108. številka. Ljibljana, v petek 11. maja 1900. XXXIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak đan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele aa vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ah veCkrat tiska — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. —• Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo ; pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnifitvo pa 8 Kongresnega trga 8t. 12. „Slovenski Narod4* telefon št 34. — „Narodna Tiskarna11 telefon št 85. Deželni kulturni svet. u. Vladni načrt o ustanovitvi okrajnih gospodarskih društev in dež. kulturnega sveta je bil kot tak popolnoma nesprejemljiv. To pa zgolj iz stvarnih razlogov. Po tem načrtu bi bilo treba vstvariti popolnoma novo kmetijsko organizacijo, in to kot nasprotje obstoječe organizacije, kateri stoji na čelu kmetijska družba. Če bi se bil sprejel vladni načrt, imeli bi v deželi nakrat dve organizaciji: kmetijsko družbo in pa kulturni svet z njegovimi okrajnimi gospodarskimi društvi, mej katerima organizacijama bi že vsled nature njihovih smotrov vladal permanenten boj. Ni dvoma, da bi se bila kmetijski družbi odvzela vsa tista opravila, katera je vladni načrt pri držal kulturnemu svetu, gotovo pa je tudi, da bi se vladna organizacija le počasi, med vednim bojem mogla ukoreniniti, in da bi veliko let za kmetijstvo v deželi niti tega ne mogla storiti, kar vzlic omejenosti delokroga stori kmetijska družba sedaj. Kmetijstvo bi bilo na škodi, in to je vzrok, da se je narodna napredna stranka uprla vladnemu načrtu. Kdor sodi stvarno, kogar strankarstvo Se ni popolnoma zaslepilo, tisti mora priznati, da se je narodna napredna stranka sr t«j zadevi postavila na jedino pravilno stališče. M ero daj ni so bili zanjo je-dino-le gospodarski oziri, klerikalce pa so vodile samo strankarske koristi. Narodno napredna stranka si je rekla, da ni pametno, in da ni koristno, ako se hoče narediti prostor za novo organizacijo nata način, da se razdere in ugonobi organizacija, ki se je dobro obnesla, in do katere ima ljudstvo zaupanje, vtemkodonove organizacije nima in še ne more imeti zaupanja. Zaupanje ljudstva se ne dobi kar čez noč. Tudi kmetijska družba si ga je pridobila šele po dolgoletnem, v resnici uspešnem delovanju. Ljudstvo se je družbe oklenilo šele, ko je videlo, da mu res koristi, in gotovo LISTEK. Avžnerjevega Jurija koza. Spisal Dolfe Savinjčan. V Savinjski dolini so vsi poznali Avžnerjevega Jurija in njegovo Jero. Tam ob koncu Smrečje vasi je stala njegova koliba, pokrita s slamo in bičjem, skoz katero pa so gledala suha rebra radovedno v širni svet. Kadar pa je potegnil veter, podobna je bila ježu, kateremu se ježe bodice, zaječalo pa je tedaj tako čudovito po starih preperelih tramovih, da je prestrašena za meketala Sivka v ozkem hlevu. A ne mislite, da je bila to znabiti krava posebne pasme, nege to je bila suho-rebra kozica, katera je dajala zakoncema sladkega mleka in pa še kakega kozliča, da, včasih tudi dva na leto. Toda zadnji čas — že par let — ni bilo več mladičev, saj je pa bila tudi že stara ta Sivka, ta edina dota Jerina. No, in Jera je bils že stara, in Jurij tudi. Da bi ga pa bili videli, kako se je pomladil tedaj, kadar je pasel ob dolgem motvozu Sivko tam ob potoku, kako ji je prigovarjal sočnato travo, kako jo gladil! Toda vse mine! In tudi Sivko je doletela ona usoda vsega, kar živi in leze. je, da bi bilo gledalo na vladno organizacijo z veliko nezaupnostjo, ki bi se še poglobila, ker bi ta organizacija kot konkurenčna naprava kmetijske dražbe tudi pri najboljši volji vsaj dolgo časa ne mogla uspevati. Ti pomisleki so bili odločilni aa to, da se je narodna napredna stranka uprla vladnemu načrta. Stranka pa je spoznala, da sedanja kmetijska družba zahtevam našega časa ne more povsem ustrezati, in da bi bilo za naše kmetijstvo bolje, če se zastopstvo njihovih interesov postavi na širšo podlago in vsled tega ni osredotočila svojega delovanja na to, da prepreči vladni načrt, nego da ta načrt izboljša in popolni, tako da postane primeren potrebam in razmeram v naši deželi. Tako izboljšanje vladnega načrta se je tudi doseglo, in sicer s pomočjo veleposestniških poslancev, katerim se mora priznati, da so v tem slučaju veliko bolje varovali koristi kmetskoga ljudstva v naši deželi, kakor legitimirani zastopniki kmetskih volilcev, klerikalni poslanci Že tekom debate v deželnem zboru se je pojasnilo, da premembe, katere je na vladnem načrtu izvršil upravni odsek, niso bistvene. Upravni odsek se je v poglavitnih točkah popolnoma pridružil vladnemu načrtu, ki je prikrojen po željah klerikalne stranke, dodal je samo to, da se ta nova organizacija ne izvrši v nasprotju s kmetijsko dražbo, ne kot konkurenčna naprava, nego da se zasnuje na tej podlagi sami , tako da se kmetijska družba raztopi v tej novi organizaciji in se jej popolnoma umakne. Na ta način se prepreči vsak boj, nova organizacija ima takoj na dan svojega rojstva krepko podlago in ne bo se jej treba šele boriti z ljudsko nezaupnostjo in loviti člene in vrh tega dobi še lepo premoženje v roke. Nova organizacija je v bistvu popolnoma taka, kakor so si jo želeli klerikalci, a če vzlic temu niso Ljudje pa so pravili, da je tedaj spolzelo po raskavem obrazu Jurija par debelih solz, in tudi Jera je otirala v sivi, umazani predpasnik solze. Toda trebalo je preskrbeti si drugo kozo. To ni bilo težko, saj sta bila sv. Kozma in Damijan blizu, in na ta dva se je Jurija tako zanesel, da je sklenil tega dne na bližnjem semnju kupiti si kozico, ako-ravno je bil prepričan, da take, kakor je bila Sivka, pač nikdar več ne dobi. Torej na sv. Kozma in Damijana god je bilo, ko se je odpravljal Jurij na semenj, in mu je Jera podajala nauke: BLe pazi, da te ne opeharijo in ti ne prodajo brst-nice mesto travnice, saj veS, da brstnica nima tako dobrega mleka! Seveda bi bilo najbolj e, da bi bila poleg, pa saj Človek ne utegne vsega. Glej, da se vrneš kmalu domov", klicala je še za njim, ko je že Jurij mahal po cesti z drenovko v roki, da so plahale široke hlače ob koščenih nogah. „0 kupil jo bom pa, kupil, če Bog da in sv. Kozma in Damijan8, prigovarjal je samemu sebi. Mimogrede bodi omenjeno, da je imel lepo navado, da je govoril sam s seboj. Na semnju mu je bila sreča mila. Kmalu se je