Stev. 103, V l]ubl]onl, y torek, dne 5. malo 1908. Leto xxxui. Velja po poŠti: «a telo leto naprej K 26'—■ za pol leta H » 151— sa žetrt leta „ „ 6-50 aa en mesec „ „ 2-20 V upravniStvu: yj celo leto naprej K xa pol leta „ „ sa fetrt leta „ „ da en mesec „ „ 22 40 1V20 560 190 It poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h, ilredniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez ---dvorlSte nad tiskarno). — Rokopisi s* ne vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slov Inserati; Enostop. petltvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzerrSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravnišivo )e v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Smrt dr. Heroldn. Z dr. Heroldom izgine iz češke javnosti ena najznačilnejših oseb. Z njim pade v grob velik del mladočeške stranke, ki je bila v dr. Heroldu takorekoč vtele-šena. Bil jc med mladočehi morda najboljši govornik, ki ni nastopal le pri velikih paradah z blestečo retoriko, ampak ki se je odlikoval še zlasti kot bistroumen pravnik in natančen poznavavec češke politične zgodovine. Naenkrat je izginil s površja, podoben v tem zastopniku nemškega življa Peschki. Majhna, neznatna in neopažena rana na nogi, zastrupljenje krvi od barvane nogavice, mrzlica in nagla smrt Herold je bil neutruden agitator poleg mnogih svojih stanovskih poslov. Njegova smrtna pot je bila v Plzerij, kjer je na shodu pl-zenjskega meščanstva govoril o svojem najpriljubljenejšem predmetu: o jezikovnem vprašanju. Dr. Herold je prišel na površje z rnla-dočeško stranko, ki je porazila staročehe. Skozi četrt stoletja je v češkem deželnem zboru in skozi dvajset let v državnem zboru zastopal idejo češkega državnega prava. Neutrudno je delal za narodno propagando na Češkem, in dasi so se neprestana osebna nasprotstva v mladočeškent klubu obračala mnogokrat tudi proti njemu, je vendar po svoji bistroumnosti vedno ostal na površju. Brezobzirni narodni boj je bil njegov edini smoter. Bil je otrok one dobe liberalizma. ki je kot edino pozitivno misel poznal samo narodnost. Herold je dal pa narodni misli konkretno vsebino z idejo državnega prava; razbil je vsako spora-zumljenie med Cehi in Nemci in oznanje-val boj, ki naj širi češko moč v kraljestvu ter izpodriva nemški živelj. Neumorno je agitiral za to. Postal je upravni svetnik banke »Slavije«, od leta 1889 je bil ravnatelj češke deželne banke, od leta 1895 češki deželni odbornik, državni poslanec in tudi kot odvetnik jako delaven. Mnogo so mu očitali, da si je znal pridobiti toliko plačanih služb. O državnopravnem vprašanju je pisal tudi strokovne razprave. Kot politik je bil liberalec stare šole, m je doživel rast, višek in propad mladočeške stranke. Po zadnjih drž. volitvah, ki so tako prodirale mladoč. vrste, ni več vi- del strankinih uspehov in je posvetil odslej svoje delo samo še agitaciji za državno-pravne probleme v deželi. V svojem zadnjem govoru v Plznju je pozival češke uradnike k odporu proti nadziralnim uradnikom, in da naj vpeljejo češki uradni jezik »Via iacfi«. Z okrožnico do češkega uradniškega društva je dal povod k zadnjim dogodkom pri sodiščih, ki bi bili skoro povzročili parlamentarno krizo. Zdaj je padel tudi ta vojnik. Dasi mu v mladočeškem taboru njegovi tekmeci niso nikdar prav zaupali, je ž njim mladoče-ška stranka izgubila enega svojih najtrdnejših stebrov, ki je še krepko stal v splošnem polomu. Zmešnjava v češkem taboru vsled He-roldove smrti se bo še pomnožila. Dedičev bo dobil, a taki talenti, kot Herold, se Tedko rode. Rojen je bil rajni dr. Merold 22. oktobra 1850 v Vrsobicah pri Pragi. Na praškem vseučilišču jc postal 22. oktobra 1874 "doktor prava, služil je kot enoletni prostovoljec, postal rezervni poročnik in pozneje nadporočnik deželne hrambe. Lastno odvetniško pisarno je otvoril leta 1881 v Kraljevih Vinohradih. Ustanovil je leta 1877 v Vrsovicah češka narodna društva, izvolili so ga v vrsoviški občinski svet in leta 1884 za vrsoviškega župana. V češki deželni zbor je bil izvoljen prvič leta 1883 kot mladočeški kandidat., državni poslanec je postal leta 1885. Pisateljsko je sodeloval pri pravnih strokovnih listih in za »Narodne Liste«. HeT(iW je nasprotoval spravi z Nemci, ker je hotel, da se povrne Cehom državno pravo. Na praškem sliodu J 6. junija 1889 je zahteval, naj se češki deželni zbor pogaja naravnost * kraljem. 'V češkem deželnem zboru je v razpravah leta 1890 in 1891 ostro nastopal proti pogodbi z Nemci. Staročeška glasBa so ga .ostro napadala kot odvetnika in zagovornika. Dne 10. novembra 1S91 je zahteval v državnem zbo-rn, naj se uvede v armadi materni jezik. V češkem'deželnem zboru je spomladi leta 189.3. nastopil za češko državno pravo. V češki deželni odbor je bil izvoljen 1. 