Hohenwartovega kluba, da v nasprotnem primeru izstopijo iz kluba.^l Pri tem so slovenske resolucije govorile izključno o "slo- venskih paralelkah na nižji gimnaziji" in zavračale idejo o ustanovitvi slovenske nižje gimnazije v kakšnem drugem kraju v okolici Celja (največkrat se omenja Žalec), kar je propagirala zlasti Zdru- žena nemška levica. Po mnenju Slovenskega gos- podarja izhaja ponudba o čisto slovenski nižji gim- naziji od "naših sovražnikov", ki hočejo s tem doseči prepoved obojega. Sovražnici Slovencev sta tako nova Nemška nacionalna stranka kot tiidi stara liberalna Združena nemška levica: "Nacio- nalna stranka pravi, da nam ne gre nič ter nam kliče: Roke proč od od nemške posesti, nemške c. kr. gimnazije. Druga pa, 'liberakia levica', sicer ne kliče tako, vendar pa nam ne dovoli slovenskih vzporednic, samo da po drugi poti. Ona pravi, da je že prav, če nam vlada kaj poda, le ne slo- venskih vzporednic, bolje je, če dobimo posebej nižjo gimnazijo, če že mora biti, tudi v Celju; še bolje pa je neki, če dobimo tako kje drugje, n. pr. v Ljutomeru. Prva nam torej ne dovoli nič, druga pa slovensko nižjo gimnazijo v Celju ali kje drug- je. In to je tudi - nič; kajti, da se odpre slovenska nižja gimnazija, bodi že v Celju ali drugje, za to je treba posebne postave; slovenske vzporednice pa napravi lahko minister s svojo odredbo, brez vsake postave in torej lahko že v tej jeseni. Nje že do- bimo torej, če vlada hoče, z novim šolskim letom, nižje gimnazije pa še ne, ampak kvečjemu čez leto dnij. In kaj se v tem času lahko zgodi! Na to tudi stavi svoje upanje nemška 'liberalna levica' in zdaj daje nam tedaj tudi ona nič, torej nič za nič: Nič nacijonalna stranka in za nje nič 'liberalna levi- ca."32 Nasprotja glede celjskega gimnazijskega vpra- šanja so se julija 1894 že tako zaostrila, da se je naučni minister Madeyski odpravil k cesarju v Ischl. Franc Jožef sicer ni bil preveč navdušen nad načrtom ustanovitve "slovenske gimnazije" v Celju, vendar se je spričo vladne obljube in vedno hujše agitacije le izjasnil zanjo.^3 Tako je na seji mini- sh-skega sveta 19. avgusta 1894 minister Madeyski predlagal, naj se stroški za ureditev slovenske nižje gimnazije v Celju vnesejo v proračun za leto 1895, obenem pa se je izrekel proti priključitvi sloven- skih paralelnih razredov na obstoječo nemško gimnazijo, saj bi se lahko le-ta (že v osebi ravna- telja) slovenizirala.34 Proti njegovemu predlogu sta 29 Marburger Zeitung, 10. 6. 1894: Casus belli. 3" Deutsche Wacht, 22. 7. 1894; Marburger Zeitung, 22. 7. 1894; ZAC, MOC 1850 - 1918, fasc. 6, zapisnik seje ob- činskega odbora z dne 20. 7. 1894; resolucija je ob- javljena tudi v knjigi Heinricha Wastiana, Der Kampf um Cilli, Celje 1896, str. 4 - 5. 31 Slovenski gospodar, 28. 6. 1894, 12. 7. 1894, 26. 7. 1894. 32 Slovenski gospodar, 9. 8. 1894. Nič za nič. 33 Sutler, Die Badenischen Sprachenverordnungen, I., str. 110. 34 Ibidem. 105 KRONIKA 45 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1997 ministra Plener in Wurmbrand predlagala, naj ustanovijo slovensko nižjo gimnazijo na Bregu pri Celju ali pa v Ljutomeru, vendar se o obeh pred- logih člani vlade niso uspeli sporazumeti. Zedinili pa so se o tem, da se v proračun vnese tudi "postavka Celje", kar se je kasneje tudi zgodilo.^^ Zaradi ogroženosti koalicije se je finančni mini- ster Plener ponovno odloal za posredovanje in za mimo rešitev celjskega vprašanja poskušal prido- biti poslanca grofa Karla Stürgkha, ki je imel pre- cejšen vpliv v Združeni nemški levici, in neodvis- nega celjskega poslanca dr. Richarda Foreggerja. Plener jima je predlagal kompromisno rešitev, po kateri naj bi Celje kot kompenzacijo za slovenske vzporednice dobilo pravico razširitve občinskega teritorija in dovoljenje za ustanovitev nižje realke, pri tem pa je Stürgkhu za pomoč in sodelovanje obljubil imenovanje za ministrskega svetnika v naučnem ministrstvu.^^ Med temi pogovori je Ple- ner Foreggerju svetoval, naj v Celju deluje pomir- jevalno, vendar so njegovi poskusi naleteli na gluha ušesa. Kot državni poslanec celjskega mest- nega volilnega okraja je namreč moral zastopati interese celjskega nemštva, celjskim Nemcem pa je bilo popolnoma vseeno, če zaradi gimnazijskega vprašanja razpade koalicija.