4\ l'Ut večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan vazen nedelj in praznikov ol> S- uri zvečer- "Uredništvo in upravništvo: Kolodvorske ulico atov. 16. — Z urednikom ao more govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi se ue vračajo. Inserati: Šestatopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem poaav- ^ianji daje sr popust. — Velja za I stoiiti morala Nian i r ■ S. katerega je smela ° ■ vj njej ni bilo več živeli. ' umrl' tor« tudl Poleg mnogo dragega, tar sem »s„ ti moral, preostalo bx mi še posebno razpravljale vprašanj : kako da je bilo urejeno v zakonu, kako da ie bilo dedno pravo itd., pa bojim se, da bi predavanje, ki je imelo biti v svojem početku himnus na Slovanke, končalo v suhoparno juridično razpr^vo Opitim torej to ter hitim k koncu. Skušal sem vam, slavna gospoda, pokazati Položaj, stanje slovanske žene v stari dfil?i ter v obeh mogočnih državah tudi nikakor več ne veruje zagotovljanjem, ki se proglašajo od vladne strani, da je še upati na sporazum. Angleško kakor rusko časopisje govori zelo odločno in energično. Od ene strani kot od druge podtika se nasprotniku, da je vse pogajanje le navidezno, da se s tem ne namerava nič druzega, nego stvar kolikor mogoče zavleči, in čas porabiti v to, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se potem s tem večjo močjo vdari na sovražnika. Sicer je zelo verjetno, da bi se na Angleškem kot v Rusiji višji krogi za sedaj res še radi izognili nevarnemu boju, o kojega posledicah se sedaj še nič gotovega izreči ne da in ki bi znal tej ali oni državi ali pa tudi obema postati usoden. Mogoče, da državniki obeh velevlastij res odkritosrčno delujejo na to, da se ohrani mir in da oboroževanje res ne pomeni nikake nevarnosti, da se temveč le iz gole previdnosti vrši; vender tajiti se ne da, da je cela zadeva, jako opasna in da je položaj resneji, nego kedaj poprej. Ta nezaupnost drug proti drugemu, ki se tako glasno izraža v javnem menenji v obeh državah, nikakor ni po tem, da bi nas navdala s posebnim optimizmom. A ta stvar ostane negotova in nevarnost trajala bo tako dolgo, dokler niso natanko določeni vzroki, iz kojih se je porodil ves ta prepir. Ena obeh držav se mora udati, mora priznati zahtevo druge kot opravičeno. Dognati se mora pred vsem vprašanje: Kako je nastal prepir, kedo ga je povzročil, z drugimi besedami; kedo je prestopil dovoljene meje, kedo mora tedaj umakniti se nazaj ? To vprašanje, kedo da je kriv temu prepiru, se je tudi uže vsestransko razmotrivalo, a povoljno rešilo se do sedaj ni. Ad angleške strani predbacivalo se je Rusom, da so oni vse to zakrivili, ker se baje niso zmenili za obstoječa določila v zadevi afganske mejne komisije in so tako svojo besedo prelomili. Ali Rusi proti tej trditvi odločno protestujejo. Po ruskih izjavah leži krivda na angleški strani. Ti bili bi imeli, tako se naglaša, poslati na mesto prepira komisijo za uravnanje mej, a mestu te prišel je tjžL močen vojaški oddelek. Kedo ima prav? Istina je, da je afganski emir posedel s svojimi vojaki nekoliko krajev ob meji, kojih do sedaj ni bil še nikdo vzel v posest, da se je tedaj od te strani nekoliko grešilo. Vpraša se tedaj, je li emir storil to iz lastnega nagiba, ali so stali Angleži za njim s svojim svetom. Ako bi bilo zadnje res, potem bi vsekako bila krivda na strani Angleške, da-si ni neverjetno, da je emir čisto sam iz sebe tako ravnal, hoteč porabiti lepo priložnost ter okoristiti se na ta ali oni način. Da mu ne upa nobena obeh držav na prste stopiti, je umevno, kajti emiru zameriti se, bilo bi toliko, kakor spraviti se ob zelč dobrega zaveznika. Ravno vsled tega pa je za Angleško položaj zel6 težaven. Kako naj dokaže, da je emir prodiral iz lastnega nagiba naprej? Drugače bi to ne šlo, kakor da ga sama sili na to, da se zopet umakne. A ravno s tem pa bi Anglija zamerila se emirju in prišla bi ob ves vpliv v Afganistanu, ki ga je do sedaj tam imela. Ob jednem pa bi s takim postopanjem provzročila, da bi se emir vrgel Rusom v naročje, in večjega vspeha si Rusi niti želeti ne morejo. Ako se to zgodi, potem so jim odstranjene vse ovire, potem ne stavijo se jim pri njih prodiranji v Aziji nikake zapreke več na pot. Vse to raz-vidijo možje, ki stoje v Londonu na vladnem kr- sem se pri tem večkrat oziral na sedanjost, kar sem storil posebno takrat, kadar sem podpiral svoje mnenje z dokazi iz narodnih pesni, pravljic, pregovorov, v katerih nam je toliko starinskih običajev ohranjenih. Kdor pojave narodnega življa, katere nahajamo v tradicijonalni literaturi, nekoliko pozna, mi menda ugovarja, da slika, katero sem skušal naslikati pred duševnim vašim očesom, ni resnična, da je položaj žensk pri Jugoslovanih dandanes mnogo slabejši, nego bi se po mojih