Geografski obzornik LETO 1X štev. 3 - 4 Časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo 19 6 2 S v e t o z a r I I esic O pojmu resničnega »geografskega okolja* Ko si geografi, tako pri nas kot drugod po svetu, čedalje bolj belimo glave, kako bi se uspesno borili s težavami, do katerih prihaja gle- de uvrstitve maše stroke v sodobni sistem močno razvejenih znanstvenih disciplin, se ob poskusih jasnejše opredelitve predmeta geografske znano- sti znova in znova ustavljamo pri pojmih, kakor so „medsebojni odinošaji med prirodo in družbo" in še posebno pri pojmu „geografsko okolje". Neredko ee celo zatrjuje, da so „odinošaji med prirodo in družbo" osrednji, 6e ne edini predmet geografije, pri čemer se pojem „prirode" več ali manj istoveti s pojmom „geografskega okolja". Nič manj redki niso, ki celo sodijo, da je „geo- grafsko okolje" samo po sebi predmet naše zna- nosti. Tako je izzvenelo tudi stališče prof. dr. VI. Djuriča, glavnega referenta o tematiki „Koncep- cija geografije" na VI. kongresu geografov FLRJ v Ljubljani (prim. „Zbornik VI. kongresa geo- grafov FLRJ", Ljubljana 1962, str. 76). Pri vsem tem pa se komaj zavedamo, da kar nekako iz navade uporabljamo stare besede in stare pojme, ne da bi jih pri tem točno opredelili. Pa tudi sicer kaj radi grehe, ki so jih svoj čas zakrivili drugi, na drug način ponavljamo sami. Spomnimo se samo, kako je doba na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ki je postavila v ospredje geo- grafskega raziskovanja „odnošaje med prirodo in družbo" in pri tem marsikoga zapeljala v eno- stranske poglede tako imenovanega geografskega determinizma, takoj za te:n, ko se je nujno spro- žila borba proti temu deter.ninizmu, tudi sama pogosto prav tako zašla na nič manj nepravilne, v nasprotnem smislu enostranske pozicije. Med njimi je najbolj napačna tista, ki sicer z globo- kim prepričanjem, a z nič manj površnim ute- meljevanjem zatrjuje, da je prirodno okolje za razvoj družbe in njenega gospodarstva čedalje manj pomembno, oziroma da z družbenim in tehničnim razvojem sploh slabijo medsebojni od- nosi med družbo in prirodnim okoljem. To pa enostavno ni res. Nasprotno, če je postala družba manj odvisna od prirodnega okolja, pa se za možnosti njegovega izkoriščanja nikakor ni pre- nehala zanimati. Še več, družba izkorišča prirodo čedalje intenzivneje in smotrneje, podreja si jo, s tem pa jo tudi preoblikuje. Z razvojem tehnike, znanosti in proizvodnih odnosov odkriva v istem prirodnem okolju vedno nove, čedalje bolj razno- like in vedno koristnejše lastnosti. Z vsako novo stopnjo razvoja proizvajalnih sil pridejo zanjo lahko vpoštev novi elementi nrirodnega okolja. V kmetijstvu se lahko uveljavijo nove kulturne rastline, v gozdu se oblikujejo novi sestoji, indu- strija uporablja nove rude in druge surovine, de- lovno ¡energijo pa dajejo novi energetski viri, neredko iz sveta prirodnih elementov, pred kate- rimi se je družba še nedavno skoraj samo branila kot pred nevarnimi sovražniki, pa so ji zdaj po- stali nadvse koristni služabniki (voda, elektrika). Ravno na višjih stopnjah razvoja proizvajalnih sil in tehnike ter pri najnaprednejših družbenih odnosih se torei vezi med prirodo in družbo niso zrahljale, temveč so postale oelo tesnejše, boga- tejše in bolj vsestranske. Bistveno se je spreme- nila samo medsebojna vloga obeh udeležencev v tem medsebojnem učinkovanju. Družba, ki je bila na primitivnih stopnjah svojega razvoja zares skoraj sužnja okolja, je postala v stalni borbi z njim čedalje aktivnejši in vedno uspešnejši part- ner. Vedno zavestneje spoznava zakonitosti, ki oblikujejo okolje ter si jih skuša prilagajati in jih usmerjati sebi v prid. Iz nasprotnika si prizadeva napraviti pomočnika in služabnika ter išče nešteto novih možnosti, s katerimi bi mu ta pomočnik lahko služil. Ravno to vedno tesnejše prepletanje prirod- nih in * družbenih procesov ter vedno aktivnejši posegi človeka v okolje, ki so tako močni, da bistveno preusmerjajo