Posamezna številka 30 vinarjev. Štev. 105. V LiublfanK v torek dne 20. maia 1919. Leto I. *** n nb M . I «0*-% u M ■- . Mn i«n. . t5.—. . m to «pn«MBtw: »rtttaptn — TatefM Itn. M. ....... ^ . C Mw, , S'—'« Itn. «L NEODVISEN DNEVNIK iuuits iMttelmu (MtttMTSU 01 MB Mi I* t M tisoks (V n|. prostor) u mkret m K t"X0. — Poslimn^tMstitoM p.titvrjti K V—. — tdMto dri ion. irnomil ooteijo in prnz»Sto. rt L ar* mhUm Začetek mirovnih pogajanj z šjstrijo. LOU. St. Germain, 19. maja. (DKU.) V&aes popoldne ob 3. url 10 minut se je » pasijonu Henrika IV. vršila izmena po-• lastil kot prvi oficijelnl čin mirovne on erence. V vrtni dvorani paviljona, ki •e rabi v mirnem času za hotel, so za-opnikt velesil: Cambon za Francijo kot predsednik, lord Hardinge za Veliko Brigajo, White za Zedinjene države. De Martino za Italijo in baroh Matsui za Japonsko pričakovali nemško-avstrijske zastopnike, ki so jih v avtomobilih pripeljali ** bližnje vile, kjer stanuje državni kan-0*lar dr. Rcnner, Z . nemško - avstrijske r°i »o se pod vodstvom drž. kancelarja Rcnnerja udeležili ceremonije general-**■,P9°blaščenci bivši minister dr. Klein, Sel načelnik Peter, sekcijski načel-U x,1C °^ »n sekcijski nač. dr. Schuller, *»*m5Ko-avstrijske delegate je uvedel po- veljnik Bourgeois, šef francoske vojaške misije. Cambon je pred izročitvijo pooblastil imel kratek prijazen nagovor; državni kancelar dr. Renncr mu je odgovoril s kratkim govorom, ki ga je pričel francoski in ga nadaljeval nemški. Nato so si oddali pooblastila. Pooblastila so oddale v pregled nastopne države; Zedinjene države ameriške, Velika Britanija ft. j. tudi Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Južna Afrika in Indija), Francija, Italija, Japonska, Belgija, Kitajska, Kuba, Grška, Nikaragua, Panama, Poljska, Portugalska, Rumunska, kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, Siam, čehoslovaška republika. Diplomatska ceremonija ni trajala več nego pet minut. Po pol štirih so se ententni zastopniki v avtomobilih odpeljali v Pariz. Nemško-avstrijski delegatje so se vrnili v svoja stanovanja. Obširne stavke v Italiji. Rim, 12. maja. . Začela Je stavk* «*ebja javne snage in kmetov v predmestju. Tudi klobučarski delavci zahto-zboljšanje plač. Vršili so se shodi ■lvovskih uradnikov in pomočnikov, ki to izrekli solidarnost s sodnici v Mi-*tou in Genovi. Stavka krojačev in mir to*1ev še ni končana. Genova, 12. maja. Stopili so v stavko špediterji, pomožni delavci privatnih podjetij, uradniki v luki, tehniški vodje ter uradniki metalurgičnih podjetij. Delo v luki skoraj popolnoma počiva. Mnoge trgovine so zaprte. Do sedaj ni prišlo do nikakega znatnejšega incidenta. (P.P.) Kravja kupčija z Idrijo. šttt\ Sata* Germain. 19. maja. (Dun. Pariška izdaja »Heralda« poroča: »v ^ i® Italija pripravljena proti od-f*<>dalni * Idrijo (živim srebrom) in z Azijo dati privolitev k intemaci-^^^izaciji Reke. označuje v intervjuju člati italijanske delegacije kot resnično. Trdi se, da pogajanja med Jugoslovani in Italijank ki so se vršila pod av-spicijami Amerike in Francije, niso dospele do cilja. Nesoglasje med Italijo in zaveznik BerSn, 19. majat (DunKU.) ^Achtuhr-Abcodblattc javlja iz Vertail-Parizu je nastopilo, kakor »• do-°*ed Italijo in zavezniki ropat ne-Zato ae bo izročitev mirovne po-Pr*'* n«mško-av»triiskim delegatom naj-m zakaijajis, kakor m to to zgodilo svojčas pri nemški delegaciji. Ita- lija se poteguje za spojitev Zapadne Ogrske v Nemško Avstrijo, ch “ a kompenzacijami, ki jih je dja Nemški češki, To postopanje Italije Avstrijo, dočim ne soglaša ' : namenila Fran- ima svoj izvor v konfliktu k drugimi za-Vjffgtojj-ami, kj še oj poravnan. Poročila o Me vseučilišče. »Večerni lista je žo ob kratkem poročal o včerajšnji otvoritvi tehničnega visokošolskega tečaja. Ta tečaj še ni vseučilišče, a. je njega prvi začetek, neke vrste poroštvo, da dobimo popolno tehniko. Zato je mogol podžupan mesta Ljubljane, dr. Triller, v svojem pozdravu ponovno reči: »Danes so se uresničile naše najsmelejšo sanje — tehnična visoka šola jo gotovo dejstvo!« Vsi go< vomiki so pri tej pomembni slavnosti izražali trdno upanje, da v kratkem dobimo popolno vseučilišče, in so pozivali osrednjo vlado, naj ustanovitev to-ga zavoda v Ljubljani pospeši. Resnično, če kdaj, nam je vseučilišče danes potrebno. Naše visokošolsko dijaštvb, ki je že z vojsko toliko izgubijo, ne more nika-? mor v šole. V prijaznem inozemstvu je študij predrag, na Dunaju in v Gradcu* so našo mladino pometali iz prodaval--nic. V Zagrebu ni popolnega vseučilišča, a tudi življenjske razmere so tamkaj; za našega dijaka v vsakem oziru zelo neprikludno. Belgrajsko vseučilišče se je šele trudoma začelo dvigati iz vojnih razvalin in velik del srbskih visoko-šolcev mora nadaljevati in končavati svoje študije v tujini. Kam naj torej: gre slovenski dijak? Vseučilišče je nujno potrebno naši mladi državi, lci jo čaka na vseh poljih mnogo dela. Odlkod naj vzame svoje delavce? Če si jih ne bo znala sama ob pravem Času vzgojiti, bo morala klicati tujce na pomoč, s čimer kliče nevarnost, da se politično, gospodarsko in kulturno tujcem usužnjL Najodličnejši pa je za nas Slovence narodni ozir v tem vprašanju. Za dobo prihodnjega človeškega rodu nas čaka zopet težak boj za obstanek. V tem boju bomo zmagali le, če napnemo vse svoje sile, če se opremimo z vsem, kar narodu ohranjuje življenje. In eno najboljših poroštev, da ne utone v duševni