^^ Po smrti zmernega celjskega župana dr. Josefa Neckermanna (1893) je na čelo mestne občine prišel Gustav Stiger, ki je bil (kot njegov namestnik Julius Rakusch) radikalno nacionalnega mišljenja. Ta dva sta od Foreggerja zahtevala, naj ne pozabi svojih volilcev in celjski poslanec je sredi septembra 1894 izdal (v samo- založbi) drobno knjižico z naslovom Zur Cillier Gymnasialfrage.38 Brošura je izhajala iz trditve, da Slovencem sploh ne gre za novi učni zavod, tem- več le za osvojitev najjužnejše in najmočnejše nemške trdnjave in s tem za slovenizacijo celotne Spodnje Štajerske, kajti "s Celjem padejo tudi manjše nemške predstraže". Foreggerjeva brošura 35 Ibidem; zanimivo je, da je lisi Marburger Zeilung 23. 8. 1894 v članku Das Vordringen der Slovenen im Unler- lande zapisal, kako so mnogi Celje (celjske Nemce) že odpisali, saj da je ustanovitev slovenskih vzporednic na nižji gimnaziji le še vprašanje časa. 3° Sutter, Die Badenischen Sprachenverordnungen, L, str. 110. 3' Foregger je 8. avgusta 1894 pisal Dumreicherju, da je Celjanom popolnoma vseeno, če zaradi gimnazijskega vprašanja razpade tudi koalicija: "... Verbittert darüber, daß der Einfluß der 'Linken' auch unter dem Zeichen der Coalition nicht ausreichte, um die fortwährenden Conzessionen an die Slovenen zu hintertreiben, sind sie /die Cillier/ bereit und drängen mich, die radicalsten Mitteln anzuwenden und herostratische Politik zu treiben, weil es ja ärger auch unter Taaffe nicht war und nicht werden kann". Prim. Paul Molisch, Briefe zur deutschen Politik in Österreich von 1848 bis 1918, Wien und Leipzig 1934, str. 335. Dr. Richard Foregger, Zur Cillier Gymnasialfrage, Wien 1894; ZAC, MOC 1850 - 1918, fasc. 6, zapisnik seje ob- änskega odbora z dne 28. 9. 1894. in številni nastopi nekaterih nemških nacionalnih poslancev in javnih delavcev (zlasti poslanca Ar- manda von Dumreicherja in zgodovinarja Hein- richa Friedjunga)3^ so iz celjskega vprašanja nare- dili prestižno vprašanje celotnega nemštva v mo- narhiji.'*^ Spodnještajersko nemško časopisje^^ je vedno glasneje zahtevalo nemško vzajemno jam- stvo (Deutsche Gemeinbürgschaft) in popolno vse- nemško solidarnost,^^ hkrati pa ostro kritiziralo politično razcepljenost v nemškem taboru, zlasti v sudetskih deželah.43 Vlada je sicer poskušala za- vreti nemško nacionalno agitacijo in ko je konec septembra 1894 na Dunaj spet prišla deputadja celjskega občinskega sveta z županom Stigerjem na čelu, je naučni minister Madeyski "ni hotel sprejeti, ko je izvedel, da je prišla zaradi celjske gimnazije".^^ Vendar so besede Foreggerja in Dumreicherja vse preveč odmevale in celjsko gim- nazijsko vprašanje se je vse bolj zapletalo. 18. oktobra 1894 je finančni minister Plener ob- javil državni proračun za leto 1895,^5 jg vse- boval tudi postavko 1500 gld. za celjsko nižjo gimnazijo z nemško-slovenskim učnim jezikom (za četrt leta) in pri tem kar nekako prezrl resolucijo Združene nemške levice z dne 14. oktobra 1894, 3^ Pri tem pa se je seveda pozabljalo, da bi morali biti Nemci absolutno zainteresirani za obstoj koalicijskega ministrstva. Prim. Sutter, Die Badenischen Sprachen- verordnungen, L, Str. 111. 4" Sutter, Die Badenischen Sprachenverordnungen, I., str. ,^ 110. S 1. julijem 1894 se je tudi Pettauer Zeitung spremenil v politični list s podobno politično orientacijo kot Deutsche Wacht in Marburger Zeitung. V prvi vrsti zagovarja "pravično stvar Nemcev na Spodnjem Šta- jerskem", kajti: "Marburg, Cilli und Pettau, diese drei Grenzmarken des Deutschtums in der Untersteiermark, bezeichen die Linie, die festzuhalten nationale Pflicht ist", v odnosu do nemških svobodomiselnih strank pa je sredinsko usmerjen: "Die Pettauer Zeitung sucht auch heute noch den gesunden Mittelweg einzuhalten; sie läßt sich von den 'Oportunisten um jeden Preis' ebensowenig nach rechts, wie von den Männern der 'schärfsten Tonart' nach links drängen..." Prim. Pettauer Zeitung, 1. 7. 1894; 30. 12. 1894. 42 Ibidem. 43 Pettauer Zeitung je na začetku oktobra 1894 razlike med nemško politiko v alpskih in sudetskih deželah opisal takole: "Während wir im Unterlande um die Scholle kämpfen und vom Ringen ermattet nach dem Bestand der Brüder ausschauen - schlagen die Brüder im Oberlande mit Prügeln aufeinander los und anstatt des Feldgeschreies: 'Hie Cilli allerwege!' - schreien sie sich gegenseitig: 'Walz!' und 'Lorber!' in die Ohren; denuncieren einander als 'Volksfeinde', schlagen einen Höllenlärm wegen 'Beamtenbeinflußung', heizen die- selben gegen einander und scheren sich den Henker darum, daß sie in ihrem blinden Eifer Existenzen vernichten, oder kompromilliren, deren Mithilfe nicht nur werthvoll, sondern dringend nöthig ist, sollen sich die Bruchslücke nicht noch weiter in immer kleinere Theile zerbröckeln". Pettauer Zeitung, 7. 