besedah sklepati moralo. Dovolite mi o tem še par besed, če današnje stanje Jugoslovank — samo ob sebi se razume, da imam le prosti narod v mislih, ker o prebivalcih mest in trgov ter nji hovih običajih velja, kar pravi stari naš Valvazor: „die sitten aber der edelleute und biirger sind, sovvohl als ihre gebrauche weit anders beschaffen und so manierlich, wie anderer vvohlgesitteter volker ihre: weswegen wir dieselben einer be-sonderen erzalrfung unnothig erachten" — ako toraj vzamemo v poštev stanje žen med jugoslovanskimi narodi, treba je ločiti Slovence in veliki del Hrvatov od prebivalcev bivše krajine in te spet od prebivalcev tistih dežel, ki ali še so ali so bile nedavno pod turško oblastjo. Pri Slovencih in velikem delu Hrvatov, barem pri Kajkovcih, ni stanje žensk slabše nego pri zapadnih narodih. Drugačno pa je dandanes stanje ženstva po večjem delu ostalih jugoslovanskih pokrajin. Tam jo žena, barem po našem čuvstvu, prava robkinja, kar se njenih opravkov in dolžnosti tiče. Možu je povsema podložna. „Žena jezik za zube, kad muž govori8, je jedna izmed bolj nedolžnih pri-slovic, da hujših ne omenjam. Ako se oziramo po ostalem slovanskem svetu, ne najdemo ne v starejših ne v novejših časih enakega slabega stanja. Kako si toraj to izjemo tolmačimo? Za bivšo Krajino je znano, kaj da je tamošnje ljudstvo moralno desorganizovalo. Za turške pokrajine — v širšem pomenu — pa je večni boj z Turčinom razlog za to, da je nazadnje le moška moč, le bojna slava pomenljiva postala. Tudi so na narodovo mišljenje turški nazori o ženstvu uplivali, vsaj se je celo nek narodni pesnik toliko turškega mišljenja navzel, da smatra za „čudo ženske sa-vršenosti, ako je devojka u kavezu rasla, pa ne pozna ni sunca niti mjeseca, niti znade, na Cem žito raste." Če tudi na vse to ozir vzamemo, vender ne smemo, kakor Bogišič po pravici naglaša, govoriti o preziranju ženske pri teh narodih, če pomislimo, da je največja svečanost v življenji pro- milu, prav dobro. Da si boja zlasti sedaj, ko še ni maščevana Gordonova smrt v Afriki, posebno ne želč, o tem so da komaj dvojiti. A kako si pomagati iz te zadrege? Z emirom razdvoji* se, reklo bi se, napraviti si novega protivnika. A če se pusti, da ta še dalje prodira, da še dalje zaseda kraje, o kojih Rusi trdijo, da se to storiti ne sme, kako naj se potem Anglija znebi suma, da ne stoji za emirom, da ta ne ravna po njenem naročilu? Stvar je tedaj jako resna! Vender upamo še vedno, da se bodo našla sredstva, s kojimi se bo dosegel sporazum med obema velevlastima. Še je mogoče, da se brez prelivanja krvi reši vprašanje: Itedo je kriv? in da država, ki se ji je krivica zgodila, mirnim potem pride do svoje pravice. Se ve pa, da bode moral priti kak tretji, ki bode nepristransko odgovoril na to vprašanje. Anglije in Rusije sodba tu ne more biti merodajna in odločilna, ker sta obe državi tu sami interesirani. Posredovati bode morala kaka tuja država, ki ni pri tem čisto nič zadeta. In da se bo to zgodilo, o tem smo do trdnega prepričani. Pred posledicami, kakor bi jih imela vojska med Anglijo in Rusijo, boji se preveč cela Evropa, da bi se ne dobili državniki, ki bodo skušali preprečiti takov boj. Na prvem mestu poklicani sta Avstrija in Nemčija, porabiti ves svoj vpliv in vso svojo moč, da se prepreči prelivanje krvi, da se zabrani mogoča svetovna vojska. In da bosta te dve državi v tem zmislu delali, temu porok nam je znana miroljubi-vost obeh monarhov, ki zapovedujeta mogočnima državama! Novi Malidi. P. C. — V novejšem času razširila se je vest o nastopu novega Mahdija in kmalu potem se je zopet preklicala. Iz Omdurmana v generala Wol-seleya tabor dospevši poslanec prinesel je prvi to včst ter dejal, da se novi prorok imenuje El Snussi. Ne gledč na to, da se poročilom takih domačih poslancev more malo verjeti, glasi se ta včst po polnem neverjetno, da bi član iz družine El Snussi kot nasprotnik nastopil proti Mohamedu Ahmetu. Angleška vlada ima baje dokaze v rokah, da muselmanska sekta, katere glavni načelnik je znani Sidi Mohamed Ben Ali El Snussi, neposrednje na vse mogoče načine podpira vstaše v Sudanu. Ni še dolgo, ko je provicijalni načelnik te sekte v Tanti (Egipet) dobil od Sidija poročilo, v katerem se je izražala na nedvojben način simpaticija za stvar, za katero se borijo Sudanci. Ravno tako ni neznano, da je Sidi mnogo-brojnim, k njemi iz Tripolisa in iz Sahare došlim deputacijam dal zagotovilo, da se bode v bližnji bodočnosti udeležil vojske, da se zopet postavi iz-lamsko nadvladarstvo v Egiptu. Kaj bi izpolnitev stega Srbina pa tudi ostalih Slovanov: svatba. Tega ne smemo storiti, če pomislimo, koliko važnost da podajata prosti Srbin in Hrvat temu poslu, koliko da jih stane muke, dokler izprosijo devojko, s