pobotal z znancem še izza mlađih let. In res je gnal proti večera lepo kozo za seboj. In kako je bil vesel, vedno z njo zadovoljni, je to dokaz da jim sploh ni za dobro in koristno zastopstvo kmetskih gospodarskih kor i s ti j, nego samo za to, da bi se vstvarila nova organizacija, katera bi stala v nasprotja s kmetijsko družbo, in katera bi bila sama klerikalna stran karskaagentura, ki bi pospeševala v klerikalne strankarske koristi. Načrt kmetijske organizacije, kakor ga je sprejel dež. zbor je tak, da bi ga morala vsaka stranka podpirati, katera ima sploh kaj smisla za blagor ljudstva Ž njim bi se na zdravi in dobri podlagi vstvarilo krepko organizacijo, vstvarilo bi se nekaj stalnega, s Čimer bi se mogle kmetijske koristi kar najbolje pospeševati. Organizacija po tem načrtu bi bila odmaknjena vsem političnim bojem in strankarskim prepirom, imela bi širok delokrog in veliko avtoriteto tudi pri vladi, tako da bi lahko mnogo več dosegla za naše kmetijstvo, kakor se je v sedanjih razmerah tudi pri najboljši volji moglo doseči. In taki občekoristni napravi uprli so so se klerikalci, proti nji so vprizorili neko obstrukcijo in ker se jim ta ni posrečila, pa demonstracijo, upajoč, da sprejeti zakon vsled tega ne zadobi sank--cij e. Ljudje, ki imajo tako malo smisla za ljudsko gospodarsko korist, ki se upajo danes, v teh gospodarsko toli kritičnih časih, na tak način teptati ljudske interese, pač niso vredni imena ljudskih zastopnikov. Govor dež. posl. Iv. Šubica o zadevi naprave vodovoda za mesto Kranj in okolico v seji deželnega zbora kranjskega dne 3. maja 1900. Visoka zbornica! Deželni odbor je svoje poročilo o vodovodu za mesto Kranj in okolico sestavil tako temeljito, in gosp. poročevalec župan Hribar je stvar v tehničnem in financijalnem oziru tako obširno in vedno jo je gladil in ji prigovarjal: „No, no, Sivka, le pojdi, saj sedaj si moja. Draga si res bila, pa ti mi boš tudi mleka dala, in pa kozliča seveda tudi in trava boš jedla tudi, a brstja se bala kot Bognasvaruj križa, pa še kako!! O hvala vama, sv. Kozma in Damijan, da sta mi pri kupčiji pomagala." Toda naenkrat je utihnil Jurij, ko je izgovoril ime teh svetnikov. Spomnil se je, j da jima je obljubil veliko voščeno svečo, če mu izprosita lepo kozico, in sedaj mu je bilo žal. Saj sveča stane par petič, potem pa zgori in sv. Kozma in Damijan nimata nič od tega, Jurij ne, in Sivka tudi ne. Iz tega razmotrivanja in teh mislij ga je zbudil glasni klic pivcev, ki so popivali v krčmi mesarja Mastnaka. ,No, no, Jurij, kaj pa ženeš, ali si dobro kupčijo napravil? Pojdi no pit, saj tvoja stara ti ga tako ne privošči, posušil se boš popolnoma 1" Jurij je dobil pogum, privezal kozico ob drog in ga krepko potegnil........ Stemnilo se je in Jurij ni zapazil, kako sta mu hudomušna krčmar in njegov pomočnik odvezala kozico in mesto nje privezala kozla ob drog. In Jurij je gnal kmalu na to najlepšega kozla proti doma, v krčmi pa je od- in vsestransko pojasnil, da je morebiti težko najti še novih momentov, ki bi to velevažno zadevo Se krepkeje podpirali in njeno nujno potrebo še bolje ilustrovali. Vkljub temu pa naj mi bode dovoljeno, da kot poslanec mesta Kranja posežem v debato in se nekoliko pečam s predlogo, ki jo imamo v obravnavi. Gospoda moja, Vi ste podrobno poučeni, kaka naloga je odmerjena projekto-vanemu vodovodu. Znano je Vam, da naj bi dovažal dobro pitne vode velikemu števila cvetočih vasij, ki leže na vzhodnji strani kranjskega mesta in ki se sedaj nahajajo glede vode v tako žalostnem položaju, da se v tem oziru morejo primerjati z najbolj razupitimi deli naše suhe Krajine. 0 teh vaseh in njih vodni bedi ne bodem govoril, ker vem, da bode itak njihov poslanec povzdignil zanje svoj glas. Pač pa hočem glede mesta Kranja napraviti nekoliko opazk in navesti nekoliko dokazov, da je nameravani vodovod vitalnega in odločilnega pomena za razvoj in prospeh tega mesta. Visoka zbornica! Vprašanje po dobavi dobre pitne vode že mnogo let zanima prebivalce kranjskega mesta. Pred približno desetimi leti že je inžener Smrekar, ki je zgradil ljubljanski vodovod, dal pregledati okolico kranjsko. Stvar je pozneje sicer nekoliko zaspala, a vsled nujne potrebe se je kmalu zopet z novo silo pojavila. — Mesto Kranj, ki ima danes z dijaki vred nekako 3000 prebivalcev, je poleg malega vodovoda iz Save, ki pa ne preskrbuje mesta s pitno vodo, navezano na štiri vodnjake. Izmed teh je navadno vsaj jeden pokvarjen ali pa v reparaturi — čemur se ni čuditi, ker so silno globoki in jih gonijo pridne roke skoraj noč in dan — in tedaj preostaja navadno samo še 2—3 vodnjakov, iz katerih naj zajema celo mesto, ki nima male potrebe v tem oziru. Opozarjam le, da po štetja z dne 31. decembra 1890 rede v mestu 426 glav živine, za katero je težko preskrbeti dobre pitne vode, ko jo še ljudem primanjkuje. V tržnih dnevih in semnjih, ki so v Kranju jako obiskani, se mevalo veselega smeha, ko je krčmar pri' povedoval, kaj je naredil z Jurjevo Sivko. .Jurij pa je govoril sam seboj: „No no le pojdi Sivka, saj si moja!" A spet so mu obtičale nadaljne besede v grlu, saj je bil v svojem veselju popolnoma pozabil na ta dva njegova pri-prošnika in na svečo, ter je izdal one petice za maselc vina Voselo pa si je pomd roki in tolažilno vzdihnil: „E, e, sv. Kozma in Damijan, saj vidva že uživata nebeško veselje in rajsko luč, vidva nimata nič od tega, če vama svečo kupim in jaz tudi ne in Sivka tudi ne." In sklenil je, da sveče ne bo kupil. Jera ga ni bila nič kaj vesela, ko je prikolovratil domov, in iz redkozobnih ust so se vsule ko toča ne preveč ljub* sni ve besede na ubogega Jurja. »E, e, preljuba Jera," jo je tolažil Jurij, aboš že videla, da bo sedaj dovolj mleka pri hiši. Debela je in vime ima veliko, saj sta mi pomagala sv. Kozma in Damijan! E Jera, nisem ga preveč popil. Sivka me je stala štiri srebrne tolarje, in sveča za sv. Kozma in Damijana šest petič, in zapil nisem skoraj nič, saj so mi ga večinoma drugi kupili." In čudno! Tudi Jero je naposled minila jeza. Na vse zgodaj dražega jutra, ko je Ijivoati in naprednosti meščanov se to razširjanje in stavbeno delovanje ne more vrSiti v toliki meri, kakor bi bilo želeti, ker nedostaje vode za hiše in značilno je, da podjetnik, ki je zgradil lepo vilo ob robu mesta, te vile ne more prodati, ker — poman j -knje vode! Potreba vodovoda za mesto Kranj je torej očividna, nujna in dokazana. Gorenjska okolica se ne more primerno razvijati, ne more napredovati, ako ji ne pridemo na pomoč in ako ne dovolimo prispevka za projektovani vodovod. V tehnična razmotrivanja in detajle se ne bodem spuščal, ker so bili itak dovolj označeni od gospoda poročevalca; tudi ne bodem — osobito zaradi pomanjkanja časa — risal zgodovine načrta, ki leži pred nami in opisoval poleg njega še druzih poskusov, ki so se vršili, da bi se mesto preskrbelo s primerno pitno vodo. Ti poskusi so deloma provzročili zanimive razprave med meščani in imeli so to dobro posledico, da so se preiskave temeljiteje izvrševale, in da so se pojmi vsestransko razbistrili, če tudi so dotični poskusi svoje dni rodili marši kako razburjenje, danes moramo vendarle reči, da so stvari sami mnogo koristili in to tembolj, ker je vsakdo prepričan, da so izvirali vselej le iz pravega lokalnega patriotizma ! Veščaki so končno odobrili Hraskega načrt, ki je podlaga poročilu deželnega odbora. Svota, katero zahteva ta projekt, je sicer velika, a če pomislim važnost ozemlja, ki naj dobi dobre vode, in če se oziramo na važnost mesta Kranj,moramo pač priznati, da žrtev ni prevelika, in to tem manj, ker hoče Kranjsko mesto v svoji po-žrtovalnosti prevzeti razmerno največji delei in se dokaj huje obremeniti, nego občine, ki pridejo v poštev. Glede na te okoliščine smo gotovo opravičeni, ako tudi apeliramo na blagonaklonjenost cesarske vlade, da naj zadevo Kranjskega vodovoda kar najinten-zivneje podpira in ji zagotovi 60% prispevka, opravičeni ne le z lokalnega stališča, temveč s stališča cele dežele, kateri mora biti na tem, da prospeva jedno njegovih najvažnejših mest in jeden njegovih najvažnejših kulturnih zavodov. Z upom, da bode cesarska vlada blagohotno stala nasproti projektovanemu tehničnemu in finančnemu načrtu za vodovod mesta Kranja in okolice, sklepam svoje besede in prosim gospode tovariše, da glasujejo za predlog deželnega odbora. W KJ ubijani, 11 maja K položaju. Poluradno demontirana kriza v ministrstvu radi odstopa ministra Rezeka traja dalje. Korber je bil radi tega pri cesarju, ki pa demisije Se ni sprejel. Kakor poročajo dunajski listi, je nastala kriza samo radi jezikovnega načrta, ki se tiče Moravske. Parlamentarna komisija desnice se trudi, da omogoči Cehom opustiti obstrukcijo. Sedaj hočejo posredovati češki veleposestniki in slovanska krščansko - narodna zveza. Baje vspeh tega posredovanja ni izključen. Odprava pregnanstva v Sibirijo. V Peterburgu se je začelo v ponedeljek obravnavanje vladnega zakonskega načrta, da se deportacija v Sibirijo odpravi. Iniciativo za to važno reformo je dal sedanji car, ki je med svojim potovanjem po Sibiriji sam spoznal grozote sibirskih kaznilnic Justični minister Muravjev je na to vpeljal iznova za Sibirijo liberalni justični red Aleksandra II. ter izdelal predlogo, da se izgnanstvo docela opusti. Mesto izgona naj se uvedejo kaznilnice, ki se naj sezidajo v Peterburgu, Pskovu, Smolensku, Harkovu, Kijevu, Vilni, Simbirsku, Sara-tovu in Tveru. Da pa se omeji tudi pravica občin izganjati ljudi, določa novi zakon, da bodo morale občine izgnance poslej same vzdrževati in ne več država. Kako ogromno je število izgnancev v Sibirijo, dokazuje to, da je bilo koncem mino-lega leta samo v gubernijah Srknek in Je-nisejsk 110.000 izgnancev. Da se vladni načrt sprejme, ni dvomiti. S tem pa si postavi Nikolaj II. v zgodovini nesmrten spomenik. Američansko-turški konflikt. Konflikt med Ameriko in Turčijo radi odškodnine za podrte misijone med Armenci se je poostril. V Washingtonu groze z ultimatom, in iz Londona poročajo, da se bržčas pretrgajo diplomatične zveze med Zjedinjenimi državami in med osmanskim cesarstvom ter da bo poslej zastopala Nemčija američanske interese v Turčiji. Amerika zahteva brezpogojno, da se ji izplača odškodnina za misijone, katere so podrli turški vojaki med izgredi in nemiri med Armenci. Mac Kinlev si hoče s svojo energijo pridobiti Se nekaj več popularnosti, ki mu bo ob priliki predsedniške volitve proti Brvanu prav potrebna. Radi 90.000 dolarjev Amerika pač ne bo tirala afere do skrajnosti. Vojna v Južni Afriki. Angleži so prekoračili tudi reko Zand in Buri se umikajo proti Kroonstadu. Vlada republike Oranje se preloži v Heilbron. Buri so zapustili tudi Ladvbrand in Ficks-burg ter se umaknili proti Bethlehemu. 4 t. m. je general Hamilton s svojo konjico zgrabil nemški kor ter ga baje porazil tako korenito, da za vojno ni več rabljiv. Poroča se tudi, da hoče oranjevska armada poslej sama za-se operirati in ne več v družbi s Transvaalci. Angleži upajo, da se bodo Oranjevci kmalu udali ter sklenili mir. General Buller namerava v kratkem operirati proti Zmajevim goram in ga bo v tem podpiral Roberts. Buller je izdal te dni nov poziv na prebivalstvo Natala, s katerim pozivom obljublja popolno amnestijo onim, ki se sami oglasijo pri oblast-vih ter odlože" orožje. Generala Hunterja divizija, ki operira proti obleganemu Mafe-kingu, se baje razdeli. En del bode prodiral dalje proti Mafekingu, večji del pa bo skušal zasesti Klensdorf in Potšefstroom na transvaalskem ozemlju. Kako bojeviti so Se Transvaalci, dokazuje pismo, katero je dobil predsednik Kriiger od odlične burske žene, ki ga je vprašala, ali ni prišel pomnoži število živine izdatno in lahko se trdi, da je čestokrat v mestu po 1000 glav živine, katero je treba napajati in cediti. Promet bi bil sigurno Se dokaj večji, trgi bi bili še bolje obiskani, ko bi ne bilo toliko zaprek zaradi vode. Še ob navadnih dneh zapažamo živahno in zanimivo gibanje krog vodnjakov. Venec žensk straži vodnjak in čaka po celo uro, da pride na vrsto. Dalje tudi ob požarih mnogi oddaljeni deli mesta nimajo dovelj vode, in gotovo je, da bi vrla kranjska požarna bramba pri vsakem večjem ognju imela zaradi pomanjkanja vode nenaravno težko stališče. In to ni mala reč, Če pomislimo, koliko blaga je v cvetočih trgovinah po mestu nakopičenega, koliko raznega druzega gradiva je v vedni nevarnosti, ker ni dovolj vode na razpolaganje. Istotako trpe različne obrti v mestu na pomanjkanju primerne vode in splošno se toži, da razni obrti ne napredujejo isto-merno s trgovino, ker jim nedostaje temeljne podlage za dotični