10. 1894. 44 Slovenski gospodar, 27. 9. 1894. 45 Deutsche Wacht, 28. 10. 1894. 106 .3 12 KRONIKA 1997 časopis za slovensko krajevno zgodovino da bo na poskus ustanovitve slovenske gimnazije v Celju odgovorila z izstopom iz koalicije.^^ Obe- nem se je začel pogajati s Slovenci, naj pristanejo na ustanovitev gimnazije v Žalcu ali kakšnem dru- gem kraju v bližini Celja, toda slovenski poslanci so vztrajno zavračali kompromisno rešitev.47 Ko tudi akcija celjskega okrajnega glavarja Wagnerja, da bi za vladno zamisel pridobil občinska zastopa Žalca in Šentjurja, ni prinesla uspeha,^^ je bilo z nemške in slovenske strani narejeno vse, kar je bilo mogoče. Boj za Celje je postal središče ce- lotnega političnega dogajanja v Avstriji. Že konec oktobra 1894 je graški obanski odbor na predlog dr. Victorja von Hochenburgerja v državni zbor poslal posebno peticijo, v kateri je od nemških poslancev zahteval, da izpolnijo svojo na- cionalno dolžnost in preprečijo slovenizacijo Celja, in predlagal, da se postavka Celje črta iz pro- računa.49 Ta peticija je na Spodnjem Štajerskem sprožila pravo nemško protestno gibanje zoper celjsko postavko, saj so po vzoru deželnega glav- nega mesta poslali v državni zbor podobne peticije hidi občinski odbori Phija (29. 10.), Radgone (31. 10.), Brežic (4. 11.), Maribora in Vitanja (5. 11.) ter drugih manjših občin z nemško večino.^'^ Nemški protestni akciji so se pridružili tudi istrski Italijani, ki so prav v tem času bili boj proti slovenskim (dvojezičnim) napisom v Istri.^1 Piranski župan dr. Fragiacomo je 6. 11. 1894 celjskemu občinskemu odboru poslal zanimiv dopis, v katerem je v ime- nu piranskega magistrata celjskemu nemštvu izra- zil vse simpatije: "Enako pomembno vprašanje kot so dvojezični napisi, ki danes pretresajo celobio Istro, je z enakimi težnjami povzročeno vprašanje ustanovitve slovenske gimnazije v mestu Celje. Dva kulturna naroda, oba močna in ponosna na svojo zgodovino, gledata, kako jima prodirajoča slovanska plima skuša odnesti najsvetejšo vseh pravic in izbrisati njun nacionalni znak. Enake okoliščine, v katerih se nahajajo istrski Italijani in štajerski Nemci, so me napotile, da v imenu mesta Pirana izrazim častiti mestni občini Celje najvišjo simpatijo in željo, da bi Nemcem in Italijanom v težkem nacionalnem boju, ki ga danes bojujejo, končno uspelo doseči zmago".^^ Od srede novembra 1894 do konca januarja 1895 je celjsko gimnazijsko vprašanje več ali manj 46 Deutsche Wacht, 14. 10. 1894, 18. 10. 1894. 4' Sutter, Die Badenischen Sprachenverordnungen, I., str. 113. 48 Slovenski gospodar, 22. 11. 1894, 29. 11. 1894; Deutsche Wacht, 22. 11. 1894. 4^ Deutsche Wachl, 28. 10. 1894. 5" Deutsche Wacht, 29. 10. 1894, 1. 11. 1894, 5. 11. 1894, 8. 11. 1894; Pettauer Zeilung, 4. 11. 1894. 51 Slovenski gospodar, 15. 11. 1894. Istrski Lahi in naši Nemci. 52 Deutsche Wacht, 11. 11. 1894; ZAC, MOC 1850 - 1918, fasc. 70, št. 9057/1894. mirovalo, v novo fazo razvoja pa je stopilo s predlogom, ki ga je 7. februarja 1895 predložil v sprejetje štajerskemu deželnemu zboru graški žu- pan in deželni poslanec dr. Wilhelm Kienzl: "Gle- de na to, da je prispevek v državnem proračunu za ustanovitev nižje gimnazije z nemško-sloven- skim učnim jezikom v Celju postavila c. kr. vlada; glede na okoliščine, da iz celotnega postopanja in razvoja te zadeve nedvoumno izhaja, da zahteva po ustanovitvi nižje gimnazije z nemško-sloven- skim učnim jezikom v ali izven Celja ali usta- novitvi slovenskih vzporednic na obstoječi državni gimnaziji v Celju ni izšla iz kulturnih potreb, am- pak naj bi mnogo bolj služila pridobiti nacio- nalnemu vplivu in političnemu položaju Slovencev na Spodnjem Štajerskem novo, za nadaljnji razvoj odločilno podporo, na račun nacionalnega posest- nega stanja Nemcev, ki mu je porok sedanje vladino načelo; nadalje glede na to, da se takšen postopek kaže deželnemu zboru kot javen prelom s koalicijskim principom, ki služi za osnovo sedanji politični situaciji; in končno glede na to, da je ta najnovejši napad na položaj Nemcev na Štajer- skem, med prebivalstvom cele dežele in tudi daleč preko njenih meja povzročil najgloblje vznemir- jenje - načrtovana ustanovitev zato nacionalni mir resno in trajno ogroža - in nazadnje, glede na to, da je po čl. 19, odst. 1., točka a) deželnega reda deželni zbor poklican, da pretehta posledice takš- nih ustanovitev za blaginjo dežele, se o njih po- svetuje in eventuelno stavi predloge, se deželni zbor izreka zoper načrtovano ustanovitev državne nižje gimnazije z nemško-slovenskim učnim jezi- kom ali slovenskih vzporednic na državni gimna- ziji v Celju in nasploh še najodločneje zoper vse ukrepe, ki se pod pretvezo kulturnih potreb in pedagoških ozirov kažejo le kot nov sunek v nemško jezikovno področje na Štajerskem".