NmjT#ji 4*ttulrf dnevnik 1 rZdruz&h državah Vetfa za tm leto • • Za pol leta - • • • Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 IM dd^t&hiMvr&l rAmerSl 5CKLKT0N: 00ETLAHDT 2870 Entered m locond Qkm Mstttr, loptanbtrll,1908, it tbePott QffiooatWswTaring; T, NO. 263. — ŠTEV. 253. NEW YORK, FRIDAY, OOTOBMt, 28, 1927. — PETBK, 38. OKTOBRA 1827. TKLKF0H: OORTLAHDT 287®, VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. na morju ŠTEVILO ŽRTEV MANJŠE, KOT SE JE SPRVA DOMNEVALO Vsi potniki iz izjemo 68 so bili rešeni, ko se je potopil italjanski parnik Princjipessa Malfalda v bližini brazilske obali. — Ostalih 1238 potnikov so vzele na krov reševalne ladje. — Parnik je najbrž zadel na čer pod površino morja. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 27. oktobra. -Italijanski parnik "Principessa Malfalda*', ki ie odplul iz Genove s skoro 1 000 potniki, od katerih je bilo več kot 800 italijanskih izseljencev, namenjenih v obljubljeno deželo Južne Amerike, leži na dnu morja v bližini brazilske obali. Reševalne ladje, ki so prihitele na pomoč, ko so cule SOS klice "Mafalde so najbrž rešile vse z izjemo 68 od skupnega števila 998 potnikov in posadke 240. Parnik se je potopil približno osemdeset milj od Porto Seguro, pristanišča v državi Bahia. Ni še definitivno znano, če je zadel parnik ob skrito čer pod površino vode ali ob razvaline neke druge ladje, kot se glasi v nekem poročilu, a že dolgo pre-dno je izginil parnik pod valovi, se je pripetil na krovu resen dogodek. Nekateri pravijo, da se je zlomil vijak in da je sledila nato eksplozija kotla. MORILEC GENERALA PETLURE OPROŠČEN PRED POROTO GILBERTQVA POSLANICA Nemški zvezni finančni minister, dr.» Koehler pred proračunskim komitejem državnega zbora. — Kontroverza z re-paracijskim generalnim agentom je zavila v temo. BERLIN, Nemčija. 27. okt. de vseh t or-k. a je bil obsojen, kot je navada v francoskih sodiščih, da mora plačati nominalno svoto reJp z mesti, kater« se je ohr*- osmega dne enega najbolj značilnih procesov, kar !lil0 VT* ter nis0 bi,a oložaja Nemčije ter Državno j ravdništvo pa je ne- sku»al opravičiti politiko višjih prestano talilo. da je bil orodje >zdaTkov ™ v°Jne P^.zije, odskod-v rokah sovjetskih voditeljev, ki in ^paracije. Važno mesto so se bali povratka ukrajinskega zavzemajo podpore za nezaposle-voditelja k sili. ne, čeprav se daje sedaj nezapo- Sodna dvorana je bila vsaki delavcem le irivico. dan pozorišče velike vzhičenosti,' Finančni minister je odločno za-ko so prič- pripovedovale o groz-'vrnil kritike trošenj? in razsipno-nih prizorih v I'krajini. Čeprav st} ter da se jo posebno v bi se moralo zaslišati še več na- za(injih par mesecih zasledovalo daljnih pr:č, je bil siučaj predvče- 110iitiko drastičnega varčevanja, rajšnjim naenkrat kri:čan. ko je Opozoril je nato, da ne bodo niti zagovornik objavil, da ne bo pred- x.uk, Tw^t*™ nit; novišane nla- DUHOVNIKI NASPROTUJEJO PROHIBICIJSKI POSTAVI Duhovništvo nasprotuje auhaški postavi. — Odgovori na epiikopalno glasovanje kažejo, da se je izjalovil cilj tuhaike zakonodaje. — Odgovori prihajajo i komentarji. Posledice drugega ves narod obsegaj očega glasovanja, ki ga je vprizorila Church Temperance Society, kažejo, da smatrajo duhovniki protestantov-ske episkopalne cerkve v Združenih državah pro-hibicijo za skoro popolno izjalovljenje. Slič-en pregled, vprizerjen pred cev v dvorani. — Ali sem oproščen ? — je vprašal poželjivo. Skušal je ohraniti miren obraz, a nazdravljanja njegovih pristašev so bila preveč zanj. Solze so pričele teči iz njegovih oči in le milo je manjkalo, da ni padel na tla. Večina osemsto poslušalcev, ki so se tekom celega pc poldne prerivali po dvorani, namenjeni komaj za 3»)0 ljudi, so je smejala, kričala in nazdravljala. Zagovornika Torr.^sa se je dvignilo na ramena močno razburjene množice. (Niti je bilo krike: — Naj živi Francija! \aj živi francoska porota ! — Č uti pa j® bilo tudi nič manj razburjene proteste Ukrajincev. Trije oddelki r0Sf,bne straže so hitro cistopili ter končali kak ducat prettovil. da bo- , ,. . . ... . n.l>h ponudbe za Tfapot Dome Nadaijno vprašanje: — Ali naj . , . , .. . .... . ' . , J,petrolejsk'> reservacijo uposteva- se motlifirira v olsteadovo twsta- , , . . , . . . . , t. „, ' . ,ne. kakorhtro se bo vzel v pretres vo. ie lme.'o za posledico 1031 pn- , ... , . , ., , .. , |>odelitev reservacije v najem, med tem ko se je ob istem času Fall že pogajal s fcinclairjem. , , . i • i • s" priče najprvo vložile svo- skopalni cerkvi, da «-e je prieelo . ' .. j ... . .. J«1 ponudbe, jim je sporočil Fall v vedno vce]i meri spoznavati vso g , , lažnjivost prohibicijske zakonoda-'^ "e ta dana v trjevalnih glasov proti 503 zani-kalnih. To kaže v splošnem smer v epi- je in neuspešnost poskusa, da s? uredi privatno življenje posameznikov po*oin zakonodajnih odredb. najem, nanar jih je stavil pozneje pred dovršeno dejstvo. Dne 6. aprila 1922 je izdal Fall izjavo na časopisje, da se ni sklenilo nikakih kontraktov ne pled»* tega, ne glede, kaki'i drugih petro-lojskih polja. Medtem, ko se je zgodilo to, je manjkalo le še podpisov Falla in " Sinclairja in ta dva podpisa stn Mabel Boll, ki je znana med bila stavljena pod dokument ta-ameriškimi turisti v Evropi kot koj naslednjega dne. "kraljica demantov", se je vrnila j To je b:la nadaljna važna ugo-včeraj s parnikom France iz Pari- tovitev. katero je napravilo za- Demantna kraljica je dospela. ea v Xew York. Dva prstana, katera je nosila mlada dama, sta vredna celo premoženje. V enem se nahaja 62-karatni demant, ki je preje spadal v poljsko kraljevsko krono. Drugi pa tehta 48 ka-ratov ter je stal $75,000. Razven-tega pa ima pri sebi še številne druge dragocene kamene. Miss Boll ima v Franciji različne gradov*, a se čut: kljub temu vendar nesrečno, ker ni še mogla poleteti preko oceana. Skušala je napotiti Charles Levina, naj jo odvede preko luže, a premeteni Žid je to hvale'no odklonil. stopstvo obtožbe na temelju izpovedi včerajšnjih prič, med katerimi so se nahajal1' polkovnik Theodor Roosevelt, prejšnji pomožni mornariški tajnik, senator Kendriek in prejšnji republikanski vodite1) v poslanski zbornici. Frank Mondell. Roosevelt, ki je imel v svojih rokah vojne načrte mornarice, je izpovedal, zaslišan kot priča, da je šele proti koncu aprila izvedel za sklenit *v kontraktp glede mornariške petrolejske reservacije, čeprav je bil kontnkt podpisan že 7. aprila. Končno pa je imel zagovornik obtoženega. M. Torres, svoj devetdeset minut trajajoči govor. Opi-Wftt sal je prejšnje življenje ob tožen e- Rojaki, spominjajte 86 nesrečnih slepcev ter darujte J £a trpljenja njegove drniine sa Slepski ltovVUJfcbljani! —1 — ■ Novi antisemitski kravati v Budimpešti. BUDIMPEŠTA. Madžarska, 27. oktobra. — Protisemitski kravali so včeraj iznova izbruhnili, ko so našli naeijonaiistični dijaki v dvo-' ranah za- medicino in umetnost! večje število židovskih dijakov, ki so kljnb pretnjam zopet zased-, li svoja mesta. Sinovi prebujajoče se Madžarske so planili po židovskih dijakih, katere so brutalno pretepli in pregnali. Tudi 'na vseučilišču v Debreczinu so bili pretepeni židovski dijaki. Protisemitski krava V. so izbruhnili pretekli teden v protest proti vpri^oritvf neke drar .e v Narod-žensk še sKSm ihtele, a obtožen? .