tudi prirodne procese sa- me, pa nas kar sili, da znova razčistimo pojem tako imenovanega g e o g r a f s k e g a o k o l j a . Res čudno je, kako domala vsi geografi, tudi tisti, ki zastopajo najnaprednejše smeri, ter tisti, ki še vedno vihte svoj meč proti že precej na- mišljeni nevarnosti geografskega determinizma, brez pomisleka in skoraj avtomatično ponavljajo staro napako, da šs dalje istovetijo pojma geo- grafskega in prirodnega okolja. Po tej poti je šla oelo tista klasična, vsebinsko kajpada točna dia- lektukio-materialistična opieJelitev vloge „geo- grafskega" (sc. prirodnega) okolja, ki sicer pod- črtava, da je to okolje sta"en in neobhodno po- treben pogoj za materialno življenje družbe, da pa za njen razvoj ni odločilno, saj se je le malen- kostno spremenilo v teh tisočletjih, odkar se razvija človeška družba z vsemi spremembami svoje ureditve. Pojem geografskega okolja isto- vetijo s pojmom prirodnega okolja tudi vsi tisti sodobni, zlasti še ekonomski geografi, ki poleg 23 „geografskega" govore še posebej o „družbenem" in „ekonomskem" okolju ter poleg „geografskega prostora" še posebej o „ekonomskem prostoru". Lahko se seveda odločimo za takšno oprede- litev pojmov o okolju. Toda pri tem moramo biti dosledni in ne smemo istovetiti „prirodnega" in „geografskega" samo v zvezi s pojmom oko- lja, temveč tudi s samo geografijo. Po tej opre- delitvi je namreč tudi pojem geografije lahko identičen samo s pojmom prirodne oziroma fi- zične geografije. Toda kako daleč smo od tega ravno danes, ko tako radi govorimo še prav po- sebej o ekonomski, pa o aplikativni in drugih podobnih geografijah! Zmota pri tem mešanju pojmov „prirodnega" in „geografskega" okolja je seveda tem večja, čim močnejši je aktivni poseg družbe v nekdanje, zares samo „prirodno" okolje. Tu pa smo ravno p̂ri jedru problema. Ne gre namreč niti samo za izraze in pojme, temveč za bistvo samih dogajanj, s katerimi ima opravka geografija. Zakaj skrajni čas je, da se zavemo, "da je prav okolje, tisto r e s n i č n o g e o g r a f s k o o k o l j e , v katerem se razvija današnja družba, že skoraj povsod, ponekod manj, drugod bolj ali oelo zelo močno različno od tistega prvotnega okolja, ki so ga nemoteno ustvarili zares samo prirodni procesi. Se več, mirno lahko trdimo, da vsaj v gosteje naseljenih in gospodarsko bolj razvitih krajih takšno prvotno prirodno okolje lahko živi samo še v naših abstraktnih predstavah in teoretičnih rekonstrukcijah, ki so seveda zgolj fizično-geografske. Se kjer je zares ohranjeno, spreminjajo v toku družbenega in tehničnega raz- voja njegovi posamezni elementi svojo vlogo in svoj pomen. Toda nam ni več samo do tega, da bi vrednotili gospodarski pomen teh elementov, ki pomenijo bolj prirodne p o g o j e kot pa okolje, in tudi ne več zgolj do tega, da bi ocenjevali spremenljivost njihove vloge v razvoju družbe. Gre nam mnogo bolj za to, da se zavemo, da „prirodno" okolje ne spreminja samo svoje r e - l a t i v n e vloge v družbenem in gospodarskem razvoju, temveč da se čedalje bolj spreminja tvidi samo v sebi, a b s o l u t n o , in to pod vplivom družbe. Prepaja se namreč čedalje bolj z a n t r o - p o g e n i m i e l e m e n t i in to jpo dvojni poti. Po eni strani je človek hote ali nehote bistveno preusmeril same prirodne procese (odtočne raz- mere, erozijski proces, celo klimo), ki se seveda kljub njegovemu posegu razvijajo še dalje po prirodnih zakonitostih, pa čeprav v spremenjeni smeri ( a n t r o p o g e n o p r i r o d n o o k o l j e ) . Po drugi strani pa je družba ustvarila v okolju tudi bistveno nove elemente in sprožila v njem |nove procese, ki jih sama stalno nadzoruje in usmerja, kar bi lahko imenovali antropogeno oko- lje v ožjem smislu ali n e p o s r e d n o a n t r o - p o g e n o o k o l j e (naselja, obdelane površine, prometna pota in naprave, kanalizacijske, vodo- vodne naprave itd,). Vsi ti učinki družbene de- javnosti, ki so v veliki meri posledica vse tesnej- ših medsebojnih