^^ Na Kienzlov predlog, ki ga je podpisalo še 37 drugih poslancev,54 so slovenski poslanci že na- slednji dan odgovorili z izstopom iz deželnega zbora. Svoj korak so argumentirali s posebno izjavo, ki se glasi: "Uvažuje, da ima predlog, kteri je deželno- zborska večina stavila koncem seje štajerskega 53 Deutsche Wacht, 7. 2. 1895; Franjo Baš, Doba Ivana Dečka, v: Franjo Baš, Prispevki k zgodovini severo- vzhodne Slovenije, Maribor 1989, str. 73. 54 Kienzlov predlog je med drugimi podpisal tudi štajerski deželni glavar grof Edmund Attems, kar je še posebej razjezilo Slovence. Seveda pa je treba dodati, da je bil v teku celjskega gimnazijskega vprašanja Attems deležen tudi ostrih napadov iz nemške strani. V letih 1894 - 95 je prejel več pisem spodnještajerskih Nemcev, ki so mu očitali popustljivost do Slovencev. Njegov predhodnik grof Wurmbrand naj bi namreč "die Windischen viel besser in Corda gehalten haben". Prim. Ulrike Frank, Edmund Graf Altems. Landeshauptmann der Steier- mark 1893 - 1918, rkp. dis., Graz 1967, sir. 49, 203. 107 12 KRONIKA 45 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1997 deželnega zbora dne 7. februarja t. 1., namen, pre- prečiti ustanovitev učnega zavoda za slovensko prebivalstvo na Štajerskem, dasi se ima ustanoviti na državne in ne na deželne stroške in dasi bi se s tem nemškim sodeželanom nič ne vzelo; uvažujš nadalje, da se s tem predlogom protestuje prin- cipielno sploh zoper vsakršno napravo, s katero bi se ugodilo kulturnim potrebam slovenskega prebivalstva in zadostilo pedagoškim ozirom, in da torej predlog nasprotuje državnim osnovnim zako- nom; uvažuje, da se prizadevanja slovenskega prebivalstva, dobiti učni zavod, na žaljiv način postavlja zgolj kot agitacijsko sredstvo in se Slo- venci v narodnem oziru sploh proglašajo za brez- pravne; uvažuje, da je predlog podpisala cela nemškoliberalna deželnozborska večina, na čelu jej gospod deželni glavar, ki je vendar imenovan za celo štajersko deželo in ne samo za nje nemški del, in se torej v tem predlogu izražena narodna pre- šimost, nestrpnost in sovraštvo proti Slovencem manifestuje kot mišljenje deželnozborske večine; uvažuje konečno, da je upoštevanje katerihkoli še tako upravičenih narodnih zahtev Slovencev v tem deželnem zboru povsem izključeno, smatramo zastopniki slovenskega prebivalstva vsako nadalnjo udeležbo pri razpravah tega deželnega zbora za neplodno in brezuspešno in nezdružljivo s častjo slovenskega naroda, ter izjavljamo zategadelj, da ne moremo več sodelovati v deželnem zboru."^^ Radikalni nastop slovenskih deželnozborskih poslancev, ki ga je celjsko nemštvo označilo le za slabo odigrano komedijo,^^ je med štajerskimi Nemci vzbudil precejšnje začudenje. Zato je že 9. februarja 1895 dvanajst nemških katoliških konser- vativcev s prelatom Aloisom Karlonom na čelu v deželnem zboru stavilo kompromisni predlog, po katerem naj bi vlada uredila izobraževalne raz- mere na Štajerskem tako, da bi lahko vsi abi- turienti zapuščali gimnazije po osmih letih šolanja, pri tem pa dobro obvladali oba jezika: "Deželni zbor pričakuje, da bo vlada pri urejanju izobra- ževalnih razmer na spodnještajerskih gimnazijah vprašanje rešila tako, da bodo abiturienti lahko za- puščali gimnazijo po osemletnem študiju s popol- nim znanjem obeh deželnih jezikov."^^ Ta kom- promisni predlog, ki so ga konservativci stavili z namenom, da bi se slovenski poslanci vrnili v deželni zbor, so pozitivno sprejeli tudi nemški liberalci in 12. februarja 1895 je celo dr. Kienzl po- dal nov predlog, naj deželni zbor izvoli poseben odbor, ki naj poskuša rešiti napeto situacijo okoli celjskega vprašanja.^^ Na isti seji izvoljeni dva- najstčlanski odbor z baronom Rudolfom Hackel- bergom na čelu je že tri dni kasneje deželnemu zboru predložil v sprejem dva predloga, s kate- rima naj bi po poti kompromisa rešili zapleten po- ložaj. Prvi predlog je od vlade zahteval, da glede na svoj program pri vprašanju ustanovitve slo- venske nižje gimnazije v Celju upošteva mnenje štajerskih deželnih šolskih oblasti, ki najbolje po- znajo razmere v deželi. Drugi predlog pa je od štajerskega deželnega odbora zahteval, da preua Karlonov predlog in v zvezi z njim naredi ustrez- ne korake pri vladi, do naslednje sesije pa o zadevi poroča v deželnem zboru.