lenobi, da svojo moč krepi in razvija, je narodu lastno vseučilišče. Bile so tedaj popolnoma upravičene besede predsednika'vseučihške komisije: Vsak dan je tu zamuda! Dajte nam popolno vseučilišč©’" končni rešitvi reškega vprašanja so skoro gotovo prerana. Francija se trudi, da nesoglasje poravna in si je celo drznila poskusiti, da pritegne Italijo v angleško- francosko-ameriško zvezo. Toda kljub povratku francoskega poslanika v Rim se položaj vidno ni izboljšal. Uvoz Iz LDU Belgrad, 19. maja. Po naznanilu trgovskega ministrstva so odpravljeni dosedanji izredni carinski tarifi za uvoz raz- ličnega blaga iz Italije. Odsedaj dalje veljajo normalni tarifi kakor v državah, s katerimi imamo trgovske pogodbe. Nemci apelirajo na papeža. LDU Rim, 17. maja. (DunKU) Agen-zia Stefani: »Tribuna« poroča, da so vsi nemški škofje apelirali na papeža ter ITa prosili, da naj ščiti Nemčijo pred poginom, ki ji preti. V vatikanskih krogih domnevajo, da je ali da bo papež na di-plomatičnem polu posredoval pri tre-notno v Parizu zbranih vladnih načelnikih. - Turčija razdeljena. LDU London, 19. maja, (Brezžično.) »Times« javljajo, da se Velika Britanija odreka mandatu nad Sirijo. LDU London, 19. maja, (Brezžično.) Turško vprašanje hočejo nastopno urediti: Sultan se odreče gospodstvu nad arabskimi deli bivše otomanske države v Siriji in Mezopotamiji in se omeji enostavno na Malo Azijo, Druge dele dežele bodo upravljali kot mandatarji sveže narodov posamezne velesile, tako Carigrad, Armenijo, Adano in Mersino Zedinjene države, obalno črto s središčem Smirno Grčija, Južno Anatolijo in Adalijo Italija in Severno Anatolijo Francija. Otomanska vrhovna oblast bi se razširila samo nad Bruso in Angoro, kjer bi tudi pod francoskim pokroviteljstvom rezidiral sultan. Kakor domnevajo »Times«, ne bodo ostali ti predlogi brez ugovora. Nemška divjaštva na Koroškem. Zverina v človeško podobi. Odboru beguncev koroških Slovencev se poroča: Klobasovega sina iz Rut, občina Vo-6re, ki je pobiral podpise za Jugoslavijo, so nemški vojaki zajeli in ga peljali v Št, Štefan, kjer so ga neusmiljeno pretepavali. Med pretepavanjem je moral vedno kričati »Živijo Nemška Avstrija, dol z Jugoslavijo!« Pretepavali so tudi Rutnikove-ga sina tako, da je bil ves krvav in črn od udarcev. Potem so ga odgnali v Celovec. Pretepavali so tudi celo Rutnikovo družino in jej grozili, da jo ubijejo. Mesca januarja je nemški vojak Ko-nig iz Beljaka na vse zgodaj vzdignil slovenskega kmeta na Djekšah iz postelje in ga bosega, v spodnjih hlačah in sami srajci gnal v Št. Vid, Na vrat mu je obesil vrv in ko kmet ni mogel več hoditi, je zadrgnil vrv in ga tako prisilil, da je moral iti naprej. Tega vojaka so se bali vsi kmeti občin Vobre in Djekše, ker kjerkoli je prišel v kako slovensko hišo, je povsod na bar-barsk način pretepaval ubogo slovensko ebivalstvo. Ta divjak se je tudi hvalil, i je presekal slovenskemu kmetu glavo. Na Djekšah je veliko slovenskih posestnikov popolnoma oropanih. Imenovani Konig je v spremstvu nekega Zimika in Wratschniga ubil slovenskega častnika pri Mentelnu pod Lipo. Umorjenega slovenskega častnika so imenovani slekli in denar in obleko med seboj razdelili. Pripoveduje se, da so nemške barabe na Dobravi pri Velikovcu ujele dva slovenska vojaka ali častnika, ju gnale v cerkev v Vobre, kjer so živima trebuh razparali. Josip Hus, p. d. Pavkar v Resnici pri Borovljah, je kljub temu, da ima v posesti štiri hiše, ropal pri sosedih Slovencih in hodil na roparske pohode v oddaljenejše kraje. Iz Šmarjete v Rožu je pripeljal v nedeljo 4, maja konja, istotako tudi iz Svetnevasi, od katerih je enega prodal za 7000 K. Pripeljal je tudi štiri Žaklje sladkorja, mast in drugo. Posestnika Koširja je odpeljala patrulja treh žandarjev na velikonočni ponedeljek v Borovlje na sodnijo, ker je Slovenec, Posrečilo se mu je zbežati. Uničeno je vse njegovo imetje. Vzeli so mu tudi ves sekan les. Boljše hlode je vzel Janc, poštar v Podgori, slabše pa je oddala občina Kožentavr nemškim vojakom za kurjavo, Mlin, katerega ima v najemu od konzumnega društva v Borovljah, je popolnoma uničen in izropan. Vzeli so mu tudi lovsko puško v vrednosti 350 K, Tudi so mu ukradli ves živež. Sml ropi m nssilia. V Štebnu pri Doberlivasi so v nedeljo, dne 4. maja ponoči oropali domači boljševiki župana Krajgerja. Odnesli so tudi vso hišno opravo, tako da so ostale le gole stene- V ponedeljek so pridrle nemške vojaške tolpe, vdrle v župniiče. katerega so do golcj[a oropale. Vzeli so dve kravi, dvoje prascev, vso suho krmo za živino, posušeno meso, ves sadni mošt ter mašno in domače vino. Razun tega so vadi vso obleko in perilo in 234 K 42 v, cerkvenega denarja, Hišno gospodinjo s® pregnali in hišne ključe .sami shranili. Po drugih hišah so rekvirirali domačo živino* posebno konje. V Črni je nemška druhal združena t nemčurji in rudarji opustošila tamošnje župnišče. Pisarno je popolnoma razdjala in stvari razmetala po cesti. Nedeljske in prazniške mašne plašče, ki so bili v žup*, nišču shranjeni, je oblekla in v njih ptt ulicah plesala. Pri Sv. Vidu, podružnici iz Zavodeaj na Štajerskem so odnesle nemške barab® pri cerkvenem ključarju shranjen kelihi« roketa, 1 albo. Baje je nemška barab* onesnažila celo kelih. Župnišče v Kotljah so popolnoma oropali in vse odnesli, V Javorju so iz oltarja odnesli sveČS* Oropali so gerenta v Črni Francet» Kruleč, Popijejo in pojedo vse, kar dobijo. Za