prepletanj med prirodnim in med družbenim dogajanjem, so postali bistven sestavni del novega, p r e u s m e r j e n e g a g e o g r a f - s k e g a o k o l j a , ki je seveda za današnje doga- janje edino realno geografsko okolje. V njem se družba srečuje z negativnimi in pozitivnimi stranmi, od katerih so lahko tako prve kot druge prvotnega „prirodnega" izvora ali pa „antropo- genega" porekla obeh kategorij. Z negativnimi stranmi se bori ali si jih spreminja v pozitivne, pozitivne pa smotrno vpreže v svojo službo, obo- je ne glede na njihov prvotni „prirodni" ali pa drugotni, „antropogeni" izvor. V tako pojmovanem, edino realnem geograf- skem okolju je včasih kar nesmiselno razlikovati prvotne prirodne sestavine od antropogenih. Pa Začnimo s tistimi konkretnimi primeri, kjer je vsaj na prvi pogled še vse geografsko okolje zares „prirodno", kjer gre res še za čisto prirodne procese. Celo v takih primerih lahko pogosto ugotovimo, da so prirodni procesi že „antropo- geno" preusmerjeni ali celo sproženi. Tako je na primer problem erozije zemljišča nedvomno pro- blem geografskega okolja, in čeprav se erozijski proces sam razvija povsem po prirodnih zakoni- tostih, mu ne moremo zanikati bistvenega antro- pogenega porekla. Naš gozd, bistveni del našega geografskega okolja, raste seveda tudi še danes po prirodnih zakonitostih; zato pa ni nič manj res, da je vsaj po naših ravninah in po laže do- stopnem hribovju precej ah vsaj ponekod čisto drugačen, kakor je bil prvotni gozd. Včasih je celo docela „antropogenega" značaja (pomislimo samo na čisto iglaste boršte, plod „nemške go- zdarsko šole'"' preteklega stoletja). In če gremo še dalje: težko bi bilo zatrjevati, da so reke in jezera elementi geografskega okolja, kanali in akumulacijski bazeni pa ne. Ali da v okolje, s katerim mora računati nadaljnji razvoj, sodijo gozdovi, stepe in gore, ne pa mesta, vasi, polja in vrtovi. Ali bi ne bilo nesmiselno trditi, da je Drava med Dravogradom in Mariborom, prene- hala biti element geografskega okolja, s tem da smo jo pregradili v vrsto umetnih pregraj in aku- mulacijskih bazenov, od Maribora navzdol pa je to ostala? Ali ni njen „antropogeno" preabliko- vani del nad Mariborom funkcijsko celo važnejši člen realnega geografskega okolja, kakor pa njen „prirodni" tok pod Mariborom? Ali ni naša tra- dicionalna agrarna pokrajina, zlasti kjer je njeno zemljišče posestno in parcelno tako silno razdrob- ljeno, nenavadno trdoživ „antropogeni" element geografskega okolja, s katerim se družba bori vsaj tako težko kot z neugodnostmi tal in pa klime? Ali ni po drugi strani Vojvodini pripo- mogla k njeni današnji prednostni kmetijski vlo- gi v Jugoslaviji poleg prirodnih prednosti okolja (reliefa, prsti, klime) tudi njegova „antropogena" Ugodnost: njena agrotehnično mnogo ugodnejša posestna struktura, ki so jo ustvarile kolonizacij- ske faze po umiku Turkov in vse, kar jim je do danes sledilo? In če se ozremo v še intenzivnejše oblike življenja: ali se urbanistično urejanje mest- nih središč ne bori, zlasti v prometnem pogledu, 24 s četo vrsto „antropogenih" elementov starejšega izvora? Ali ni tako imenovano ..mestno" pod- hebje, čeprav je še vedno „prirodno" element ..antrojjogenega" značaja, kaj šele. če prištejemo se kurjavo in klimatske naprave? Pa Še korak naprej: vodovod, kanalizacija, razsvetljava, ali niso to tudi elementi geografskega okolja, ki 60 kajpada skoz in skoz antropogeni, ki pa vendar delujejo po fizikalnih, to je po prirodnih zakoni- tostih? Ali ni, 6e zajamemo vse skupaj, za prebi- valca velikega mesta ali obsežne industrijske po- krajine to mesto ali ta pokrajina sama po sebi s svojimi, skoraj v celoti antropogenimi elementi edino realno geografsko okolje? Ali je v teh pri- merih sploh smiselno izgubljati čas z rekonstruk- cijo prvotnega prirodnega okolja, ki se je z neka- terimi svojimi elementi morda obdržala samo še kje na obrobju, pa se tudi tam hitro umika in „antropogeno" preoblikuje? Ce