kako točnostjo izpolnjujejo tudi najbolj sitne obrede pri tej svečanosti itd. Upajmo, da bode prodirajoča kultura tudi tukaj vse nedostatke odpravila, da bode prihodnjemu pisatelju o slovanskih ženah mogoče: v vsakem oziru krasno in svetlo podobo! nehote se spomnim pri tem Diderota, ki zahteva od vsakega, kateri hoče pisati o ženstvu, da naj namaka svoje pero v mavrici ter da naj piše, kakor da bi rožice po papirju trosil. Da ta stepen popolnosti dosežem, tega še upal nisem. Takemu predmetu nasproti so mi moči onemogle. Prosil sem Vas torej le, da mi sledite nekoliko v preteklost našega naroda ter sem skušal pokazati, kako visoko da je cenil Slovan ženstvo, ne velike zgodovinske prikazni, ampak svojo družico. Zavoljo tega se nisem mudil pri kraljicah in vladaricah, ampak skušal sem slikati ženo v njenem pravem kraljestvu, v svetišči rodbine, kjer ona s svojim vladanjem osrečuje vse, kateri živč v srečnem tem zavetji. če nam Slovencem pomanjkujejo tako zvane tega zagotovila za Angleže pomenilo, lahko pre-vidi vsak, kdor se še spomina poročil, katera so izšla v raznem času v javnih evropskih časopisih o proselitstvu, o bogastvu in vojaški organizaciji te zelo razširjene mohamedanske bratovščine. Za njenega kratkega obstanka (ustanovila se je leta 1837) razširila se je zelo brzo in cel6 tam, kjer se je nasprotovalo njenim naukom, kakor v Meki in Medini, dalje v Egiptu, kjer šteje 17 samostanov, v Bagdadu, kjer k njej pripada mogočni rod Sidi Abdel Kader el Ghilani kakor tudi v libijski puščavi in Sahari. Francozi imeli so večkrat priliko zvedeti, s kakim nespravljivim sovraštvom proti kristijanom in Židom je navdana ta bratovščina, katere članovi s kristijani in Židi niti govoriti ne smejo. Z gotovostjo se more trditi, da imajo uže danes iz metropolitanskega samostana poslani mnogobrojni bratje v Mahdijevem taboru odločilno besedo, da drugi poslanci še obotavljajoče se rodove navdušujejo in fanatizujejo, drugi zopet posredujejo pošiljanje orožja, kratko rečeno, ti organizujejo upor, katerega pač najspretnejši angleški vojvode znaj-hrabrejšimi četami ne bodo mogli tako kmalu udu-šiti. Prej ali slej se bodo morali v Londonu odločiti, s Porto se resno o tem razgovarjati, da bode nastopil Sultan s svojo avtoriteto proti temu fanatizmu. Zdi se, da turški državniki z gotovostjo računajo na to, da konečno vender pride ta čas, in oni ne bodo zamudili, staviti svojih pogojev pri izpolnjevanji te želje. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Komisije gospodske zbornice sešle so se danes zopet, da izdelajo še ostale nerešene predloge. Kedaj bode imela zbornica prvo sejo, še ni določeno. V Štajerski pričelo se je uže delovati za bodočo državnozborske volitve. Liberalci razposlali so uže vabila k sestavi velikega osrednjega volilnega odbora. Iz Hrvatske se poroča, da vladi preti velika nevarnost, od vladne stranke se namreč hočejo ločiti Srbi, ker se jim niso izpolnile nekatere dane jim obljube. — Po Zagrebu je razširjena govorica, da misli sekcijski načelnik za uk in bogočastje, Vončina, nastopiti daljši dopust, ter da se potem ne vrne več na svoje mesto. Njegovimi nasledniki so imenujejo Jurkovič, Kršnjavi in Spevec. Kakor se iz Bocena poroča, so članovi tirolskega veleposestva zavrgli kompromis, katerega jim je za bodoče državnozborske volitve ponudila italijanska narodna stranka, dalje pa se tudi poroča, da bode zdaj z italijansko stranko sklenila kompromis nemško-klerikalna stranka. Do „slavne žene", imamo hvala Bogu obilico takih, ki posvetijo vse svoje življenje svoji rodbini. Navidezno le za svoje skrbeč, se vender trudijo za občni blagor, za veliki svet, kateremu po svojih dobro izgojenih hčerkah in sinovih vedno nove podpornike in pomočnike ter nove delujoče moči izrejajo. Same se ne pokažejo na pozorišči javnosti, le svoje trume pošiljajo v boj, v javno življenje. Doma pa jim pripravljajo mirno in ugodno zavetje, v katerem si od javnih bojev in naporov utrujeni odpočinejo, kjer nove moči zadobe. In ako so ti bojevalci onemogli, če so jim vsi upi, vse nade po vodi splavale, spet priteko v rodbino, kjer so jim ženske roke mir in odpočitek pripravile. Pri tem tihem in mirnem delovanji si slovenske matere sicer ne pridobe slavnih, na široko znanih imen, ne stečejo si glasne slave. Kdor pa globljeje motri narodovo življenje in njega napredek, vidi in občuduje’ povsod njihov dobrodejen vpliv, prezreti ne more, da je ravno tukaj temelj lepši narodni bodočnosti, da moramo in smemo staviti vse naše nade na: slovensko ženo in slovensko dekle. zdaj so bili zastopniki tirolskega veleposestva vedno v vrstah levičarjev. Tuje dežele. Francoski kabinet še vedno ni sestavljen. Freycinet ni si upal dobiti primrenih mož za kabinet, odložil je izročeno mu