svojega gerenta so postavili ko* vača Rakuša. Pri naših slovenskih km** tih baje rekvirirajo živino, V Spodnjem Dravogradu so naprav«* samo v proštniji škode za 7000 K. Cerkev in župnišče v Št, Janžu v Ro* žu so popolnoma izropali, ostala je v cef* kvi samo še monštranca. Pod vodstvom kneza Rosenbergove£® gozdarskega nadzornika Haya iz Ženck* in trgovca Plaša iz Žitarevasi je ropat« nemška druhal na Plaznici pri posestniku A. Grilu, p. d. Jegartu. Vzeli so tam ko-< nje, vse meso, slanino, Židane rutei# prstane. Škoda znaša približno 50.000 K«j Oropan je popolnoma tudi slov, posestni« Kajšl Urban. Pripoveduje se tudi, da s» nemške tolpe v Škocjanu pri slovenskih posestnikih vse pokradle, tako tudi v župnišču in pri županu. Pri Žavniku v Št. Janžu so vzeli 30 kg mesa; pri mežnarju 10 kg Špeha in 1 vola* pri Kručarju so ustrelili 1 vola; pri ŠleWw cu je zgorelo 13 svinj; pri Korenjaku ,T Podljubelu so vzeli obleko in obuvalo tet ves denar, od sinov 1 kolo, 3 srebrne ur<* z verižicami. Staro mater so zaprli. , Odbor koroških beguncev je sklenil v svoji zadnji seji naprositi deželno vlado v Ljubljani, da zahteva, da se zločini, P°“ vzročeni po nemških vojakih, strogo kaznujejo in da se povrne vsa škoda. Koroški begunci se prosijo, da takoj poročajo o vseh slučajih nasilstev netn-1 ških vojakov na odbor koroških begu**' cev, Ljubljana, Poljanska cesta 4. LDU. Berlin, 19. maja. (DunKtJj Berlinski dopisnik londonskega Usr" »Cronicle« in pariškega »Matina« . svojim listom brzojavila poročite _ vsebini nemških protipredlogov. Ka* doznava »B. Z. am Mittag«, j. poročila večinoma na kombinacij . Edino to je resnično, da bodoJ**®--nemški protipredfc>«i na UWU9ono*w toCkah. Iz tepa sledi po sebi, da se v nacionalno spornih ozemljih, katerih od-ktopitev zahteva ententa, predlaga ljudsko Rlasovanje. Kar so sicer poroča o Demških protipredlogih, so same domneve. Italija in mirovne pogodbe. _ LDU. Berlin, 19. maja. (DKU.) »D. A. poroča iz Lugana: »Perseveranza« lovori danes zopet o preobratu, ki je nastopil v javnem mnenju Italije o Nemčiji, Odkar imajo italijanske zahteve pri zavezancih tako malo ugleda, in odkar so spoznali trdost oznanjenih mirovnih pogojev ^ vsem obsegu. Italija naj pa sedaj, tako PWe list, iz tega dejstva izvaja konsekven-c* s tem, da prekine takoj pogajanja z zavezanci in odkloni podpis mirovne pogodbe, katero, kakor izjavlja »Stampa«, De zagovarja noben italijanski list. Kot Uspeh smatrajo v Italiji, da se bodo vsi Pogoji razorožitve, ki jih jc zveza stavila Nemčiji, naložili tudi državam bivše av-stro-ogrske monarhije. O sklepu zavezancev določati politično bodočnost vseh držav ne po italijanskih, pač pa po francoskih željah, se v Italiji ne udajajo nobeni iluziji, kljub temu s« močno upira proti nameravani podonavski zvezi. Z enako odločnostjo odklanja Italija carinsko zvezo, ki naj proizhaja iz starega habsburškega posestva, ker bi, kakor to trdi »Idea Nazionale«, tako z evropsko privolitvijo osnovana zveza bila nepreklicljiva in bi Halijo kar najbolj oškodovala, posebno ker bi tudi obsegala Poljsko in Rumunijo s tem zelo omejevala italijansko trgovino na Balkanu in v srednjeevropskih državah. Mirovna pogodba z Bolgari. LDU. Berlin, 19. maja. (DunKU.) »Dcutsche Allgemeino Zeitung« javlja iz Versaillesa: Ni še gotovo, ali bodo bolgarski mirovni delei»atje pozvani v Pariz. Namerava se, podpisati mirovno !>© star, Zala. — Avguštin Jožef, 27. dom. pp.# 1887 roj. Novo mesto. — Janke Jožef, 22. pp., Ljubljana. — Jeniček Vincenc, — Fle-rin (Ferdinand) Leo, 27. dom. pp,, 1895 r. Domžale. — Fidlja Friderik, 17, pp., Pu-štal. — Benedičič Ivan, 27. dom. pp., 38 L star, pristoj, neznana. k Velenje. Brez dovoljenja štacijskega poveljstva v Šoštanju ali v Slov, Gradcu se sedaj ne dobijo vozni listki na postaji Velenje in najbrže tudi na drugih postajah proge Celje-Dravograd ne. Namen ni povedan, a mislimo si ga lahko vsled koroške nesreče. Povemo pa lahko to, da namen odredbe na ta način ne bo dosežen. Prebivalstvo je ogorčeno vsled te neprilič-ne odredbe. Kmetskemu ljudstvu ni za pisarjenje, posebno vojaškim oblastim ne. Navadno ljudstvo tudi ne ve, kako se naj to napravi. Do legitimacije štacijskega poveljstva pa skoraj drugače ne moreš kakor pismeno. Z vlakom ne moreš po legitimacijo v Šoštanj ali v Slov. Gradec, ker moraš legitimacijo prej imeti, preden ti železnica da vozni listek. Kakšna odredba je to za sedanji čas! V stari Avstriji bi bila razumljiva, a sedaj ne več. Ali morebiti naši žimani ne ooznaio svojih domačih ljudi bolj lego pa taji štaciiski poveljniki? In povrh mamo šc orožniško postajo v Velenju. Ne ielajte torej nedolžnemu ljudstvu nepotrebnih težav. Nemcev s tem ne kaznujete, Ti so itak po večini v Šoštanju in v Slovenje Gradcu, imajo torej štacijsko poveljstvo pred nosom, med tem ko se kmetskemu prebivalstvu povzročajo pota, kar je sdruženo z zamudo časa in s stroški in kar je še hujše z — nevoljo. k Iz Slovenjgradca, Naše mesto iz-gleda sedaj še precej jugoslovansko. Raz vsako hišo vihra zastava v jugoslovanskih, ena celo v francoskih barvah. Ob prihodu tfaših čet so ženske z grozno naglico parale frankfurtarice in jih prešivale v trobojnice, Tujec bi si mislil, da je v srcu Slovenije. Vendar se pa po ulicah gibljejo izzivajoče postave. Za danes omenimo samo učiteljico Karmarsch in mesarico Ulbing. Prva je bila že meseca decembra i, I. odslovljena, a okr. glavarstvo je ni izgnalo