1895. Dr. Herold je bil tudi nekaj časa načelnik rnladočeškega državnozborskega kluba. Herold je potoval vsako leto v inozemstvo, da je informiral časopisje o stremljenjih Cehov. Častno meščanstvo mu je podelilo nad 40 čeških mest. Rajnega dr. Herolda so 4. t. m. mazilih. Sijajen pogreb 11111 priredi v četrtek popoldne mladočeški izvrševalni odbor. Nagrobnico govori Kramar. Herold zapušča zakonski načrt o razdelitvi okrajev in spomenico z ozirom na jezikovno vprašanje na Češkem. Spisa izroče ministrskemu predsedniku Becku. HRVAŠKA. Na zagrebškem vseučilišču. Sestavil se je odbor vseučiliških profesorjev, z vsake fakultete po dva. ki mu je naloga, da spiše memorandum o najnovejšem preganjanju profesorjev. To spomenico izročijo vladarju. Osemnajst belgrajskih vseučiliških profesorjev je upokojenemu profesorju Šurniinn pismenim potom izrazilo svoje simpatije. V Zagrebu se govori, da bosta penzio-nirana predvsem še profesorja Ferdo Šišič in dr. Lazar Car. Dotična odloka šc nista prispela v Zagreb. Značilno je, da vlada penzionira le take profesorje, o katerih je znano, da nimajo premoženja, pač pa veliko družino. Osemsto vseučiliških dijakov je že dvignilo svoje odhodnicc. Mnogo jih je žc včeraj zapustilo Zagreb, ter se podalo na daljne tuje univerze. Marsikatera teh nadebudnih eksistenc je pač s tem usodnim korakom uničena. Saj so iz večine siromaki, ki so žc v domačem krogu težko izhajati. kako še le v tujini. Brez kruha pa se v boju za ideale kmalu omaga. Za dijake, ki pojdejo v Prago, nabira darove Rok Bradanovič (Kralevski Vinohrady.) Shod naprednjakov. V nedeljo je imela napredna stranka shod v Zagrebu pod predsedstvom dr. Iv. Lorkoviča. Shoda se je udeležilo mnogo pristašev iz provincije. Sklenilo se jc vstrajati v boju proti sistemu Rauch. Na-glašala sc je solidarnost s srbsko sarno-stalno stranko, zlasti glede konflikta z banom. Nabirali bodo prispevke za strančni zaklad ter prirejali shode po deželi. Demonstracije in aretacije. Ko so v nedeljo odhajali iz Zagreba Slovenci, zbralo se je na državnem kolodvoru na stotine ljudi, zlasti vseučiliščni-kovm drugih dijakov. Ko se je množica vračala v mesto, pela je narodne pesmi, kar je pa policija prepovedala. To je ljudstvo ogorčilo in padle so ostre besede. Neka skupina pa je zapela znano: »O du mein lieber Augustin.« V tem hipu jc jez- deče redarstvo naskočilo množico, ki je razletela na vse strani. Aretiranih jc več oseb, med njimi kakih deset dijakov. Bajoneti. V nedeljo so bih konsignirani trije bataljoni pešcev in en eskadron konjenikov, torej skupaj približno 900 bajonetov in sabelj. C. IN KR ARMADA. Letošnje velike vojaške vaje. Letošnje cesarske vaje se bodo vršile na zahodnem Ogrskem. Udeleže se jih budimpeštanski, požunski in zagrebški arma-dni zbor. Končale sc bodo približno 18. septembra. V ostalih armadnih zborih bodo končali vojaško izobraževalno delo v vajah divizija proti diviziji. Vaje bodo izvedene na vojni podoben način. Zato bodo tudi počivale in se zavarovale čete kakor v vojski. Oledalo se bo na presenečenja po zasedali, nepričakovanih napadih, na nočne manevre. Vojakom se pridele bici-klisti, motorji, avtomobili. Brzojav, telefon in optična znamenja bodo vporabljali v največji meri med maršom, ponoči in v nekrvavi bitki. Zrakoplovi se morajo izrabiti pri vajah. Vsa skrb se bo obračala na zdravje in na preskrbo izoliranih oddelkov. Poslovale bodo tudi vojne poštne ekspoziture. Za posebne uspehe patrulj se razpišejo denarne nagrade. IZGREDI ŽIV1NOZDRAVNIŠKIH VISO-KOŠOLCFV NA DUNAJU. Dijaki dunajske živinozdravniške visoke šole so došli včeraj že ob 8. uri zjutraj v zavod, kjer so razbili predavanja in se podali na to v anatomno dvorano, kjer so izročili rektorju spomenico, ki zahteva, naj pod rede šolo, ki spada zdaj pod vojno ministrstvo, naučnemu ministrstvu, naj se svobodno voli rektor, odstranijo naj se kovači-živinozdravniki in naj dobe dijaki zadoščenje, ker jih je razžalil neki straž-mojster. Med izročitvijo spomenice so klicali dijaki: »Proč z vojaki!« »Proč od vojnega ministrstva!« Dijaki so odtrgali vse napise z vojaškim značajem. Rektor se je podal takoj na vojno ministrstvo, da poroča. kaj se je zgodilo. Dijaki so na to demonstrirali na dvorišču. Na poziv nekega ritmojstra, sočiana zavodovega poveljni-štva, sta došla dva bataljona nekega ogrskega polka, ki sta zapodila z nasajenimi bajoneti dijake z dvorišča in s ceste pred zavodom, nakar so zaprli cesto. Dijaki so se zbrali ob mestni železnici in klicali pfuj. Izzvižgali so dva častnika, ki sta se peljala LISTEK. Pismo iz Amerike. N e w Y o r k . 21. aprila 1908. Na naselniškem otoku Ellis Islatidu pridno vživamo počitnice. SKoro bi lahko slepe miši lovili po velikanskih prostorih na Ellis lslandu. Kar je lani eden sam, komaj kak srednje velik parnik pripeljal, to pripeljejo na otok danes da 5. 