f— I Največji slovenski dnevnik # v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 5' ■'■> ik I NARODA iS SBisr List s!ovens!dh delavcev v Ameriki, P™ ! The largest Slovenian Daily In the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays« 75,000 Readers* TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 35. — ŠTEV. 35. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 11, 1931. — SREDA, 11. FEBRUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. USODEPOLN RAZKOL V NEMŠKEM PARLAMENTU VSI FAŠISTI SO V DRUŽBI DRUGIH POSLANCEV ODŠLI S PROTESTOM IZ RAJHSTAGA Iz nemškega državnega zbora je odsotnih stošest-deset članov. — Curtius je govoril o novih dokazih proti vojni krivdi. — Komunisti, ki so protestirali proti proračnu, so ostali v rajhstagu. Sprejeta je bila odredba, ki omejuje poslancem svobodo govora. ABRAHAM LINCOLN BERLIN, Nemčija, 10. februarja. — Poslanec Franz Stoehr je danes odstopil kot podpredsednik rajhstaga. Takoj nato je odšel iz državnega zbora v družbi 107 nacionalističnih (fašističnih) poslan-cv. Tudi nekateri poslanci drugih strank so se mu pridružili, tako da jih je zdaj vseh skupaj 1 60 odsotnih. Predno so odšli, so zakričali trikrat zaporedoma "heir* ter rekli, da se bodo vrnili, ko-bo njihova navzočnost potrebna. Komunisti, ki so tekom razprav o proračunu, odločno protestirali proti vladi, so ostali v dvorani. V zbornici je nastal razkol zato, ker je bila sprejeta predloga, ki omejuje poslancem pravico govora. Take odredbe smatrajo fašisti za diktatorične. Posebno je tudi razburil fašiste sledeči vladni sklep: — Nemčija ne namerava uničiti Youngovega načrta. Poudariti je pa treba, da ni Nemčija nikdar garantirala, do bo mogla zadostiti vsem obveznostim tega načrta; Nemčija bo obdržala svoje mesto v Ligi narodov; Nemčija bo zahtevala, naj se uvede splošno giba-nje za razorožitev ter zahteva pravičen delež pri splošni razorožitvi. Curtius je govoril o novih dokazih glede vojne krivde ter rekel med drugim: — Nemčija zahteva isto varnost kot druge sile. Enakost glede oboroževanja je absolutno potrebna za evropski mir. Ako Liga ne more uvesti splošne razorožitve, je izgubila vso pravico do obstoja. Zunanji minister dr. Curtius se je dotaknil tudi nemške zunanje politike ter izjavil; da so se pojavili novi dokumentarni dokazi, ki jasno očitujejo, da Nemčija ni odgovorna za izbruh svetovne vojne. V podrobnosti se ni spustil, ampak se je zadovoljil le s tem migljajem. Po njegovem mnenju bo prišel mednarodni tribunal prej ali slej do prepričanja, da Nemčija ni zakrivila vojne, vsled česar~ bo moral preklicati svojo prvotno obsodbo. kojegra rojstni dan praznuje jutri vsa Amerika. DOBER PLEN ZVEZNIH _AGENTOV V Newarku s o razkrili opijsko bezir.co, v New Yorku so pa aretirali tri prodajalce opija in zaplenili za stotisoč dolarjev "blaga". — Neki kaiznenec, ki je zaprt v Ea3ton, Pa., je izdal zveznim agentom Jcje se v New Yorku kupžuje na debela z opijem in drugimi o-mamljivimi sredstvi. Agent Max H. Roder in Adelson ta ss :akoj odpra-vial na delo. ' ZVEZNA VLADA ŽE ZOPET _PREISKUJE Zvezna preiskava bo dognala, zakaj so kruh, surovo maslo ter meso tako draga živila. WASHINGTON, D. C., 10. febr. — Podkcmitej senatnega p>ljedelske-ga komiteja je drones povabil predse ! skupino trustnih magnatov ter ve-|leindustrijalcev, da izve od njih, zakaj imamo tako visoko cene kruha ter drugih življenskih potrebščin. Med povabljenimi so: ARGENTINCI NASPROTUJEJO __STIMS0NU Razlaganje Monroe doktrine napadeno. — To doktrino se smatra za zastarelo ter kot orožje strica Sama proti latinski Ameriki. EUENOS AIRES Argenntina, 10. februarja. — V vodilnih člankih ča^jplsja latlnsko-ameriških držav glede govora, katerega je imel dr-; žavni tajnik Stimson v New Yorku ! zadnji petek glede zunanje politi-i ke Združenih držav, so bile vsebo-'vane zelo pikre pripombe. Skoro splošno se sodi, du je Mon-ros-d_ktrina zelo lepa v teoriji, da ! pa se j s v praksi zelo sla/bo obnesla, j Tukaj izhajajoči dnevnik La Na-cion je rekel da ne dvomi nikdo o tem, da je nameraval slavni predsednik James Monroe ščitit/i mlade latčnske republike proti takratni "sve.i alijanci" v Evropi. Rekel pa je nadalje, da ni mogoče prisoditi razmer, kot vlasdajo sedaj, razmeram leta 1823. Prestoli, proti katerim se je boril Monroe tedaj, so že davno padli. aZkaj uporabljati sedaj oro-žje, ki je kot nekak ostanek iz prejšnjih časov? Dosti bolj prosto pa govori "Excelsior" v Mexico City. G-lede Mon-roe-doktrine, ki se obračs proti Ev-roji, ne pa prati latinski Ameriki, pravi ta "mehiški list: — Do'orcpouieni ljudje vedo, zakaj se ni Mehika nikdar pridružila ir-jodom, ki tvorijo L*igo narodov. Raditega, ker je bila v versaillski pogodbi direktno navedena Mon-l^e-doktrina. V Rio de Janeiro izhajajoči listi spominjajo vspričo govora Stimso-na, da je izdala ameriška vlada n-a jprevečer zmagoslavne revolucije v | Braziliji nepozabno prepoved dobavljen j a orožja braziskim vstašem ter pripominja porogljivo: — Sennor Stimson bi takrat, boljše storil če bi počakal še par dni. NatJo ne bi bil prisiljen opravičevati se na tv.k način. Cubans ki listi ko jih izhajanje je bilo cele tedne prepovedano, si seveda ne drznejo 'delati pripomb glede govora državnega tajnika Stimsona. SCHIRRU IMEL AMERIŠKI __P0TNIJLIST Dozdevni atentator na Musolinija je imel ameriški potni list, katerega je dobil leta 1926. RIM, Italija, 10. februarja. — Ameriški konzulat je bil danes obveščen od policije, da je imel Mihael Schirru, ki je bil aretiran radi p3-skušenega -atentata proti italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussolini ju v New Yorku izstavljen potni list. Zopet preiskava potnega lista ni bila dovoljena. Po aretaciji Schirru-jo je rekla policija, da je prišel kot naturalizirani državljan Združenih držav ter se odpravil v Rim s petnim listom, izstavljenim v Latinski Ameriki. Soglasno z današnjimi policijskimi poročili pa je bil potni list Schir-ru-ju dne 31. januarja 1930 izstavljen v New Yorku ter je nosil številko 15,701. Konzulu so pok-azald naturalizacij ski izvid, ki je nosil številko 2,325,322 ter bil izstavljen v New Yorku (Bronxj 1. oktobra 1926 na ime Michaela Schirru. V naturalizacijskem izvidu je bil naveden njegov takratni naslov v hiši štv. 590 na iztočni 187. cesti. Aretirani je oče eholetne hčerke Carmelle, ki najbrž stanuje še vedno v Združenih drzaxah. Aretacija Schirru-j a se je izvršila pretekli torek. Tekom zaslišanja v policijskem uradu je n-aenkrat potegnil revolver ter oddal več strelov, vsled katrih so bili ranjeni trije policisti. Baje je priznal, da je nameraval atentat na Mussolinija. Procesiran bo pred posebnim tribanalom ter mora pričakovati smrtno obsodbo. NESOGLASJE NA INDIJSKEM KONGRESU Nekateri voditelji so zato, da se sprejme MacDo-naldove pogoje, dočim so drugi odločno proti temu. AI.TjH-ABAD, Indija, 10. februarja. Med voditelji vseindijskega kongresa je nastal razkol. Danes so nastopili pred kongresom delegati, ki so zastopali Indijo na angleško-in-| dijski konferenci ter predložili cd-! boru svoja poročila. Še predno je bil izpuščen Mahat-, ma Gandhi iz ječe, so se člani kon-' gresa sporazumeli da ne bodo ukrenili ničesar defmltivnega, dokler se |osebno ne posvetujejo z delegati, ki so bili pod vodstvom Sir Sapruj-a. Pandit Mohan Malaya je za to, da se sprejme MacDonaldOve predloge, dočim so pristaši pokojnega Pandita Nehruja odlično proti temu. Vse kar so dos egli nacijonalisti v Londonu, je bilo izpuščen je par ti-Sočev indijskih političnih jetnikov. M0RR0WA HČI ZBOLEA PSA JE IMENOVALA PO MOŽU CHICAGO, HI., 10. februarja. — Mrs. Nelson je obtožila svojega moža Alexa, da jo ie zapusUl. Pred sodnikom, se je Alex Nelson takole zagovarjal: — Sam ne vem, kje je iataknila grdega cucka ter mu nadela mu je ime. Večkrat sem jo slišal, ko je klicala: "Alex! Alex!" Ob taki priliki sem ko norec prihitel v kuhinjo, hote'e ji ustreči ter jo vprašal kaj hoče. Ona pa je odvrnila: — Oh, saj nisem tebe klicala. Klicala sem drugo žival! Sodnik je zakon ločil, toda Alexu ne bo treba nič plačevati "sladki'* ženici. ENGLEWOOD N. J., 10. fe.br. -Miss Elistabeth Morrow, hči sena ( torja Dwighta W. Morrowa in sva- Naročite se na kinja slavnega letalca Lindberghu,1 je nevarno zbolela. Zdravniki pravijo, da ima influenco. GENERALNA STAVKA NA MADE1RI Generalna stavka je izbruhnila na Madeiri. — Protest proti podraže-nju kruha. t FUNCAL, Madeira, 10. februarja. Vse trgovska življenje mesta in pri-stanušča je bilo ohxomljeno vsled ganerailne stavke, ki je bila proglašena pretekli teden v protest proti podračsnju kruha. Do resnih spopadov je prišlo že V petek Trije detevci in en policist so bili ubiti, ko so obdasti skušale zlomiti stavko. Tekom protiodpora so bile uničene tri pe kari je in ena t vomica za makarone. Vlada je o-jačila tukajšnje čete z nadaljnimi četami iz Lizbone. CASABLANCA, Maroko, 10. febr. Parnik Carinthia se je m predsedllik Ame_ Rekla sta jima da sta iz New Or- Lican Bakers ^^ion, Chicago, leansa in da bi rada kupila večjo jMr MarshaUi predsednik Continen-mnozino "blaga". tal Co. v New Yorku ter Frederick Curry je rekel da jima lahko pre- Prazier> predsednik General Baking skia dohitela iz stare domovine. Sicer so jo vedno gojili številni zbori skoro po vseh naselbinah a vendar le ne nad povprečnostjo. V vsej njeni umetniški moči in višini jo čujemo šele od dveh let sem. Od bcgonadairjenih umetnikov, ki so vanjo zrastli iz naroda doma in n*am jo prinesli vse svežo in gorko občuteno. Nedeljski koncert v Slovenskem Avditoriju v 3rooklynu je bil veličastno zmagloslavje naše pesmi. Pevca Rudolf Banovec in Anton Šu-ibelj sta pela kot slavca. Banovec, ki je nastopil šele prvič v New Yorku, nas je zaidivil s svojim žametnim, mehkim tenorjem. Šubelj nam je bil pa ž^ dobro znan in zaiželjen. Obisk v domovini je izborno izrabil z resnim študijem in je zelo napredoval tako v glasovni sili Ikaskor v XT . _ . . , umetniški tehniki. Kar žal nam je Na pustno nedeljo priredi Pevsko,kakor t-Mi sosednja društva in po- W ^ j€ bil yes d ^ TlMmatifTlfl rvni&twn "nnmnnino" > ramvmilri TMmninn ia CA« on ' duetov in ju nismo mogli tudi po- Torej na; veselo svidenje! Frank Ban. in Dramatično Društvo "Domovina" jsamezniki. Vstopnina je 50c, za žen-v Greater New Yorku maškaradno j ske 25c. veselico na Osmi, naša "Domovina" je pa; sklenila, da priredi veselico brez maškarade. Na programu bo petje, ples, ke-e za dobitke rani Slovenskega Avditorija dne 15. februarja. Začetek ob 5. uri popoldne. Vabljeni ste vsi prijatelji petja in z-abave