preko meje, pač pa je brez ugovora dopustilo, da vzgaja nemško in nem-Ikutarsko deco privatno; seveda v nem-Ško-avstrijskcm duhu. Iz stanovanja Ul-bingovce se je pa še pred tremi tedni razlegala >die Wacht am Rhein«. Karmarsch-eva in Ulbingova sta bili sicer za par uric v zaporu, nato so jih pa zopet izpustili. -Kaj res ni sredstva, da se iznebimo teh oseb? Gospodje, rokavice dol in naočnike pred oči, ako drugače ne vidite! — Ko •o Nemci zasedli Slovenjgradec, je prišel Hans Pungarscheg h gostilničarju Narodnega doma Jakobu Vrečku in mu naznanil svečano: >Von nun an gehdrt Win-idischgraz zu Deutschosterrcich. Wenn sie »ich ruhig verhalten, wird ihnen nichts passieren, wenn sie aber das Kleinste nnternehmen, werden sie standrechtlich behandelt werden«. H gostilničarju Borovniku, v bližini Slovenjgradca je pa pri-Ua nemška patrola, moral jo je pogostiti in piti z njo. Prisilili so ga, da je s kupico Vina v roki prisegel zvestobo nemško-■ Avstrijski republiki. — Iz Trbonj smo izvedeli: Za časa umika naših vojakov iz Koroške so povzdignili tudi naši nemšku-larji, na čelu jim gostilničar in trgovec lauko svoj glas in označili Trbonje kot nemško-avstrijsko občino. Lauko je zbral nemškutarsko drhal, napadel trbonjsko feolo ter nadučitelja Rošker ja in učiteljico fArnuš vzel kot »ujetnika« s seboj. Drbal fte pretepala imenovana s palicami, jih vila s pestmi in pljuvala na nju. Pred šolo •o obesili na nek grm regentovo sliko in Kričali: »Tu imate sedaj Vašega Aleksandra in Jugoslavijo«. Učiteljica Arnuš Se je radi muk onesvestila, drhal jo je pa Skušala obuditi s tem, da jo je tolkla s Koprivami po obrazu. Po težkem naporu S« je nadučitelju in učiteljici posrečilo vbežati. — Nekaj krivcev je bilo prijetih, kolovodja je pa ubežal na Koroško. k čebelarski shod podružnice v Radovljici se vrši v nedeijo, 25. maja, ob 8. uri popoldne v šo’i v Radovljici Predavatelj je naročen iz Ljubljane. — K obilni udeležbi vabi odbor . k Naš parlament v temi. Pred dnevi fe narodno predstavništvo moralo med najživahneišo debato o verifikaciji mandatov zaključiti sejo, ker je uprava bel- I rajske elektrarne ustavila tok, »Pravda«, i ostro napada vodstvo elektrarne in tudi vlado, poroča, da je cela vlada z narodnim predstavništvom, za katerim stoji ves troimenski narod, sedela v mraku in samo dve do tri bedne svečice so dajale možnost, da se je videlo predsednika parlamenta in člane vlade, ki so bili predsedniku najbližji. k Iz strankarskega življenja. »Hrvat« priobčuje izjavo poslanca Todorja Stankoviča z ozirom na vest »Riječi SHS«, da je došlo na medstrankarski konferenci narodnega predstavništva do ostrih na-sprotstev med dosedanjimi člani liberalnega srbskega kluba in da je bivši minister Ribarac javno se odrekel svojem tovarišem, ki so z Veljkovičcm na čelu stopili v demokratski klub in sicer so stopili od šestih poslancev liberalne stranke 4 v demokratski klub. V izjavi odgovarja Stankovič, da liberalne stranke v Srbiji ni, pač pa je nacijonalna, ki jo je osnoval Ribarac I. 1904. Nacijonalna stranka ie imela 11 poslancev, od katerih je večina — 6 poslancev z Ribaracem — bila proti prestanku strankine individualnosti in njenega vstopa v demokratsko stranko. Pe-torica se je odcepila, a do danes tudi še ni vstopila v demokratski klub. je narodno predstavništvo moralo med k Zbližanje socijalističnih frakcij. Iz Belgrada poročajo, da je pričakovati skorajšnjega sporazuma med socialisti desnice in levice. k Zagrebška tvornica papirja bo zvišala svojo delniško glavnico , od 1,200.000 kron na 2,000.000 kron. k Velik požar v Sboot*u. V SkeoFu 'e nastal v poslopju vardarske divizijske oblasti nenadoma požar, ki je uničil celo poslopje. Vzrok požara ja Strgar, služkinja 67 let, Frančiška Kleindienst, gostja 53 let, Marjeta Križaj, WvŠa služkinja 76 let. 1 Zadruga krojačev opozarja vse ““te, ki se hočejo udeležiti pomočniške '•reizkušnje, naj se v kratkem času pri-flflae v Zadružni pisarni, Gosposka ul. St. 5. Preizkušnja se bo vršila v kratkem. Na zakasnele se ne bo oziralo. — *• KersniČ, načelnik. 1 Potni listi se vidirajo od 8, do 12. in - 15, do 18. ure vsak dan od 20, t, m, na- dalje razen nedelj in praznikov v poslopju dravske divizijske oblasti, soba št. 11, II. Nadstropje, 1 V Ljubljanico je padel 17. maja * letni Ernst Kovačič, stanujoč Cesta na Kodeljevo 1. Trkljal je na Poljanskem Nasipu kolo, katero se mu je po na-j»PU strkljalo v Ljubljanico. Deček je | jekel za njim in pri tem padel v vodo. ; Utonil bi bil gotovo, da ni hitro skočil » V?^° mimoidoči srbski vojak Zivan Mirkovič od 8. polka, III. baon, 1. četa, kateri je dečka iz vode rešil. 1 Ukraden prstan. Zlat prstan z ^H?jantom, vreden 300 kron, je bil ukraden iz žepa g. Andrejčič Milki, uslužbe-v gostilni »Pri Roži«, od dosedaj nepoznanega gosta. Prosil jo je vžigalice. Ker je pa imela Andrejčič od umivanja Riokre roke, je »ost segel kar sam v Predpasnikov žep po vžigalice ter z vžigalicami vzel tudi prstan. Stori’ec jo "U Po govoru Primorec, star okolu 30 let. Velike postave, oblečen v sivo suk-11 j0 in črne hlače. 1 Ukradeni sta bili Sotler Mariji, stanujoči Selo 31, in sicer med časom, je bi.'a nekoliko odsotna od doma, <■ volneni ženski krili, eno črno in drugo modi*c barve; vrednost 400 kron. 1 Zaplemba tobaka. Loser Adam in •uttner Ernst iz Gradca sta nakupovala po Ljubljani tobak in tobačne izdelke, dokler jih ni policijski stražnik ustavil ™ jima odvzel tobak, cigare in cigarete, Katere sta misli’a odnesti v Nemško Avstrijo. Štefan Miserit iz St. Florijana Pn orici je tudi po Ljubljani nakupoval tobak, da bi ga vtihotapil v Trst, Pa ga je policijski stražnik zasačil. Zaplenjen tobak so oddali finančnemu avnateljstvu v Ljubljani. 