6 velikih parnikov. Danes na primer je došlo b par-nikov, samih velikanov. Toda vsi skupaj so pripeljali 1452 izseljencev. Zato pa komisija postopa silno strogo, da večkrat naravnost neusmiljeno. Ako je le poličkaj povoda, da se boji. da bo ta ali oni izseljenec na breme javnemu usmiljenju, takoj ga zavrne, ako se kdo ne usmili iu ne prevzame zanj odgovornosti in skrbi. Tako je bilo danes odposlanih v domovino nazaj 17 Črnogorcev. Zadolžili so se, da so plačali vožnjo do Amerike. Imeli so naslove navadnih rojakov-delavcev. ki so sami brez dela tukaj. Ganljivo je bilo gledati uboge sirote, ki so pokleknili pred uradnika, ki je imel nalog jih odvesti na jladijo nazaj, in ga jokaje prosili, naj jih pusti naprej. Neko dekle z Gorenjskega, namenjeno i k svojemu stricu v Pitisburg, ]e imelo le 1 malo oteklino na levi rami. Takoj je bila »e-xcluded« in po treh dnevih je bala odvedena nazaj, ker se njen stric ni pravočasno oglasil zanjo. Kljub temu imamo pa prav pogosto »ohceti«. Tako se je pretekli teden poročil mladi parček France Porenta in Marija Ši-lar. oba iz Šmartna pri Kranju. Poročena sta bila v cerkvi sv. Frančiška, kjer sta z dovoljenjem komisije opravila prejšnji dan sv. spoved iu drugi daTi sv. obhajilo. Marija Sladic iz Dolenjskega jc že tri mesece v i/seljeniški bolnišnici, kjer ležita dva otročiča bolna za ošpicami. Vse prošnje so zastonj; dokler otroka ne bosta popolnoma zdrava, jo komisija ne izpusti. Bivši komisar, ali bolje »vladar« iz-seljeniškega otoka Ellis Islanda jc v Evropi. Videti hoče vsa pristanišča, kjer izseljenci stopajo na ladje za Ameriko. Baje ne pride ob svojem prihodu več na otok. temveč v Washington v belo hišo«, kjer bo popolnoma preuredil /.istem izseljeništva. Sedanji komisar je Irec. Murray, dober katolik. Dosedanji avstrijski generalni konzul v Nev Yorku, baron Harach (VCarrol je danes odpotoval na večmesečni dopust v Evropo. Njega nadomestuje sedaj konzul Georg de Grivišič. Baje gre samo na dopust in da se obenem pokloni cesarju, ker je bil jeseni odlikovan s častjo poslaniške-ga svetnika. Vendar pravijo, da se več ne vrne na to mesto. Škoda, prav škoda blagega gospoda, ki je bil tudi dober, veren katoličan. Za novo slovensko faro v New Yorku odbor pridno deluje. Škoda le. da so časi tako slabi. V Ne\v Yorku vlada veliko ogorčenje med meščani, ker sc jc odkrilo, da je družba, ki ima nadcestno železnico v mestu, izdala velikanske svote za dosego svojih političnih namenov. V Ameriki je pač dolar gospod, alpha et ornega vsega. Milijonar je vse. je kralj, revež je pa povsod revež. Nenry Boulangcr. Francoz in znani trgovec z dekleti, je bil pri »svojem delu« zasačen in skupaj z neko »tovarišico« po najnovejšem vzorcu delovanja ameriške policije pripeljan na Ellis Island, da ga komisija postavi pred svoje sodišče in prav ob kratkem pošlje nazaj v blaženo Francijo. Radi varnosti zaprla ga jc komisija v svoje podzemeljske ječe. Toda ti-ček je bil modrejši kot komisija. Naenkrat so ga začeli »strašno« zobje boleti. Prosil je zdravnika. Na otoku je veliko zdravnikov. toda zobotehnika še ni. ker do zdaj komisiji še ni v glavo padlo, da bi izseljen- cem tudi zobe štela. Commissioner, usmiljen kakor je, poslal je ubozega bolnika v spremstvu dveh čuvajev v Nevv York k zobozdravniku. Toda Francoza jc vse kaj druzega bolj bolelo kakor zobje. Ko pridejo v mesto, kjer je seveda vse polno ljudstva. ki brez dela postavajo po ulicah v gručah, porabil jc jetnik priliko in izginil prestrašenima čuvajema, ki sta seveda takoj bila odslovljena. Vse zasledovanje za premetenim tičkoni je zaman. Vse stroke imajo dandanes žc specija-liste. Kaj čuda, da tudi roparsko in tatinsko rokodelstvo noče v tem zaostati. Delo naj se porazdeli! Tako poznamo specijaliste v tatvini koles; roparje specialiste, ki so se odločili ropati le po župnijščih, anarhiste, ki so specialisti v moritvi kronanih glav. V novejšem času je pa specialiteta narastla zopet za eno stroko. V St. Paulu. Minnesota je zaprla policija 21. aprila Roberta Kehle, ki je specialist v roparstvu samostanov iu redovnih hiš. V zadnjih treh tednih namreč je oropal tri samostane in dom metodistovskih dijakonis. Baje mu bo policija dokazala še 20 enakih slučajev, ko jc * po raznih amerikanskih velikih mestih kazal v različnih samostanih svojo stroko. Policija baje ima velik respekt« pred tem specialistom in njegovo zares občudovanja vredno spretnostjo. Vendar se pa temu nihče ne čudi. Mož je namreč doma iz Pru- v izvoščeku iz zavoda, dvema profesorjema so pa živahno klicali živio. Vojno ministrstvo ne nasprotuje, da se zavod podredi naučni upravi, a učna uprava bi potrošila za zavod več, kakor rabi vojno ministrstvo. Opoldne se je podalo v zbornico odposlaništvo demonstrantov. Zaradi min. Pesclikovega pogreba je bilo navzočih le malo poslancev. Deputacija se je pritožila pri Pacaku in Romanczuku radi bajonet-nega napada. Rektor Bayer je natančno poročal naučnemu ministrstvu o izgredih. Začasno so prekinili predavanja. Ministrstvo je presenečeno, ker se dela na reforme zavoda. Ob 2. uri popoldne so se ponovile demonstracije v zavodu. Vojaki so zopet izrinili kakih 100 demonstrantov iz /a-, voda. Dijaki so se zopet podali pred parlament in pred vseučilišče, kjer so poslali deputacijo rektorju. Na to so se razkropili. Med demonstracijo ni bil nihče ranjen ali prijet. Dijaki so ogorčeni zaradi dogodkov na živinozdravniški visoki šoli. Popoldne so se posvetovali dijaki vseh dunajskih visokih šol. Ni izključena splošna stavka dunajske visokošolske mladine. V zavodu samem izgleda, kakor da ga oblega vojaštvo. Po dvoriščih so nastanjene vojaške peš-straže in konjeniki. Tudi pred zavodom stoji vojaška straža. Rektor Ba-yer je naznanil dijakom, da se odstrani vojaštvo, če obljubijo