-nem gledišču, katero je spisal De-•je ostal hladen. Iiidanj Szomory. | pri po gromih. Do tega časa je par *__1_ fc J- 20p6t ^T" , ,,ni }Mth .;u v dog!ed-| Zadnji tak pojav je združitev nem «"a>u potrebovale veliko več J angleške. Francoske in nemške ke-'teh predmetov kakor poprej, in niietie in lustrije v eno veliko zraven se otlpira polje za razpeča-l družbo. V njeno področje spada nje takih predmetov o katerih .we bomo prepirali, kdo jv boljši »l«'^izdelovanja raznih barv, razstreli- pred leti "edno bolj moderen člo-1 va in umernih gnojil. j Vek nit i pojma ni imel. ki jih pa j Že ko se je ustanovil evropski sedaj ne more ali ne ro mogel po-' !*•' - pape/.eio jeklarski -ust. se je ves ameriški grešati, b . lisi ko» r.a neobhodno ,„ Vf* ,Ma kot ^ i,nel z ita" veliki bi zn i s vznemiliL ker je v potrebo ali kot luksws. Jijanskim kraljem. delav.skih orgaliizaeij. ma uradnik tem s* ni se nikoli ni pomagal pri narodnem , , 1 * 1 '--eno i;i dokazano. ua razume o- |r» ni odzval. če ga je de-' , , . i. .. . . stali narod. In tudi v .slučaju, lav ka organizacija povabila, da .j; da Med papežem i;i Idnssolinijem vlada ostro, toda prikrito sovra štvo. Dve največji sili v Italiji — K v ropa .. , .. I \ atikau m fast/eni — sta se -re- čali na knžpotju in druga drutri se noče umakniti. 'Mussolini je dosstmi z:, pninisti nr„ , v ,.n,.m za kulturo in življenje naših i"«"lokrožjn Lrf)tovo ni. bo)no tako be- eljencev v Clevelandu. Oluo. To j«- r]asti da , ;|,ni „.:!,nv, t,.r v.>e re.s z;i v o one, ki ra li pozabijo, ali že ho tako u.larjeni s slepoto, da ne morejo vid t: za nekaj ea'sa nazaj. Kdor je kaj eital zadnje čase KVojijB 7,Htf>pnikih odhral ■;. mu dr.l e slov nske ča oplse, ta je čital • , frt„„ 1 J .zatiranje, da pa zastopa. d*****'' | yttlihr r IV. d 1st. Zobozdravnika MaHy je povabila 1__ delav-ki organizacija, socijalEtični kluh št. 27, v Clevelandu. da naj s J zadrgnili vrv okrog vratu. Kdor pozna dr. ilallv-ta. on ve. da ima poštene namene, ki izhajajo ].' iz zavesti, da *ra je »«::iod po nevarnega Ta strah pred Evrop« je torej, če že ne Utemeljen, vsaj*v veliki meri' Z,,|),,iki epiškopab;? cerkve . o Prišlo je pozneje sicer še do več pretiran. Clavno je. da je začela te llni 0li2 >varjJ,'» na vprašan j Če kombinacij, ki pa r.iso predstav- Kvropa csno misliti na delo.r'* ",ri"iaio s prohihicijo ali ne. ljale take nevarnosti kot je jeklar- Združitev industrije nekdanjih so-' DostMlaj j'' dosp-Io sKoro dva . . .. t „„ « vzame vlogo. «"•■» se prav spominjam. livarja ua telefonske klice, meri toploto m vrsi se iaz-(< na tlruua dela. jpri Kralj na Betanjevi. Soeija jl stični klub ga takrat ni vprašal, j izb ea. cvedi še ni perfeklon, toda kmalu bo tako^kakšnega političnega in verskega| bo lahko opravljal delo povprečnega delav prepričanja je, tudi dok •uenil, ampak je kot zav . venec priskočil na ponioe iski ljudje bodo polagoma prevzeli mesta elr su ko sp . volilf> nove ŽELEZNIŠKA NESREČA V JUGOSLAVIJI Masinski ljudje bodo polagoma prevzeti hk-m« n, .su, ko se je volilo nove direktorje veških mašili, katerih je na sto in stotisoče po tovarnah, 7a Slovenski Narodni Dom. tudi rudnikih, premogovnikih in sploh po vseh ameriških in- takrat je bil dr. Mally štk iie bo tako kmalu. < love.ška masi na je zaenkrat še vedno eenej^a in ni tako Uapricijozna kot je mašinski človek. Mašinskemu človeku je treba dajati neprestano za- ifflašovrh. fci je bi! izvoljen v du rektorij. Xobeden ni takrat vprašal. kdo j* on, ampak zaupanje 260 ljudi je bilo baje u bitih, ko je padel vlak v prepad med Sarajevom in Mostarjem. ski trust in sedanji sporazum ke-! vražniknv je v v liki meri boljša"tls0i" 0<1"'>v'>rftv. m« d njimi je mičuih družb. garancija svetovne?;* miru. k'»t ve,lka v,""«>'<» takih. \ katerih je Ta zadnji je posebno važen radi Vsi mirovni dogovori, ki jih drža- z 'h'stnjn-Mi heswlami rečen«, naj nove nemške in tudi podobnih Ve me loveštvo /.a svoj bodoči P°e,*ra biva iz zraka, tri do štirikrat bolj ruzVr.j, ke- bojni pohodi le uniču-l M''t°'1i-s'ovski duhr.\niki so s,«. ]io eeni kot do sedaj, amonija. j(.j0< niedtem ko mir »radi In u-iv,>,,a ^ruiričnega mnenja. Ot)i So (anionijak). ki je neobhodno po- stvarja. Jz za j-ohihieijo — trebila za izdelovali i«.* raznih raz-j Vpajmo torej, da si stara Ev- ,lok,"r i«1 vina v kleti in /»a- steliv. ill ki vsebuje visok odsto- roja i,itr0 1>oinor,. „jena v omn-i. tek nitrogen-a (dušik a i. enega i„,i„^rija razvije, bo tudi njeno' , * izmed treh "lavnih elementov lira- delavstvo prišlo do verjega kosa' r|ov<>k marsikojra rad, toda ne vsake rastline. kruha. Ker pa Evopa že sedaj ne kompar.;;a. s katero Ta se v veliki meri rabi v "met- .j., .p^oij Z;1 svoje prebival- ^ pnj«l«5i. nili gnojilih, ki so bila pa dose- stvn j,, sijrUr„n. da bodo tudi na-j * daj. ravno radi visoke eene nitro- -j f;irniarij 1»}tUo v večji meri in KitW ^praznovemi ljudje. S'-gena. predraga, da l i se mogla v bn]j-(, ,.r0fiajaji svojr pridelke..PPr habr' vojžU"-«ki. toda prazno-zadostni meri rabiti v splošnem Aj.0 pa fiinnar „Spe.va. tudi m- verni-rla0,1 si,e Xi r'n,,!1: Ki,a> poljedelstvu. fdustrija o l tega profitira in tako ski n"rnfl " "»rod praktično brez Iz vsega tega se lahko razvidi., vidimo, da je resniea. tvo. 7.,v i nastati začasni zastoj' Tako naprimer poro.'a neki as- kakor je ua ]>r. ravno nikarski poročevalec, da je prišel . . . Ill lull t (I I« «111 v auniu , f\ j' i ^r riii.iu ..i i i lit. vano niero eleklrične ali radijske sile, ee lioeejo, da bo. le]avei -lilni jn i?ralei tluli tam!pad med Sarajev funkci jdlliral oxiroma opravljal svoje delo. j igral in pomagal, kadar .so ga v Jugoslaviji. LOXDOX. Anglija. 27. oktobra, delničarjev ga je inolilo zji tri leta Dunajski poročevalec Exchange,s0 direktorjem Slovenskega XaVotlne-iTelegraph Conipai.y, jv izvedel, da ga Doma. — Pri dramatičnem j je bilo nekako^2G0 ljudi ubitih, ko' no a|j ,_ra (M.lo nadkiiliti. Iz sve- prndukeij društvu Ivan Cankar. kjm ,pr. na.