ter keglavci. Preskrbljeno bo za vse v vsakem ozira. V kratkem bo pa naša "Domovina" vprizorila ikrasno igro na ka- teilCo so nam šle do srca vsem. Tudi mladini, ki je bila prav častno zaistcpana. Kot v New Yorku pravzaprav vedno na vseh kulturnih in zabavnih prireditvah. Dvorana je bila vse premajhna za množico, ki se je kar trla. Spet en-kra; je bila vsa naselbina skupaj.... Kljub še malce zaspanim obrazom izza "Slovanove" maškerade prejšnji večer. Tudi gostov celo iz daJjnjega Conneeticuta ni manjkalo. Žal ta dvorana ni za koncerte; premajhna, prenizka, dušeča. Tudi ni akustična in jima je -glas sproti ubijala. V pravi dvorani bi bilo njuno petje še vse drugače zvenelo. Tudi kajenje med koncertom bi moralo bi tii zabranjeno. Naša p&vca sta izvojevala v nedeljo najlepši uspeh. S skupnim nastopom sta izpričala kako neprimerno veliko več lahko dosežemo če in kjer smo združeni.... Umetnika sta s tem načela novo dobo v svoja ameriški karijeii. Skorjo vse nalselbine so jih zopet pova--bile na celo vrsto koncertov. In kot v New Yorku bosta navdušila soro-jake tudi druge d prav nič ne dvo-miirfo. Iskreno želimo da bi nnsi Slovenci v Ameriki slišali njihovo umetnost. Post bo kot naiašč pravi čais. Dr. S. Z. m Peter Zgaga Francis Gorman, United Textile i Iz več krajev poročajo o snežnih podpredsednik ^ —- i zametih, kakor v gornjem delu dr- Workers, je rekel po konferenci z delavskim tajnikom zave New Yorka. v soboto je pa tu-J)oakom, da je položen temelj za unijo v tekstilni indu- di nas v mest« New Yorku in okolici striji po južnih državah, kar je treba smatrati v teh časih Zlt^e^nlZ ^Ta' Že za velik upell. toda tu nima obstanka in se je kaj Dobil je poročila, soglasno s katerimi je ostavil štrajk tovarne v takem položaju, da zaenkrat še ni mogoče nadomestiti vseh delavcev, četudi bi imele tovarne trg za svoje produkte. Predno bodo stroji popravljeni, bo trajalo še nekaj tednov ali meseeev. Medtem se II. W. Morgan pogaja z dr. ,J. C. Flippi-lioin, svakom upravnega voditelja Harrvja Fitzgeralda. Morgan je premogovni 'baron, ki se je pogojno postavil na stran uradnikov United Textile Workers in je s posredovanjem dr. Flippina pridobil Fitzgeralda na svojo stran. Njegovim prizadevanjem se je posrečilo, da so linijski uradniki priporočili štrajkarjem, naj se brezpogojno vrnejo na delo. hitro preselil drugam, sedaj pa že dva dni dežuje in bo tako počistil sneg. Ker smo imeli pretečeni mesec tako nestanovitno vreme, je povzročilo mnogo bolezni in vse bolnice so se napolnile, skoraj vsaka družina je imela enega ali več bolnikov doma. Eno nas tolaži, ker sem nam približuje ljuba pomfcid. Rock Springs, Wyo. Nevarnost preti nad 200 premo-Barjem, to je onim, kateri so, oziroma ki sn*? zaposleni pri Central Ocail & Coke Co. Omenjena družba je prišla pod kontrolo prokuratorja (■rezeivsjr). Delamo po dva dni v tednu. Ako se zgodi kaj hujšega da .mera dobiti proslulega b? n-diia Virgolina dek Oliviero živega ali mrbvega/Pdd .poveljstvom kapitana Chonlesa Chevailiera je bilo poslanih dvesto mož v severni del republike, kjer se bandit baije nahaja. Na vesti ima nešteto umorov in drugih zločinov. BANKI MANJKA MILIJON. SRASBOURG, Francija, 10. febr. Tukajšnja Alzaška banka je izdala poročilo, v katerem pravi, da ima nad milijon dolarjev primanjkljaja. Ravnatelj, ki je denar pone-veril, je pobegnil samic slišati. Sicer je bila pa izbor-. ng. zamisel, da naistopita skupno. Slovenci pojemo in ljubimo več-glasn'D petje. V tem smo daleč na-prqj pred skoro vsemi drugimi narodi. Narodna pesem pa sploh ne pride do veljave kot samo v več-glasju. To smo jasno čutili v nedeljo; kakb krasne so bile naše narodne 'v dvospevu! Spored je bol prav skrbno sestavljen. Uvedla sta se s slovensko u-metmo pesmijo Koj 'cto prvih glasih ei spoznail, da sta prava mojstiu v tehniki in po da van ju. Želili smo si še Več umetne slovenske pesmi, posebna modernejša, saj imamo bogato izbero. V drugem delu sta zapela tri duete iz oper. Občudovali smo njuno briljantno tehniko, plod dolgoletnega truda, vaj in študije. Posebno "Predane neveste" ne pozabimo več zlepa. Ker sta nastopila v noši, ob spremenjenih kulisah in jima je mttmika kar sama silila v petje, je bila iluzija, prave odrske predstave popolna. Samo orkestra je še manjkalo. Nehote se nam je cel večer vrivala misel: Zakaj bi ne bilo mo-g^če sestaviti, vsaj v kaki večji naselbini, ikjer je več zboray na razpolago, stalne "slovenske opere", ki bi uprizarjala po pet do šest oper in operet v seziji? Solisti so tu, zbor bi dala društva. Trebalo enar sprejeli in ga bomo izro čili na pristojno mesto. Uredništvo. t* SEZNAM KONCERTOV BANOVEC-ŠUBELJ. 15. februarja: Forest City, Pa. 1. marca: Milwauke, Wis. 8. marca: Waukegan, 111. 22. marca: Chicago, 111. 