dijaki mir. Dijaki so pa izjavili, da se ne pogajajo, dokler ne odpravijo straže. OBSOJENI SOCIALNODEMOKRAŠKI POSLANEC. Socialnodemokraškega poslanca Schuli-meierja je obsodilo dunajsko porotno sodišče zaradi napadov na poslanca Stranskega v listu »Volkstribiine« na globo 300 K, oziroma v enomesečni zapor. PACAK MINISTER? Poroča se z Dunaja, da je želja najvišjih krogov, da namestu Prašeka postane zopet češki minister Pacak, ki je baje veliko bolj sposoben doseči narodnostni sporazum. FINANČNO VPRAŠANJE V NEMČIJI. Nemčija stoji zdaj pred perečim vprašanjem. kako urediti svoje finance. Dasi je dežela bogata in se je narodno piemože-nje povišalo, vendar znaša državni dolg štiri iu pol miliarde mark. Pokritja država nima. To od tega pohaja, ker država kot taka glasom ustave pobira samo carino in indirektni davek, dočim posamezne zvez-, ne države pobirajo direktne davke. Držai va kot taka nima nobenega ozemlja iid.i ki bi pokrival dolg, temveč samo čisto neproduktivne naprave, to so: nekaj strate-i gičnili železnic, mornarico, trdnjave itd. Samo pošta nekaj nese, seveda premalo. Finančna reforma je zato težavna, ker svobodomiselne stranke nočejo dovoliti povišanja indirektnih davkov, zvezne države same pa tudi niso pri volji odstopiti kaj od svojega državi. Sodi se, da se bo ob finančni reformi razbil sedanji blok in bo zopet katoliški centrum prevzel vodivno vlogo. NEMŠKI KNEZ KRIVOPRISEŽNIK. Priči Rrnst in Riedel sta izjavila, da ne poznata brata kneza Filipa Eulen-burga. Pečala sta se s knezom Filipom Eulenburgom. ki jima je dajal osebno denar in s katerim sta se tikala. Nemški cesar zahteva, da mu poročajo vsak dan o zadevi in zahteva, naj se pravosodje ne ozira na kneza. Cesar sodi. da je Eulenburg prisegel po krivem, kar mu je zelo neprijetno, ker je zaupal knezu. Oglasila se je še tretja oseba, ki je pripravljena, da priseže, da se je pečala še I. 1905 s knezom. Tajni policisti stražijo Eulenburgovo graščino Lie- ske, kjer niti javna oblast več ne ve. kaj je moje ali tvoje, nemško ali poljsko. Med tem, ko spijo čuvaji Sijona in se bojujejo med seboj za prazen nič. deluiejo prav pridno moči teme. Vse, kar je le količkaj sposobnega za delo, je pri delu. Organizirajo se slovenski socialisti po Ameriki. da je občudovanja vredno. Gotovo pet novih socialistovskih društev so ustanovili samo letos. Prirejajo predavanja in večerne šole. agitirajo za svojo stvar, kjer le morejo, ustanavljajo čitalnice itd. In vse to se godi pred očmi slovenskih katolikov. Duhovnik, ki hoče poseči v ljudsko delovanje, je tožen in preziran kot »green-horn«, ki ne pozna Amerike, ne ameriških duhovskih nazorov, jc demagog, katerega se mora iz Amerike pregnati. »Jaz nočem, ali ne znam. drugi pa tudi ne stne,« to je zlo, ki se zajeda globoko v dušo slovenskih voditeljev v Ameriki v neizmerno gorje in neizmerno škodo vsega slovenstva v Ameriki. — Videant consules.... Pravkar sem bral. da mislijo semkaj dobiti apostola slovenskega socializma, F. Kristana. Ali ni to požrtvovalno delo? Kaj pa katoliki? Kje ste pa kršč. socialci? Kaj slovenski ameriški katoliški shod — to je edino zadnje naše upanje. P. K. Z. benberg. Orajski park je zaprt. Kneza prepeljejo v berolinske zapore, ko toliko okreva, da ga bodo mogli peljati. MARLJIVA ITALIJA. V Castellamaru se vrše priprave, da izpustijo v morje novo bojno ladjo. Dolga bo 168. široka 26-66, visoka 16 m. Imela bo 12 topov po 30-5 cm kalibra in 30 topov, manjšega obsega. KAKO SE GRADI IN KOLIKO BO VELJALA SANDŽAŠKA ŽELEZNICA. Pripravljavna dela za sandžaško železnico so se pričela na štirih krajih. Vodijo jih štiri inženirske čete. Vsaka sestoji iz nadinženirja in 4 inženirjev. Inženirji so vsi Avstrijci. Turška komisija je sestavljena iz štirih višjih častnikov od štaba in dveh inženirjev od ministrstva za javna dela. Pripravljalna dela za trasiranje bodo trajala 4—5 mesecev. Kapital za zgradbo bo znašal 60 milijonov. RESNI DOGODKI V INDIJI. Iz Sinile se poroča, da jc približno 20 tisoč Afgancev prekoračilo mejo. Angleška vlada je odredila vojne priprave po vsej severni Indiji. Vlada veliko razburjenje. VOJSKA MED AFGANICANI IN ANGLEŽI. Vstaja v Indiji? Položaj ob afganiško-indijski meji je jako resen. Afganiško mejo sta prekoračili dve veliki afganiški četi. Položaj še po-ostruje dejstvo, da so odkrili v Indiji obsežno zaroto proti angleškim uradnikom. Število Afganičanov cenijo na 13 do 20 tisoč mož. V soboto so videli sovražnika iz Landi-Kotala. Ponoči v soboto so napadli Afganičani utrjeno stražnico Dichin-Kau-dacli. Sovražnika so Angleži odbili. Ponoči 3. t. m. so izkušali vzeti Afganičani karavanserijo. Streljanje iz stražnice je to preprečilo. Afganičani so se umaknili proti jugu. V Landi-Kotal je došel general Wil-cas z brigado na konjih, z osmimi topovi in s kavalerijskim švadronom. Z napadom na Landi-Kotal je pričeta oficijelna vojska z Afganičani. Izmišljeno je poročilo, da je prepovedal emir Afganičanom napad na Angleže. KATOLIČANI V AMERIKI. List »Catholic Times« piše: Pred 100 leti so katoličani v Združenih državah imeli samo eno škofijo, ki jo je vodil dr. Carrol. Še pod