nalogo. Na to izvršila se je sčstava kabineta Constansu, a tudi temu se ni posrečilo; zdaj ima nalog, sčstaviti kabinet, Brisson. Če se bode pač temu posrečilo; položaj Francije je zdaj težaven, in posel mini' sterskega predsednika gotovo ni prijeten. S sudanskega bojišča se poroča, da soJfl' gleži dne 3. t. m. imeli s sovražnikom; boj izp8^ je za Angleže ugodno, tudi izgub niso imeli pO' sebnih, mrtev je 1 mož, 1 častnik in 10 mož je ranjenih. General Graham namerava graditi železnico dalje v Handul, potem tjš, prestaviti tabor in pričakovati ondu napad Osmana Digme. O vstanku Indijanov v Manitobi došli so v London naslednji brzojavi: Iz Otavo z dne 1.1. m. Po poročilih, katera so danes v jutro došla, so žene in otroci iz naselbin v varnem zavetji v trdnjavicah, katere brani 200 mož. Sedemdeset redarjev na konjih poslalo se jim je na pomoč, ter bodo došli jutri v Battleford. — General Middle-ton poroča, da je v Battleford oskrbljen z živežem za tri tedne. Na rekah se led naglo taja; čez reke priti je zelo težavno, večkrat nemožno zaradi ledu. Ko so danes Indijani delj časa plenili v okolici Bettleforda, podali so se zopet v svoje šotore nazaj. Razne vesti. (Motodova slavnost v liusiji.) Ruski car jo v trajen spomin na volika oznanovalca slovanska Cirila in Metoda zaukazal sledeče: V prihodnje ima se 11. maj, to je dan sv. Cirila in Metoda praznovati kot „srednji" praznik in so ima kot tak tudi v cor-kvenem koledarji zaznamovati. Ravno isto velja za 0. dan aprila, na koji dan jo umrl sv. Motod. Na ta dan in na dan 14. februvarija, kot smrtni dan Ciril°v bodo ruska cerkev žalovala in se bodo v tom tudi opravljala služba božja. Razen tega imenovala 30 bosta ta svetnika odslej tudi v vseh cerkvenih molitvah, kjer se naštevajo patroni ruske cerkve, in sicer prčcej za sv. Nikolajem. — (Otročja od k ri t o s r čn o st.) Ludovik XIV-šel se je necega dnč sprehajat, in sicer ga je pot peljala mimo necega vrta. Ko vrtar kralja zagleda, vtrga brž dve lopi in debeli marelici tor voli svojomu malemu sinčeku, naj poteče za kraljem ter mu ponudi sad. Deček napoti se urnih nog za kraljom in ko g® idohiti, roče mu: „Naj blagovoli vašo veličanstvo milostno vzeti te dve marelici od mojoga očeta v darl“ Prijazni kralj vzame ja takoj in začne eno prčcej jesti. Potem pa reče dečku: „<3uj, dočko, dajva si pošteno deliti, vzemi ti drugo!" Ta vzame jo dobrovoljno nazaj in jo počne kar na mestu z nožem lupiti. „ Zakaj delaš to?" ga popraša kralj, „Zato,“ odgovori odkritosrčno vrtnarjev sinček, „ker mi jo mod potom ena pala v lužo, sedaj pa no vem, je li bila tista, ki jo vaše veličanstvo jč, ali ta, ki sem jo nazaj dobil." — (Temna dogodbica.) Iz Marzeilla poroča se o sledečem poskusu umora in samomora. V nečem vrtu sredi mesta sedela sta tuj mož in žena. Naenkrat začujo se trikratni strel iz revolverja in mož in žena pala sta na tla. Žena bila jo zadeta od dveh krogolj, mož pa od ene, in sicer v čelo. Nobeden ranjonih m vstani dati odgovora na vprašanje. Kodo da sta tuja dva, se ni dalo določiti, lo toliko so je dognalo, da v hotelu, v katerem sta stanovala, nista povedala svojega pravoga imena. Ko so ranjenca prenašali v bolnico, skušala jo žena, ki jo imela revolvor seboj, samo sebo usmrtiti. Cola zadova jo čisto nojasna, kor se no vč, kedo je na njiju streljal in tudi no, zakaj so jo vse to zgodilo. — (Armada revežev.) V svarilo vsem oni®> ki nameravajo onkraj „voliko vodo", v Amoriki, iskat’ boljše srečo, zadostuje naj vost, da je sedaj, kakor pravi po statističnih podatkih posneto poročilo, v mestu Newyorku 76 000 ljudij brez —kruha! Po svoj01® poklicu in dolu so razvrščajo v to-lo stroko: v fekcijski stroki je brez dela 10 000 osob, izdelovalcev smodk 6000, kovačev 5000, zidarjev 4500, izdelovalcev pokišja 3000, železarjev 3000. kamnosekov 2000, mizarjev 1500, knjigovezov itd. 1500, izdelovalcev umeteljskih cvetlic 1500, tesarjev 1400, olovarjev 1250; tiskarjev in stavcev je brez dela 1000, nata-karjov 1000, pekarjov 800, črevljarjev 500, mavčarjev (gipsarjev) 400, in druzih različnih strok 2500. Dalje poroča statistika, da jo med njimi brez dola š^ 30000 žensk, 3000 ladijnih nakladačev in 6000 Italijanov. V Newyorku je blagotvoriteljno društvo, ki je v zadnjih treh letih podpiralo 45 000 rodbin, ki sestojž iz 180 000 oseb, in to „armado revežev11 pomnožujejo čez mero izseljenci iz Evropo. Domače stvari. — (Imenovanje.) Minister in vodja pravosodnega ministerstva je sodnijskega pristava v Ljubljani gosp. Jakoba Mundo imenoval okrajnim sodnikom v Mahrenbergu. — (Gospod deželni predsednik baron Winklor) vrnil se je v nedeljo zvečer zopet z Reko v Ljubljano; bolezen drazega sina obrnila se je neko-hko na bolje. Gospa baronovka W'nklerjeva ostala je še pri svojom