29. nrarca: Detroit, Mich. PREDNICA —^SLEPARKA. ( BRUSELJ, Belgija, 10. februarja. Tukaj so zaprli prednico karmelit-skega samostana, ker je oslaparila razne tngovce za dvesto tisoč dolarjev. V Imenu samostana je naročala raeno blago in ga pošiljala svojim prijateljem. Iznebite se! Uneto Grlo je nevarnost ¥>OLEČE feft zA uneto grlo, U ta zdravje. Rabit« Sev< _ ____ ___ _ Že 50 let privk to zanesljivo irsralo prijetno p«ppoi ta uneto ] črto. Grgrajte dnevno. V lekarni wrisF.psoi _L__L SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. nnniMuuHiMi Mali Oglasi j ~ g imajo velik uspeh | u Rojak je srečal prijatelja v veseli družbi in ga vprašal: — Kje si pa bil zadnjih p?t dni, cla te nisem nič videl? — Stric mi je umrl. — Stric ;i je umrl? Hm, hm, to je pa hudo. — Ja, stric mi je umrl, včeraj smo ga pokfc-pali. — Kajj te je napotilo, da se nahajaš že en dan po pogrebu v tako veseli družb:? — Zakaj pa ne? S.ric mi je vendar vse zapustil, kar je imel — ČestOtam. Zakaj se pa lako kislo dižiš? — Ker je vse njegovo premoženje znašalo samo petnajst dolarjev. * Roja.k je pripovedoval: — Tako dobro som se maskiral, da me cc.lc -moj a »last na žsn-i ni poznana na maškaradi. Ob dvanajstih se je v taksiju odpeljala z nekim drugim moškim, misleč, da sem jaz. Vsakra mati se rada postavlja s svojim cti:ckcm, posebno rade se pa pojavljajo mlade matere. In tako je pripovedovala mlada mlati sveji p^jateljici: — Kcma'j par mesecev je star moj m*.Ji, pa že zna reči papa. — Prijateljica pa, no saj veste, kakšne so prijateljice, jo je vprašala: — Pa tudi ve, kateremu moškemu pravi papa? * V New Yorku je slamnrka-rsk-a se-zija razmeroma slaba Srečni so tisti, ki delajo. Če delata mož in žena ter imata male otroke, je treba dobiti za ta slučaj služkinjo. Služkinjo je lahko d:biti, ker mlada -dekleta z dežele zelo hrepene po New Yorku. Ted2 tudi tisti, ki delajo, ne delajo stalno. Včasi samo dopoldne par ur, vč.asi pa popoldne samo do treh. Povedali so mi o taki družini, ki je na.jela lepo mlado služkinjo. Otr;i?i so bili v soli, mož je pa prišel že ci> dveh popoldne domov. Pol ure za njim je priila žena ter ga zalotila, ko je cojemuJ mlado lepotic:?. — Za bo-žjo voljo! — je za grmela. — Ja, to ste dedci. Včeraj je prišla punca k nam, danes jo pa že objemlje. Ali te ni sram? V možu se je pa pojavil kes in se se je tv.kole upravičil: — Ja saj je res mala- prezgodaj. ....Najmanj en teden ali štirinajst dni bi moral počakati. * Tisti ki ni videl ogromnih new-yorskih trgovin si jih ne more predstavljati. V taki trgovini je mogoče dobiti vse — od šivanke pa do aeroplana. Tudi živega slona ali tigra ti sko-mandirajo če ga hačeš kupiti. Če hočeš dobiti pristni ribniški ri-bežen ga dobiš pri Blcomin^dale v New Yorku. Če prideš zama-zan in razcapan k Wanamakerju in če hočeš potrošiti tisUi 'dolarjev, se bo s teboj še prej kot .v eni uri zgodila čudovita rzprememba. V kopeli se boš očistil in oblekel novo spodnje perilo. V kopalnico ti bodo -dali »obleko prikrojeno po najnovejšem kraju brivec te bo obril, manikuristkat ti bo osna žil a nohte, v restavraciji se boš najedel in zapustil pritličje Wanamakerj eve trgovine v avtomobilu najnovejšega modela. Kot sem rekel, vse to bi te veljalo tisoč dolarjev. V tako trgovino pride vsak dan na stotisoče ljudi. Nekateri hodijo kupovat nekateri gledat. Pri vratih stoje služabniki, ki nosijo uprav generalske uniforme. Vsi so v portah in rravideznem zlastu. Stoje mirno kot kipi, in kot rečeno, mimo njih gre vsak dan naj stotisoče ljudi. Tudi Mar j an ca se je bila nekoč odločila, da gre nekaj kupit v tak velik štor. In ko je kupila, menda je by» pair siva/rvk — se je na cesti spomnila, da je pozabila kupiti cvirn. Strašno nerodno ji je bilo iti nazaj. Marja-nca je > da dofciže nevarnost Zagozde. V časopisni brzojavki je j nepismenosti, vzmetal na steno raz-ta povest kraja in bolj žalostna: Iznake, kot "Izhod za siio , Najbolj dramatični treno:ek ob-ranrnave je bil, ko je "Javni obtoži - — OdeJko križišče je prenatrpa-no z vozovi, ki jih stoji, tam nekaj tiseč, polnih blaga. Mnogo vagonov se je nabralo tudi na moskovskem križišču. Poljubljava. mafori. Petja a je omislil nekaj desk in si zgradil pred našim vagonom majhno verando. Okoli nas vrvi ilvljenje. V Brzovlakovi ulici i smo odprli konzumno zadrugo, na Kako se potu je v stari kraj in aazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljari In raznih drug;ih stvareh. Vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno 1« prvovrstno brro-pantike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje sa povrnitev (Return Permit) i* Wash Ingtona. ki je veljaven sa ono leto Urea perm i ta je sedaj nemogoč* priti nazaj tudi v teku 8. mesece* In Isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit ae mora vložiti najmanje eder m—ec pred nameravanim od potovanjem ln oni. ki potujejo prek« Ne« Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj oO Jim pošlje m Harfe Office, New York. N. T. ■ARO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Ja stopila s valjava s —Vtat julijem, vnaša jugoslovanska kvote M* prisaUaoaav letno, a kvotmi vise Ji sa MaJaJs saasa oniaa prosilcem, ki iftiaje prednost v kvoti In ti sa: Stari* ameriških dršavljanov, mošje a-merUkih državljank, ki so So pa L juniju im. leta poročili; fteno Ur neporočeni otroci Ispod 18. lata poljedelcev. TI so opravičeni do prv« polovico kvoto. Da pa so> ovsavManl ione Im nI otroci ispOd SI. leta onih iavljanov, ki so MU postavno pri- vanj« . Sa vsa pojasnila s« obračajte no ln sanooljlvo HAKSER STATE BANK m CORTLANDT STREET KEW YORK Trgu Maksima Gorkega pa sta hranilnica in pošta. V tovornih vagonih so razna podjetja, v katerih so uslužbe-ni bivši potniki. Petja pomaga knjivodji v pisarni za vrtanje vodnjakov. Jaz sem u-radnica