njegovim škofovanjem se je razdelila v štiri: New York, Boston, Philadelphia, Bardstown Kentuky. Med 100.000 katoličani je pastirovalo 30—40 duhovnikov. V teku 100 let pa je narastlo število katoličanov na 20 milijonov. Dnevne novice. Poslovenjenje gimnazij. V seji c.. kr. deželnega šolskega sveta je interpeiiral dr. Šusteršič zaradi poslovenjenja prve in druge višje gimnazije v Ljubljani ter višjih gimnazij v Novem mestu in v Kranju. Skliceval se je na dogovor z vlado, po katerem se mora hkrati z ustanovitvijo nemške gimnazije v Ljubljani, izvršiti tudi poslovenjenje imenovanih gimnazij, ki morajo biti izključno slovenska posest in na katerih se mora suksesivno vpeljati slovenski učni jezik počenši že z bodočim šolskim letom. G. c. kr. deželni šolski nadzornik liubad je nato poročal, v kakem stadiju je prireditev slovenskih učnih knjig. Želeti je vsekako, da sc čimpreje pripravijo vse učne knjige, da ne bo od te strani zadržka poslovenjenju gimnazij. — Nemška šola v Tržiču. Nemški šolski kuratorij je ustanovil nemško enoraz-rednico, ki bo nastanjena v Klofutarjevi hiši v Tržiču. Nastavljena bo učiteljica B. Lotti. Iz učiteljske službe. V Harijah je definitivno nastavljena učiteljica gdčna Al. Cigoj. — V Št. Vidu pri Ljubljani je nastavljen definitivno g. Viktor Mihelič. --Na meščanski šoli v Krškem je nastavljen kot strokovni učitelj g. Maksimilijan Hočevar, v Ržišali gdčna Alojzija Trošt, v Vremah gdčna Julija Karlin. — G. Hlebec je iz Polja prestavljen na Ubcljsko. Za načelnika okrajnega cestnega odbora kamniškega je izvoljen g. župan Andrej Mejač (prej je bil Močnik), za namestnika g. Wiertschnigg. — Nova hranilnica in posojilnica. Z Gline se nam piše: V nedeljo, dne 3. maja, se je otvorila in pričela poslovati »Ljudska hranilnica in posojilnica na Viču«. Zbranim moženi je najprej gospod revizor Al. Pele podal navodila za poslovanje načelstva iu nadzorstva. Nato se je konstituiral odbor sledeče: Jožef Lavrič. načelnik; Iv. Pance, blagajnik; Ivan Pliberšek. Jožef Vrtačnik, Franc Pance. Peter Rekar. Fr. Pleško, odborniki; P. Teodor Tavčar, tajnik. Člani nadzorstva so: Franc Vrtačnik. predsednik; Anton Mehle, Valentin Sojar, Nikolaj Selan in Ivan Jerin. — Sedež ima | hranilnica v društveni sobi v samostanu. Uradne ure so vsako sredo od II. do pol 1. ure in vsako nedeljo od pol 4. do 5. ure. Kot udie se morejo vpisovati prebivavci iz občin Vič, Dobrova, Gor. Šiška in Ljubljana. Bog daj obilo blagoslova! -j- Iz Črnomlja se nam poroča, da je bil gospod deželni glavar in dvorni svetnik Šuklje v Črnomlju oficijelno sprejet. Sprejela ga je deputacija mestnega zastopa in župnik mesta Črnomelj, g. S. Peharc. Toliko na neresnične trditve »Belokranj-ca« in »Slov. Naroda«. + Sramujejo se svojih »načel«? Po liberalnem časopisju je vrišč. ker smo priobčili par uradniških imen in opozorili, da so to naši nasprotniki. To je »denuncijacija«, kriče ogorčeni naši nasprotniki, ki so sicer jako mirno in zadovoljno gledali, ko so liberalci uničevali eksistence našim ljudem. Gospodje liberalni časnikarji očivid-t 110 ne razumejo, kaj je denuncijacija. O občnem zboru uradniške »Naše zveze« je vendar > Narod« priobčil celotno poročilo, v tem poročilu je bilo natančno opisano, kako politikuje »Naša zveza« in mi smo to konstatirali, kar je »Narod« raztrobil. Tudi imena teh odličnih politikov na čelu jim poštni uradniki Tomažin, Rak, Šemrov smo brali v »Narodu«. Storili smo tem gospodom Ic to uslugo, da smo njihova imena ponatisnili tudi v »Slovencu« in so se torej ta slavna imena blestela v dveh dnevnikih. Sedaj so pa gospodje ogorčeni, ker nismo pustili, da bi bila njihova imena samo na »Narodovem« papirju. Mnenja smo: kar sme »Narod« javnosti povedati, smemo tudi mi. Gospodje tudi ne smejo biti preveč hudi, če smo nanje opozorili naše poi slance, ker to je vendar čisto jasno, da je politiziranje »Naše zveze« naperjeno proti S. L. S. in da so gospodje, ki se pridružijo »Naši zvezi«, prekinili vsako zvezo z našimi poslanci. To je vendar tudi v lastnih njihovih intuicijah. Ogorčenje se nam torej zdi jako neumestno, posebno ker so nekateri gospodje jako pogumni in n. pr. poštni uradnik Rak celo na cesti svojega političnega nasprotnika pri miru ne pusti. Na občnem zboru »Naše zveze« in na občnem zboru uradniške gospodarske organi-« zacije so ti gospodje jako bobneče nastopili v javnosti za liberalna politična »načela«, zato naj se sedaj ne sramujejo in ne ženirajo svojih načel, ako to odločno tudi v »Slovencu« konstatiramo. Ob priliki priobčimo morda tudi imenik članov ultra liberalno politične uradniške »Naše zveze«. Spoznajmo se! + Pametna beseda. »Slovenski Meščan« piše: »Naši gostilničarji so napravili zadnje dni poučen tečaj na Dunaj. Tam so se lahko prepričali, kaj je storil »klerikalni« občinski svet na Dunaju za razvoj mesta. Primerjali so prav lahko gospodarsko politiko Dunaja z Ljubljano. Tam velikanske, trezno zasnovane naprave, kakor plinarna, elektrarna, ki donašajo na leto milijone, v Ljubljani pa ima mesto prenagljeno ustanovljeno elektrarno, ki se vzdržuje edinole na ta način, da zahteva od konzu-mentov za slabo