^^ Oba predloga so poslanci še na isti seji enoglasno sprejeli, vendar je njihovo upanje, da bodo z njima zadovoljni tudi Slovenci, splavalo po vodi. Glasovanje štajerskih konservativcev za oba predloga je namreč sprožilo ostro reakcijo slovenskih članov Hohenwartovega kluba in že na klubovi seji 20. februarja 1895 je Miha Vošnjak ostro napadel čudno Karlonovo politiko ter od Hohenwarta zahteval, da se do re- solucije štajerskega deželnega zbora opredeb kon- servativni klub kot celota.6^ Čeprav je vodja šta- jerskih konservativcev poskušal slovenske člane Hohenwartovega kluba prepričati, da resolucija štajerskega deželnega zbora v nobenem oziru ne veže vlade - in da je torej za Slovence več kot sprejemljiva -, je konservativni klub še na isti seji sprejel sklep, da bo glasoval za celjsko postavko v proračunu."! Dne 19. februarja 1895 se je državni zbor pcv novno sešel, vendar so v proračunskem odseku zavlačevali z glasovanjem o postavkah za srednje šole.62 Ker je postajal položaj vedno bolj zapleten, saj je tudi klub Združene nemške levice na svoji seji 23. februarja 1895 podprl resolucijo štajerskega deželnega zbora,^^ graški občinski odbor pa se je dva dni kasneje v posebnem razglasu zavzel za uresničitev Kienzlovega predloga,^^ gg jg rninistrski predsednik knez Windischgraetz konec februarja odločil za posredovanje in na prijateljski obed povabil nekaj slovenskih in nemških politikov, da bi se v miru dogovorili o rešitvi celjskega vpra- šanja.65 2e na začetku pogovora je prelat Karlon predlagal, naj se problem reši v smislu njegovega predloga, po katerem naj bi se v proračun na- mesto postavke za Celje vnesla druga, širša po- 55 Domovina, 15. 2. 1895; Deutsche Wacht, 10. 2. 1895; Franjo Baš, Doba Ivana Dečka, v: Franjo Baš, Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije, str. 73. 56 Deutsche Wacht, 17. 2. 1895. 5" Deutsche Wacht, 14. 2. 1895. 58 Ibidem. 59 Deutsche Wacht, 17. 2. 1895. 60 Domovina, 25. 2. 1895. 61 Ibidem. 62 Sutter, Die Badenischen Sprachenverordnungen, L, str. 63 Deutsche Wacht, 28. 2. 1895. 64 Ibidem; ZAC, MOC 1850 - 1918, fasc. 71, št. 2293/1895. 65 Sutter, Die Badenischen Sprachenverordnungen, I., str. 114. 108 12 KRONIKA 1997 časopis za slovensko krajevno zgodovino stavka, namenjena ureditvi razmer na vseh gim- nazijah na Štajerskem.^^ Karlonov kompromisni predlog, ki je predvideval ukinitev pripravljalnih razredov in tako urejen učni proces, da bodo maturanti po osmih letih šolanja zapuščali gim- nazije z znanjem obeh deželnih jezikov, je bil formuliran tako, da bi ga lahko obe strani sprejeli. (Vsak drug predlog bi namreč škodoval koaliciji in pripeljal do padca vlade). Vendar ga ne nemška in še manj slovenska stran nista sprejeli z razu- mevanjem. Slovenci so Karlonov predlog sprejeli z obžalovanjem, kar je bilo opazno že med sestan- kom pri ministrskemu predsedniku, zastopnik Združene nemške levice Adolf Beer pa se je zavzel za enostavno črtanje celjske postavke iz proračuna. Čeprav sta predstavnika konservativcev Alois Karlon in princ Alois Liechtenstein Slovence nago- varjala, naj pristanejo na predlagani kompromis, do sporazuma ni prišlo. Predstavniki Slovencev so vztrajno zahtevali, naj jim vlada najprej razloži, na kakšen način namerava zadevo izpeljati. Ker pa naučni minister Madeyski o tem ni hotel dati nobenih izjav, je kompromisna rešitev splavala po vodi.67 Kmalu zatem se je v proračunskem odboru začela razprava o državnem proračunu za leto 1895, vendar celjsko vprašanje ni prišlo na dnevni red vse do 11. junija 1895. Ze prvi dan razprave pa se je pred Nemce postavilo vprašanje: ali koalicijska vlada ali celjska slovenska gimnazija?^^ Nemški nacionalci so nanj takoj reagirali z zahtevo po izstopu iz koalicije.^^ Na seji ministrskega sveta 14. junija 1895 je Plener na podlagi sklepa kluba Združene nemške levice z dne 13. junija 1895 izjavil, da bo Nemški klub izstopil iz koalicije, če bo proračunski odbor postavko Celje sprejel v proračun za leto 1895. Obenem se je zavzel za iskanje pravične rešitve, ki bi zadovoljila obe stra- ni.''" Zato se je vlada spet začela pogajati s Ho- henwartom, ki je bil pripravljen popustiti, tako da bi gimnazijo uredili na Bregu pri Celju, torej v celjski okoliški občini. Vendar je tej lokaciji na- sprotoval grof Gundacker Wurmbrand, češ da je preblizu mesta, in zahteval, da se gimnazija pre- stavi v Žalec. To pa je bilo nesprejemljivo za Ho- henwarta in slovenske poslance v njegovem klu- bu.7l Tudi na seji ministrskega sveta 16. 