časno. > i to skozi defilej div j doline Xe-J Ko so vprašali Henry Forda, p Mižini Mos'arja pa vodi j.ako misu 0 bodočnosti in če se ne ljaj<> svoje delo. Vsledtega niso kapitalisti prav y.osebno navdušeni za novo iztiajdbo. O tem predmetu se boni po b.i-il mogoč- enkrat pozneje. Nova obleka o svojem delu. Xi odrekel, ampak j prišel kit Slovenec, ki čuti, da je j PACIFISTKA SCHWIMMER mimo prepada VeUsa. \ cibor za razstavo .slik in olepša-•nje dvormie. — Pri St. Clair M-'r-ehants Association je doktor zelo akt iven, kjer skuša vse najb-d Jše, da se naš narod v!di ra«d drugimi v Cleveland, Ohio. — On je član ŠlovoiLske Dobrodelne Zvez*, kar Pacifisti so tisti ljudje, ki odločno nasprotujejo vojni in prelivanju krvi. Tudi madama Rosika S<-h\vimmer, znana predavate-Ijica. je pacifist ka. Pred kratkim je naprosila 7-a druge državljanske papirje Sodnik Car])enter je pa zavrnil njeno prošnjo. Med drugim jo je vprašal: "Vzemimo, da bi bila vi(> 7X)pet dokaz m(1 ni vsoeno bolniška strežnica, ki bi stregla ameriškemu vojaku. Na-enkrat bi opazila bližajočega se sovražnika. Ali bi vzeld pištol» in sovražnika ustrelila V "Xe. jaz bi j»a ne ustrelila," je r.ekla madama Rosika Schwinnner. "Pač bi pa skušala najprej spraviti ameriškega rairjenea na varno, nato bi se pa prilližala sovražniku i«'r ga skušala razorožiti. Toda človeka bi ne urno rila za nie na svetu. Niti v slučaju, da bi me on skušal umoriti." Sodnik Carpenter najbrž ni še nikdar zanikal, da je Amerika 1 irseanska dežela in je najbrž že slišal besede: "Ljubite svoje sovražnike. Blagoslavljajte one, ki vas preklinjajo. Izkazujte dobrote onim, ki vas sovražijo. < V le kdo udari na desno lice, mu pomoli levo." Sevede je slišal sodnik Carpenter te besede. Toda človek, ki je te besede prvi govoril, ni iskal pri nje m državljanstva Združenih držav. dolžan dati narodu, katerega sin j _ Vršil« se je razstava umet \ Ml nižkih del v S. X. D »mu. tudi ta naJDOIJ5C ^ krat .,e ni pognšalo zobozdravnika, J Sld.D nfuGl* •in če se ne motim, je bil izvoljen Ali trpite vsVd < lm»inele;m. IniU-ee-i« lirhta? JeOin lahko tnkoj iz-i.ebite. «V si prilejiife Johnson's Kwl 1'nis .(Nlitiii oliliž. Creje. iioiuirja ler IKMlpirn slal> hrhet. i.lieneni i«i tuili prijetno masira kožo z vsikiui gil»lja-jem telesa ter (Mmin^i ustvarili |»ia-vilno eirkiilaeijo krvi in iioraui.no iu»k'. Johnson's Kill t'n^ leriielii «»l>liž Hikaže im>seiielljivo hitre u.^N-he, kajti zdravilo se vsesava skoži kožo v lmW-e ilele — Itoltviiia iztfitie. istotako okorelost, mor skoro t;ikoj vrne. Iu •e je tam ali ne, kj r so zavedni •levelandski Slovenci. PoUgtega je i iT.hii.ite tuTn tnwno i».«i,K\ kajti z«ira" V* član večjih drugih .dovenskih j \ih> s«* nearest ti no vsesava. divje živali ne bodo več ogrožale človeštva. Človek se bo iznebil ogromnega števila svojih sovražnikov. ~ \ Toda en sovražniki, najhujši, najbolj nevaren, zavit in prebrisan mu bo še vedno ostal. .. i^ffg^- človek. ^ \ A \ Domu na St. Clairjn. kjer je z>-let pokazal svoje mišljenje, da je sjeslo: Svoji k svojim, edino pra-'ilno. Dr. Mallv bil prvi. ki je 'lil odbran, da kandidira v me^rno bornieo. Sedaj pa naj še kdo pride in re-'e, da doktor ni bil zeli naklo-ijen delavc m. da on sam ni de-'avee, da je nasproten našemu na-"odu. da se £a sramuje, da «;.! r.: poznamo in da on nas ne pozna. Z n'rno vestjo se lahko reč \ da je on den tistih redkih Slovencev, ki razume težnje slovenskih nas.djen-tev in tibdi težnje tukaj rojenih Slovhcev. V njegov osebi imamo TAstopnika. na katerega se lahko zanesemo. Držati se moramo tudi takta: Kdor narodu služi z vsemi ■ivoj'mi močni, temu je tudi narod dolžan svoje zaupanje.—Kdor pra-\i, da dr. Mally ni delavec, ta naj •jprevidi, odkod prihaja, kako je dosprl do svojega pokliea, kako po-'eg svojega iz\TŠevanja vrši narodno, kulturno m društveno delo. Mi hočemo danes v mestno zbor-nieo človeka, ki pozna naš narod tako, kakor je. Samo politično prepričanje n<5 bo rešilo našega naroda v današnjih razmerah v Clevelandu. Mi Slovenci potrebujemo danes 'boljše in ugodnejše razmere, ker danes živimo, jutri nas ne bo. več. Mi hočemo iz danih razmer samo to, kar moremo doseči; strmoglavili se ne bomo ter s svojimi fra- litmie «i.i.iž na telesu. Poskušajte Ke«l t r««ss !«' uiniil iiHlabljen lirlx't. Pojdite v katerokoli lekarno iu v|H-»>«ijte */.a Johnson's Ke»l rrnss le-«.i«'ni ol>liž 7. rdiV-im flane'ast i in n-7.tt(tjem. — AUv'f. Na razstavi konj je nastopil milijonar William Van-derbilt v obleki, kakoršno so nosili konjarji pred petdesetimi leti. namerava p pustiti v konkurenčni^ boj z General Motor Company, svojega najbolj spretnega in ne-varega telimeea. V zmajal z glavo in se n.'fcak"* tako le izrazil: | ' Ne! D'»volj je jiro-tora za nas Vse. V tej deželi iše dovolj drti-' /iu. ki nimajo svojega prevozila.' iu na svetn je še nešteto družin, j ki avtomobila sploh videle niso-in avtomoSil bo postal v dogled-j nem času neobhodno potreben predmet vsakega človeka. Čein!i( bi se bili. rajši glejmo, da bomo niuTHi človeštvu cenejši in boljši za igrale, str: i so začeli be- navdala z do- footbaLla visnjevo- predmet za njegovo uporabo . Tako je z vsakim drugim predmetom. 1'pošt. vati je treba dej- rmeno pisana. Igralec izgleda vi . . i - iii*i i • . -- , . ni časnikarski poročevsdee. i taki obleki baje d >sf veeji kot. ... je v resuiei. IZ UPRAVNISTVA: Dobili smo prvo pošiljatev — Velikih Blaznikovik Pratik. Cena s poštnino vred je 25 centov. Onim, ki so jih naročili, jih bomo te dni raz poslali. KAMPANJA za pridobivanje novih naročnikov je končana. Vsak naročnik, ki nam je poslal celoletno naročnino za novega rt&r-čnika, je bil upravičen do knjig, ko so predstavljale vrednost $3. Naročniki so šli z vso vnčmo na , delo ter se jim iskreno zahvaljujemo za pjihov trud in požrtvovalnost. Slovensko - Amerikaoski Koledar za leto 1928 IZIDE ZAČETKOM PRIHODNJEGA TEDNA Cena s poštnino vred 50 centoy. Najprej ga bomo razposlali tistim, ki so ga V V " 1 • ze naročili. <_r1 lali p:-al n i /.at i. Ta novi m nie j. l»ro idejo. Koliko .ni dajo zavezniki, pa se odpravim - svojim tajprajtarjem tiKitajsko? Že kakih dvanajst let pisem nanj. pa ni se enkra* olja videl. Par črk mu manjka insšpago je povezan, da mrha r,e zdivja. Sosedje v bloku *o -»e o leteli skupaj kot ob ognju in potresu. Sv.»jo zunanjo obliko je popolnoma izgubil, piše lia vseeno, toda edinole na mojo komando. Opravljal je že vsakovrstne funkcije, in stavim, da bi gonil tudi Fordovo karo. tako vsestranski in sposoben je. Torej če so kitajski vojaki res tako praznoverni k >* pravi doiič- in če s» pogodimo za dobro plačo, se odpravim s »ajprajt irjeru ua Kitajsko ter poženem tak '»j p" svojem prihodu vse kit i isk- armade v beg. * . riovek ponavadi smatra za norca tistega, ki noče ž njim vred neumnosti uganjati. * Nemčija ima za predsednika starega strica Hindenburga. Vsakega Xemea, posebno Hindenburga. peče očitek, da je Nemčija izzvala \ojno. Take in podobne očitke skušajo Nemci na vse niogo'e načine* i/podbiti. Ko se je vršila obletnica bitke pri