obrt, namreč vode. Prezreti ne smemo tudi še jednega faktorja, ki glasno kliče po zdravi, pitni vodi v Kranju. To je novi učni zavod, cesarja Franca Jožefa višja gimnazija. Že sedaj ima okroglo 450 dijakov. Vsled spretnega vodstva, odličnega učiteljskega zbora in požrtvovalnosti meščanov je ta zavod hitro zaslovel in zacvetel. Nikakega dvoma ni, da ima lepo prihodnjost, in da se bode obisk še izdatno pomnožil. Lahko računamo na vsaj 500 dijakov, ko bode gimnazija kompletna. Dolžnost poklicanih faktorjev je, da damo tej ukaželjni mladini primerne zdravstvene pogoje za življenje; častna zadeva vse dežele je, da se ozira na mladino, ki študira v Kranju in jej zagotovi vsaj zdrave pitne vode in vode za telesno snago. Ali ni to prava ironija, če čujemo, da so pri gimnaziji morali napraviti kapnico, in da je 450 dijakov med dnevom navezanih na njeno vodo, ki je komaj užitna, a kaj šele zdrava in okusna. Kar velja za dijake, velja tudi za vojake; s stališča vojaškega erarja se mora projektovani vodovod najtopleje priporočati in naravnost zahtevati Dokaz temu je, da so lani nameravali odpovedati vojaške vaje v okolici kranjski, ker nedostaje vođe, a obstoječe luže imajo toliko Škodljivih kalij v sebi, da je bilo vojaškim oddelkom strogo prepovedano, piti tisto smrdljivo tekočino. V Šenčurji so celo pa-trolje stražile luže in čuvale, da jih nihče ni pil, ker je dokazano bilo, da biva v njih bacilus vročinske bolezni.. . VojaSke vaje naj se za vedno odpovedo — ž njimi pa bo izginil izdaten vir dohodkov za Kranj in njegovo okolico. Čas beži in vem, da je treba hiteti, kajti ure našega zasedanja so štete, in kmalu bode bila ura ločitve. Zato bi opozoril le še na jedno stvar. Kranj se razvija in širi v zadnjih letih, kakor pač nobeno drugo mesto naše krono vine. A vkljub marše vladal polumrak, pa se je opasala Jera s širokim kuhinjskim predpasnikom, vzela trinogi stolec v eno in malo golidico v drugo roko in šla v hlevček, da namolze mleka. In sedla je poleg kozice, stisnila golidico med kolena in segla za vimenom... „0 sv. Kozma in Damijan", je zaječala Jera nakrat, ko ji je koza dala krepko brco z zadnjima nogama, da sta se prevrnila trinogi stol in Jera. In ko se je pobrala, je tekla kričeč v kočo, dregnila ubogega Jurija v rebra in vpila, krileč z obema rokama : „Vstani, klada zaspana! Ne da mleka, pa ga ne da, in pa Se prevrgla me je ta preklicana koza !■ Hitro je bil Jurij na nogah in z leščerbo v roki je hitel v hlev. »Na, na, Sivka, na4, vpil je že od daleč in posvetil urno v hlev, kjer je stal prestrašeni kozel. „0 s v. Kozma in Damijan', vzdihnila sta obenem Jurij in Jera, — „o Bog nas varuj", odskočil je prestrašen Jurij. Jera pa je hitro pograbila golidico in udrihala ubogega Jurija po hrbtu. »Na, to imaš, da boš vedel kupiti kozla mesto koze, ti prismoda prismojena! Ne, tega si pa nisem mislila, da si tako trapast in ne razločiš niti kozla od koze! ~-4 ženeS kozla nazaj, ti Jurij vseh ' Bog je res nate pozabil, ko je pa- Tam v Mastnakovi hiši pa so že bili zbrani veseli bratci in se že od daleč smejali ubogemu Jurju, ki je vlekel trmastega kozla za seboj. .Kam pa, Jurij, kam pa ženeS kozico ? Ali hočeš imeti mladino ? Pojdi no pit, pojdi, saj veš, da ni dobro, če človek tešč kolovrati po svetu!" so ga klicali v gostilno. Veselja je poskočilo srce v Jurju, ker je videl, da so se tudi sosedje zmotili in imeli kozla za koso. Sedaj pa se je hotel maSčevati za vse, in Široko se je razkoračil. .Možje, sedaj pa res vidim, da tudi vi ne poznate, kaj je kozel in kaj je koza. Ali ne vidite, da je kozel, ha, ha?" Jurij je pil, nekoliko iz veselja, nekoliko iz jeze in nekoliko pa tudi zato, ker ga je Se vedno skelel hrbet In imeli so mu toliko pripovedovati ti možje, da niti ni zapazil, kako so mu zmenjali kozla in ga odvedli nazaj v mesarjev hlev, ob drog privezali kozo, katero je kupil včeraj. Nedolgo potem je gnal Jurij žival dalje, in ker vinca ni bil vajen, se je malo opotekal. .No, to mn jih bodem povedal, da mi kaj takega naredi ta, ki pravi, da je moj prijatelj", govoričil je sam a seboj. .Aha, ravno prav, da si doma", in že od daleč je mahal svojemu prijatelju a pestjo in tako čudno krilil i njo, da je koza prestrašena meketala. Prijatelj pa gaje gledal in gledal. .Tu ga imaS nazaj, ti slepar, ki hočeš biti moj prijatelj, pa si tak, da mi prodaš kozla in ne koze! Bog ti naj grehe odpusti, jaz ti jih ne morem, sveti Kozma in Damijan, ta varuha in priprošnika vseh koz in kožic, ti pa naj ne dasta nikoli sreče I — Na, tak prijatelj, ki prodaja kozla za kozo! Sram te bodi I* .Ne vem, ali si res vso pamet izgubil, ali me pa hočeš za norca imeti! Ne vem, ali si slep, kali, ali res ne poznaš kozla od koze! To je vendar koza, poglej no! Jurij je izpustil motvoz in odskočil kakor bi ga pičil gad. .0 sv. Kozma in Damjan. Bog nas varuj, to je pa že narejeno. Kupčija je pri krajo, — nazaj denar, saj vem, če priženem to preklicano kozo domov, bo pa zopet kozel!" In Jurij ni poprej miroval, da mn je res odStel prijatelj denar in ga spravil v listnioo. Strahoma se je Se ozrl parkrat po kozici in jo urno ubral po zaprašeni cesti domov. Jurij je kupil drugo kozo, kupil pa tudi sv. Kozmi in Damijanu, o katerih je bil sedaj prepričan, da res ne razumeta Sale, debelo svečo. že čas, da se sestavijo ženske kompanije. Burske ženske so pripravljene, zgrabiti za orožje, da pomagajo možem braniti neodvisnost republike. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. maja — Osebne vesti. Asistentom pri goriškem deželnem odboru je imenovan gosp. Emil Kavčič. — Slovensko gledališče. .Slovenec" blazni od veselja, ker si domišlja, da je „Slovenski Narod" s svojim listkom o naši Taliji pritrdil njegovim nazorom o nalogi in namenu slovenskega gledališča. Ljudje se seveda smejejo toliki brezobraznosti. »Slo-venčevi" nazori o našem gledališču so znani vsakomur, saj jih je dokazal že neštetokrat s svojimi impertinentnimi napadi na velezaslužne in požrtvovalne intendance, na naše režiserje in z otroškimi zabavlji-cami raznim predstavam, ki niso bile v skladu z njegovo katoliško »estetiko". Pokazalo je" te nazore dejstvo, da klerikalci našega gledališča ne podpirajo niti moralno, še manje pa z obiskovanjem njegovih predstav. Ruvanje klerikalnih listov in poslancev proti našemu gledališču, temu naj-odličnejšemu slovenskemu kulturnemu za vodu, pa je najžalostnejša stran v naši kulturni zgodovini zadnjih deset let. .Slov. Narod" je odbijal vselej naskoke klerikalcev na naše gledališče, katero je podpiral na vse načine, delal prostovoljno zanj reklamo ter agitiral za najboljši obisk njegovih predstav. In občepriznana resnica je, da si je pridobil naš list poleg požrtvovalnih intendanc za prospeh slovenskega gledališča največjih zaslug. Kot neodvisen časopis pa je seveda »Slovenski Narod* včasih tudi kaj nas veto val oziroma priporočal, da bi se izboljšalo. V svojem listku smo dali že opetovano prostora raznim mnenjem, ki pa stoje vsa na enem in istem stališču: gledališče dvigniti v gmotnem in umetniškem oziru. Ta namen ima tudi listek o naši Taliji, ki izraža končno le osebno mnenje gosp. pisatelja in pesnika E K a, ki je — kakor glas izmed slovenskih literatov — stvarno odgovarjal na nazore sedanjega gospoda tajnika »Dramatičnega društva". Govor gospoda intendanta Milčinskega je imel polemičen značaj in obsegal je mnogo prepornih točk, o katerih se da tudi med najboljšimi prijatelji naše drame akademično debatirati. Gospod intendant Milčinski je povedal svoje, literat E K. pa svoje mnenje. .Slovenski Narod" kot neodvisen list je prinesel obe mnenji, ker mislimo, da se neti s takimi razpravami najbolje čim dalje večje zanimanje med narodom za naše gledališče. Zategadelj pa smo vedno pripravljeni, da objavimo tudi kak eventuvalen odgovor na nazore g. E. K. V umetniških vprašanjih bomo varovali vedno svobodo prepričanja, odločno pa zavračali tudi poslej osebnosti, kakoršne si je dovolil gledališču zlohotni »Slovenec* tudi pri obeh letošnjih občnih zborih .Dramatičnega društva". Da bi se pa indentifikoval kdaj kak sotrudnik našega lista s .Slovencem" glede našega gledališča in glede vrednosti predstav v .Katoliškem domu", tega ne dožive klerikalni »estetiki" pač nikdar! Vsakoršno zavijanje in podtikanje v tem oziru zavračamo torej kot nesramno impertinenco. — Kongres slovanskih časnikarjev se bo vršil letos v Dubrovniku in sicer v prvi polovici meseca septembra — Knjigovez Breskvar. Prejeli smo naslednje pismo: Gospod urednik! Mene občinske volitve silno zanimajo. Komaj sem dobil imenik volilcev, že sem začel šteti glasove, da vsaj približno izračunam, koliko je zanesljivih volilcev na tej ali na oni strani. Z izidom tega računa sem za- ' dovoljen. A pri studiranju imenika volilcev sem naletel na nekaj, kar utegne občinstvo zanimati. Mej volilci III. razreda sem našel tudi knjigoveškega mojstra Breskvarja. Strmel sem, kajti Breskvar se je šele te dni po listih hvalil, da ima tako veliko glavno delavnico, da leto in dan ne more pogledati v svojo filijalko. Glejte, tako velik mojster, ki ima glavno delavnico in filijalko, pa ne plačuje nič več davka, kakor kaka branjevka, ki suhe češplje prodaja. In ta mož vpije po vseh shodih, koliko davka mora plačati, da ga komaj zmaguje! Če se ne motimo, je ta z davkom preobloženi mož, ki ima glavno delavnico in filijalko podpredsednik drofitva konservativnih obrtnikov. — Umrli. Sinoči je nmrl posestnik, tovarnar in vodja vzajemno podpornega društva g. Ivan Peterca v starosti 47 let, danes pa je umrl topničarski nadporoč-nik g. Viktor Furlan. — Otvoritev kopališča pod Rožnikom. Od vitkoraslib smrek obdana zelena dolinica, kraj katere žubori bister studenec, vabi zopet svoje znance v posete. Kopališče, lani toli rado obiskovano pomladilo, se je otvorilo ter pričakuje stare in nove prijatelje Kneippovega zdravenja. Klub, svest si stavljene zadače, skrbel je za umestno izboljšanje in olepšanje naprave, omislil je prostoren nabiralnik za vodo, kjer se zbirata studenca, iz katerega zdaj po novemu vodovodu priteka zadostna množina čiste, mineralne vode v toplice. Seveda je pri ljubljanskih razmerah vpoštevati načelo, da Biz malega raste veliko", in da ima klub le z malimi sredstvi razpolagati, vendar vzbuja se vedno večje zanimanje za koristno napravo, zatorej vstraja tudi klub pri započetom delu v zavesti, da bodo te toplice sčasoma za moderno se razvijajoče mesto velikega hvgieničnega pomena In ni lepšega, bolj senčnatega sprehoda nego pod Rožnik, ni bolj idiličnega kotička ljubljanske okolice, nego kjer ima pohlevni svoj dom »W6rishofen". Klub moral je marsikatero burno uro prebiti, predno je določil prava, mirna pota svojemu nesebičnemu delovanji, izločiti moral je marsikaj, da zdaj vabi ljubitelje pravega kaeippanja k otvoritvi toplic dne 15. maja t. 1. Pojasnila daje g. Belič, Dunajska cesta štev. 6, kakor tudi pristopnice, iste daje tudi gosp. Bizjak, Tržaška cesta štev. 12a. Ker se je jeseni leta 1899. osnovalo neko top-liško društvo z namenom, zidati v velikem slogu »Worishofen8 za gospSdo, naj bo prijateljem starih ponižnih podroženskih toplic pojasneno, da ni klub teh v nikaki zvezi z onim projektom in pripomni še, da se oglaša vedno več gospodov, misle, da so že prispevali za to sezono za stari klub »Woris hofen", a so pomotoma dajali prispevke novemu društvu, ki je pa baje že mirno v Gospodu zaspalo. Zatorej prosi stari klub svoje nove in stare cenjene prijatelje, ne zabiti dne 15. maja t. 1. posetiti podro-ženski »VVorishofen". Na svidenje! — Klub. — Podkovska šola v Ljubljani. Novi Šolski tečaj na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske se prične dne 1. julija 1900. Prošnje za vsprejem je vložiti do 15. junija. Ubožni prosilci dobe po 50 gld. podpore od kmetijske dražbe. Skušnje na podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28. junija. — Citraški klub se namerava v Ljubljani ustanoviti. Snovatelji menijo, da je več gospodov v Ljubljani, kateri bi radi pristopili takemu klubu, kakršni obstoje malone povsod, zlasti v večjih mestih. Pristopil bi lahko vsak in bi ne bilo treba .posebne izurjenosti. P. n. gospodje, kateri žele pristopiti k temu novemu klubu, se prosijo njihov naslov poslati gosp. Ernstu Sarku v Ljubljani, Breg št. 14, II. nad stropje. — Tamburaški klub „Zvezda" preložil je svoj veliki koncert, kojega je nameraval prirediti v soboto, 12. t. m. radi nepričakovanih ovir v prvo polovico meseca junija. — Z Vrhnike nam pišejo: »Ljubljansko učiteljsko društvo" je priredilo včeraj k nam izlet, katerega se je vdeležilo nad 20 ljubljanskih učiteljev in učiteljic. Gg. naddavkar