luč pretirane cene! Prepričali so se tudi lahko, kakšne namene ima »najbolj črni klerikalec« minister dr. Gessmann. Liberalne korifeje, ki so se nahajale med temi izletniki, si morajo pač same zastaviti vprašanje, odkod ima meščanstvo več koristi, ali od liberalnega ko-ristolovstva ali od njegovih nasprotnikov. Čc mislijo količkaj trezno, odgovor ni ravno težaven. Liberalna stranka se bori za zadnje svoje postojanke. Kakor je dogos-podarila na Dunaju in drugod po Avstriji, tako bo tudi pri nas. Ljudstvo spoznava, da je strašilo klerikalizma le še zadnje obupno bojno sredstvo propadajoče stranke. Kajti bodočnost srednjega stanu ne zavisi od politike »farške gonje«, ampak poiskati si moramo pot preko praznih strašil do treznega in odločnega gospodarskega dela!« — Za »Slovensko krščansko-socialno zvezo« so darovali: Dr. Pegan 10 K. Po dr. Peganu za storjeno uslugo 20 K. — Telovadni odsek v Št. Vidu kot izkupiček za njegove na komerzu prodane razglednice. — Dekan Dolinar I K. — Janez Pla-hutnik, kaplan v Ribnici, I K. — Andrej Orehek, kaplan v Ribnici, 1 K. — Alojzij Klavs, posestnik v Ribnici, 1 K. Naj bi ne bilo kraja v naši domovini, kjer bi sc v jubilejnem letu ne nabiralo za »Slovensko krščansko-socialno zvezo«! — Vsprejein nemškega cesarja v Pulju. Iz Pulja javljajo: Za vsprejein nemškega cesarja se zberejo tukaj vse vojne ladije, ki se nahajajo v službi. Cesar Viljem dospe semkaj v sredo 6. t. m. in se še istega dne po železnici odpelje na Dunaj. V sredo si ogleda cesar razne zavode vojne mornarice in novo vojno ladjo »Admiral Spaun«. Pretep odvetnikov na sodišču. Prošlo soboto sc je na Reki vršila sodna razprava v pravdi, ki sta jo zastopala bivši reški župan dr. Mavliinder in dr. Brelič. Poslednji je začel dr. MavISnderja zmer- jati. Nekaj časa uapadenec ni reagiral. Ka dr. Brelič zgrabi za stol in ga vrže v na sprotnika, ta pa se vrže na dr. Breliča tei ga začne daviti. Sodniki, priče in uradnik so le s težavo ločili borilca. Razprava jt bila preložena, proti odvetnikoma pa st uvedli disciplinarno preiskavo. — Iz Metlike se nam piše: Inženirji so nas zapustili; mislimo, da so glavna dela dovršili. — Dne 23. aprila 1908 je imela »Prva dolenjska posojilnica« svoj občni zbor. Govori se, da ni šlo vse gladko. Eden g. odbornikov je namreč zahteval pojasnila glede v Črnomlju prodane lože, baje za 22.000 K. itd. Čuje se tudi, da je izstopil iz odbora. Vse je radovedno, kaj je na tej stvari. -- V nedeljo, dne 26. apr. 1908, smo imeli v svoji sredi gospoda deželnega glavarja, kakor je že »Slovenec« poročal. Bili smo ga prav iz srca veseli. - Pri nas je vse v najlepšem cvetju. Sadje lepo kaže. — Jako dobro bi došel v Metliko še en pek. — Šola v Cresu, ki jo je ustanovila družba sv. Cirila in Metoda za Istro, je dobila pravico javnosti. — Imenovan je poročnikom gospod Jožef Petovar, doslej poročn. namestnik pri pešp. št. 66. — Poročnikom je tudi imenovan g. Miljko Jug, sin nadučitelja g. V. Juga v Podovi, doslej poročn. namestnik pri domobranskem pešp. št. 23. — Slovensko časopisje. Dr. Prijatelj namerava v založbi Kleinmayer & Bamberg izdajati vsake trimesece izhajajočo revijo, ki bi prinašala članke o pregledu svetovnega gibanja. Če bo revija tako razumljiva, kakor nekateri dr Prijateljevi dosedanji članki, potem bo to res lepa — zmes. — Smrt v tujini. V Forest City Pa je umrl Slovenec Anton Hribar vulgo Korun, doma iz Vče pri Litiji. — Nova slovenska cerkev v Mil-wauke Wis v Ameriki bode v kratkem dodelana. Župnik g. Smolej stanuje tam že par tednov. — Majdič proti zadrugam. Vinko Majdič iz Kranja je v Trnovem pri Ilirski Bistrici nasproti tamošnjemu gospodarskemu društvu postavil svojo zalogo moke. To je zahvala za to, da so zadruge prodale toliko njegove moke. Svoji k svojim! — Družinska žaloigra. V Ločni pri Rudolfovem se je včeraj popoldan ob 4. ustrelil France Zalokar, dobro situiran posestnik, star okrog 46 let, oče 9 nedoraslih otrok, med katerimi je najstarejša hčerka stara 16 let. Vzrok samoumora: družinske razmere. — Ponarejevalci denarja. Poročali smo, da so zaprli v Pulju neko žensko, Strujo, ki je razpečavala v Pulju ponarejene kronske novce. Struja je povedala pravi priimek in tako je bilo lahko dobiti njenega moža na Reki. Iv. Struja je spočetka tajil, potem pa vse priznal. Zakonska Struja sta imela na Reki krčmo v ulici Forno Vecchio, stanovala sta pa na Suša-ku. Tu sta imela podnajemnika, v osebi italijanskega podanika Romana Bonafe, 36-letnega mehanika, rojenega v Padovi. Ta je delal ponarejeni denar ter ga razpeča-val v družbi z gospodarjevo družino. O preiskavi so našli v hiši 30 kronskih novcev in eno italijansko liro, vse ponarejeno, potem vse potrebno orodje in gradivo. Bonafe se nahaja sedaj v bolnišnici; proglasili so ga aretiranega ter izročili redar-stvu v varstvo. Ivan Struja je v zaporu na Sušaku, Marija Struja s pet dečki pa v Pulju. — O Bonafčtu se poroča, da je v Padovi na zelo slabem glasu. Zadnji čas je bil uslužben pri tvrdki \Vhithead in dr. na Reki. Pred nekoliko meseci so ga aretirali, ker je letel nanj sum, da bi bil inženirju Rubiniču na Reki ukradel več