Tann°nbergn. je Hindenburg znova odločno pjudarjal, da je billa Nemčija napndfna in da je potegnila ':voj meč v samoobrambi. — To je mogoče re^. Toda nekaj je pozabil stari deda pojasniti: kako da je bila Nemčija tako daleč od doma takrat, ko je biln nnpa-dona. * Pariški diktatorji mode so izdali povelje: ženska mora nositi tako nbleko. da se prilega njenim lasem. Dobro. To je obveljalo. Toda neki francoski zdravnik prerokuje, da bodo ženske kmalu postale plešaste. Tprašanie je, kakši a moda bo v tem slučaj i. GLAS NARODA, 28. OKT. 1927 PRIPRAVNO VOZILO TEIiEZA: ZVERINSKA ŽENA Decio Fuel i jo stopil v pisarno'bllj je potrebno, da me nek:lo ne-odvetnika Amaria. ki j držal v guje. čuva. ščiti; v živcih mi j<* o-1 istem trenotkn njegovo ovadbo, na -tala groza onih dni. Magdalena pisano s .svinčnikom. Odvetnik je vstal od mize, da ga sprejme: — Kaj bi radi! — ga je vprašal. — Jaz sem Decio Faeli, tisti, k! som bi obtožen umora svoje žene in ki me je napnljsko sodišče po vašem sijajnem zagovoru, oprostilo. — Xo, in ? Faeli je za hip umolknil, srepo gledajoč pred se. Potem je dvignil glavo in naglo izjavil: — 1'bil sem svojo drugo ženo. Odvetnik je, osupnjen, odstopil za dva koraka Decio Faeli je dvignil svoj z znojem ohliti obraz in nadaljeval. Ubil sem jo nocoj. Kupil sem si bil revolver, da ubijem sebe, pa sem irbil njo. V svoji sobi l"ži. Morda so jo že našli. Morda me iščejo. Aii se mi še spominjate ? Mojega pro-oe.-a ?.... Seznanil sem se z njo na sodišču. Seznairil S'mi se v najstrašnejšem času svojega življenja_ Bil sem nedolžen: Ana je, kakor je dokazano. sama skočila v morje. Vendar je bilo vse proti meni. Svet je smatral, da je potrebno, da Umi jaz skočim za njo. Tega pa nisem storil, nil sem strahopetec. Živel sem. Vsak »lan, dokler je trajal tisti p roe s. v tistih mukah, ki sem jih moral prenašati, sem imel eno samo uteho: moje oči so iskale na dnu dvorane, obraz neke ženske, ki je 7 največjo pozornostjo spremljala vse, kar se je v procesu govorilo, ki je neprestano gledala v me. ZJc-lo se mi je. da je ona edini svetli Žarek v moji strašni temi. Oprost.li si me. Zapustil sem sodno dvorano v družbi svoje matere, spremljan od ploskanja in grobnega molka. Občinstvo ni sprejelo sodbe s posebnim zadovoljstvom. Neznana ženska, nahajajo- je vzela mene. ne jaz njo. Njena \olja je gospodarila čez mojo. Jaz sem bil samo orodje njenega uživanja. Že ko sva se- poročila., sem temno slutil, da ne bo dobro; tri mesece prej sva se ljubila ill nj^-na bolestna plašljivost. njeno čn-daško obnašanje me je navdajalo s strahom. Bil sem kakor kamen spuščen s strahom. Bil snn kakor kamen spuščen z vrha hriba, ki se ne more več ustaviti. Nekega dne sem, v svojo največjo grozo, spoznal, kakšna osoda me j > doletela. Moja žena je bila degenerirana, pokvarjeno bitje. Vzela me je samo zato. ker je bila mnenja, da sem ubil svojo prvo ženo. Zdelo se mi je, da znorim. Povedala mi je to tako jasno, da sem se zgrozil. Z vso *ilo svoje duše sem ,-e zavračal to sumniienje Ali vse zastonj. Neusmiljeno, kakor brez uma, mi je moja žena ponavljala: "Vzela som le ker sem bila prepričana, da si zmožen ubiti me. Brez te ž-nske nisem mogel živeti. Bil sem ves njen: mogla mi je uliti življenje mogla me je uničiti. Ali z mislijo, da mft smatra za morilca, se nikakor nisem mogel pomiriti. Nekega Večera, ko >va se vračala iz gledališča,-(uprizorili so "Salomon" in Madalena je bila vsa razburjena od one pc-j klenske glasbe) me je začela zopet' zbadati s svojim sumničenjem. nost '"^ojo " potrpežljivost, m;jo 1 ™ti strupu znane >tnipene klo, Prevzel me je nekakšen strah.... Le- s1rahopetnost ln tedaj so nisem i*3'" in ',as,al serum v lnr gel sem v post"ljo in se začel prevra; mnCT,,i Več premagovati in sem pla- '0 «>a ni dovolj razkml< ka-'Ti čati v nji, jokajoč kakor dete. Cul1 zavpji. ib.valstv^ še ni na oni stopnji civi- sem Magdaleno ko je zapustila so- _ rhijom t(l, Ubijem te kaknr ^ sem ubil tono drugo! Res je. ubil t Tako je ostalo VA0 . sta_ sem 10, umi sem jo! . . .. * .... . I rem 111 število človeških zrt"V. ki Moja žena s«1 je naježila in je';;. ., • ,. . T . J j j .1 jjh zahtevajo kare. se v Indiji ni sršela vame liki strupena kača. — -mani'iln frpanoati. Jela me je prezirati. In Stopila nflr; pribIižaia svoj/ v resnici sem od dneva do dneva ohm k mnjerau }n w zacl«.drfa vi C a,hnett<> P« ,l! hl! »dnji med vedno bolj hiral in pešal.... Ni se 30 letnica Slovenskega Sfk?!a Cleveland, Ohio. za raziskovanje polarnih krajev je avtomobil, ki ga vidite lia sliki. Avtomobila se je posluževal kapitan MacMillan na svojih ek-spedieijah. BOJ PROTI STRUPENIM KAČAM Trgovee v Mannar >s Sz'g^tn Jrn Markovits je o.lšel po Janko N. Rogelj. Sokol Kogoj je omenil, da se je tudi napravil. Pred seboj nimam gojilo draMiatiko pri SokftTu. Do- zapisnika .>1: drugih podatkov dobro, o st ■ že knterikrat slišali tične seje. zato te vrstice osredo-naše star- Sokole. kako «*e po^o- čujem le na la-tni spomin, varjajo o tistih dnevih, ko j«- igral Knausova dvorana je bila ta-Sokol. ret-:mo "Destega brata", ko krut središče društvenega življe-je 21.'oktobra 1.90!» Maks Themi- nja. kjer je tudi lovenski Sokol xtokle igr.il v vlogi Martin Spa- imel svoje seje. prirejal igre in ka.-in por, »n dne Ki. aprila l*Hl..se razvijal v telovadbi. Dništve-ko je Ku lolf Perdan nastop«! v iih s,.j,. so bil«- takrat zelo živah-isti vlogi. Pravijo in trdijo, da e nisi hot I osmešiti, sj moral pre- ____|on pojasnjevati situacijo: je dobro premisliti, predno si dvi- ,Zakaj je bilo tako dobro ijrrano, gnil roko in vprašal za besedo. in da je šlo ljudem tako do src. da Pri debatah Ne je zahtevalo strogi i',o>ni \oj- 5p ^anes govorijo o sokolskih red. Spoli je imel potek cele Skrhan sem molčal. Navsezadnje sem se prepričal, da me vara. Nisem vohunil: nasprotno. trudil/Jem se, da ničesar ne vidim, ničesar ne vem ... Ali Madalena ni imela več nooenih obzi-rov. Potovali smo iz mesta v mesto, iz hotela v hotel, v spremstvu nekega Rusa. atletskega pustolovca, ki je zelo surovo postopal z njo. Obrnili smo se v Italijo in se nastanili v Rimu_ V Rim j- prišel tudi Rus. Moja žena je hodila z njim sama v gledališče, na sprehode; neprestano je bila v njegovi družbi. Obnašala se je napram njemu prav po domače, in še vpričo mene ga je požirala z očmi. Nekoč seni ji rekel: "Ubijem te!" Ona mi je odgovorila: "Ne moreš. .Nedolžen si in vsi bi te smatrali za . . . .. .... „ , • -i - t • ,leto do 20,000 človeških žrtev. Till"'*"1" pouiicn.n omasii n: m gia ki so ^e danes no/nani kot n i li,.,, i, ,, i •• i dvojnega morilca, če bi zdaj ubil . ... . . .... ......, . ... • hl N" M l'«>/nani h.or na- ijen. se je pričela polascati vseh nune " Imela je prav |8teV,!