geografsko okolje pojmujemo tako — in drugače ne moremo, ce se nočemo oddaljiti od resničnosti — zares ni razloga, zakaj ne bi gledali v njem osrednjega predmeta geografskega pre- motrivanja. Saj se končno ujemla s pojmi „pokra- jine", „prostorske stvarnosti", „pokrajinsko- pro- storske Stvarnosti", ali kakor že imenujemo ti- sto, kar zajemamo v geografskem gledanju. Pa še nekaj nam tako pojmovanje geografskega oko- lja pokaže, s čimer nas tudi približa resnici. Po- kaže nam, da je ravno z napredujočim družbenim in tehničnim razvojem, s čedalje močnejšim zgo- ščevanjem prebivalstva ter z vse večjim preple- tanjem prirodnih in družbenih procesov v pro- storu vedno bolj nemogoče in absurdno iskati ostro mejo med prirodnimi in antropogenimi ele- menti okolja, s tem pa tudi ostro mejo med pri- rodo in družbo. Saj take meje v resnici ni. In če to spoznanje uporabimo še v opredelitvi sistema znanosti: nesmiselno in načelno nepravilno je po- stavljati ostro mejo med prirodnimi in družbe- nimi znanostmi ter — če ostanemo v geografiji — med fizično in družbeno geografijo. Igor V r i š e r i Neka] misli o geografskem proučevanju mest i. Sodobna geografija posveča čedalje več pozor- nosti geografiji mest, imenovani včasih tudi poleo- geografija. To je razumljivo, saj so mesta med poglavitnimi žarišči človekovega oziroma dfružfoe- nega delovanja in so tudi nadvse pomemben pojav ril zemeljskem površju. Število mest naglo nara- šča, nastajajo številna nova, obenem se dosedanja večajo in so v marsikateri pokrajini prevladujoč pojav. Priča smo tudi splošni urbanizaciji sodobne družbe. Razraščanje mest in nagla urbanizacija nista opazni le v deželah, kjer je mestna kultura že tradicija, temveč tudi v mnogih pokrajinah in državah, ki so še do nedavnega veljale kot pre- težno ruralne in so mesta imela v življenju družbe močno podrejen pomen. Proces večanja, širjenja in nastajanja mest ter pospešene urbanizacije je zajel s socialistično preobrazbo družbe tudi našo domovino. Tako se je na jirimer delež kmečkega prebivalstva znižal od predvojnih 76.6 o/o (leta 1931) na 51 o/o (leta 1961), v Sloveniji pa celo od 60o/o na 32,3o/o. Obenem je narasel delež mestne- ga prebivalstva. V krajih z nad 5000 prebivalcev živi v Jugoslaviji 28,8 o/o vseh prebivalcev, v Sloveniji pa 23,5o/o (po predhodnih rezultatih po- pisa prebivalstva iz leta 1961), medtem ko je znašal ta odstotek pred vojno komaj 18,6 o/o ozi- roma v takratni Dravski banovini 12,4o/o. Opozo- riti kaže razen tega še na dejstvo, da se je zelo povečalo število velikih mest. Pred vojno jih je bilo le 15 z več kot 30.000 prebivalci, sedaj jih je že trideset, 2e iz teh navedenih štev ilk je razvidno, kako globok in vsestranski je ta proces v Jugoslaviji. Podobna dogajanja lahko spremljamo in ugotav- ljamo tudi driigod po svetu. Res je, da je šel razvoj mest in urbanizacije v vsaki deželi zaiadi različnih fizično-geografskih in zlasti družbeno- geografskih pogojev svojstveno pot, toda zaradi tega ni problematika poleogeografskih proučevanj njest nič manj zanimiva in aktualna. Geografi se dobro zavedamo, da moramo ta vsestranski pro- ces preobrazbe naših in tujih pokrajin spremljati, tolmačiti in proučevati. Zato nas tudi ne prese- neča. da hitro narašča število znanstvenih razprav o tej problematiki, da se metodologija proučeva- nja izpopolnjuje in končno, da imajo geografi vedno bolj aktivno vlogo pri obravnavanju mestnih problemov. 2. Večina mestnih geografi j obravnava mesto kot obliko in člen visoko organizirane kulturne pokrajine, ki s svojim tipičnim mestnim življe- njem druži skoraj vsa področja družbenega de- lovanja. Vendar se pri obravnavanju tako kompli- ciranega in kompleksnega pojava, razumljivo, po- javljajo v geografskih proučitvah mest različne smeri. Sprva so največ pozornosti posvečali fizično- geografskim činiteljem in njihovemu vplivu na * Članek je prirejen po predavanju, ki ga je imel avtor na seminarju predavateljev geografije Y srednji šoli, 25