stvari. Vsled pomanjkanja dokazov pa so ga morali izpustiti. Dosedaj je bil že najmanj desetkrat obsojen. Ponarejenih kron so dosedaj nabrali 150. V zadevo jc zapletenih več oseb ter je pričakovati novih aretacij. — Meščanski shod v Zagrebu prepovedan. Za nedeljo ob 10. uri dopoldne bi se imel v »streljani" v Zagrebu vršiti shod meščanstva vseh strank z dnevnim redom: Politično preganjanje na Hrvatskem. Malo pred desetimi pa je dobil eden izmed sklicateljev odločbo policije, da je shod prepovedan. Mestno redarstvo in orožništvo je bilo konsignirano. Ob vhodu v Streljačko ulico so bili postavljeni kordoni orožnikov z nasajenimi bajoneti, tako da nihče ni mogel do streljišča. Sklicatelji so na to sklenili prirediti zaupni shod v smislu § 2 zakona o združevanju, ki zanj ni treba policijskega dovoljenja. Razposlalo se je vabila imenoma naslovljena na znane osebe in kmalu je bila velika dvorana »streljane" natlačeno polna. Sedaj pa vstane policijski komisar Čurčič ter izjavi, da tudi tega shoda ne more dovoliti. To je seveda izzalo vihar. »To je nezakonito! Abcug Rauch! Abcug policija!" in podobno se je klicalo. Poslanec dr. Lor-kovič je vprašal policijskega komisarja, kako utemeljuje prepoved. Odgovoril je lako-nično: Shod je prepovedan! ter pozval občinstvo. da se razide. Ko ga niso takoj ubogali, udrli so v dvorano redarji in orož- niki ter jo šiloma izpraznili, a seveda ne z glasč rokavicami. Redarji in orožniki so pognali ljudstvo v llico. Potem je prišel na pomoč oddelek redarjev na konjih, ki je zborovalce podil ob Frankopanovi ulici. Množica je žvižgala in vpila „abcug", do izgredov se ni dala izzati. — Pri javni telovadbi so bili zastopani tudi telovadci iz Metlike in Št. Ruperta. — Novice iz Črnomlja. Pretečeni teden si je ogledala posebna komisija prostor, kjer bodo zidali novi most čez Dobli-čanko. Vse je že pripravljeno, samo da se predloži deželnemu zboru, nakar se začne z delom. Zadnji čas je že, da se zgradi ta most. Ljudje že nestrpno pričakujejo onega dne, ko bodo začeli rušiti poslopja. Gospodu Fabjanu so odmerili prostor za hišo, ki jo namerava sezidati ob novem mostu. — Minoli četrtek sta obiskala Črnomelj in črnomaljsko okolico g. vladni svetnik in vseučiliščni profesor Kubiček ter gospod kustos deželnega muzeja V. Šmid. Ogledala sta si rimske spomenike v Črnomlju in v Loki ter Mitrovo svetišče na Rožan-cu. Nato sta odšla v Gradac, čegar romantična lega je napravila na gospoda vladnega svetnika izvanreden vtis. — Žendar-merijske postaje v Črnomlju in okolici je obiskal minoli teden gospod polkovnik Riedlinger. — .lavno tehtnico si kmalu preskrbi naša mestna občina. — Zelo lepo hišo zida v Črnomlju g. .1. Šterk, trgovec na Vinici. — Letos je minulo petsto let, odkar so Turki prvič pridivjali v Belo Krajino. Malo preje je postal Črnomelj mesto. — Nehvaležnost nekaterih liberalcev okoli »Belokranjca« napram gospodu deželnemu glavarju in dvornemu svetniku F. Šukljeju presega že vse meje: belokranjsko železnico so nam preskrbeli Italijani! To je že podlo zavijanje resnice. — Črnomelj ter vsa črnomaljska okolica — (okoli 16.000 prebivalcev) vztraja še vedno odločno pri želji, da se gradi glavna železniška proga skozi Črnomelj. Čemu posebne stranske proge iz Metlike, ko bo proga Metlika-Karlovec le vicinalna? Toda brez ozira na to bo za našo deželo mnogo koristnejše, če gre glavna proga na Črnomelj, ker se na ta način Bela Krajina tesneje pridruži k Ljubljani. — Uvedenje električne moči na alpskih železnicah. Pripravljavna dela za uvedenje elektrike na alpskih železnicah v železniškem ministrstvu se prav marljivo nadaljujejo. Pred vsem se skrbi za koncesije vodnih moči, merjenje istih nai vrednost moči in izdelovanje troškovnih proračunov za pridobivanje električnih sil. Kot prvi del alpskih železnic, na katerem se bode uvedel električni obrat, določena je proga T r s t - O p č i n a , kjer se bodo potem opazovali uspehi električne moči posebno z ozirom na mnoge predore ob tej progi. — Naklo. Hranilnica in posojilnica je imela pretečeno leto 76.767 K prometa. — Rezervnega zaklada ima danes 1454 K. — Vodovod v Cerknem. C. kr. poljedelsko ministrstvo je za zgradbo novega vodovoda v Cerknem dovolilo iz melijo-racijskega zaklada 20.000 kron podpore, to je 47-60 odstotkov vseh proračunjenih stroškov. — Električni tramvaj v Dubrovniku. V Dubrovniku so ustanovili konsorcij, ki zgradi električni tramvaj med Gružem in Dubrovnikom. Glavnica konsorcija bo znašala 500.000 kron ter bo realizirala z emisijo 1000 delnic po 500 kron. — V Horjulju je dne 16. aprila t. I. dekliška Marijina družba predstavljala zanimivo igro »Zmaga križa« ali »Sestrina žrtev«. Jedro je vzeto izza časa slavnega vladarja Karola Velikega. Vse igralke so svoje, dasiravno zelo dolge vloge prav po-voljno pogodile. Občinstva je bilo toliko pri predstavi, da niso mogli vsi v dvorano. Da je pa igra tako izborno izpadla, gre poleg igralk zasluga posebno učiteljici, viso-korodni gospici Mar. pl. Kleinmayrjevi, ki je mnogo prostega časa žrtvovala v ta blag namen. Čisti dohodek v znesku 60 K je Marijina družba poklonila za poplačilo novega kipa