v oddelku za pozabljene stvari. Včeraj so ves dan sadil: drevje. Pri vsakem odbijaču smo zasadili vei.ko lipo, okoli vagonov bezeg, na strehah bomo pa gojili cvetje in zelenjavo. Svinje Cmamo v tenderju in jih krmimo z zeljem, ki nam ostaja. Klima je železni-čarska, vagoni so polni jedil. Pravijo. da bo pBLšla semkaj tudi o-pera, zato sva skleniia, da se ne vrneva v Moskvo. Sicer pa tudi ne veva, zakaj naj bi se vračala. — Skoda, da je tetka umrla, ne -da bi naju dočakala. Ne bi bila smela bi ti tako nepotrpežlj iva. Pričakujeva vas ob novem at starem Božiču. Pripeljite se železnico do Žme-rinke in odtod naravnost peš k nam. Toda pridite rajši prej. Obleke nama ni treba pošiljati, zakaj preden bo prišla, se bo morda že RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) Tigrovi zobje....................................1.— Tik za fronto ...................70 Tatič, (Bevk), trd. ves..........75 Tri indijanske povesti .......... .30 Turki pred Dunajem .......... .30 Tri legende o razpelu, trd. ves. .65 KDOR ŠE NIMA SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA URO 11)1 CENA S0c T .r Po Zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BJLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTO? Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. Tisoč in ena nnf fTln]>e> vez. mala izdaja............SI.— Tisoč in ena noč 1. zvezek..................1.30 IL.........................1.40 III..........................1.50 KNJIGE SKUPAJ........«3.75 V robstvu (Matičič) .............L25 V sorskem zakotju ............ .36 V oklopojaku okroc sveta. 1. del JNt 2. del .......................80 Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Veliki inkvizitor ................L— Vera (Waldova). brofi. ........ .35 Vojska na BstkMO, s slikami .. .25 Vrtnar, (Kabindraaath Tagore), trdo vezano .................75 broširano ...................60 Volk spokornik In druge povesti 1.— Trdo vezano _..................L25 Vifinjega repatiea, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, L n... .35 V pustiv je Sla, III. sv ...... .35 Valetin Vodnika Izbrani spisi .. .30 Vodnik svojenn naroda ........ JJ5 Vodnikova pratlka L 1027...... JO Vodnikova pratika 1. 1928 ...... .50 Vodniki in preporokl .......... .60 Zmisel smrti .................. .G0 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .09 Za kruhom, povest ............ .35 Zadnja kmečka vojska...........75 Zadnja pravda, broš» •••••••••• «50 Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Zmaj Is Bosu ................ .70 Življenje slov. trpina, Izbrani spisi AleSovec, 3. sv. skupaj ........130 Zvesti sin. pavom .............. JB Zlatokopl ....................... JO Ženini nato Koprnele ...........45 Zmote In konec gdč. Pavle.......45 Zlata Zbirka narodnih pripovedk: I. del......................... . Zbirka mnUh pripovedk: IL del ........................40 Znamenje ftttaih (Doyle) ....... Jt Zgodovinsko anekdoto .......... JO Z ognjem In mečem..............3.— Zločin in kazen, 1. in H. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega huzarja .. .01 Zgodbe zdravnika Mnsnlka.......70 Zlati pantar ................... Jt Železna eesta ...................1.35 Zvestoba do groba ........................1.50 JS JS M "Nevarnost", "Ne kaditi", "Pozo-r na električne žice" itd. Zmedeni obtoženec ni znal. zakaj se gre, ker ni znal č: -.iti. "Javni branitelj", ki je izpraševal priče, je dokazal, da nepismenost je direktna p;sledica soeijalnih razmer, in da žrtev nepismenosti ne nosti krivde. Trdil je, -da nepismena oseba je edin-a, ki trpi radi nepismenosti, in predlagal, da se "ob-tcžene2" oprosli. Samouki delavec, ki je bil nekdaj nepismen, je igral vlogo "javnega obtožit=lja". Trdil je, da nepismenost tvori resno nevarnost za vse. Iz gc-2podrskega stališča je nepismenost nekaj, kar stane denar. Največ nsz-ged je med nepismenimi. Kaj pomagajo vse varnostne odredbe, ako nepismeni delsvec ne zna da sebe in druge obvaruje pred nezgodo. Nepismenost ne le ovira tvori ln o sposobnost nepismen ca, marveč zakašnjuje splošni človeški napredek in tvori dostikrat nevarnost za druge. Priznal je, da. nepismeni človek ni navaodtno manj nadarjen ko: drugi, niti ni manj vreden državljan kot drugi, ali v prid obtožencu samemu predlagal je, da se ga prizna "krivim" in obsodi v.... večerno 5olo. Ni dolgo temu, kar se je vršila ta pod učna obravnava, ali danes bi obtožitelj in branitelj lahko še nekaj več dodala. Obložit-elj bi lahko 'obelodanil dejstvo, da je bila iz-najden-a nova metoda za podučevanje nepismencev. To novo metodo je izumil National Advisory Committee cn Illiteracy v Washingtonu. Ta odbor je nedavno izdal ravno za u-čitelje nepismencev (Manueal for Teachers of Illeterates" ki pomenija začetek nove dobe v borbi proti nepismenosti. Ta knjiga se lahko dobi o-d omepjenega odbora. Nova metoda je vzbudila naravnost senzaci-jonalno pozornost. Mesto dolgega iz mučnega poduka, radi katerega se je nepismenec dostikrat naveličal in izgubil voljo, nova metoda o-megočuje, da se vsak nepismenec povprečne nadarjenosti mora naučiti citati in pisati v neverjetno kratkem času 24 lekcij (učnih ur>. Že pri prvi eksiji se on v svojo lastno csupnjenost nauči pisati svo-je ime in vsaka dodatna lekcija pome- ZS^STL'SS^TH " »J* ** - oorasu tor .THiadiurti igra • petjem v •fnavdušuje. Na tak način je 3. dejanjih .................. .00 nepismenec izgubil svoj zadnji izgo- R. C Jt. drama v 3 dejanjih s pred- ver, češ da je prestar, da bi se na- igro, (Čapek), ves. ...........45 ŽU čit u in pisati ali da nima ča- Revizor, 8. dejanj, trda vesana .. .75 Veronika DeseniSka. trda vez ....L50 sa- • Za krii in svobodo. Igrokaž v 5. JuVni branitelj bi bil lahko dodal. dejanjih...................... -^Ikako odgovornost imajo sedaij javne Ljudski oder: !in privatne orgamizacije napram , . . J , nepismenosti Ako se je dokazalo, da 4. sv. Tihotapec, 5. dejanj .... .M , .. ... .. . 