bolnem sinu na Reki. — (Mestni odbor ljubljanski) ima danes zvečer ob 6. uri redno javno sejo. Po javni seji je tajna seja. — (Dopolnilne volitve v mostni zastop.) Volilci III. razreda za volitve v ljubljanski mestni zastop imeli so v nedoljo dopoludne shod v čitalnični dvorani, da so posvetujejo o kandidatih. Postavili so se kot kandidatje vsi dozdanji mestni odborniki; mestu odstopivšega odbornika dr. Drča postavil se je kandi- atom Fran Trtnik, uradnik pri deželnom odboru, in mestu Jan. Nop. Horaka, kateri zaradi visoke starosti neče več prevzeti mandata, postavil so je Pran Major, zlatar. V ponedeljek pa sp imeli shod volilci II. razreda. Kot kandidatje postavili so se: dozdanja mostna odbornika računski svetnik Bayer in župan Grasselli, kot nova kandidata stavbeni svetnik Potočnik in gimn. profesor Toma Zupan. — Volilci I. razreda imajo shod v nedoljo dne 12. t. m ob 11. uri dopoludne v čitalnični dvorani. — (Pogozdovanj o Krasa.) „Wioner Ztg.“ Rjavila je minoli teden zakon, po katerem so pri-stojbin proste ono pogodbo in listino, katere se tičojo Pogozdovanja Krasa v Goriški in Gradiški. — (Vstajonjo Odrešenikovo) obhajalo se Je v soboto popoludnd po ljubljanskih cerkvah zel<5 vesno. Procesij udeležilo so jo ob ugodnem vremenu 110 mnogo vernoga ljudstva. V stolni cerkvi vodil jo sam knezoškof dr. Misija, katerega so ob- udeležiU°rar^ dullovšc‘na stolne cerkve. Sprevoda , 1 80 80 tu<^ naslednji svetni dostojanstveniki: L T' erof Ckoriii»ky, vladni s,M»ik tam. Pln. miJ i?"’. ' 0ai,0r"ik c»s- s’“k Murnik, ^ras IU ls°v‘ns'£e Gornice Kušar, mostni župan S(,etnik K 1' ^naU^n* ravr*atelj D i m i t z , nadsodnijski godba oCovar iW. Pri sprovodu svirala jo vojaška Sodba^pešpoika baron Kuhn št. 17. nemškega^elM0!1-* °db°r kra“jski) oddal jo vodstvo lišča v Fran«* • ,Ca V L;>ubljani vodji letnoga gleda- — Peli’ E“anuelu Westonu. gosp U *) j® dne 3. t. m. v Polhovem Gradci J°son' Ufn'^ -^ada. Pokojnik so jo narodil na ■ Da ^oronjskom dne 23. julija 1808; v du-a jo bil posvečen 1. 1836. Po ^*Pave) fie nam z dnč 2. t. m. poroča: Pri Trstu nek^Ck^ima j°18.°VOrica' da “a 0bčini blaga in da dajo blago mkom^0 Zal°g° raZD°ea domovinski list, brez vsacega krajca^ "I" ,,nn°S° SV°J “ ‘a Prvi dan aprila ne preslabo j° ^ izmišljiji šli so na led štirje tukajšnji rokodelci"1 Šli 80 po domovinski list k gosp. županu in Ai proti uočinam, in ko tjii dospejo, žida ni nikjor, da bi jim dal blago broz novcev, in ko so pet ur hoda naredili so 6e šo le spomnili, da je prvi dan aprila in da bodo korali kreniti zopet nazaj proti domu brez blaga. Ko s° nazaj prišli, smeha ni bilo kmalu konec. — („Slovensko pevsko društvo.") Odbor &a društva jo sklenil, da so letos priredi velik kon- cort v Colji, in sicer v 8. dan septembra t. 1. To društvo šteje zdaj uže nad 200 članov. — (Gospod Pran Povše) odložil je svoj mandat kot deželni poslanec goriških veleposestnikov. Odstopil je zaradi bolehnosti. — („ Ljub lj anski Zvon.“) Te dni izšla je četrta številka »Ljubljanskega Zvona.“ Vsebina je, kakor vselej, jako mnogovrstna in polna najlepšega gra-oiva. Eazen krasnih pesnij poznatih naših pesnikov, prinaša 4. zvezek nadaljevanje uže prej pričetih lepih spisov in razprav, a na novo zel6 zanimivo sestavljen spis neutrudnega našega pisatelja g. prof. S. Rutarja o toku „Reke“ — „ Timave", kojo je uže Vergil, kakor nam g. pisatelj pripoveduje, v krasnih verzih opeval, potem pa kratek, a zel6 lep spis o življenji prerano umršega nam Krilana od dr. Štreklja. Razen tega je „Slovenski glasnik11 z veliko vestnostjo in natančnostjo sestavljen. — Ker „Ljubljanski Zvon“ stopa s to številko v drugo četrtletje letošnjege leta, ne želimo mu le, da mu ostanejo dosedanji naročniki zvesti, ampak da mu tudi novi pristopijo. Od strani uredništva se vso stori, da je list v vsakem oziru izvrsten in da dela tudi pred tujim svetom čast našemu narodu Dolžnost slovenske inteligence jo tedaj, da tako po žrtvovalno, za kulturni razvitok naroda tolikanj važno podjetje, vsestransko gmotno podpira, kajti le na ta način moro prvi naš leposlovni in znanstveni list na dalje tak6 lepo napredovati, kakor se je to do sedaj godilo. Narodno-gospodarstvene stvari. Po čem čebele ena drugo zpoznajo. Gotovo zel6 čudna in redka prikazon jo, da so veliko tisuč čebol pod najvišjim vodstvom kraljico v jednem panju skupaj živečih, katorih starost v polotnom času povprečno šest tednov no presoga, tako hitro med sabo spoznajo, da vsacega tujoga vsiljenca, ki so po podobi, velikosti in barvi od domačih živalic v panju komaj razloči, precej pri žrelu uže čuvaji zgrabijo ter v boju za življenje in smrt pri žrelu iz panju vržejo Pri tem strogem ravnanji so pa vender tudi izjeme, ter so ne postopa z vsemi tujci tako ostro. To ob' sodbe