° J' t ,n°ra ^"»U^ti. da ^o ,-.aM. boj zainteresirano za razvoj " jt. * iw.ini oa .id- so strupene kače razširjbne ,»o »i ;aj Ja s.- ji je popolnoma izneveri!, imeli dob-ega. premišljenega "in SVojih dru^ev in je volilo v va/. dalene. Drugo mi ni ostalo Ali m-|fiveni tako da p0(1I(^ njihovemu j Zato se je obrnila na oblaki s pro- J vestnega režiserja, ki je npošte- ne „ko potovanje in Sokolu mi je Jože Kalan napisal kajti pok<»;ni Fran Hndovernik je piRita hčerko doma. sledeče: bil tajnik, katerega je bilo težko Ko se je vrnila, ni bilo > hčerki) Društvo Sin vend-; ^L.,.1 ... je nadomestiti v tedanjih ^ . ..........• , - , > »-''"""J" " "'»k^i^kiii reti. •*jhmi je imel potek cele seje Statistika, ki jo. objavljajo an- >• ^mn m s- ni vee vrnil. Don.a prodstaval,. človek malo po-le- „ckaj sveč,nega gleške oblasti v Indiji, priča, da J* P««til i-«o in lOletno u pr0gra,ne tedanjih časov, eita Prišlo j, dc"volitve društvenem zahtevajo strupene kače tam vsako|K«r ga žena kljub poizvedovanju iniona ^^^ /asMi takoj ose- odbora \-«trpnost kdo ho T/.vo ^ ' .strupu v.^ako leto najmanj dvakrat >nj svoje strasti. In tedaj seinjfoliko ^ ^^ y ^ In(lij. >dločil, da storim .sam sebi ko- Pofiebno nevarne s0 ka«• je zelo dobro godi. sestojali iz istega članstva, kakor- Ua. bo. brez besede. Od tistega časa se ni več zmenila za-me. Tnga. ki me je bila ]»re-vzela. se ji je zdela kakr$- znak iz- več razgovarjala z menoj, več ni bilo potrebno, da se branim.... Tz ča se med množico, naju je čakala "ekaterUi njenih liesed sem spoznal, pred izhodom. Pogledala me je še slednjič prepričala o*moji . . ..učenjaki, ki se bore proti kačjemu razrogacennni i. _ 1 J mojemu moje oči s svojimi ------....... . _ . . , • piku. Sledila mu je celo vrsta znan- ocmi. | ^stvenikov, ki so raziskavali kačji (»roža me je prevzela. Pograbil p l-ni o, v katerem ji hčerka Fritla dramatičnim drutvom "Sava". Da k«mpeticijv». < »n je bil takrat brez omno prvi izmed tajnikov, iu uda edi'ii, ki je imel svoje upe-ino knjigovodstvo po strogo do-V pismu vabi hčerka mat r. naj jo tudi hrepenenje po bejšem udej- l°čeni ]»oti. Brezdvoinno je v ve-poseti. Mati je re.}(,£e dni odpoto- stvovanju dramatike in petja. S li^i •>lf'ri njegova zasluga, da seje nekaj ustanov v naselbini razvilo v mogočna podjetja. Njegova najsi pa mislimo njeno pre-eneč^nje. točnim od-ickom. Nekatere s j»ri- v«'čja za>' ig,i je bila. da je de-ko je spoznala v hčerkinem možu lično dobnn: uspehom vprizorjene lal nesebično in največkrat tudi svojega prvega moža. Sirota se je igre so bil": Deseti hrat. Rokov- brezplačno. Ni mu bdo dočaka*i nad tem tako zgr nila, da .s* ji. je' njači. Divji lovec. Cigani. Cev- 30-letnico obstoja Sokola, zato se 1 omračil um. Pripeljati »o jo morali ljar baron. Sad greha. Mati. Mla-Jsa sedaj Sokoli spominjajo s spo. v praško umobolnico. Trgovec od- dost in Sin. posebno drama "8in"( štovanjem in hvaležnostjo, za vsa ločno zanika, da hi hil identičen z je bila vprizorjena najboljšt*. kar l^la. ki jih je storil za sokolstvo vala v dotični kraj in posetila hčer- jievskim zborom se ni doseglo po-zetno za si-! v trV"»Sv« vi vili. Lahko sebnih uspehov, več ,»;« z drama- proti kačjemu enkrat pozorno in prijazno. Zvečer sem našel v hotelu šopek cvetlic in listek: Ljubim ras — Madalena (H Asta r • Se isti večer bi bil moral odpotovati iz Napulja. Bil pa sem pre- nedolžnosti. Ali veste, iz katerih besed 1 Rekla mi je: "Telle je prav lahko prevariti brez strahu...." In pri tem s? je surovo nasmejala> Ni me več ljubila. Iskala je raz-vedrila. dopuščala je, da so ji misli, je vprašal mehanično: , . l>ik «f^ničnega stališča in skušali som revolver, naperil ara na nio in i • ! ^ J najti učinkovit serum proti njemu, sprožil. v- • ... ... .Največji uspeh je dosegla znanost Markovitsrm. Zadeva ima.s»»daj v govori kronika dramatičnih pred rolcaii policija, ki ho pojasnila pre- stav Slovenskega Sokola. Zelo de t«k!ost Fridin ga moža. lavni in d^ so dosegali priznanje. več izmučen. Zbolel sem. V vročični dvorili moški, kar po vrsti. A bila omotici sem zagledal, dvakrat poleg'je l"pa, lepša o;l vseli drugih. "('-svoje matere, obraz one ženske, oni miral sem od hrepenenja po nji njen srepi pogled, ki mi je prodi-' Dna pa je uživala v tem .da je iz-ral do dna duše. Madaleni se je zivala mojo ljubosumnost, obnaša-posrečilo seznaniti se z mojo ma- joč se. kakor da niti.ne opaža, da terjo. Postala je najina prijatelji-^m tu. poleg nje. Navsezadnje si en. Moram Vam reči, da je bila je našla ljubimca.... Madlen zelo lopa. Bila je sama. svo' Nekega dne (moj sum se je bil že hodna, bogata. Ko smo zapustili .vzbudilVseni ji rekel: Napulj, je šla tudi ona z nama. j — Pazi! Nevarno igro igraš! — Moja mati jo je oboževala. Jaz pa Glej. da t" ne njamem v pasti! sem se se strastno v njo zaljubil, j Obraz ji je zasija v zlobni svet-Gotovo ste čitali v listih o mojijlobi^ Pogledala me je postrani in leno? Vzdignila je rekla: -i_j . jso bili sledeči bratje Sokoli: Arm- Samomor. j brus ter. P»rdan. B.»htj. Noč. Trošt, __, .. .. . Dne 26. septembra ob 6. uri zju- Hočevar. Zupančič, tudi se na tem polju v Braziliji, kjer je :fraj sp je ^ y .u y ,Wr omenjajo Cerne. Stupica, Spehek. D>eio Faeli je končal. Odvetnik bli ustanovljen zavotl za izdelova-j nQvi u|iei -t 22 30.Ietni Ivan Kos. firk in še drugi, ki se jih člo- ga je poslušal z glavo naslonjeno. 1;ie seruma proti kačjemu piku. Baum^artiier mizarski pomočnik vek ne mir<> opominjati po minu- Vital1 ^ ? H ...... , Bra sil je kmalu zaslovel po vsem svetu kot strokovnjak za kačje na dlaiii. Potem ko je zbral svoje Ravnatelj tega zavoda dr. Vital jpri Westnmi XašIi s0 „a v delav. lih letih. poroki z Madaleno? Vzdignila je mnogo prahu, proslavil.... Žalostno sem se (Vsa naj se-pazim? Molčal sem. Malo za tem. je na- Jloja mati, ki jo je moj slučaj daljevala: preveč )iretresel, je začela polago- — ^Tentla ne boš storil to, kar si ma ugašati. Nazadnje je umrla jz ono drugo. Varala te je, pa je Nisem bil več oni nekdanji Decio: nisi ubil? Zakaj je nisi ubil!. r ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO English-Slovene Reader ^est&yil dr. F. J. KERN CENA s poštnino SAMO $3.— Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila'in Članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York, N. Y. .tU* — Imate dokaze o nezvestolii Decio Faeli je odgovoril z mir- |drupe in prot strupe. Njemu se je nim, pridušenim glasom: i posrečilo odkriti s°rum, ki je rešil — Poziibljate, da sem jaz ubil že mnogo ljudi strašne .smrti vsled svojo prvo ženo. | 1 ka. Dr. Brasil je ugoto- Odvetnik je onemel. j vil. «la so potrebni za razne vrste — Nisem prišel zato, — je na-(strupenih kač različni serumi. Ako dalj°val Decio, "da vas proshn za ^ hočemo uspešno boriti proti kač- mei ze n:r .ve»a. DAROVI ZA DOM SLEPIH. zagovorn:štvo. Ta proces bi bil izgubljen. Jaz sem morilec obeli svojih žen. Nimam ničesar več Iskati na tem svetu.... Slamo to bi želel, da bi Anina mati n? verjela tega. kar verjamejo vsi drugi. Nočem, da\me kolne. Zato sem tudi prišel k vam. Recite ji, da se nisem dotaknil niti en^ga njenih las. To je vsa resnica. .Tok ga je dušil. Mahoma je vstal in stopil k vratom. Odvetniku se je zdelo, kakor da ju je ločila enega od drugega neka mračna senca, ki se je pojavila od nekod# Hotel ga je poklicati in ga zadržati, ali Dec o je bil že na stopnišču, odkoder se je razlegel zamolkel pok. Pozor atatelji Opozorite, trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem. • ■ Uprava 'Glas Naroda*. jemu strupu, je treba izdelovati vse vrste serumov. Pri tem si pomagajo učenjaki s konji, ki .so meti vsemi živahni najboljši prodnenti kačjega protistrupa. Konju vbrizgajo najprej neznatno količino kačjega strupa, ki ga dobe na ta načiu. da dajo strupeni kači zasaditi zobe v p°rgameiitni papir na stekleni posodi, v katero kane strup. Čim si konj po prvem vbrizganju kačjega strupa opomore, dobi večjo količino in to se ponavlja dotlej, dokler konj ne prenese tudi injekcije, ki bi bila sicer smrtonosna. Čim je konj popolnoma imuniziran, mu vzamejo izvestno kol čino krvi ter jo nalijejo v o-kroglo posodo in puste nekaj časa stati. Rdeča krvna telesca ostanejo na dnu posode, nad njii se pa^ izloči serum, ki ga vporabljajo proti kačjemu piku. Par kubičnih centimetrov tega strupa zadostuje za imunizaeijo proti piku navadne strupene kače. Čim dobi človek, ki ga je pičila strupena kača, injekieijo tega seruma, se pokažejo blagodejne posledice že tekom ene ure tudi v slučaju, če se je kačji strup ž? razle-zel po krvi. Halucinacije prenehajo in otekline, ki so za kačji pik tako značilne, rapid no pojemajo. Paci-jent je v n^kaj dneh popolnoma zdrav. Sokol Ignac Smuk je znan našim starejšim naseljencem strogo uradna osebnost. On je vodil ponavidi zapisnike Tudi pri Sokolu je bil večletni zapisnikar. Barth. Tndihar, Box 316. Cher6-|v njegovih spominih >o dobro kee, Kans, 1.00. disciplinirane seje. zato med svo- Denar sprejeli in ga bomo po- ^ sppra5n? zapi^ kako sp za_ slali na določeno mesto. ^ /vršil občni zbor pred petnajstimi Uredništvo. jleti gmnk opjsnje petnajsti zbor takole: Babe Ruth Kakor ponavadi, tudi takrat sprejmem tajnikov poziv, da naj se udeležim občnega zbora. Tako sem v flevelandu. Stare vrste Sokola se krčijo in krčijo VN.iko leto. pri starih vrstah so nastale velik*1 ^rzeli v zadnjih petnajstih letih. Te vrzeli pi >e izpolnui«*jo z našo mladino, ki je iu bo navzela naša mesta. T;i mladina bo spomenik, ki bo nadalje pričal o obstoju, in življenju Slovencev v Clevelandn. ('lan Slovenskega Sokola, že kot'dolpo vrsto h't Josip Žele. tudi nj«*mu je delo naš -pa Sokola vzbudilo zavest, da še danes polejr svojega dela v trgovini, iroji misel, da je Sokol prva narodna skupina. katero s<* mora upoštevati in podpirati. On ljubi Sokola, njemu je vedno prijetno, če človek srovo-ri o Slov^mkem Sokolu v Clevelandn. Za tridesetletnico nam pripoveduje takole: Slovenski Sokol obhaja letos (Nadaljevanje na 4. strani.) eden najboljših ameriških base-baUskih igralce?. , Poslovno posredovanje. Naša banka si je zadala nalogo, da pomaga rojakom Vzdrževati poslovne zveze z domovino. Kdor ima v starem kraju sorodnike, pride včasih nepričakovano v položaj, da jim mora nujno denar poslati. Drugi zopet je napravil kupčijo, morda zaaral kako posestve, ali prevzel domačijo, nakar mora izplačati denar v najkrajšem času. Hiter prenos denarja je pa v slučajih potreben tudi onim, ki imajo vlogo v starokrajskih zavodih ali onim, ki hočejo vnovčiti zapuščine in posojila. Denarna ftakazila tjl so za razne potrebe, prenosi od tam izvirajo iz raznih poslov. V vsakem slučaju mora izvršiti banka nalog tako kot je potrebno in za stranko naj« bolj koristno. To pa zamore storiti le banka, ki ima tako razširjene zveze, toliko denarnega prometa in tako dolgo izkušnjo kot ima vse to FRANK SAKSER STATE BANK. Ako ste naša stranka, ste se o tem že prepričali, sicer nam pa dajte ob prvi priliki priložnost, da Vam v Vašo lastno korist dokažemo vrednost našega bančnega poslovanja. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street : STATE BANK : New York, N. Y. d GLAS NARODA, 28. ORT. 1D27 Slovenski Sokol t Clevelandu. (Nadaljevanje s 3. stran!.) trideseletnieo [narod do bogastva. In «eče,kf do-" segajo m«Hta, katera se omenja drugimi narodi. Vesel sem bil teh doživljajev, o domovini, katero sem zapustil mlad, sploh tega m-' sem mogel misliti Danes, ko stojimo pred 30-letni- ? V * " i *mmtt pamiiip« ~ s*IDPJII* i t ji. svojega obstanka, ki nas je družila v naših pevskih _______ Tridesetlet je doga doba, posebnojin dramatičnih drntvih, okoli na- co Slovenskega' Sotola" ""cTeve ' jfe še pomislimo, da se je pričelo j »ih čitalnic itd. Slovenska zavest'landu> 2avhrli, sem 8e kaj so večje naseljevanje naših Slovenije tudi zgradila naše Slovenske'pravzaprav člani nakga Sokola. Ogledala je najprej darove, a srebrni pas je opazovala z obeut-jcev se P1^1 kakimi 25 leti, toDomove. V teh Domovih in v teh človek jih šteje na prste, ustavi se kom, kot da mora biti v resniei njena sreča spojeria » tem. Jse Prav'. s® se naseljevali bolj(ustanovah udejstvujemo in živimo'pri tem a8tavi se pri onem, pov- Grofiea Suzana je radi forme podarila Jenny zapestnico, a je P<>K®at©. Zato* pa je obletniea še naše duševno življenje. Le po teh ^ se 'zaznamuje nekaka poseb-ldadno, skoro žaleče odklonila njeno zahvalo. Jenny ni pozneje nik-;ve®je*a P°m«®af ker se je že pred ustanovah živimo duševno, kažemo 110st prepričan sem, da je ni sku-dar nosila te zapestnice — ter je vedno počivala na dnn njene#onia-'triflesetim' naS,° zavedne mo- svoje zmožnosti naši novi domovi- pjne v Clevelandn,' kakor je So-riee za nakit. Čutila je, da ni bilo podarjeno iz srca. Mesto tegi ki 80 ustanovili društvo Složni in se pripravljamo na tisti pre- ^ol. da bi imela toliko mož med je gri rofica Teja postavila svoji ljubljenki nebroj darov in tam jejvenski Soko1 ter « tem ohranili hod, ki pride, oziroma, ki priha- mož ki M sta]j m ge na l:azala vsaka malenkost ljubečo skrbnost, s katero so bile izbvanejzave^nost in napredno mišljenjema in ki ni prizanesel tudi mnogo fermau svojih lastnih ali narod-vse stvari. |slovenskega naroda. 