1 Žibert Franc, o katerem smo včeraj Poročali, da je bil aretiran, ker je osum-)®o tatvine, ni istoveten s Franc Žiber-01 (Simnovc), doma iz Stražišča pri Kra-Ju« sedaj vojak v Jugoslovanski bolnici. f v * Tatvina čevljev, Dne 11. t. m, je na-j I* čevljarski mojster Aleksander Oblak Ljubljane bratu Francu in Ivanu P., naj h*" Pelieta ® zabojev, v katerih se je na-U lala večja množina čevljev, na kolodvor, r&ta Franc in Ivan P. sta pa zaboje po-£ eI peljala domov, tamkaj jih odprla in ni parov čevljev in več parov us- •:e gamaš, potem šele sta peljala zabo-vi n° j^^odvor. Ko so zaboji dospeli v No-sad, kamor je tudi Oblak odpotoval, je konštatiral tatvino in bvzojavno obvestil tukajšnjo policijo, Ta je oba brata takoj aretirala in odredila hišno preiskavo. Dognalo se je, da je Franc P, ukradene čevlje nesel v Zagreb in tam prodal. Oblak ceni škodo na 4000 kron, 1 Stekel pes. V Glincah je 17. t. m. policijski stražnik ustrelil psa, kratke in čmosive dlake, ker je imel na sebi vse znake stekline. Begal je namreč s povešenim repom klaverno okoli in iz gobca so se mu cedile sime. 1 Aretacija. Dne 19. t, m. zjutraj je bil aretiran tapetniški pomočnik Josip oim-novc radi goljuiije. Izvabil je od svojega strica Josip Rojca pod pretvezo, da mu preskrbi 15 kg sladkorja, znesek 100 K, katere je pa potem obdržal zase in zapravil. Izročili so ga okrajnemu sodišču. 1 Hud pes. Služkinjo Ivano Kovačič je dne 5. t. m. na Poljanski cesti napadel ru-jav pes, last gostilničarke na Ambroževem trgu Marije Steletove in jo vgriznil v nogo. Kovačič se za rano ni mnogo brigala. Cez par dni je pa začela noga otekati, tako, da je bila primorana iskati zdravniške pomoči. Po izjavi živinozdravnika pes ni sumljiv stekline, 1 Tatvina perila. Kuharica Jožefa Cunk je imela shranjen kovček, v katerem se je nahajalo različno perilo v vrednosti 1800 K, v podstrešju neke hiše v Sodni ulici. Pred par dnevi je opazila, da ji je bilo iz kovčeka več kosov perila v vreanosti 8u0 K ukradeno. Cunk je tatvino naznanila policiji, 1 Poziv! Gospoda J. V., ki si je brez dovoljenja izposodil .pu*Uo, poživljam, da jo takoj vrne in si omisli raje bezgovko, — K. Č. Po s^eiu. s Prva Gnttenbergova knjiga? Pred nekaj leti je bilo, ko je stal preprost hrvaški pomočnik pred izložbo manjše knjigarne. Izbral je neznatna knjigo in plačal zanjo približno dve kroni našega denarja. Odšel je domov. Kupljeno knjigo si je doma natančneje ogledal. Videl je, da je pisana v latinici in je natisnjena s starimi, slabo čitljivimi, pismenkami. Ker ni našel v knjigi berila, jo je odložil in pozabil na njo. Nekoč je prišel k njemu sosed baš v trenutku, ko je kovač prekladal svojo reči v skrinjo. Sosed je zapazil knjigo, si jo bolje ogledal in videl, da je iz leta 1450. Izprosil si je knjigo ter io nesel tajniku brit,-skega muzeja. Čez nekaj dni je poslal tajnik po kovaškega pomočnika in mu je ponudil zanjo 2250 šilingov, to je 27.000 kron. Knjiga je baje prvi od tisk iz Guttenbcrgovc »oficine« v Moguncijo. s Spominski nagrobni napis. V Kamnu, blizu Čeških Budjevic, se bero na grobu viteza Jana Krištofa Malovca Maloviškega naslednje v cinovo ploščo vrezani spominski napis, ki si ga je očividno sam zložil: »O, bralec, kaj sem jaz? Prah in pepel. Kaj sem bil? Vitez Jan Krištof Ma!ovec z Malovic, posestnik na Kamnu, Zvestovi in Libanu. A glej! Zdaj so moji dediči — črvi. Bil sem ces. svetovalec: zdaj si nisem vede! sveta proti smrti. Bil sem deželni sod* nik: sam pa nisem ušel sodbi božji. Bil sem Malostranski glavar: o, kako majhno stranko sem si pridobil. Bil sem prvi deželni davkar: zdaj sem med smrtno bero. Danes meni, jutri tebi! Vsaj vzdihni in reci: Večni mir in pokoj mu daj, o Gospod! V 20. dan meseca julija 1G77. leta Gospodovega.« s Razočarani oirok. Lord Roeeber-ry se je peljal v Ameriko, da prouči tamošnje državne razmere. V Novem Yorku so mu priredili veliko pojedino. Na pojedini je bila tudi desetletna hčerka enega Rosel>erryjevih amerikan-skili prijateljev. Otrok .je gledal ang’e-( škega lorda dolgo časa s prav radovednimi očmi. Nazadnje ga vpraša: »Ali ste res angleški lord?« — »Da, otrok moj,« reče lord. — »Večkrat sem si lela, da bi videla pravega angleškega lorda,« nadaljuje deklica. — »No, in sedaj si gotovo zadovoljna?« jo vpraša, Roseberry. — »Ne, ravno nasprotno, sedaj sem šele prav razočarana,« je bil nepričakovan odgovor. s Pasji bal. Grof Momy, polubrai Napoleona III., je bil eden najelegantn nejšili kavalirjev pariškega dvora. Ravno radi tega ga je poročila grofica Sor mojlova, znana v sled svojega zanimanja za godbo in za pse. Nekega dne je priredila pasji bal. Glavna točka je bil nastop njenih lastnih šestih psov, imenovanih po kralju Karolu. Vsak povabljeni pes je imel pravico, da pripelje svojega lastnika s seboj. Psi so imeli svečano pojedino; olepšali so jim zabavo s končnim balom onih četveronož-ccv, ki so bili nalašč za to dresirani. —* Naenkrat nastane velika rabuka. Grofica Somojlova zakriči in plane nad velikansko dogo, ki je bila. ravnokar zadavila enega njenih krasnih šesterih psov. S tem je bil pasji bal končan. s Največji stroi za papir na svetu, je v tvomici