6. 1895 se položaj ni spremenil. Ministrski predsednik knez Windischgraetz je uvidel, da ne bo mogoče doseči za obe strani sprejemljive rešitve, zato je ministra Plenerja in Wurmbranda vprašal, ali bosta v pri- meru izstopa Združene nemške levice iz koalicije demisionirala. Odgovor se je glasil, da mora v tem primeru demisionirati celotna vlada.^^ V tej ne- razrešljivi situaciji se je knez Windischgraetz od- ločil, da celjsko postavko kljub temu stavijo v proračun, čeprav se je zavedal, da bo to pripeljalo do padca vlade. Naučni minister Madeyski pa je naredil vse, da se v proračunskem odboru celjska postavka najprej sprejme in da šele nato pride do demisije vlade.'^ Na seji dne 18. junija 1895 je proračunski odbor izglasoval postavko Celje v pro- račun za leto 1895 z 19 glasovi proti 15. Proti postavki so glasovali člani Združene nemške le- vice. Nemške nacionalne stranke in Coroninijevega kluba: Baernreither, Bareuther, Beer, Exner, Hugo Fuchs, Haase, Haiwich, Malfatti, Mauthner, Men- ger, Nitsche, Rainer, Schwegel, Stalitz in Stein- wender, za njeno potrditev pa slovanski in ro- munski poslanci: Gregorec, Herold, Kaizl, Klaič, Klun, Kozlowski, Lupul, Meznik, Milewski, Palffy, Pientak, Pininski, Romanzcuk, Rutowski, in Scze- panowski, ter Nemci: Fuchs, Kathrein, Morsey in Wolkeinstein.^4 Neposredno po glasovanju so po- slanci Združene nemške levice razglasili svoj izstop iz vladne koalicije, naslednji dan pa je knez Windischgraetz - v skladu s sklepom seje mini- strskega sveta z dne 16. junija 1895 - pismeno obvestil Franca Jožefa o demisiji vlade, ki jo je cesar tudi takoj sprejel.''^ Tako je - vsaj na zunaj - zaradi celjske gimnazije padla Windischgraetzova koalicijska vlada,''^ s tem pa se je začela odločilna faza bojev za ustanovitev slovenskih vzporednic na gimnaziji v Celju. Po demisiji Windischgraetzovega kabineta je cesar presenetljivo hitro (19. 6. 1895) imenoval novo začasno (uradniško) ministrstvo z grofom Erichom Kielmanseggom na čelu. Edina naloga ^ Suller, Die Badenischen Sprachenverordnungen, L, sir. % 'bidem. °° Prim. Hobelt, Kornblume und Kaiseradler, sir. 115. Deutsche Wacht, 13. 6. 1895: Heraus aus der Coalition! Sutter, Die Badenischen Sprachenverordnungen, I., str. 115. 71 Ibidem. 7^ Suller, Die Badenischen Sprachenverordnungen, I., Str. „ 116. 73 Ibidem. 74 Deutsche Wacht, 20. 6. 1895; glej drugačno navedbo v Hobelt, Kornblume und Kaiseradler, sir. 115, op. 24. 75 Deutsche Wacht, 20. 6. 1895. 76 Seveda "celjsko gimnazijsko vprašanje" ni bilo glavni razlog za padec vlade. Marburger Zeitung je 20. 6. 1895 upravičeno zapisal: "Die Cillier Frage... ist ja keineswegs die einzige Klippe, an der die Coalition scheitern mutete, sobald das Staatsschiff den angekündigten neuen Curs einschlug. Man erinnere sich nur an den famosen Wahlreformentwurf, der auf den Widerspruch aller Parteien stieß, und man wird zugeben müßen, das Madame Coalition eine sehr ungesunde Person war, der das Fieber in allen Gliedern steckte. Die Vereinigte Linke freut sich allerdings über die glückliche Fügung, daß die Cillier Budgetpost den Stein ins Rollen brachte, allein ihre Freude ist nicht berechtigt, da heute alle denkenden deutschen Wähler genau wissen, was sie von dieser berühmten Vertreterin des Deutschtums zu hallen haben". 109 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 45 1997 nove vlade je bil čimprejšnji sprejem državnega proračuna za leto 1895. Vendar je bila ta naloga izredno težka, saj je sprejem celjske postavke v proračun sprožil med večino avstrijskih Nemcev močne reakcije. Celjska Deutsche Wacht, ki je označila program nove vlade s stavkom: "Vladamo proti Nemcem",'''' je takoj po glasovanju v pro- računskem odboru začela z ostrimi napadi na vlado in Združeno nemško levico ter zahtevala od nemških poslancev, da stopijo v odločno obstruk- cijo. Le-ta da naj pripravi vlado do tega, da bo iz proračuna izločila postavko Celje. Po mnenju lista bi se morali vsi nemško nacionalno čuteči poslanci dogovoriti o enotnem nastopanju v celjskem vpra- šanju, seveda pa bi morala Združena nemška le- vica prenehati škiliti v novi kabinet.''