'večjim narodom. Potom teh usta-'nih inStitueij. Tildi ti ljudje s„ Slovenski Sokol s to obletnico nov bomo mogli Ameriki zapusti- biH enkrat tndi ti so se tm- ea sredisce, krog katerega s« je' * ooieimco^.uv u«h.o mogn zapusti- bn{ enkrat ^^ tudi tj MW tru. i bila brezmejno srečna, če bi ne 'dosega največji ponos in sad svo- ti tisto, kar od nas pričakujejo, to (H]i da spomaj0 svoj narod jn sa-pazujoeih pogledov grofice Su- -»e?a (Ie,a *ot kat^ra druga skupi- je zdrav naraščaj in vsaj del tistih ^^ ^ so biH F ^ to je Na željo grofice Teje je zaprta par božičnih pesmi. Čisti. glad-|Pl10 bo okr)1' st0 dečkov in deklic, naš narod odlikuje. i v mopa bit; če ki dekliški glas je polnil slavnostni prostor k blagoglasjem ter pri-jza "J'"" Pa pridejo dekleta in| Poleg slovenske zavesti goji Slo-1 se stMHUj.j svojp rodnosti, sra-.;al -srcem poslušalcev. Lotar je poslušal kot očaran. Nato pa s0 prj 'mladeniči, cvet našega naroda v|venski Sokol, kot že omenjeno, t« 'muje ^ samega sebe, drugi pa ga. Cleveland,?. V tem se Slovenski di telovadbo. Nihče menda ne dvo- .____ , radi tega ne poznajo. j Kako lepo bi bilo, da bi jih kaj ! . _ ' jvee poznalo, kaj je naš Sokol, kaj je napravil za naselbino in deia zal našo. mladino. Celo grofica Suzana je prišla proti svoii volji nekoliko v raz- vaJ° nas Slovence, pri tem pa se telesu biva zdrava duša. Sokolska položenje ter mrmrala predse to ali ono pesem. — Čast Bogu na vi-|vzSajaJ° telesno močni in zdravi, j telovodba je dalje lep šport, ki odbili in mir ljudem na zemlji! — ji je zvenelo slovesno nasproti. Ali.kar tudi nekaj šteje. jteguje marsikaterega mladeniča in je razumela svarilo, ali pa se je zganilo v nji kako gorkejše Čustvo.! Slovenski Sokol je po številu j devojko shbi ali dvomljivi družbi. — smeje je prikimala svoji tašči. Mogoče si bile njene skrbi v tem ovedovala grofica Teja. Jenny je položila nakit nazaj v roki stare "dame. Njen obraz je izgledal pri tem zelo resen. — Jaz se ne bom nikdar poročila, stara mama, — je rekla nato pritajeno. — Le čakaj, dokler ne pride pravi. Jenny pa je zmajala z glavo. — Zame gotovo ne bo prišel, le veruj mi. Jaz, bi tudi ne šla rada proč od Wildenfelsa, kjer mi je tvoja ljubezen ustvarila tako krasno domovino. Kako neki bi se ti mogla zahvaliti za to! — Ti mi nisi dolžna nobene hvale. Jaz moram le poravnati dolg nad teboj. Jenny jo je iskreno objela. — Ne govori vendar o krivdi, ljuba stara mama. Ah, če bi bila lisockratna, resnična krivda, bi jo tvoja ljubezen in dobrota že davno odplačali. la ko kr Grofica Teja je naslonila svoje lice lia livie mlade deklice, ter zr-v sliko svojega sina. — Ali misliš zares, otrok, da bi bilo mogoče s tem odplačati tež-erivdoi — je vprašala s nritaienim nlsc.v.n zasluga, da naš Sokol slavi danes Sokol časten delel Rad je poma-30-letnico. gal in nedvomno bo še pomagal Slovenski Sokol naj deluje še Slovenski Narodni Citalniei, Sio-zanaprei#tako požrtvovalno, iu ko venski mladinski šoli S. N. Doma bo obhajal 50-letnico, takrat naj in drugim kulturnim organizaei-bi bil vsak Slovenec zaveden ter jam. v sokolskih vrstah, da bi bili vsi Najbolj važno misijo po vrši za napredek in izobrazbo našega Slovenski Sokol v naselbini s tem. naroda. J da zbira pod svoj prapor našo tu Brat A. J. Terbovec, urednik rojeno mladino. Nad sto tu roje-"Nove Dobe" ter član Slovenske-'nih fantov in deklet telovadi v ga Sokola piše sledeče: 1 sokolskih vrstah. V dotri družbi so, mesto, da bi se potikali i>o ce- Slovenski Sokol v Clevelandu. BIVŠI RUDAR—SLEPARSKI FINANČNIK 29. oktobra: , France. Havro. Olympic, Cherbourg. Arabic, Cherbourg, Antwerp. • Dresden, Cherbourg. Bremen. 1. novembra: Con te Ros»o, Xapoll. Genoa 2. novembra: Berengaria Cherbourg 3. novembra: PrfsidMit Harding, Ch*rbourE, ISre-meu. O&lombo. Palmero, Xapoli, Oenoa Veendani. Houlogn*- cur _Mer, itot-terdam 5. novembra: Muenclien. Cherbourg. Bremen Volendam. Boulogrir m:t .M»-r, Itot-terdam Majmtie, Cherbourg 9. novembra: M^uaretanla, Cherbourg Gras«e. Havre ifnoraer^dni pir- nik) novembra: Albert. Ballin, Chfrbotirg, H.im-bui* Roma, Xa poll. Genoa 13. novembra: Berlin. Cherbourg, Bremen Olympic Cherbourg 23. novembra: Monte Biacamono ,N.ip<">li. Genoa Cotumbu«. »'heri'-.tirR. Br. tuen ltej eng.iria, Cherbourg 24. novembra: I 'cut*«, iij.uul, Cherbourg, Hamburg 26. novembra. I*ari». Havre Duilllo, .\a|K.Ii. Genoa Majemic. Cherbourg Kyndam iUmlogne rur Mrr. Uot- terU.im 30. novembra: -Muuretaiiia. Ch-rltours I'resi.jrnt Harding. Cherbourg, JJre- men 16. decembr«: Pari«, Havre Paxniki od plujejo vkn-ajo dan j.r.-j. BOZICM IZI.ET. p.ru^i: potniki s* SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj uflodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: FRANCE — 99. oktobra, PARIS 26. k nov. — 16. dec. Najkrajša r» t po že!tzr,Ict VVakdo Je v posebni kalini 7 v»m5 modernimi udobnosti — Pija<*j cene. vein jo modernimi , . , »lavna fran- co«ka kuMnja. l/re,!no nizke Zajamiite n prostor za novega ve'ikana He de France, — 19. novembra Vpraijjte kateregakoli p. btafiienega acenta all FRENCH LINE 19 State Street — — York Lahkomiselnost in požtJjenje pol bogastvu oboje je že marsikoga u-f gonobilo. To resnico je spoznal poj dvajsetletnem aspešnem varan ju, lahkr>mLse.lnos.ti. Iskanju bogastva nevariw?ž "gospod" Josef Aspi-nalU Sedaj je "junak"' dneva od j londonskega sodišča obsojen, občutno obsojen in junače bo premišljeval med štirimi .stenami o biti in nebiti. Jetnišnica mu je že j več ali manj znana, saj je svoje1 bližnje okradel za nič več manj k';t | 7.n dve.-stotlsoč funtov sterlingov. t Lahomi.M.'Inor«t in pohlep .sla gnala že v zgodnji mladosti Aspinalla na pot. ki hodijo najbolj izp-. jeni ljudje. Po volji starisev je bil zaposlen v -rudokopu kot rudar. Že kot mladenič je kazal izredne finančne zmožnosti. Ker je kot tak "Potujte pod ameriško ustavo" Izleti v Jugoslavijo Cc Lcitr obiskali jeseni aH ra Boiič »vojo domovino, ne In^te minJC !„kJ4r poutult. Odločite za iXlaeij dveh ujeto , ki jih pripravlja,,, (Jr:itel otates Lines. • S.S. LEVIATHAN odpluje 17 New Vorka v soboto, 12. novembra Pod osebnim vodstvom Mr T Ber-kovit*a. ra«tnpr.:kn CnttH Sratr, !.;„„ ki bo v vseli oiirih ,krbei zi dražbo. Posebni Božični I2fct S.S. LEVIATHAN 0».plU;r .i .. w Vorka v torek, 6. decembra, opolnoči Pod osebnim vodsn .n Mr. A. V. Hisca. urjiinika itaba 1'iiije.i Srair, Lir.es. S tem :/!rlorn beste dvijwli v i.omovino pravcKa ur praznike. aio >topitr v »tik r v ruškim jjrrntum ra cene ali pišite na loiti!ti:m ^.ot-.:ft,rrtiacije iti United States lines 45 Broadway (Phone. Whitehall 2SC0) New York City ZADNJA LJUBEZEN IZIDO-RE DONCANOVE Ti* dni izšla knj ..... . . 'pisatelja A. Marieiu. * " iloia.in' toda usoda i •vzival .splošno iiriznanje, je vzel ....... j 1 , , , ...... brez la/i . v kateri l" v. ri i.i|i!B;t n slovo od rudarsskega življenja in . , nin so jr nredlan- otvorjj'0 znameniti plesalki Dunenurvi m poznejšem ni ru.