Gruden in učitelj Luznik sta vodila izletnike po slikoviti okolici ter jim bila prijazna in postrežljiva razlagalca, za kar jima je ljubljansko učiteljstvo gotovo hvaležno. V »Čitalnici" se je razvila prijetna zabava, ki jo je — žal — prenaglo končal prezgodnji odhod. Svoje ljubljanske tovariše so prišli na Vrhniko tudi pozdravit vsi trije učitelji iz Borovnice, kar znači iskreno kolegijalnost. — Šolo v Hinjah v novomeškem okraju so zaprli zaradi ošpic, ki razsajajo med šolsko mladino. — Slomšekovo stoletnico hočejo na Ponikvi v rojstnem kraju Slomšekovem slovesno obhajati. V ta namen se je ustanovil na Ponikvi poseben odbor. Slavnost se bo vršila dne 5. avgusta. — Pevsko in bralno društvo „Maribor" priredi dne 13. t m. v veliki dvorani .Narodnega doma" v Mariboru gleda- liško predstavo, pri kateri se bode igrala znana Tvlova igra .PožigalČeva hči". — Stekel pes je v Jankovičih v črnomaljskem okraju ogrizil neko ženo in necega otroka. Ženo in otroka so poslali na Dunaj v Pasteurjev zavod. — šrapnel bodejo razstrelili jutri 12. t. m. ob 8 uri zjutraj na ljubljanskem polju. Ker se bode detonacija najbrže tudi v mestu slišala, se občinstvo na to opozarja, da se ne bode vznemirjevalo. — Oče in hči. V Maverjevo proda-jalnico je prišla v torek neka deklica in vzela na ime gospe A. Š. blaga za 51 K. Ko je tvrdka izvedela, da gospa A. Š. ni ničesar naročila, je to naznanila policiji, katera je včeraj izsledila storilko v osebi 141etne Antonije Zupančeve. Deklico so prijeli, in je goljufijo šele priznala, ko se je dobilo blago pod posteljino opravo v njenem stanovanju. Nekaj blaga pa je bilo že zastavljenega. Pri iskanju po blagu pa so našli detektivi v Zupančevem stanovanju več cerkvenega blaga, medene cevke, bakrene cevke in kolobar gumi traka, in ker se je dognalo, da je to ukradel oče Antonije Zupane — Alojzij Zupane deloma v Frančiškanskem samostanu o priliki, ko je vpeljaval električno luč in deloma pa pri mestni elektrarni, kjer je bil uslužbenec, se je tudi on dejal v zapor. Oče je šel v Križanke, hči pa na Žabjek. — Nepreviden voznik in nepreviden kolesar. Danes dopoludne je izvošček I. Z. po Vodnikovem trgu tako nerodno vozil, da je po hodniku idočo Ivano Škerjanc iz Sostrega podrl na tla, ki se je pri tem lahko poškodovala. — Istega dopoludne je na križpotu sv. Florijana ulic in Rožnih ulic trgovec A. S. povozil z bicikeljnom hišnega posestnika Jakoba Lumbarja v Trnovskih ulicah št. 11. Zadet je bil v levo nogo in se mu je nekoliko koža odrla. — Hud revizijonar. Iz mesta izgnani Lovrenc Malenšek je prišel včeraj v mesto beračit. Na Tržaški cesti ga je dobil policijski stražnik in ga aretiral. Na to pa je začel Malenšek na ves glas preklinjati Mater Božjo in Kristusa tako, da so se ljudje nad tem zgledovali. — Velik izgred je provzročil danes ponoči postopač Martin Dekalič v Gospodskih ulicah. Vpil in razgrajal je na vso silo. Ko je prišel policaj in ga aretiral, vrgel se je na tla in vpil in kričal, da se je na ulici vse polno občinstva nabralo. Šele ko je prišel še jeden stražnik na pomoč, sta ga mogla odpeljati. Na poti je še vedno kričal in zmerjal policaja. — Izgubljene stvari. Včeraj popoludne je izgubil nekdo na poti od pokopališča po Dunajski cesti in Šelenburgovih ulicah do Kongresnega trga srebrno uro in srebrno verižico. Na pokrovu ure je bila vrezana črka B. — Vinogradi v južni Istriji, kjer so posestniki lani pridno škropili z galico posebno na obali morja v okolici Dinjana, Roverija, Kanfanara in Rovinjskoga sela, kažejo mnogo lepih grozdičev, tako da se je nadejati obilne trgatve in dobre vinske kapljice. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanja mestne občine ljubljanske od 29. aprila do 5. maja kaže, da je bilo novorojencev 23 (=3415°/o0), umrlih 25 (= 3712 •/„,), mej njimi jih je umrlo za otročico 1, za jetiko 11, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 14. Mej njimi je bilo tujcev 4 (=32 »/0)1 iz zavodov 14 (=56°/0). Za infekcioznimi boleznimi so obolele, in sicer otročico 1, za ošpicami 2, za škarlatico 2, za vratico 4 osebe. * Munkacsvjev pogreb v Budimpešti je bil grandiozen. Okoli 100.000 ljudi je prišlo k pogrebu. Vdeležili so se vsi ministri, generali, razna oblastva, društva, umetniki itd. Pred umetniško hišo je stal 10 m visok katafalk z bronasto podobo Munkacsvja. V veži umetniške hiše je škof Dessewffy blagoslovil krsto; govorili pa so naučni minister, predsednik umetniškega društva in slikar Jendrassik. Vence je peljalo 6 voz, in le na krsti je ležalo 128 vencev. * Vezuv bljuje. Z nenavadno silo bljuje ognjenik Vezuv. Zemlja se v njega bližini večkrat potrese, zato so v krajih okoli Vezuva ljudje v velikem straha. V mestu Torre del Greco je ostalo več ljudi vso noč na ulici. Štirje preradovedni Angleži so Sli na Vezuv predaleč in zajela jih je lava. Orož niki so sila opečene Angleže komaj rešili. Bljuvanje Že ponehnje. * Troje umorov. 8. t. m. je nekdo v Maderju (Predarlsko) umoril tri osebe: bogatega peka Fr. Ks. Abererja, ki je ležal itak na smrtni postelji, njegovo ženo Katarino in najemnika Gibellija. Vsem trem je neznan zlikovec razbil črepinje ter odnesel 600 gold. Ostalo je le petero Abererjevih otrok, katerih najstarejši je 11 let star. Zaprli so nekega Švicarja Zaecha, ki pa taji vsako krivdo. * Dinamitna tvornica se je razletela 8. t. m. v Herendthalu, kakor poročajo iz Antverp. Vse hiše v okolici so izginile. Pok se je čul več milj daleč. Koliko ljudi je ponesrečilo, ni znano. Štiri trupla so dobili. Vzrok eksplozije ni znan. * Prepovedana verska sekta. V Pe terburgu se je začela sodnijska obravnava proti 42 kmetom, ki so bili členi sekte skoptov, ki pohabljajo sami sebe, si od-sekavajo prste itd. Obravnava bo trajala ves teden. Prič je 99. Književnost — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Vsebina 2 sešitka je tale: 1. Vikt. Steska: Academia Operosorum. 2 S. Ruta r: Ajdovski zid pri Vrhniki. 3. M.Sitar: Dve stari cerkvi sv. Petra na Kranjskem. 4. A. K o bi ar: Kopališče v Ljubljani. Mali zapiski. 1. A- K.: Grofinja Ana Katarina Zrinjska in ljubljanske klarise. 2. A, K.: Plače kranjskih deželnih uradnikov in uslužbencev 1730 1. 