5. sv. Po 12 letih. 4 dejanja .. M ^ vsa:kdo lahko na.ui2i citaU in pi- Zbirka ljudskih hecr: :&3.ti v 24 učnih urah po novi meto- 3. snopič. Mlin pod zemljo. 8v. di, izumljeni od strokovnjakov, za- . .Neža. sanje ...................60 ]caj ne ^mej'o orgrinieacije tujerod- cev energione kampanjo, da se od- j pravi nepismenost v njihovih sku-pinah. Lahko bi bil omenil, da se je ; to že zgodilo v nekaterih tujerodnih .30 13. su^piC. Vestalka. Smrt Marije device, Marijin otrok ........ 14. snopič. Sv. Boštjan, Jnna&ica deklica. Materin biajcoslov .... 15. snopi*, Turki pred Dunajem. Fabjola ln Neža ............ 20. unopUL Sv. Just: Ljubezen Marijinega otroka .............. PESMI IN POEZIJE: Akropoli* in Piramide ........ .80 broSirano....................80 Asazel, trdo vez. ................1.— Balade in romance, trda ves......1.25 Bob sa mladi sob. trda ves.....40 Kraguljčki (Utva) ............ .65 trdo vesano ..............1. .SO MoJo obsorje, (Gangl) ............1.25 Naries (Gruden), broš........... .30 Primorske pesmi. (Gruden), ves. .35 Slutno (Albreht) broS........... JSh Pohorske poti (Glaser) broA. .... .30 Oton ZupaoOit Ciciban, trd. vea. ............ 30 Sto ugank V zarje Vidovo, trd. ves ....... Jt Vijolica. Pesnil sa mladost ____ .60 Zvončki. Zbirka pesni J sa sloven* ■skupinah in da je ta kampanja ' osrečila že mnogo ljudi, ki so na j na ta'k na-čin prvič v svojem življe- inju prišli v besede. dotiko s svatom pisane sko mladino. Trdo vesano Zlatorog, pravljice, trda vea JO .60 L sv. Vija—Ir aH 3. sv. V« 4. vs. Poveott 5. sv. študent naj bo. Nai nji kruh............... Slovenska narodna lirika ...... .50 PESMI Z KOTAMI: note za mm (PtvčlC) Klavirski album ..... .75 (Pavčič) Slovenska koračnica '10 zvezkov. Vsak zvezek po.... .30 10 zvezkov skupaj ..................2.50 0F1CUELNI IZLET NA IZSELJENISKI KONGRES V JUGOSLAVIJI Koncem junija Organizacija Iseljencev v Jugoslaviji priredi Kongres, na katerega vabi brate iz Severne in Južne Amerike, Avstralije, Nove Zelandije, Južne Afrike in drugih izseljeniških dežel. IZLETNIKI IZ SEVERNE AMERIKE POTUJEJO IZ NEW YORKA is. JUNIJA s S, S. AQUITANIA Izletni Odbor šestdesetorice odličnih rojakov, ki organizira in vodi ta prvi veliki izlet v domovino, bo izposloval mnogo popustov v cenah, skrbel bo za prenočišča, za vse udobnosti in zabave za izletnike. Stori vse, da ostane ta izlet v večnem spominu vsakega potnika. Odhod bo skupen, vrniti pa se morete, kadar Vam je drago. Vse podatke glede Kongresa, popustov in izletov po Jugoslaviji dal Vam bo Ameriški Izletni Odbor, 48 West 52nd St., New York, N.Y. Za voziLni listek in informacije o vožnji obrnite se na katerega si bodi agenta ali zastopstvo. CUNARD LINIJE DRUG-I IZLET 10. JUNIJA s S. S. Mauretania z dodatnim 7-dnevnim izletom po Zapadni Evropi. je udoben za one, ki želijo obiskati in ogledati si London, Pariz, Versailles m druga francoska mesta ob izredno nizkih cenah. Ti izletniki bodo pričakali potnike od Aquitanije v Parizu in skupaj z njimi potovali dalje. KATOLIŠKA RAZLAGA BOLJŠEVIZMA SPISI ZA MLADINO: fAANGL) 2. SV todo vnoaso. Pripovedko ln •GLAS NARODA" 2M W. 1Mb Street Na« York cttj 3. sv. trdo vesano. Vsebuje 13 po- ▼eoti •••**,•»•,,,,,,,,,,,,«,, JN t sv. trdo vesano. Vsebuje 8. povesti ........................ JM S. sv. trdo vesanc. Vinski brat .. Jt 0. sv. trdo Temo. Vsebuje 10 povesti ......................... M IOU: lesokaa v K, dajanj j Cjrraa d« Bercerac. Heroična ko-medija v potih dejanjih. Trdo vo- • Wo ..........................LN 9dela. drama ▼ 1 dej........... j Marta. Semenj v Richmond«. 4 dajanja ..................V... JM NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi IPrelovec) __________________________ JM Sest narodnih pesmi (Prelovec) M Pesmarica moških zborov « fBalatka) ______________________1.— .Lit MEdANI tn MOdKI ZBOR mri (Gi Slovenski ..L svezek IL .75 M L ln IL arn vsak Ura (Holmar) L— (Vodoplvec) ....UM MOŠKI ZBOR Trije BMikl sborl (PavCiC) ^ Ixdala Glasbena Matica ........40 Narodaa miitsln (Pav««) .. M Gorski odawvi (Lakamar) 2, sv. .4» In t"?.ko tudi mi apeliramo na vse tujerodne skupine, da se sedaj začne energična borba proti nepismenosti, kajti zmaga je lahka. Kjerkoli se začne taka kampanja, naj se gori omenjena knjiga, ki je brezplačno »na ra'zpolatjo, položi v roko izbranega učitelja. "Manuel" se dobi brezplačno, ako se pise na: "The National Advisory Committee on Illiteracy", 514 Interior Department Building Washington D. C. Z:hteva!jta popolno izdajo knjige ("The ic cm plete Manuel"), kajti bi-lai jo izdana: posebna izdaja za one kraje, ^kjer ni mnogo tujerodcev. i MEŠANI ZBORI: Planinske, II. sv. (Labarnar) .. Trije meftani short. Ixdala Glasbe- .49 RAZNE PRSMI S SPREMLJEVANJEM: .43 ( Foes ter) ............ Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Labarnar) Četvero in petero raznih glasov .... Jas bi rad rodetth roi. moSkl zbor s bariton solom ln priredbo sa dvoopev ...................... JM V pepebdtel noB (Sattner), kan-tanta sa soli. sbor In orkester, ladala Glasbena Matica ...... M Dve pesni (Prelovec), aa moSkl sbor ln bariton solo............ M Kugiett (Grmu). Učeni Mihec,— Kranjske iere In navade, Ne-sadovijstro, 3 sveskl skupaj ..L— Kupleta Kosa Muca (Parma) _ 4« PESMARICE GLASBENE MATICE: L PM—Brisa, uredil Hubad ...IM 4. Kotnika slovenske narodne pena (Bvikartie) 2., in 8. sv. akupaj ...................1.— MALE n^HAKICI: St. 1. Srbske narodne himne .. 1.5 St la. Sto tuliš, EtarMne tninl .. .15 St 10. Na planino ..........................IS fit. IL Zretar ...................15 fit. 12. Vasovalec .............................if rovnikt S iredd skupaj ................Jt (Medved) Vojoiko Joser Leo Seifert, prvotno slavist, pozneje uredri.k dunajske vseučiil-ške knjižnice, zdaj pa znanstvena avtoriteta "Reichsposte" spravlja v svoji knjigi -Die Weltrevolutio-naere — von Bogomil ueber Hus zu Lenin boljševizem kot največjega sovražnika krščanstva, posebno pa katoliške cerkve, v zvezo z raz nimi pojavi krivoverstva v Evropi4 od 10. stoletja. Ognjišče krive ver? in rajnih sekt so bili :n so še zdaj po njegovem mnenju Slovani. Iz Bolgarije, ki je bila kornaf sprejela v krščanstvo, so izšli duabstični in hilistični Bogomili, ki so se do'go držali v Bosni in čiV;h nauk prodi ra na zapad do raznih bratstev pod različnimi imeni. Kakor pozneje husitstvo. je privedlo duali stično knlvoverstvo do kmečkih puntov v Franciji in Angliji. Germanski sever je ostal obvarovan krivoverstva in ker je cerkev sama pripravljala reforme, ki se bilo na napadu ohranilo edinstvo. da ni nastalo zopet na slevanskh tleh. nai Češkem, husitsko krivoverstvo, ki je kmalu okužilo tudi sosedne Nemce. Luter je leta 1520. priznal: Val smo Husiti, ne da bi vedeli za to. Proti češki kmečki reformaciji pa stoji nemška reformacija, revolucija gospode. Zato je tudi luteran-stvo gosposka vera in zato se češki bratje nt'so mogi sporazumeti z Lutrom. Na čeških tleh, zlasti na Moravskem. nastajajo ali pa se širijo tudi por-neje najrazličnejše sekte, zlasti pa novckrščenci. Od Komenskega vodi ravna pot k no-v humanizmu in prostozidarstvu. V nemškem duhovnem življenju se je češki vpliv znova pokazal v u-stanovitvi obnovljene bratovske e-note v Herrnhutu ob udeležbi nižjih slojev, obrtnikov in kmetov, čeprav je bil zašaltnik teh novih bratov grof Zinzendorf. Prostozidarji so pa glavni povzročitelji druge velike revolucije, francoske državljanske revolucije. Komunizem, iln sicer oni. ki daje in tisti, ki jemlje, se je pojavil že v srednjeveških bratovskih sektah in tudi pri Taboritilh in v Babeufu Jakobinec, 1734—1797), je dobil svojega prvega sistematika že med francosko revolucijo. Francoski komunisti ilz 1. 1841, proglašajo materijalizem za nespremenljiv zakon razvoja človeške družbe. Komenskega ideje in herrnhutski pie-tizem sta prišla znova do veljave v Herdovem novohumanizu, ki": je nazval Slovane socijalizma, daje starm hiliastičnim sanjam o bodočem božjem kraljestvu na zemlji materijalistično podlago iln iz-p rem in j a davnsl ideal vseh krivih ver v socijalistično državo bodočnosti. Čehi so bili iudi vodilni duhovi drugega nemirnega kvašen ja, ki je ogražalo Evropo v 19. stoletju, — namreč panslavjjTxna, čeprav je bilo njega težišče preneseno v Rusijo. Sploh so Čehi doigrali svojo vlogo v svetovni zgodovini že v 15. stoletju on zgodovinsko poslanstvo Slovanov je prešlo na Poljake in Ruse. Pri poljskih mesijanistih in ruskih slavofilih vidLmo enak od-proti zapadni civilizaciji, tu pa tam tudi proti rimsko-katoliški cerkvi. Mickiewir.^ spominja na Ko-monskega s svojim odporom proti Rimu hi Habsburžanom ter z vero da priiese svetovni požar Slovanom svobodo. Največji rusk-1 filozof Solovjev ni brep odpora Chelčicke-ga proti državi in sanja o tretji državi, državi modrosti. Odpor proti katoliškemu zapadu kažejo tudi ruski socijalisti in Her-den napoveduje socijalistično, — ljudsko državo Rusov po zatonu za-pada. Bakunin. k. ga je nazval Masaryk ' papež anarhizma", hoče rej ti človeštvo s splošno socijalno revolucijo in priporoča zvezo Slovanov in Romanov proti panger-manirmu. Boljševizem je končno tretja iln največja revolucija slovanskega kmečkega proletarijata. S Husom sprejema nekritično za-padne nauke, z Žižko ima pa skupno krutost in neomajno vero v svoje poslanstvo. Kakor je bil Čehom Žigmuncl Antikrist, tako je bil ruskemu mužiku V.ljem II. vte-lešenje Antikrista. Tudi boljševiki so prenesli svojo prestolico v notranjost dežele in Moskva je nadomestila Petrograd, kakor Tabor Prago. Pnlznanje husitev na baselskem koncilu spominja pa prihod boljševikov na genevsko konferenco in kakor kempaktata nikoli niso bila uveljavljena, tako je ostalo tudi po Genovi razmerje zapada do boljševizma nepojasnjeno. In kakor se je na Češkem kmet po bitki pri Lipanih po_ revolucionarnem zanosu umaknil v svojo pacifistično potrpežljivost, tako