^ Istega mne- nja je bü tudi celjski poslanec dr. Foregger, ki je na seji državnega zbora 28. junija 1895 (med generalno debato o proračunu) ostro skritLziral oportunizem Združene nemške levice, ki da je edini krivec, da se je celjsko gimnazijsko vprašanje razpletlo v škodo Nemcev. Če bi liberalci ostalim strankam v koaliciji pravočasno zaklicali: "Tega ne dovolimo!", ne bi nikoli prišlo do zapletov, ki smo jim priča. Po mnenju Foreggerja je boj za celjsko gimnazijo le epizoda v boju med slovanskim in germanskim svetom, ki se ne sme razrešiti v korist Slovencev. Ustanovitev slovenske gimnazije v Ce- lju, mestu, ki so ga ustanovili nemški kolonisti na ruševinah rimske Celeie, ne bi pomenila nič dru- gega kot "rop nemškega posestnega stanja". Kadar pa je treba braniti nemško posestno stanje, je skrajni radikalizem sveta dolžnost vsakega Nemca. Zato je na koncu govora Foregger med poslance vrgel parolo: "Do skrajne parlamentarne opozicije" in od njih zahteval, da stopijo v obstrukcijo, ne oziraje se na njene posledice. Po njegovem mne- nju bo obstrukcija vlado prisilila k popuščanju. Če pa bo razpustila državni zbor, se bo že na nas- lednjih volitvah pokazala volja nemških volilcev, ki bodo v parlament izvolili energične nemške može poudarjenega nacionalnega mišljenja.''^ Ob debati o finančnem zakonu v državnem zboru dne 2. julija 1895 je celjsko vprašanje znova prišlo v ospredje. Slovenski poslanec Miha Vošnjak je odločno zavračal vse predloge, ki so bili usmer- jeni k premestitvi slovenskih vzporednic v kakšen drug kraj na Spodnjem Štajerskem (Žalec, Ljuto- mer),^0 pri čemer ga je podprl tudi štajerski kon- servativni poslanec Mathias Kaltenegger. Le-ta je med drugim dejal, da "ne bo Celje škodovalo nemštvu, ampak bo nemška nacionalistična gonja 77 Deutsche Wacht, 23. 6. 1895. Ibidem. 79 Deutsche Wacht, 4. 7. 1895, 7. 7. 1895. °^ Sutter, Die Badenischen Sprachenverordnungen, L, str. 120. okrog Celja spravila nemštvo v res strahoten polo- žaj".^! Ob njegovi izjavi, da so glasovali za slo- venske paralelke tudi nemški ministri v Windisch- graetzovem kabinetu, je v državnem zboru prišlo do mučnih scen, ki so pripeljale do tega, da je Emst von Plener še pred glasovanjem o proračunu odložil svoj mandat. Tega pa ni storil grof Wurm- brand, ki je Kalteneggerjeve besede označil za "ne- resnične govorice". Štajerski konservativni posla- nec, ki so mu iz levice klicali "izdajalec lastnega naroda", je na ta očitek odgovoril, da niti Plener niti Wurmbrand iz celjskega vprašanja nista po- tegnila nobenih konsekvenc in da je prav Plener kot finančni minister najbolj "zaslužen" za to, da proračun vsebuje tudi postavko Celje.^2 V državnem zboru je nastal zapleten položaj, saj so slovensko zahtevo podpirali tudi nemški klerikalci. Združena nemška levica je izjavila, da bodo njeni člani glasovali le proti postavki Celje, ne pa tudi proti celotnemu proračunu; nemški nacio- alci pa so bili proti sprejetju celotnega proračuna, vendar se tudi oni niso hoteli odločiti za obtrukcijo, za katero je strastno agitiralo nemško nacionalistično časopisje.^3 Dne 10. julija 1895 je v državnem zboru prišlo do poimenskega glasovanja o postavki Celje in postavka je bila sprejeta s 173 glasovi proti 143.^^ tg^n je bila slovenska stran vidno razočarana, ker je proti celjski postavki gla- oval tudi del nemških klerikalcev in krščanskih socialcev. Nemška stran pa je začela vpiti o klerikalni izdaji in zlasti napadala štajerskega po- lanca Kalteneggerja, ki se je pred glasovanjem javno zavzel za slovenske zahteve. Proti Kalte- eggerju se je po mnenju Domovine "vzdignila vsa vsenemška kuga", ki ne izbira izrazov in sredstev za politično diskvalifikacijo. "Toliko razbrzdanosti in politične neznačajnosti in gnjusobe še ni zlahka kdaj doživel svet", saj je Kari Hermann Wolf na nekem zborovanju na Dunaju "nasvetoval, naj se rabi ime Kaltenegger kot najhujša psovka", dr. Eduard Glantschnigg iz Maribora ("znani begun celjskega 'narenturma") pa je predlagal, "naj se Kaltenegger imenujejo - pljuvalniki".^^ Sprejem celjske postavke je med celotnim nemštvom v monarhiji sprožil ostre reakcije, se- veda pa so bile reakcije celjskih Nemcev naj- glasnejše. Celjski obanski odbor je na seji 13. julija 1895 sprejel posebno resolucijo, v kateri je od nemških poslancev zahteval, da pri tretjem branju ^1 Vasilij Melik, Slovenci v državnem zboru 1893 - 1904, ZČ, letnik 33, 1979, št. 1, str. 59. ^2 Suiter, Die Badenischen Sprachenverordnungen, 1., str. 120. ^3 Deutsche Wacht, 11. 7. 1895. Deutsche Wähler demonstriert. ^ Deutsche Wacht, 14. 7. 1895. ^5 Domovina, 25. 7. 1895. V znamenju olike; Deutsche Wacht, 21. 7 1895. 