3. P. Walter Šmid: Rodo-vina Paul pl. Nagerschigg. — Mittheilungen des Musealvereines fur Krain. Vsebina II. in III. zvezka: 1. Ein Copialbuch des Klosters Freudenthal, von Fr. Kom o t ar. 2. Director Kramers Theorie der Bildungsweise der »terra rossa" des Karstes, besproehen von Ferd. Seidl. 3. »Terra rossa" und »Eisensauerlinge* des Karstes, von Dr. Emil Kramer, Director der landw. - chemisehen Versuchsstation fur Krain. — Literaturbericht Dr. F. Kos-smat, Uber die geologisehen Verhaltnisse der Umgebung von Adelsberg und Planina, von F. S. Dr. F. Kossmat, Die Triasbildun-gen der Umgebung von Idria und Gereuth, von B. S. Dr. Fr. Kossmat, Uber die geologisehen Verhaltnisse des Bergbaugebietes von Idria, von F. S. Prof. Dr. C Diener, Grundlinien der Strne tur der Ostalpen, von F. S. W. Goli. Die Karstaufforstung in Krain, von F. S. K. A. v. Zittel, Geschichte der Geologie und Palaontologie, von F. S. Be-richt uber die Thatigkeit des k. k. Acker-bauministeriums, von F. S. K. Moser, Der Karst und seine Hohlen, von F. S. — „Život" ima v 5. zv. to-le vse bino: Slike: Fr. Bilek: Podobenstvi velikeho zapadu Čech. C Medovic': Pet srijemskih mučenika (Skica). C. Medovic: Sv. Jeronim. Tekat: Veljko Tomič: Hebrejske melodije. — Vladimir Borotha: Ksenija. — Dragutin M. Domjanić: Confiteor. — Srgjan TuČić Zadnje poglavlje. — Knut Hamsun: Prsten (prevela Nina Vavra). — Stjepan Miletić: Vladimir Borotha (sa slikom). — Branimir Livadić: Hrvatska književnost i siromaštvo. — Iz književnog i umjetničkog svijeta: Kazalište: Hrvatsko kazalište Giacosa: Come le foglie. — Književnost: Napoleon Iv Špun-Strižid: Moderna legenda Anatole France. K proslavi četiristagodišnjice hrvatske književnosti. — Smotra. — Nove knjiga (Drag. Kette i. dr.) Ta krasni zbornik, ki prinaša poleg hrvatskih spisov tudi slovenske, iznova priporočamo! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 11. maja. Cesar je sprejel danes ob 10. uri ministrskega predsednika Korberja, ob 11. uri pa ministra Rezeka Ti dve avdijenci sta v zvezi z Rezekovo demisijo. Poroča se, da je cesar prigovarjal Rezeku, naj demisijo umakne in ostane na svojem mestu. Dunaj 11. maja Cesar se odpelje nocoj v Budimpešto. Ministra Krieg-hammer in Kallav sta se že tja odpeljala Dunaj 11. maja Nemške stranke so odklonile posredovalni predlog nekaterih voditeljev desničarskih strank, naj se vladni jezikovni zakon odkaže brez razprave posebnemu odseku, da v gotovem roku o njem poroča, dotlej pa naj se opuste razprave o važnejših vladnih predlogah, v katerem slučaju bi tudi Čehi za sedaj opustili ob-strukcijo. Praga 11. maja. Nemško društvo je razglasilo zahteve nemške stranke glede občinske uprave. Nemci zahtevajo svoje zastopnike v deželnem zboru in v občinskem svetu, razdelitev mestnega šolskega sveta, dvojezično uradovanje magistrata, dvojezične ulične napise in končno še to, da mora občina pri porabi občinskih sredstev vedno uvaže -vati, da so jih deloma plačali Nemci. To zahteva nemška manjšina v Pragi. Koder so Nemci v večini, nečejo o ravnopravnosti ničesar vedeti. Madrid 11. maja. Proti skrajno klerikalnemu ministrstvu Selvilla je nastalo skoro po celi Španski mogočno gibanje. V raznih mestih so se primerile velike demonstracije. V Madridu so bile včeraj ves dan vse prodajalne, gostilne in kavarne zaprte. V Valenciji so demonstrantje napravili barikade, izza katerih so na orožnike metali kamne, potem pa začeli nanje streljati. Orožniki so tudi streljali in potem z naskokom zavzeli nekatere barikade. London 11. maja Iz Durbana se poroča, da se je sedaj tudi armada generala Bullerja začela pomikati proti Burom, podrobnih vesti o teh operacijah pa brzojavna cenzura ne pusti pasirati. Narodno gospodarstvo. Shod o posvetovanju glede streljanja proti toči v Krškem. (Dalje.) Gosp. vodja Dolenc opozarja, da primerne svote, in naj si bodo še tako velike, dobi lahko vsaka občina od navadnih posojilnic proti nizkim obrestim in gotovi amortizaciji. Ko je pričela peronospera ugo-nabijati, smo si hoteli omisliti vse le s podporo, počasi pa smo se navadili kupovati tudi te priprave, in sedaj ima že skoro vsak lastno škropilnico, ki ga stane na leto mnogo več, kot bi ga stalo streljanje proti toči. Gosp. Gombač odgovarja, da je g. Sever njegove besede napačno tolmačil. Jaz priznam veliko potrebo podelitve podpor, in sam k temu ljudstvo prigovarjam, ker brez gotovih podpor se dandanes marsikaj sploh izvršiti ne more, a za podpore naj se prosi le v ozira vrednih slučajih in ne za vsako malenkost, ter naj se občine na podpore preveč ne zanašajo; opozoriti sem le hotel, da tolikih podpor, kakor ravno naprava strelnih postaj zahteva, dežela ne zmore, ker je prerevna, in še enkrat ponovim, da občina, ki se bo le na podpore zanašala, bo v napredku mnogo za drugimi zaostala, osobito kar se tiče naprave prekoristnih strelnih postaj. Umesten se mi zdi toraj predlog g. vodje Dolenca/ ter ga toplo priporočam. Gosp. Ž m a v c, nadučitelj, prosi pojasnila, kako postopajo na Laškem, kjer so napravili lansko leto do 3000 postaj. Gosp. dr. Vošnjak pravi, da se posestniki med seboj zavežejo poravnati vse stroške, vlada pa da daje po ceni smodnik (26 h za kg). Gosp. Boh. Skalickv, tehnični voditelj v Novemmestu, poroča o tvor j en ju toče, ter pravi, da je sicer g. dr. VoSnjak prepričan o dobrem uspeha, pa da vlada sprejema vse z nekako reservo ter se torej ne more odloČiti za znatno podporo, dokler se o uspeha popolnoma ne uveri. Sistematično streljanje se mora vpeljati tudi na Kranjskem Glede tvorjenja toče so učenjaki Se na nejasnem; eni trde, da se napravi s pomočjo elektrike, drugi, da se napravi neki vrtine, ki spaja mrzli in gorki zrak itd. Če strel gotovo zabrani tvorjenje toče, ne more še nihče garantirati, treba je toraj uvesti sistematično streljanje ter postaviti na glavne stacije izvežbane atreljače, ki bi dajali drugim signal. Streljati se mora počasi, a sigurno. Možnarji naj se ne zabijajo. Gosp. dr. VoSnjak omenja, da je spisal natančni strelni red, ter da izide posebna brošurica. Gosp. Kramar, župan s Radovice v Belokrajini, se pritožuje, da je smodnik Se predrag. (Dalje prih.) — OO.OOO kron, IS.OOO kron in it.OOO kron so glavni dobitki invalidske zahvalne loterije, kateri se izplačajo v gotovem denarju z 20°/0 odbitkom. S tem opominjamo nafte častite Čitatelje, da je L žrebanje nepreklicno dne" 19. maja 1900. __ Proti zotoMu in gnjilobi zob izborno deluje