-I Jcseninovu. Pi-'.salka stah ali suu^jivih beznieab, s te-Slovenski Sokol v Clevelandn'lovadho si krepijo svoja telesa in bo v nedeljo 30. oktobra na slove-'P" tem neVede vzljubijo vse, kar sen način proslavil 30-Ietnico svo-j Je našega. Naši postajajo in osta-jega obstoja; pa ne le obstoja, ani-'jaJ0* vsaj po srcu in zavesti, če-pak kar j,^ važnejše, tridesetletni-'^U(,i ne morda toliko po jeziku, svojega delovanja. Njegovo delo-'*1«« Domovi rabijo naraščaja, ki vanje je bilo in je res narodno.1 jih *<> up-avljal in vzdrževal, ko, pastal trgovec. Leta 1902 je (jjjf ^ m ^ m , Dolga tri desetletja, v dobrih in'™' ^^rnoremo, in isto velja za Rastno trgovino. Ker je hotel na h:- iki| slabili, v mirnih in viharnih časih,dr"K1' ustanove, ki se bodo ter način obogateli — trgovina mu! . .. je Slovenski Sokol visoko držal Se za ^og«eden čas ohranile, plamenieo čiste slovenske zavesti, gojil telovadbo in skušal vplivati na vsakega posameznega člana, da skuša živeti tako, da bo v čast in ponos narodu, iz katerega izhaja. Slovenska zavest ni narodni šovinizem, ni narodna nestrpnost, ker za kaj takega ni, ali ne bi sine J'1 vrača! k nji. Končno >ta zapustila .Mt-skvo in o.l|Hrii>vala v zem>tvo. kj«-r >ta >•• |K»ročila. V.v je kazalo, da ,t» našli nujni ip-inirni 'prt-i mir in da bo živel p.-snik v a srn-nem zakrinu s .svojo izvoljenko. hotela drugače. Je.se. nin pretilanskini iLstr»iil. Dim canova j«* pa našla te dni tragične obožala' po licu. — Spraviti moraš staro mamo spat. — Da, takoj grem noter. Sedaj pa lepa hvala za gorki šal, katerega ste mi spletli. Odšli sta obe k grofici Teji. jenny ji je želela lako noč (er odšla nato V svojo sobo. Stala je še dolgo, zatopljena v sanje, v temi l.ri oknu ter zrla ven v čudovito osvetljeno krasoto parka Luna je stala visoko na nebu ter metala svoj* bledo luč preko pokrajine. Bila je pristna, obetajoča božična noč. Jenny je naslonila na okno svoje lice. Njene misli so pohitele nazaj v preteklost. Povest grofiec Teje je vzbudila v njeni.duši mar-*:kaj, kar je ze davno izginilo iz njenega spomina. Prav do svojih najmlajših otroških let se ji je zopet vrnil spomin. Pred seboj je videla starega očeta in staro mater, ko sta ji poka2ala sliko nad posteljo starega očeta. — Naša domovina, — sta ji^rekla in soke so se prikažale v nju- liih očeh. Noben pa ni vee videl stare domovine. Stari toče in mati sta le-žtla poleg njenega očeta, v tuji zemlji in grob mamiee, katerega je le parkrat obiskala z grofico Tejo, se je nahajal na velikem ham-1 1 urifaem pokpiapčn med grobovi tujih ljudi. Le ona sama je dospe-! la v^3omovino ter Čutila, da tiei z vsemi koreninami v tej domači zemlji. _ ^ (Dalje prihodnja) -J! Vse nas»» podporne crganizacije jij je izbral pot nepoštenosti. Ogo- . . ... ... ... . ' . . * . J ' mu jo je .slikar Jakulo\. t zidajo svoio bodočnost na mladi- ljufal je nekega ijosestnika večjih« . ...... , , - , . i . „ .... dni je priredil Jaku .v v svojem no. Pridobiti in obdržati pa bodo rudnikov. Zaradi tega dejanja m 4 ..... . , . . > , . x . » • . . . .. ,' ateleju družabni ver - m nova bil mogle isto le. ce se bo ista vsaj ne- insolventnosti trgovine je priseli . ... j , i • - - r., L • i tul" Dnncanovo. Razkošno ob!c-e.» koliko zavedala, da je nasa. ce bo sodišce ter bil obsojen na de- , , v ... • • . . .. . , • na je vstopila plesalk;: v a rele« n vsa deloma čutila z nami m srna- V1»t meseev jeee. Po prestani kazni i .. ' . . , ,. . n . u »se prijazno na.smehniJa Je> -i.mcvu trala nase ustanove tudi za svoje.' j(. nafl0vo otvoril trgovino. Potreb-' Iz tega razloga bi moral naše ne (|enarCe mu je preskrbela žena. lo biti v tej deželi vzroka in pro- podporne organizacije vsaj moral- TlKlj to J)0t nj imei zaieljenega u- stora. Slovenska zavest je tista, kijno podpirati vsako skupino, ki . trgovino je moral opustiti. združuje sinove in hčere našega Priveže na5° mladino na nas, ki jo Ko- naroda v skupine, kjer z združe-|fiku5a pripraviti, da vzljubi vse. „ateti pridobil tasta, ki mu je nimi močmi dosegamo, kar bi po- samezniki ne mogli. Da ni med nami slovenskega čuta, ne bi bile naše podoorne organizacije tako močne kot so. Mnoge ameriške podporne organizacije so dovoljevale in najbrže še dovoljuje dru-gorodcem, da ustanavljajo pod njihovim okriljem društva, ki poslujejo v tujem, to je neangleškem jeziku. Da smo se zadovoljili s tem, prav gotovo ne bi bilo danes toliko naših rojakov zavarovanih v dobrih in trdnih podpornih organizacijah, kot nas je. Toda naš slovenski čnt nas je silil, da smo se dražili ft naših lastnih organizacijah, in tajko danes lahko z zadoščenjem trdimo, da smo naseljencev, ki so pereentuelno1 najbolj zavarovani. Slovenska zavest je dalje bila, Slovenci v prednjih vretih tistih , kratkim vrnil iz potovanja v Ju- goslaviji, .ni pripoveduje o Sokolu z. posebnim naglasom, prežet i utisi, kate-re- m« je nudila^ domo vina, kjer j« sokolstvo razvito in vidno. Takole pripoveduje: Slovenski Sokol v Clevelandu j slavi 30-letni obstanek. Da nisem ael pred qemi v. domovino, najtrše ne bi dosli . mislil o tej slavnosti, toda danes ni j« v mislih, VM la/lln. 1»; —__ -. _1__j______• kar je našega. midil po daljšem prigovarjanju po- Prireditve Slovenskega Sokola tr(,bni kapitenin je kmalu d!tg-1 n;e-nim čarom. Cez neka i nie na eenm kraju. Izidora mu je podarila zlato uro. misleč. tU ira bo .s tem privezala na>e, toda /moti'a .se je. Opetovano j«- j»ovez ?-rila in rjuhe v culico in pobegnil od plesalke Toda vedno znova se Japonska igralka Miss Taiko Mizutani je najbolj priljubljena obiskovalcem japonskih kinematogi afo v. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kflor Jt aaneojea potorad * ■rail kraj. Je potrebno, d« Je posten o potnih Ustih, prtljagi in dru-flh ctvareb. Vilcd ctfie d&lgoletn« UkoSnJe Vam mi umoremo dati najboljša pojasnila in pripornCamo. redno le prroTritne braotxrnlks. Tudi nedriarljjnl nmorejo po-to»ati r stari kraj, tola preskrbe«, t! morajo doroMenJ* all permit is Washington«, bodisi m eno leto aH • meeecer In se mora delati pro-Is Jo t saj en meeec pred odpotora-njem In to naravnost v Wishing, ten, D. C. na «eneraleca OAmlsi-ftffi komisarja. Glasom odredbe ki Je stopila t veljavo It jslijs, UM se nikoaor nt ne poH)e permit po poitl, am. pak ga mors id iskati vsak pocUee osebno, bodisi v naJbUŽnJl naselni-U nrad ali pa ga dobi t New Toku pred od potovanjem, kakor keds v proinji zaprosi. Kdor pota J« rtm bres dovoljenja, potuje na evojs laatao odgovornost. Kako dobiti i?ojee b liaregt bij«. Kdor BaU doMd sorodnik« aB ivojee la itaregs kraja, naj naa prej pBe sa pojasnila. Is Jngotla rije bo pripojenih v tem letn fflf ptisaljescev, toda polovica te kvota Je dolotaia n smeri Ike driav-ljane, U Me dobiti sem rUuiMe ta OtrolDS od 18. do 21. I«ta in pa aa poljedelske delavce. dlavlJanJ pa eamorejs iene la otroke do 18. I* ta btss da M bili ited v kvoto, p^ trsbso ps Je deUU prošnjo v Waaft- kaki koral. FRANI JAK SER mit BANK ■ GOSTLANDT BT, W1W TOSI