izvzeto so mlade čobolice, katero so prvi izlet naredile, da okolico in kraj svojega domu spoznajo in so domov vračajoč so zgrešilo svojo hišo, svoj panj. Tem se prizanoso zaradi neskušenosti. Daljo se še one čebele v tuj panj broz ovire sprojtnejo, ki po dokon čanem dnevnem delu dobro obloženo vračajoč so k ponočnemu počitku v svoj dom, toga zgreše, ali pa vsled hudega vremena primorane pri sosedu pronočišča iščejo. To (prenočišče) tudi prdcej dob<5, ker ne pridejo s praznimi rokami. Te, kakor tudi spredaj omenjene mlade pribegle čebelice ostanejo od tega trenutka v tem panju, in se prihodnji dan r'č več na svoj pravi dom no vrnojo. V tujem panju se sedaj vdomačd uže v malo dnevih, in ko bi jih čez nekaj dni doletola vrsta žrelo stražiti, bi se brezdvomno proti svojim pravim sestram, ki bi so s praznim želodcem v kaki zadregi zatekle v oni panj zavotja iskat, tako osorno obnašalo, kot bi bile pravo domačinko v dotičnem panju. Osebne znanja čebele med sabo pri tako ogromnem štovilu živalic, ki so udje jedno družino in so vrhu tega po letu redko kedaj vse ob istem času doma in ker delavke le malo časa žive, no morejo imeti. Tudi barva v tej zadevi no moro nič pripomoči, kor postavim čebel, katorim so se dala matica drugač barvanega plemena, otroka to nove matere, ki so drugačno barvo prav nič no sovražijo. No ostaje nam drugo sredstvo medsabojnega spoznanja, kot glas, čut in duh. Dolgo časa so jo v čebolarskih krogih trdilo, da se čebele med sabo po glasu poznajo in razumejo in da imajo neko geslo (besedo, glas), po katerem se udje jedne družine spoznajo. Se v6 da imajo čebele gotovo glasove, s katorim svojo občutke razodovajo in po katerih se tudi zunaj panju spoznajo. Tako zvabi močno sikajoč glas razdražene čebelo, ki nas hoče izpred čebelnjaka ali panju pregnati, kmalu precejšnje število čebel iz sosednjih panjov, katere nas potem združeno odpode; ravno tako \6 roj s prijetnim in veselim glasom tisočo svojih udov v malo trenutkih zbrati. Vsi ti glasovi, katorih človeško uho, čeravno le malo občutljivo za tako nježno glasove, v6 kakih 30 našteti in razločiti, kaj pomenijo, so splošno šumenje ali glasenje čebel, nikoli pa niso kako gaslo, s katorim bi so posamezne družino razumevale. Drugi zopet menijo, da se čebele med sabo po občutu spoznajo, ker se večkrat vidi, kako se s tipal-nicami v panju tipajo, kakor da bi si hotelo kaj povedati. Temu bi se sicer pritrdilo a le s spremembo, da so v tipalnicah tudi organi za voh ali duh, tako da potem ni čut, temveč le v tipalnicah so nahajoči vohovi živci posredniki medsabojnega spoznavanja čebe v panju. Razvidno je tedaj, da čebele, ki iz paše domov prihajajo, katerih panjev duh uže več ni tako močan, n se od duha obletanih čebel uže omami, brez posebnega truda v tuj panj pridejo. Ne samo polni želodec medu, temveč tudi splošni (nevtralni) duh je sredstvo, katero žrelo čuvajoče čebelo premoti, da tujih čebol no spoznajo, čo postavim denemo čebele, katere so so vznemirjene v svojem panju modu najedle, pred žrelo druzega panju, in videli bomo, kako hitro domačinko onega panju prilete, jih odpode in iz pred panju po-mečejo, čeravno imajo z medom napolnjono želodco; to daje nam spričevalo, da ne s sabo prinešena zaloga, temveč drug vzrok mora biti, ki čebelam vhod v tuj panj dovoljuje ali zabranjuje. Mlade čebele katere vsak tuj panj rad sprejme, še niso tako navzete matičnega duha, s čimur se tudi njih mladost potrjuje. Mladost tudi pri drugih stvareh nekoliko več prostosti vživa, zakaj bi pri čebelah tako ne bilo? čebele roparice, ki v tuj panj s tem namenom hodijo, da bi tamkaj med nabirale in ga domov nosile, se v začetku trdo za-branjujejo, da no morejo v panj, če pa le nokaterikrat uže v tuj panj pridejo, potem zamorejo brez posebne ozire ven in noter hoditi, nalezle so uže nekoliko duha ondotne matice in čuvaji, katerih vohovi organi so se uže skoro gotovo kolikor toliko na duha roparic, ki vedno v obilem številu prihajajo, navadili, ne ved6 več roparic od domačink razločevati. Tudi naslednja prikazen, ki je sama ob sebi čudna, se lahko po zgornjem trdilu razvidi. Čebele od rojev z oplemenjeno matico so nočejo med sabo združiti, kakor tudi z onimi od nooplomonjonene, med tem, ko se poslednje brez posebnega klanja lahko skupaj spravijo, in matice se pustč v dvoboji svojo srečo poskusiti. Skoro gotovo je, da še neoplomonitona matica nič ali le prav malo one tekočino iz sebe spušča, da bi svoje čebele bolje zaznamovala. Daleč proč od čebelnjaka na polji na paši se pa ne brigajo ena za drugo ter za domovanje, kje ga katera ima. Tudi nevošljivosti no poznajo, temveč po svojem natornom nagibu svojim potom mirno in hitro delajo, da tako prirodino korist v dobro porabijo. Kakor stroge so doma proti tujcem, tako dobrosrčne in velikodušne so na paši, ko se ena drugi nabirajo č svojih zakladov radovoljno izogne. „Slov. Čebelar.“ Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Pariz, 7. aprila. (Oficijelno.) Novi kabinet je sestavljen. Brisson je predsednik in pravosodstva, Freycinet minister vunanjih poslov. Budimpešta, G. aprila. Ministerski predsednik Tisza in finančp’ minister Szapary podala sta se danes zvečer za dva dneva na Dunaj, da se razgovarjata s članovi vkupne in avstrijske vlade o nekaterih nerešenih zadevah. Pariz, 6. aprila. Z ozirom na pojave, kateri so se kazali včeraj v zbornici za kabinet Brisson, odpovedal se je Constans sestavi kabineta ter prosil predsednika Grevyja, naj pokliče v kabinet Brissona. Slednji se bode danes razgovarjal s predsednikom Gr6vyjem, Pariz, 6. aprila. „Con\ Havas“ poroča, da se bode najbže sestavil kabinet z Brissonom kot predsednikom in Freycinetom kot ministrom za vnanje zadeve. V senatu je omenil predsednik, da je iz zanesljivega vira izvedel, da je kabinet uže sestavljen ter da se jutri ministri razglasijo v uradnem listu. London, 6.aprila. Današnji ministerski svčt, kateri je trajal več ur, bavil se je z egiptovskim vprašanjem in ruskim odgovorom v afganski zadevi. Lord Granville zapustil je večkrat dvorano ter se šel razgovarjat z ruskim poslanikom. Lond;on, 6. aprila. »Retit. Corr.“ poroča, da je rusk odgovor zelo pomirljiv, a vender še treba dalnjih razgovorov rn^d Londonom in Petrogradom. Suakim, 6. aprila. (Reuterjevo poročilo.) Iz ErkoVita vrnivši se ogleduh poroča, da Osmana Digmo zapu§čajo njegovi pristaši. Osman je zdaj z’ 900 svojimi pristaši v Shakutebu, utrjeni pozi1 ciji med Sinkatom in Erkovitom: Telegrafično borzno poročilo z dnž 7. aprila. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih.......................82'50 > » > » srebru.........................82'90 Zlata renta..........................................107'40 6% avstr, renta......................................98'35 Delnice n&rodne banke................................ 860' — Kreditne delnice..................................... 290'30 London 10 lir sterling...............................124'40 20 frankovec......................................... 9'81 Cekini c. kr......................................... 5'81 100 drž. mark........................................60'70 Uradni glasnik z dnč 4. aprila. Razpisane službe: S pričetkom Šolskega leti 1885/86 razpisan je natečaj dveh učiteljskih služb na državnih gimnazijah na Kranjskem, iri sicer na državni gimnaziji v Ljubljani za zgodovino in zemljepisje, in na novomeški za matematiko in liziko. Prošnjiki, ki imajo ob jednem dokazati zmožnost slovenskega in nemškega učnega jezika, vpošljejo naj svoje prošnje do 8. maja t. 1. c. kr. dež. Žolskemu svčtu za Kranjsko. — V Borovnici (okr. glavarstvo ljubljansko) služba poštnega odpravnika z letno nagrado 300 gld.; uradni pavšal je 80 gld. in pavšal za sela 300 in za vzdrževanje štirikratnega selstva med Borovnico in kolodvorom; kavcija 300 gld. Prošnje v štirih tednih c. kr. poštnemu in telegrafnemu vodstvu v Trstu. — Služba okr. babic v Škofji Loki, letna nagrada 42 gld., v Novi Osliči (25 gld.), Biikovšici in Dražgoši po 21 gld. Prošnje, podprte z babiško diplomo, do 24. aprila c. kr. okr. glavarstvu v Kranji. Eks. dražbe: VLogatci posestvo Fr. Steržaja iz Sli-vice (2810 gld.) dne 11. aprila, 9. maja in 13. junija. — V Žužemperku posestvo Jos. Zupančiča iz Višenj (980 goldinarjev) 28. aprila, 26. maja in 30. junija; — posestvo Fr. Kistnerja n Gabrovke (1219 gld.) dnč 28. aprila, 26. maja in 30. maja. —• V Kočevji posestvo Alojzija Kusolda iz Koprivnika (1260 gld.) dnž 6. maja, 17. junija in 15. julija; polovica zemljišča Jan. Ostermanna iz Nemške Loke (370 gld) dn6 15. aprila, 6. maja in 3. junija; — zemljišče Magd. Krešse iz Cvišlarjev (155 gld.) dnS 15ega aprila, 6. maja in 3.junija. — V Ribnici posestvo Ant. Cvara iz Zamosteca (1583 gld.) dnč 6. junija, 6. julija H 7. avgusta. — V Novem Mestu posestvo Marije Radovi-čevič iz Vinje Vasi (220 gld.) dnč 23. aprila, 26. maja in 25. junija. — VPostojini posestvo Jarn. Želodca iz Narine (1725 gld.) dnž 26. maja, 26. junija in 27. julija. — Na Vrhniki posestvo Jak. Koširja (1415gld.) dnž SO.aprila, Umrli so: Dnč 3. aprila. Dr. Emil Stockl, c. kr. dež. vlade svetnik, 61 1., Lingarjeve ulice št. 2, plučnica. — Frančiška Zore, delavčeva hči, l'/2 1., Sv. Petra cesta št. 60, kašelj. — Marija Pičinin, ključarjeva hči, 7 dnij, Kravja dolina, božjast. Dnč 4. aprila. Jakob Gale, užitninskega paznika sin, 14 mes., Florijanske ulice št. 50, Laryngitis acuta. V civilni b61nici: Dnč 5. aprila. Marjeta Kanoni, delavčeva soproga, 38 1., jetika. Tujci. Dn6 5. aprila. Pri Maliči: Dr. Schonta, referent c. kr. državne železnice; Schmidt in pl. Raindl, pravnika; Krili in Feldner, trg. potovalca, z Dunaja. — Kalb, c. kr. davkarski uradnik, iz Feldbacha. Pri Slonu: Gressel, uradnik južne železnice; Matauschek, fabrikant glasovirjev, in Weiner, trgovec, z Dunaja. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje baro- metra M 7. zjutraj 729 29 a, 2. pop. 727 02 9. zvečer 727 ■ 42 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 726-92 726-92 727-62 Tompe- ratura Vetrovi Nobo 6' 3 ! vzh. sr. 11 0 I vzh. sil. S‘2’ \ vzh. sr. jasno obl. Mo-krina v mm o-oo 6-4 9-2 6-4 vzh. sl. ! obl. 2-60 dež affEsasHffErasiSHs-affBicasesasiSBsasBSBSBSHSBs^. Umetne in j:z©"toe In. z©TooT7*jsu| g* vdevlje po najnovejšem amerikanskem načinu brez ir jg) vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse gj (39) 3 [u zobne operacije £ zobozdravnik A. Paichel, “1 wr\ 1 O n MrOflooVnrrrt 1 n&(lstrOpj6. a poleg Hradeckega mostu, 1 ^sasasasHsasasEStLKSEiasasasHsasasEsasESESB^ Fabriška zaloga pristnega tirolskega lodna za gospe in gospode pri Franu Greilu v Innsbrucku. La. Vzorci zastonj in franko; izvršuje se vestno in proti povzetji. (36) 3 ° Tržne cene. V Ljubljani, 4. aprila. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 46 kr., domače 6 gld. 83 kr.; rež 5 gld. 20 kr.; ječmen 5 gld. 36 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; tur-šica 5 gld. 36 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeh po 82 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 68 kr., svinjini 68 kr., drobniško po 38 kr, — Piške po 55 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 96 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Srečke z d n 6 4. aprila. Dunaj: 76 63 9 Gradec: 26 67 16 46 17 43. 65. esenca za od G. Piccolija, lekarja v Ljubljani, kakor je razvidno iz pismenih zahval in zdravniških svedočeb, koje so bile izvoditelju te esence vposlane, ozdralja želodečne in podtrebušne bolezni, grižo v črevesu, krče, želodečno in premen-ljivo mrzlico, zabasanje telesa, zlato žilo, zlatenico, trganje po glavi i. t. d. in je najboljše sredstvo za glistova deca. Stekleničioa 10 kr. V škatuljah po 12 ste-kleničic vpošilja izvoditelj to esenco proti povzetji zneska 1 gold. 36 kr. Pri večjem nakupu dovoljuje [II se primeren rabat. (104) 15—12 f Brez boja ni zmage! Vzlic vsem oporekanjam je pravi 8,— » boljše » » joduo obleko 1 > » 12,40 » jako fine » » Popotne ogrinjačo, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,— Najfineje obleke, hlače, pirevlo-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri* cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskjn priporoča Ustanovljeno Jan. stMkr IM - fa/torišlca, za.logra, Brnu. Vzorki franco. Vzorki (ogledniki) razpošilja vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franco. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po Jako nizkih fabriških cenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov m možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marvefi vsled nekoliko stotin naročenih teli vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki n j° torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga insorirajo suknene ostanke; v slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a n° od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen. (7) 24—9 Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar. Dopisi vzprejemljč se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku. Zahvala in priporočilo. Podpisani so najvdanejše zahvaljuje svojim p. n. odjenmikom za njomu do sedaj izkazano zaupanjo in priporoča k nastali sozoni svojo dobro proskrb-ljono in izbrano zalogo solnčnikov za gospe in gospode v jako lopi in veliki izbiri, priprosto kakor tudi najelegantnejšo oprave, po najnižjih cenah; daljo dežnike v neizcrpljivi izbiri vsako velikosti in iz vsako vrste blaga, na pr. iz pavole, alpakke, clotha, botany-blaga, pol-svile, svile, doublo-faeo-svilo itd., na običajnih kakor i na tako priljubljonih praktičnih patentovanth. a-vtonasut-stojallli. z modernimi palicami po najnižjih cenah. Specijalitete v dežnikih: Patontovani samo-odpiralnik, patentovimi samo-zapiralnik, razložljivi dežniki in solučniki za v kovčego; dalje solnčniki in dežniki s Titania-palico in zlatim stojalom so vodno na prodaj. Provloka in popravljanje so kar najhitreje oskrbava, naročbo z deželo na posamično dož-niko in solnčniko izvršujejo so natanko vsled zahteve promptno proti povzetji. Razpečevalcem so vslod zahtev* na razpolaganje dopodrobni coniliuki franko. h. Mikuscli fabrikant dežnikov in solnčnikov, Ljubljana, Mestni trg it. 15. (41) 5-1 šeeeooeoettee Odgovorni nrodnik J. Naglič. Tiskat* in ialagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.