Melusina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat. Jedina zaloga (10—19) lekarna M. Leustek, Ljubljana Re8ljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mosta. Zahvala. „DijaSka kuhinja v Kranji" je od „Salon-Bkega orkestra v Kamniku" prejela 120 K Čistega dohodka koncerta dne" 6. maja, dalje od onih gospodov profesorjev kranjske gimnazije, ki so bili zadržani, udeležiti se koncerta, 11 K, in od gosp. okr. glavarja dr. Gstettenhoferja istotako 2 K, skupaj 133 K. Za te velikodušne darove se podpis? ni odbor v imenu bedne šolske mladine, kateri „dijaška kuhinja" presfcrbuje vsakdanjo hrano, kar najsrčneje zahvaljuje. Posebno se še zahvaljuje slavnemu »Salonskemu orkestru" in pred vsem njega dirigentu, gosp. nadkomisarju Parmi, za Človekoljubno intencijo in za vso požrtvovalnost, s katero se je omogočil krasni koncert in dosegel tako izdeten prispevek dobrodelnemu na-fiemu zavodu. Odbor ..dijaške kuhinje v Kranji". Umrli so v Ljubljani: Dne 7. maja: Ana Bergant, delavčeva hči, 3 leta, Streliške ulice St. 15, levkomija. — Ferd. Mahr, ces. svetnik, posestnik in ravnatelj trgovske Sole, 76 let, Cesarja Jožefa trg St. 11, ostarelost. — Elizabeta Germek, sodarjeva vdova, 86 let, Dunajska cesta št. 7, ostarelost. Dne 8. maja: Friderika Fuchsjager, pivo-varnskega pomočnika hči, Karlovska cesta St. 11, božjast. V hiralnici: Dne 8. maja: Terezija Smlekal, kuharica, 77 let, mrtvoud. Meteorologično poročilo. Viitna nad morjem 806-3 m. Srednji »račni tlak 7S6'0 mm. 10 11. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 730 0 7215 102 si. jvzhod oblačno 7*1 er. jvzhod, oblačno ,0 Srednja včerajšnja temperatura 135°, nor-male: 13'4°. ID-cLZ^ajs^a, "borza, dne 11. maja 1900. Skupni državni dolg v notah ... 98 K 65 h Bkkpni državni dolg v srebru ... 98 „ 20 „ Avstrijska zlata renta...... 116 „ 85 „ Avstrijska kronska renta 470 ... 98 , 10 « Ogrska zlata renta 4°/0...... 116 „ 95 , Ogrska kronska renta 4° 0 .... 92 „ 36 . Avstro-ogrske bančne delnice ... 17 „ 80 „ Kreditne delnice........ 724 „ 50 „ London vista......... 242 „ 75 „ Nemški drž. bankovc z% 100 mark . 118 „ 30 „ 80 mark........... 23 „ 68 ,, 90 frankov.......... 19 „ 27 „ 3tahjanski bankovci....... 90 „ 70 , C. kr. cekini.......... 11 „ 34 „ Preklic! Obžalujeva razžaljive besede, katere sva govorila o g. Jon! ni ni Lavren-cic5 trgovki na Dolenjski cesti v Kurji vasi št. 4 pri Ljubljani, glede od nje prodajane moke in otrobov iz Vinko Majdiče-vega mlina v Kranji. Tudi obžalujeva, da sva govorila o tej (Vinko Majdičevi) moki, da je gipsova in železna, ter da po njegovih otrobih živina pogine, ker so bile te besede neresnične, in prosiva odpuščenja. Anton in Antonija Sfrnad. (934—1) Is6t* se dober pomočnik sobnega slikarstva. Zaslužek sprejema (916-3) po dogovoru. Pismena zglasila Janez Turšič sobni slikar v Cerknici pri Rakek-u. KOPEL kA^^ v^(l ^4 ^a^4 fc^a^ Preiskošcno zdravilišče zaho\c*\nvhtic&cv najc:riliin1cc,T Icak. 2r slati kc rn a hoiestr. Prospekti se dobe pri ravnatelju (điabcics), Jožne z'eleznice postaja:Polčane(Poitschach) iolčnc kamene, K RAS NOPREBIVALIŠČE kafcrhet>$oitancu ZA PO LETI. ir.nakrhljiiiic. Izurjene šivilje ! se tsufeoj Trepx©33M.e3o na Sv. Petra nasipu št. 33. priporoča po najnižjih cenah Li. IVI i k u s cli [eatnl trg- it. 15. Ces. kr. avstrijska državni žtltzfilct. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. maja 1900. leta. Odhod is Izubijane jož. kol. Proga des Trbiž. Ob 12. ari 6 m. po noći osobni vlak t Trbiž, Beljak, Celovec, Fianzensfeste, Ljubno; cez Selzthal v Ansse, Isl, Solnograd; čez Klein - Beifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m. zjutraj osobni vlnk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; Cez Selzthal v Solnograd, čez Klein - Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Stejr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dnnaj via Amstetten. Ob 7. ari 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 ari 5 m. popoludne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano jož. kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak is Jesenic — Ob 11. ari 16 m. dopoludne osebni, vlak z Dunaja v Prodajalnica z opravo vred v Ljubljani, v živahni ulici, v sredini mesta, se takoj proda. Naslov se izve v upravništvu .Slov. Naroda". (943 -2) Vsak dan ledna tava, letina čokolada v konditoriji in kavarni Rudolfa Kirtaiscli Kongresni trg. (785—7) Jako fini, prve vrste piščanci za ocretl In peci, kakor tudi zajamčeno sveia kurja jajca v poljubnih množinah se dobivajo pri tvrdki vsak dnu (933-3) H. Fajdiga v IJ ubijani, na Dolenjski cesti. Do 1. junija in od 1. septembra stanovanjske tarifa za 25°/0 znižane. Zdravilišče na Hrvatskem od zagorjanske železniške postaje ,,Zabok-Kra-pinske-Toplice" oddaljene za jedno uro vožnje, so odprte od 1. aprila do konca oktobra. 30° do 35° R. gorke akratoterme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in členski revmi, in njih posledičnim boleznim, pri iskii, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnenju, kroničnem materničnem vnetju, eksu-datu perinterinalnih vezin- \elike basinske, polne, separatne kopeli, kopeli v mramornatih banjah in tuane kopeli, izvrstno urejene potilnice (su-dariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. Udobna stanovanja. Dobre in ne drage gostilne ; stalna topliška godba. Obširni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vsak dan zveza po poštnih omnibusih s postajama Zabok in Polčane. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in poročila pošilja (809—4) kopališko ravnateljstvo. Na najvišji ukaz Njeg. c. in kr. apost. Veličanstva. XXXIII c. kr. drž. loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. ima Ta denarna loterija edina t Avstriji zakonito dovoljena 18.514 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 4I0.900 kron. Glavni dobitek znaša .OOO kron i gotovini. Žrebanje bode nepreklicno dnć 7. junija 1900. SGŠT Srečka stane 4 krone. ~SSQ SrecTce se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaji, L, Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti za kupce se dobe zastonj. pošiljajo j» Od c. kr. loterijskega dohodninskega ravnateljstva. (841-4) Oddelek državne loterije. Izdajatelj in odgovorni urednik.: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne 4 92