Bumford Falls v državi Maine v Združenih državah. Na njera ae izdeluje polčetrti meter širok papir, ki beži iz stroja s hitrostjo stopetiieset metrov v minuti ali 2 metra m pol v sekundi. Rečeni stroj iz lela v 24 urah 2,700.000 štirijaških metrov papirja. Stroj sam tehta 500.000 kg, njegov dnevni izdelek pa 35.000 kg. Pri stroju ima opravilo 50 delavcev, mehanikov in dr, s Pivo je znano od pamtiveka. Vsaj Kitajci ga poznajo že nekaj tisočletij, Egipčani so ga imenovali po mestu Pelosia, ki je stalo clivu današnjega Sueza, pelosijsko pijačo, Tračanje, ki so prebivali blizu Carigrada in prebivalci severne Male Azije so pili pivo. Židje so poznali dve vrsti piva, svetlo — lažje po imenu Zhitoum in temnorjavo — težko, ki so mu rekli Karin. Aristoteles opisuje pivo in opilost ter njene posledice na čistost duha. Kakor piše Tacit, je bilo pivo starih Osmanov pijača, Strabo pripoveduje, da se je mnogo piv? popilo v južni Belgiji in na rlander-skem. Piva torej ni iznašel brabantski vojvoda Jan I,, ki je znan pod imenom Gam-brinus; — ampak njegova zasluga je, da je pivo za njegove vlade postalo bolj popularno. s Kako je postal tretjerednik sv. Ivo patron odvetnikov, (Francoska legenda iz Bretanja.) Bilo je v 1303. letu Gospodovem, na nedeljo po vnebohodu, devetnajsti dan meseca maja, ko je zgodovinski prijatelj božji gospod Ivo (Alain Bouchard) zapustil naš minljivi svet. Tisti čas se je zgodilo, da je prvi odvetnik nekega bre-lanskega mesta — njegovega imena zgodovina ni zapisala — pozval vse odvetnike na posvetovanje in jih tako-le ogovoril: »Predragi mi bratje! Vsak stan ima tam gori svojega patrona in tudi svojo zgodovino v nebeškem arhivu. In lahko rečem, ne da bi se sam sebi laskal, da je naš odvetniški stan tako spoštovanja vreden kakor kamnjarski ali krojaški, tesarski ali pekovski stan, a vkljub temu nimamo mi odvetniki nobenega svetnika, ki bi našo upravo hranil in branil ter naš stan zastopal pred Gospodom. Hudobni jeziki čvekajo dosti o tem in pravijo, da ni bil še nikdar noben iz našega stanu vreden, da bi bil prišel v nebeško kraljestvo. Zato predlagam, da pošljemo posebnega poslanca iz našega kroga k ljubemu Bogu, da bi nam kakega svetega patrona izprosil. Jpamo, da se najde med izvoljenimi v nebesih kak odvetnik, ki je bil vse svoje iW '■je pošten in pravičen in ni nikdar vz roke slabih procesov. Če se z mene njate, potem dajmo in izvolimo iz F' ,-e^e moža, ki zna dobro govoriti, clja, ne blebeta, niti se mu jezik ta, ampak ume dobro in prepriče-v overiti, a je poleg tega pošten, to je cbrih odnošajih z dobrim Bogom, z Devico Marijo in z vsem nebeškim dvorom.« Na to je vrhovni odvetnik sedel, snel za trenutek z glave čepico, zakaj tedaj ie bila taka navada med govorniki. »VHim,« je začel zopet govornik, »in vese1 sem, da smo vsi enako glasovali, izvolim si torej poslanca, ki je pravičen in poleg tega sposoben. Jaz sam preveč trpim na pokostnici, da bi se mogel podati na tako daljno pot, in zato vam priporočam v izvolitev gospoda Ivana z Kertmar-tina, zakaj ta je ravno tako pravičen kakor izveden.« Ta svet je bil soglasno sprejet. Seja je bila končana, sleherni je poljubil svetega brata, želel mu srečen pot in uspeh in se odpravil domov. Drugi dan zarana je ostavil gospod doktor vseh prav, Ivo, svoje stanovanje. Med potjo je imel precej posla z uravnavo svoje prošnje in zagovora. Po treh dneh svojega popotovanja je priromal že v večernem somraku pred nebeška vrata, zakaj pripomniti je treba, da je Bretanjec bližje nebes kakor katerisibodi zemljan. Gospod doktor Ivo je potrkal na velika vrata. Sveti Peter je previdno le malo odprl duri, ali ko je zagledal velik zveženj papirjev, ki jih je naš nenavadni popotnik držal pod pazduho, se je silno prestrašil. Ko pa je svoje zlate naočnike potegni! nad obrvi, sc je pomiril ter ga je vprašal za ime in stan. »Ivo z Kertmartina mi pravijo,« je odgovoril romar, »prišel sem iz Bietanja na Francoskem in sem iz poštene rodovine.« — »Bretanjec in poštenjak,« je odgovoril sv. Peter, »to je vse v reclu in vem, da žive v Bretanji najbolj pobožni ljudje na vsem Francoskem ali v cisaloinski Galiii. a po- i vej mi, prijatelj, kaj delaš na svetu?« — »Odveimk sem!« — »Odvetnik? O sveta nebesa! Kakšen poklic je tol Mar veš, da mi v nebeški državi ne poznamo teh ljudi?!« Nato je hotel sv. Peter nepovabljenega gosta potisniti nazaj, ali doktor ivo se ni aal ter se je usilil v nebesa. Tu je začel tekati po dvoranah iskaje prestola Vsemogočega Boga. Angeli in svetniki so začudeno gledali tega čioveka in njegovo obleko. Navsezadnje je prišel Ivo pred prestol Najvišjega — je padel trikrat na svoj obraz ter začel: »Gospod, blagovoli milostno poslušati mojo ponižno prošnjo!« Nato je razvil zveženj papirjev, na katerih je bil napisan njegov govor, je vzel v roke velik papir in je začel govoriti tako silno in prepričevalno, da je Najvišji sodnik sam z nasmehom poslušal in pritrjeval. Poklical je potem sv. Lukeža, da bi pogledal v knjige, če najde tam kakega odvetnika-svetnika. Žal, sv. Lukež ni našel v njih nobenega. Doktor Ivo je od sramu zardel in je malodušno povesil glavo. Ali dobri Bog je imel usmiljenje ž njim pa mu je dejal: »Mojster Ivo, kakor vidiš, ti ne moremo nobenega svetnika za patrona dati, kateri bi se bil pred sodnikom vselej v svojem življenju zavzemal za nedolžne. Pa da ti pokažemo, da ti hočemo pomagati, smeš torej v kiparnico z zavezanimi očmi; tam imamo sohe vseh svetnikov. Izberi si smelo eno, a tisto, na Kateri položiš roko, bom dal vam odvetnikom za patrona, pa naj predstavlja že kogarkoli iz večnega življenja.