nastane tudi v Rusiji reakcija in pojavijo se'podobna bratstva, kakor so bili Češki bratje. Apokaliptično podobo duhovnega razvoja evropskega ljudstva, čigar notranjo sigurnost stalno izpodko-pavajo slovanska krivoverstva, dopolnjuje Seifert s skrajno neugodno antropološko razlago slovanske rase. Slovani so se pojavili po njegovem mnenju v zgodovini opetova->no kot brezimenska masa in razen zagonetnih An to v, ki so kmalu izginili s pazerišča, niso nikoli ustanovili svoje države. Narod,, siromašnih poljedelcev, zlasti kopačev zemlje, ki so jih podjarmili ali državno orgajiizirali samo tuji gospq-dar>l, bodisi iranski ali pa germanski odnosno turkotatarski, je prišel opetovano v službo drugih narodov. Tudi kulturno so stali in stoje Slovani po Seifertovem mne-ju nizko. Tuj al so jih naučili rudarstva, tujci so vodili pri njih trgovino in samo za glasbo in ples so zelo nadarjeni. V splošnem pa stoje globoko pod viteško, gospo-dujočo raso Germanov. Sredi duhovne bede Evrope, v vrtčncu človeških blodenj stoji po Seifertovem mnenju samo ena duhovna moč trdno in sicer katoliška cerkev ln ta kaže tudi edina v svoji avtoriteti oz hod iz sedanje krize človeštva. Tako si torej razlaga boljševizem "■nemški slavist" in tako Izpričevalo daje na eni strani Slovanom, na drugi pa katoliški cerkvi. Na bomo se spuščali v analizo njegovih trditev, ker se nam ne' zdi vredno. "O L 1 I - W A m O D AB NEW YORK, WEDNESDAY, FEBR UARY 11, 1931 ===== II The LARGEST SLOVENE DAILY in 17. & A. 40 (Nadaljevanje.) Potrpite še nekoliko, gospod baron. V treh tednih bo vse končano kot zaupno pričeku;em! — Dober konec! — je vzkliknil Ditrih. — Ali verujete v to? Kriva prisega ostane kriva prisega! — Če bi imeli le cpravka z zborom sodnikov! Mi pa imamo praviti s porotniki! Doživeli-iboste gospnd baron, da bom imel prav! — Iz lastne izkušnje vem kako nepreračunljivi so porotniki. Pogo-rto je pravi užitek zanje, če sedi na zatožni klopi kak naš človek. Državni pravdnik je le obtcžitelj ter se drži le postave. Ljudje ne veljajo pri njem ničesar. Spoznal sem že po rctnike! — To je povsem razumljivo, če človek pozna njegove nazore. Rother je poosebljena postava. Njeij je zapisal svojo dušo, in svoje dolžnosti smatra izvanredno resne. Jaz ne ljubim njegovih nar/ad, a spoštujem jih vendar. Njegova obtožba go dodocmo vplivala na porotnike. Jaz poznam imena onih, ki bodo poklicani soditi o stvari. Priprosti ljudje so, in niti enega naših ni med njimi. — Jaz ne najdem v tem nobenega vzroka za vznemirjanje. Ravno, ker so ljudje precej iste vrste, ne vzbujajo nikakih protislovij. Če bi bili med njimi ljudje višjih stanov, bi vzbujali pomisleke ali pa bili odklonjeni. — Še enkrat, imejte pogum, dceti govori v prid vaše žene, da lahko pričakujemo najboljšega izida vašega slučaja. Prepričan sem o tem, da sodijo moji tovariši stvar tako kct gaz. Vaša gospa soproga bi ne smela biti zaprisežena! — To ne izpremeni položaja, — je pripomnil Ellern trpko. — Ne izpremeni položaja, a govori v prid obtožene. Radi tega pravim zopet, bodite potolaženi, gospod baron. In v najhujšem slučaju bi ne bila vaša žena poslana v zapor. — To bi bila njena smrt, — je šepetal Ditrih. — Tsrqj ram preostaja le še prošnja za milost! — To traja predolgo časa. Če bi bila konečno uslišana, bi žena že davno umrla, če ne telesno, pa vsaj dušovno. Pazite, ta okorelost je le predhodnica blaznosti! Justični svetnik se je obrnil proč. Moral je gledati, kako je trpel človek pod neusmiljeno postavo, čerav je imel na svoji strani vse stvari, ki so delale življenje lahko. — Vi imate dostop k moji ženi, kadarkoli hočete, justični svetnik? — Da, gospod baron. — Potem ji sporočite, da koprnim od same skrbi in da je vsa moja ljubezen pri nji. Moj Bog, kaj naj starim, da jo ohranim svojim otrokom? — Peljite se domov gospod baron, — je rekel Wagner ter stiskal roko obupanega. — Zaupajte v Boga! Kar ni v človeških močeh se lahko zgodi z njegovo pomočjo! Potekli so zopet tedni, bi napočil je dam porotnih obravnav. Komaj je bilo mogoče presoditi, kakšno pozornst je vzbudil slučaj baronice Ellern. Pri številnih je bilo razburjenje veliko, kajti skoro vsa mesta so zasedli uslužbenci na gradu. Najraje bi prišli vsi. da so blizu spoštovane gospe v najtežji uri njenega življenja. Ditrih je dobil pravico sesti v bližini obtožene. Državni pravdnik se je prikazal in za njim scodnijski zbor ter porotniki. Zavzeli so svcju mesta. Kako rad bi storil vse to Ditrih ter sedel med njimi tla sodijo tujko! A danes! Globoka tišina je zavladala. Tam je prihajala ona, njegov ponos in njegova prisrčno ljubljena žena! Emrtnablcda, z udrtlmi lici! Če ga je poznala? On ni vedel tega, a ona se navidez ni brigala za svojega moža. Ditrih je zrl proti možu, ki bi moral dvigniti obtožbo. Ali je ostal neginjen pri tem pogledu duševne muke? Na obrazu državnega pravdnika se ni zpremenilo ničesar, pokozal se je tako zaprt in sarog kot poprej. Ni pa hotel pogledati obtožene. Običajne formalnosti sj bile kmalu končane. Izbrali ter zaprisegli so porotnike, in dadnijski pisar je prečital z enakomernim glasom otvorilni sklep. Na vprašanje predsednika, ee se Regina smatra krivo dejanja, je odgovorila slednja pritajeno, a jasno: — Da! — Ali imate kaj izpovedati v svoj prid? Regina se je