110 45 1997 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino glasujejo proti celotnemu proračunu: "Občinski svet mesta Celja je na seji 5. marca t. 1. v iz- polnjevanju svoje dolžnosti jasno in razločno izrazil posledice, ki morajo nastati z ustanovitvijo slovenske gimnazije v Celju. - Danes stoji občinski svet pred dejstvom, da je bila postavka 'Celje' v drugem branju sprejeta in da je tako z narodno izdajo nemških klerikalcev omogočena večina državnega zbora sklenila slavizacijo našega mesta. Prastaro nemško mesto naj bi bilo zoper želje svojih zastopnikov, zoper želje deželnega zastopa, zoper želje celotnega nemškega naroda, oropano svojega nemškega značaja. Takšna usoda nas ne sme doleteti. Vsi nemški predstavniki morajo v obrambi časti svojega naroda potegniti poslednji sam po sebi umevni sklep, če se naj našemu narodu prihrani sramota, da je prepustil slo- vanstvu nemško občino. Občinski svet Celja zato naslavlja na vse nemške poslance nujen poziv, da v tretjem branju glasujejo proti celotnemu pro- računu in nasploh uporabijo vsa možna parla- mentarna sredstva, s katerimi bodo lahko v zadnji uri odvrnili nevarnost od našega mesta."^^ Podobne resolucije so v naslednjih dneh sprejeli tudi na protestnih zborovanjih volilcev v Gradcu, Mariboru, Ljutomeru, Konjicah, Vojniku, Radgoni (13. 7.1895) in Celju (15. 7.1895), 16. 7. 1895 pa tudi na Dunaju, kjer so na pobudo poslanev Hofmanna von WeUenhoffa in Karla Hermanna Wolfa sprejeli poseben razglas, v katerem so nemške poslance pozvali, naj glasujejo proti celotnemu proračunu.^7 Vendar so poslanci pri tretjem branju proračun kljub temu sprejeli, in sicer s 185 glasovi proti 86.^^ Zan] je poleg Slovencev, Hrvatov, Staočehov, Poljakov, Rusinov in Romunov glasovalo tudi 86 nemških poslancev, od tega kar 57 članov Združene nemške levice, 23 nemških klerikalcev, 5 članov Coroninijevega kluba oziroma moravske sredinske stranke ter dunajski demokrat Kronaetter.^^ Poleg vseh poslancev Nemške nacionalne stranke (21) in vseh krščanskih socialcev (10) je glasovalo zoper proračun le 19 članov Združene nemške levice, medtem ko se jih kar 31 ni udeležilo glasovanja.^0 Vse to je imelo za nadaljnji politični razvoj v monarhiji velikanske posledice, ki so se že kmalu izrazile v skrajno radikalni politiki avstrijkega in še zlasti spodnještajerskega nemštva.^^ ZUSAMMENFASSUNG Die Celjer Gymnasialfrage Obwohl nach dem Fall der Regierung Taaffe sechs slowenische Abgeordnete (Ferjančič, Kušar, Coronini, Gregorčič, Gregorec und Nabergoj), die mit dem Programm der Koalitionsregierung Windischgrätz nicht einverstanden waren, aus Hohenwarts Klub ausgetreten sind, sieben (Globoč- nik, Klun, Pfeifer, Povše, Robič, Šuklje und Voš- njak) dagegen darin verblieben, wurden durch die Trennung der Abgeordneten die Aussichten zur Durchsetzung der einen oder der anderen national- politischen Forderung wesentlich verbessert. In der neuen politischen Lage versuchten die getrennten slowenischen Abgeordneten, die slowenischen Forderungen auf verschiedene Weise zu realisieren: die Sezessionisten durch direkte Angriffe auf die Regierung, die Mitglider des Hohenwarter Klubs als Bestandteil der Regierungskoalition. Sowohl die einen als auch die anderen erzielten bald eine Einigung hinsichtlich des Hauptziels: der Grün- dung der slowenischen Parallelklassen auf dem Gymnasium in Celje, die den slowenischen Abgeordneten bereits von Graf Taaffe versprochen worden waren. In den folgenden zwei Jahren wurde die "Cillier Gymnasialfrage" zur zentralen politischen Frage in der Monarchie, die bereits am 19. Juni 1895 - nachdem der Budgetausschuß am Vortag dem Posten zur Gründung der deutsch-slowenischen Parallelklassen am Gymnasium in Celje zugestimmt hatte - zum Fall der Koalitionsregierung Windisch- grätz führte. Trotz energischer Widersetzung der Deutschnationalen wurde der Budgetposten auch vom Reichsrat (bei Unterstützung der Gemein- samen deutschen Linken) angenommen, was schwere Folgen für die weitere politische Ent- wicklung in der Monarchie mit sich brachte, die bald in einer äußerst radikalen Politik des öster- reichischen, insbesondere des untersteirischen Deutschtums, zum Ausdruck kam. Deulsche Wachl, 18. 7. 1895; ZAC, MOC 1850 - 1918, fasc. 73, ŠI. 6450/1895. °" Deulsche Wachl, 18. 7. 1895. °° Deulsche Wachl, 21. 7. 1895. Rezullali glasovanja so objavljeni v: Deulsche Wachl, 26. 7. 1896. Ein Tag der Schmach; prim, ludi Höbell, Kornblume und Kaiseradler, sir. 117. ^ Höbell, Kornblume und Kaiseradler, sir. 117. Sutler, Die Badenischen Sprachenverordnungen, I., sir. Ill 127.