« Ivo si je zavezal robec čez oči in oprezno korakal v kiparnico. Tu je ošlataval razne svetniške sohe, dokler se ni pri nekem kipu ustavil in sam pri sebi j tako-le preudarjal: »Tale svetnik, kakor čutijo moji prstje, je najsposobnejši za patrona odvetnikom. Ima golo široko čelo, ki skoraj preko pol glave nazaj sega, ustnice so zaprte, kakor bi pokrivali posmeh — kdo ve, če ni to prokurator ali kak ministrski predsednik? Najmanj kar je, je sodniki« In položivši domnevanemu pa-tronu odvetniku roko na golo čelo, je vzkliknil: »Tega sem izvolil nam odvetnikom za patrona!« Nato zaženo vsi nebe-ščani silen smeh in poslanec Ivo si je odvezal robec, da bi videl, zakaj se krohotajo in katerega patrona je izvolil vsemu svojemu stanu. Grozen krik se mu je izvil iz grla. Zakaj pred njim ni stal ne gubernator, ne prokurator, ampak sam — satan. Kako pa je prišel satan spet v nebesa? bo vprašal ta ali oni. Kaj ga ni sv. Mihael pahnil v pekel? Seveda ga je, ali sohe ali slike svetnikov so prav tako napravljene kakor naše. Sv. Mihael je tudi tam stal s svojima nogama na glavi peklenskemu poglavarju in s svojim ognjem in mečem mahal po dolgih hudičevih krempljih. »O joj, ubogi mojster,« je dejal naš dobri Bog, »ti pa res nimaš sreče. Ali jaz nočem, da bi bretanjski odvetniki imeli takega patrona v nebesih. Če ti je prav, pa te sprejmem precej v vrsto svojih izvoljenih in odvetnikom ne bo več treba iskati si patrona.« In isti trenutek je umrl bretanjski odvetnik Ivo v mestu Treguier-ju. To se je zgodilo v 19. dan meseca maja 1303. In tako je postal Ivo z Kertmartina. član tretjega reda sv. Frančiška Asi- škega, patron vseh odvetnikov. — Preložil Nenad Voj vodič. Nekaj o Židih, Kakor kaže statistika, živi na vsem svetu skoraj 8 milijonov Židov, od katerih jih biva v Evropi 7 milijonov, Največje število židovskega prebivalstva v Evropi pripada na dežele, kjer živijo Slovani, Tako je štela Ruska čez 4‘/a milijona, bivša avstro - ogrska država jih je imela pa okoli poldrugi milijon« Ostanek 1 milijona je raztresen po drugih državah, tako da jih šteje Nemška samo okoli 600.000. Židje bivše Avstrije so sc delili tudi tako, da je pretežni del teh krvosesov živel ob slovanskih žuljih. V Galiciji so našteli pred vojsko 770.712, v Bukovini 92.639, na Češkem 98.479, na Moravskem 49.220, v Sleziji pa 11.084 Židov, Židje celega sveta tvorijo eno društvo pa imenu »Alliance israelite« (ali »Alians iz* raelit«) z namenom podpiranja medsebojnih koristi. Središče rečenega društva j® Pariz in njegovi časniki so vsi svetovni listi, v Nem. Avstriji »N. Fr. Pr.«, »Figaro« na Francoskem, »Times« na Angleškert ter »Berliner Tagebl.« na Nemškem, Najboljši pripomočki za svetovno nadvlad® so, kakor znano, časopisje in pa denar. tega obojega so se Židje že izdavna pola* stili. V bivši Avstriji so bili do malega vsi nemški časopisi pod židovskim vplivom* »Neue Freie Presse«, »Presse«,. »Frem-denblatt«, »Extrablatt«, »Wiener Tagbl«< v Pragi so listi z židovskimi nazori. Kdof bere politično uvaževanje teh listov, se seznani z židovskimi težnjami. Časnikarsko društvo na Dunaju »Concordia« štej£ 350 članov, med njimi 250 Židov, Predsed-! nik in člani odborovi so Židje. Glede denarja je znano, da ga je velika večina v židovskih rokah; banke, zavarovalnice/ železnice in borze so ali njih last, ali pa pod njih vplivom. Znano je, da so vladali štirje Rothschildi z imetjem 30.000 milijo' nov in da je bila večina državnih dolgov njih last. Da to njih gospodarjenje drugi® narodom ne more biti po volji, so preka' njene židovske pijavke kmalu spoznal®-Zato delajo na vse pretege, da bi javno pozornost odvrnili od sebe. Kjerkoli ®e kak pojav pokaže, dela tisk in židovski kapital, da bi ga dovolj razkosal in uničil* : Tako tudi brezdvomno izkoriščajo sedanje narodnostne boje in prepir. s Posojilo za opustošene kraje. Kakor javlja »Daily Mail«, delajo v visokih angleških finančnih krogih na to, da sfl sestavi konzorcij, ki bi imel namen, da gmotno dvigne industrijo v krajih, ki s° bili opustošeni v Franciji, Belgiji in Italiji ter v vseh malih državah, ki so trpel® vsled vojne. Pri konzorciju bodo amert' kanski, angleški, švedski, holandski >_tf španski bankirji. Konzorcij bo v najkraj' šem času poslal svoje komisije, da preštudirajo položaj v opustošenih krajih. s Deško zavetišče so otvorili Italijani v Volosko - Opatiji in so zato spravili otroke od vseh strani skupaj s posebnimi parobrodi. Proslava je uspela zelo mizer-no, četudi je sodelovala cela italijanska demonstracija proti Jugoslaviji. Vpili so »Doli s Slovani!« in tudi »Doli z Wilsr>-nom!