Potjreb nadškcfa dr. Sedeja. Goriški nadškof dr. Sedej je umrl v soboto dne 28. novembra. Njegovo truplo je ležalo štiri dni na mrtvaškem odru. Te dni so prihajali verniki iz raznih krajev, ne samo od blizu, marveC tudi od daleč, da izkažejo velikemu pokojniku čast in ljubezen. Iskrena žalost se je očitovala na obrazih slovenskih vernikov. Saj je bil rajni škof dr. Sedej tisti, v katerem je bila oličena vsa stiska, žalost in beda slovenskega Ijudstva v Italiji. Prvi je bil med Slovenci po dostojanstvu, pa tudi orvi po trpljenju. V Cetrtek, 3. decembra, je bil njegov pogreb. Udeležilo se ga je 7 Skofov, med njimi tnžaški škof dr. Fogar in iz Jugoslavije krški škof dr. Srebrnič. Ljubljanski škof je poslal svoja zastopnika, namreč bogoslovna vseučiliščna profesorja dr.' Ujčiča in dr. Ehrlicha. Zastopane obilo italijanske civilne in vojaške oblasti. Na čelu je stopal fašistični prefekt Tiengo, fašistični tajnik Avenanti in divizijski general Bobbio. V sprevodu so bili zastopniki fašističnih organizacij iz Gorice in podeželja, 200 fašistov ja marširalo v črnih srajcah. Po vseh ulicah, koder se je premikal sprevod, so se zbirale nepregledne množice ljudstva. Slovenski verniki so počastili svo-^ jega velikega mrtvega nadškofa, kleče na tlaku ulic. Po obredih, ki so se izvršili v stolnici, so truplo položili na mrtvaški voz, v katerega so bili vpreženi štirje vrancl. Pod Sv. Goro so položili krsto na drug voz, ki jo je popeljal na vrh gore. Zaenkrat so položili truplo v začasno crobnico, dokler ne bo dograjena posebna grobnica za rajnega nadškofa. Na Sv. Gori tudi počiva nakdanji goriški nadškof kardinal dr. Missia,' sin slovenskega Štajerskega. Procesi za proglasitev blaženim in svetnikom. V zadnjem stoletju je število teh procesov zelo naraslo. 0 njiti razpravlja kongregacija sv. obredov (papeški urad) v Rimu. Leta 1921 je bilo takšnih procesov "28, leta 1931 pa jih je 551. Od teh odpade na Italijo 271, med njimi so procesi za proglašenje blaženim treh papežev, in sicer Benedikta XIII, Pija IX. in Pija X. Stremljenje na-^ šega naroda je, da bi tudi dva vclika si-j nova našega naroda: škofa Slomšek irij Baraga, bila deležna časti oltarja. Da se' ta velika težnja slovenskega naroda1 uresniči, je treba molitve. Le stanovitni: molitvi je od Boga obljubljen uspeh. , Sveto pismo v grškem jeziku iz 2. in 3.] stoletja. V največjem angleškem listuj »Times« je opisal zadnje dni Friderik' Kenyon zelo zanimivo najdbo sv. pisma? Našli so celo vrsto v grškem jeziku po-| pisanih papirusov (papirus je egipčan-: ska rastlina, katero so uporabljali v, starodavnih časih za materijal, na ka^ terega so pisali), ki so last znanega zbi-< ralca starih rokopisov Chester Beat^ tyja in jih izpopolnjuje zbirka amerp kanskega Michigan vseučilišča. Najdba' izvira iz samostanske knjižnice v egiptu. Papirusi so v odlomkih in bodo go^ tovo odkrili še tudi ono, kar manjka v. najdbi. Glavni del Chester-Beatty papi-; rusa obstoja iz 190 listov, ki so popisani v dveh stolpičih na vsald strani in spa-; dajo h knjigam sv. pisma. Vsi papirusi so knjige v današnji obliki in dokaz, da je bila oblika knjige in ne judovskega zvitka pri kristj. v rabi že v drugem stoletju po Kristusu. Največji strnjeni del najdbe (prva Mozesova knjiga) obsega 44 listov in je najbrž iz 4. stoletja.3 Najstarejši del odkritja je iz 2. stoletja in je najboljše pisan. Je to knjiga s 25 listi in je nekoč v celoti obsegala 4. in 5. Mozesovo knjigo. Najdeno gradivo Novega zakona prvič dokazuje, da so bili štirje evangeliji kot skupna knjiga znani že v tretjem stoletju in jim je bilo pridjano še Dejanje apostolov. To besedilo je za eno stoletje starejše nego vse tozadevne dosedanje najdbe.