« Nravnost ameriških plemen. (Dalje.) Otroci O t o m i s o v dokazujejo staršem pazljivo ljubezen in spoštovanje; kar zaslužijo, vse to izročc staršem. Tudi otroci Z ap otokov ubogajo in čislajo starše in so jim pokorni. Q u i -žive v vzornih odnošajih s svo-iimi otroci. Posebno materinska ljubezen se kaže pri vsaki priložnosti v naj-lepši luči. Mati svojih otrok nikdar ne Prepusti samim sebi dokler ne izhodijo; naj mesi ali pere ali opravlja dru-dela, vedno nosi otroke v vreči s seboj. Otrokom vcepljajo spoštovanje Pred odraslimi, posebno starimi Ijud-Bd; tako n. pr. otroci ne smejo glasno Kovoriti, če so prisotni stari ljudje. —-Tov^ka - Indijanke negujejo svoje otroke, če so zdravi in lepega telesa; Pohabljene pa pomore takoj po rojstvu ^ takozvanih rojstnih kočah izven vasi. Iz strahu, da ne bi tuje perice slabo vplivale na njihove otroke, oski’bi vsaka mati sama otroško perilo. Iz sanj hočejo spoznati poznejšo usodo svojih otrok, če jih vidijo v sanjah zdrave in srečne, tedaj pomeni to dolgo življenje in bogastvo; če se zde žalostni, tedaj sc l>oje, da se jim pripeti kaka nesreča; če pa se jim ničesar ne sanja o njih, tedaj so prepričani, da otroci ne bodo dolgo živeli. V obeh zadnjih slučajih jamejo starši otroke zanemarjati, ker so popolnoma prepričani, da se toorajo njihove domneve uresničiti. Imcnitnejši Towki so dali preje svoje sinove v vzgojo duhovnikom svojega •o^oda, M Sive v celibatu. III. Lijlubszen do bližMiOfta. Lahontan je pred kakimi 200 leti ■Ustavil ljubezni do bližnjega pri Ka-»ada-Indijancili v splošnem sijajno izpričevalo. Pravi, da zaslužijo tale »divjaki« preje Francozi, ko pa kanadska plemena. Vendar je bil nadvse »rut ob priliki tudi Kanada-Indijanec, fo se je hotel maščevati; kruta so bila so indijanska plemena po nokatei-ih •rajih napram starim ljudem. Če se gledamo po tozadevni karakteristiki ^zličnih narodov in plemen na podla-W Bancroftovih spisov, tedaj pridemo **° sledečih pojavov: Kutchimi od •Podnjega Mackenzie -Riverja do srednjega Jukona (Kanadska-Alaska) prav ne skrbijo za stare ljudi svojega Memena; nasprotno pa so zelo ugledni Sirčki in starke pri Thinklitih ali *°ljuSih, ki jih obdaje poetično ®*rivnosten soj. Pri N u t k i h na Vancouveru umr-■J® revež osamljen in zapuščen, medtem •o tiste, ki so z zemeljskimi dobrinami ^olagodarjeni zdravijo. A celo pri teh ?e ozirajo na višino njihovih sredstev J1 jih zdravijo bolj ali manj, kakor je že |8&k oblagodarjen. Haidah-Indi-* c e m pripisujejo grozovitosti z ozi-ona na ravnanje s svojimi sužnji. — severni Indijanci pokličejo k svojim bolnikom zdravilce, ki se po celo dneve zapirajo s svojimi žrtvami, se z njimi postijo in jim pojejo- S e 1 i š i ob jb lathead-Riveiju in kakor se zdi, tudi Pcnd d' Oreiili spravijo v časih siie otroke in stare ljudi s poti, ker ne morejo vzdrževati sami sebe; odrasli in zdravi pa tudi nimajo zanje sredstev in zato mislijo, da je najbolje za nje smrt. Vojne ujetnike mučijo do smrti in po-največ morajo to delo . -.eli njihove žene. Seliši si razdelijo cino umrlih med seboj, ne da -lepili kak del nedoletnim otrokom . vjnkega. — A h t i nosijo pogosto stare ljudi v gozd, da tam žalostno končajo. — Nekatera severokaliforniška plemena skrbijo za svoje bolnike na ta način, da pokličejo eno ali več zdravnic (to eskulapovo umetnost opravljajo pri teh plemenih žene), ki tulijo in rjovejo toliko časa,, dokler no obnemorejo; pri tem izsesavajo ubogi žrtvi toliko časa in na toli* kih mestih kri, da izgleda telo popolnoma razmesarjeno in odrto. V sredn ji Kaliforniji ravnajo s starimi ljudi zelo zaničljivo; stai-i vojščaki morajo delati pod nadzorstvom enako zaničevanega ženskega spola. —-Posebno divji sc v tem oziru Gali-no m eri, ki nesejo svoje lastne obnemogle starše daleč v gozd, jih vržejo na hrbet, položijo čez vrat kol in sede toliko časa na obeh koncih kola, dokler uboge žrtve ne izdihnejo duše. U t a h i se medseboj napadajo brez vsakega povoda, ropajo drug drugemu žene in otroke, ki jih potem prodajajo v suženjstvo. Pri teli pohodih ravnajo z ujetniki grozno surovo: žrtve privežejo na mule s tako močjo, da jim otečejo vsi udje. V sužnosti ne dobe druge hrane ko travo in korenine, opravljajo najtežja dela in morajo po dnevi in po noči bivati na prostem, naj bo vreme kakršno hoče. Navadno tudi umrje jo zgodnje nenaravne smrti vsled prevelikega trpljenja. — Enaka grozodejstva so nam sporočajo o večini novomohi-kanskih plemen: Apahi n. pr. radi obešajo ujetnike za pete, jih devajo iz kože in kurijo pod njimi oRenj. Drugi trgajo svojim žrtvam meso z živega telesa in ga žrejo; zopet drugi jih bičajo, jih izpostavljajo strašnim mukam lakote ali pa jih privezujejo na križ, kjer ostanejo toliko časa, dokler ne izdihnejo svojega življenja. Pimi pa poleg tega Še prodajajo v suženjstvo žene in otroke tistih, ki so jih mučili. — Coma u c h i nekaj časa skrbijo za bolne svojce, če pa je borzen le predolgotrajna, jih pa zapuste ali pa postopajo z njimi zelo surovo. Čudno je vedenje tega naroda napram sužnjem, če jim vreme ni povšeči. Kadar predolgo dežuje ali pa nepretrgoma pripeka solnce, takrat bičajo sužnje do nezavesti ali pa jim vlečejo celo kožo z živega telesa« (Konec prihodnjič.) Širita Ječerni Sisf Aprovizaeiia. a Mast m Špeh prodaja vojna proda^ Jalna v Gosposki ulici na nakaznico mestnega magistrata. Cena masti K 26 ia Špehu K 20 za kg, Pmiirl CP* velik lestenec za plin, ku- ri ulili J C t hinjske mi/o in omare, police, stroj za rezanje mesa, steklena omara, postelja, miza in omara na Cesarja Jože'a trgu Številka 10. Trpite li revmatične ali od vloge BOEI? Vporubljajfce duvno preiaskuioni, najtrdo vratne je boli nblužujoui tor od mnogobrojnih sdravnikor rabljeni in priporočeni Ir611erjev Elsa - ffluid <} dvojnih ali S specialni steklenici 24 kron. Frot-i želodčnim bolestim jemljemo Kollerjev® rabarbara________________________________________________________ Elsa-kroglice 0 žkatljic 12--K, Jcdino pravo pri lekarnarja E. V. Fcllor, BtuMca. El* a trg; fct. 245 (Hrv. Zagorje). Omot m poštnina se računa posebej najceneje. Kdor narodi ve