Srca Jezusovega v župni cerkvi. Hvala jim! — Mošenjske občinske volitve so potrjene. Samo podžupanovega namestnika za Leše bo treba še izvoliti, ker je pri dotični volitvi imel vse glasove en sam mož, isti pa bil v prvem razredu izvoljen za odbornika. — Diplomi častnega občanstva je izročil mošenjski župan v spremstvu treh podžupanov dne 25. aprila gospodu okrajnemu glavarju pl. Deleti in g. poslancu Pogačniku. Obe jc umetno izgotovil g. akademik Vurnik iz Radovljice. — Most. Nerodni in globoki jarek med Mošnjami in Brezjami se namerava letos premostiti. Pot iz Brezij na Radovljico bo veliko krajši in lepši na ta način. — Analfabeti v Istri. V Istri je nepismenih moških 49 odstotkov, ženskih 59 odstotkov. Najmanj moških analfabetov je na Češkem (3 odstotke), ženskih v Gornji Avstriji (4M; odstotka). — Nova občinska cesta se dela iz Brezij proti Lešam. — Češka stolica se je ustanovila na vseučilišču v Nebraski. — Hrvatsko katoliško tiskovno društvo je imelo dne 30. aprila t. I. izreden občni zbor ter je izvolilo za predsednika kanonika Frana Šultajsa, za podpredsednika pa vseučiliškega profesorja dr. Josipa Paz-mana. — Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih. Občina Tržič in zdravstveno okrožje tržiško pristopila sta deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih kot podpornika z letnim prispevkom 20 K. Občina Poljane pa kot društvenik z letnim prispevkom 5 K. — Razsodba v pravdi radi goljufije. V Osijeku je bila 2. t. m. v kazenski pravdi proti ogrskemu židu Samuelu Fischerju zaradi različnih večjih goljufij izrečena razsodba ter isti obsojen v petletno ječo. Fischer je bil že preje večkrat obsojen. — Gospa Polakova je 4. t. m. pela glavno žensko vlogo v premieri „Umjetnička žica" od Eyslerja na zagrebškem odru. — Imenovanje. Naučni minister je imenoval suplenta na navtiškem oddelku trgovinske akademije v Trstu, dr. Petra Pa-rentin-a pravim učiteljem istega zavoda. — V preiskavi proti tržaškim ha-zardistom se nadaljujejo aretacije. Sedaj so zaprli 341etnega Marija Miani, ki si je baje z nepošteno igro pridobil premoženje kakih 70.000 kron. Zadnji čas, ko mu ni bilo več treba delati, se je bil umaknil v — privatno življenje. — Goljuf aretiran. V soboto so aretirali v Zagrebu že kaznovanega L. Subotiča, ki je bil nadškofu dr. Posiloviču v večjih obrokih izvabil okoli 1000 kron. Pravil je, da se piše Gjuro Šantič in da je doma iz Ivaničgrada, rojstnega kraja nadškofovega. — Iz žurnalistlke. Glasilo nemške ljudske organizacije v Slaviniji, „Semliner Volksblatt" je nehalo izhajati. — Pazite na petrolejke! V Križ-mančičevi hiši v Bazovici pri Trstu se je prevrnila in razbila goreča petrolejka. Pri tem se je desetletni Mariji Križmančič unela obleka. Starši niso mogli plamena drugače pogasiti, nego da so deklico nesli v bližnjo mlako. Dekle je tako ožgane, da bo težko okrevalo. — Lahkomiselna mladina. 18 letni trgovski uslužbenec Julij pl. Langendorf in ravno toliko stari zasebni uradnik Bernard Fosto sta se na Reki seznanila z dvema ar-tistkama v cirkusu Bisini. Da bi mogla za dekletoma v Trst, ukradel je prvoimenovani učitelju telovadbe Nardu listovnico s 760 kronami. Vsled brzojavne rekvizicije je tržaška policija aretirala lahkomišljena mladiča v hotelu „Moncenisio" ter ju izročila sodišču. — Nesreča v mlinu. „Pri mlinih" na Rižani pod Črnikalom v občini Dekani v Istri se je prošli petek zgodila strašna nesreča. 35 letna mlinarica Marija Kofol žena Ivanova je prišla, ne ve se kako, med mlin-nsko kolesje. Ko so jo našli je bila mrtva in vsa zmečkana. Bržkone jo je kolo zagrabilo za obleko ter potegnilo na se. Varnostne naprave v istrskih mlinih so absolutno nezadostne. Tu bi naj obrtni nadzornik ostro nastopil. — Samoumor učiteljice. Dne 2. t. m. je v Trstu skočila skozi okno 25 letna občinska učiteljica Gilda Gleria. Vsled poškodb je umrla čez dve uri. Kaj jo je gnalo v smrt, ni znano. — V Pregari (v Istri) imajo zdaj iz-vežban cerkven pevski zbor. Pevce in pevke je vežbal preteklo jesen nadučitelj g. A. Sežun. Le orgelj manjka še na cerkvenem koru. Ljubljanske nouice. lj Danes, v torek, se v »Slovenski krščansko-socialni zvezi« od 6.—9. zvečer sprejemajo novi člani in članice. Ij Ljubljanska šolska mladina ln cesarjev jubilej. Ljubljanske ljudske šole bodo cesarjev jubilej slovesno praznovale dne 22. maja sv. mašo pod milim nebom, sprevodom po mestu in popoldansko veselico pod Tivoli. Mestni šolski svet je predlagal za to slavnost strošek 1200 K. Ij Umrla je v tukajšnjem uršulinskem samostanu hišna prefekta M. Marija Lavren-cija rojena Julija Caprez, v 75, letu svoje starosti. Ij Pijonlrske vaje pehote se zdaj vrše ob Ljubljanici pri šentpeterski vojašnici. Danes ponoči so že zgradili most čez Ljubljanico in so ga tudi že podrli. Splošno pozornost vzbujajo bosanski vojaki, ki so tudi prideljeni pionirskemu oddelku. Bosanski vojaki, ki delajo pijonirske vaje v Ljubljani, pripadajo bosanskemu polku, ki garnizira v Trstu. Ij Bivši ljubljanski trgovec Hod-scher sedaj trguje v Ameriki. Nedavno se je pripeljal v Ljubljano ter si je napravil zveze za trgovino s kranjskimi čipkami. Tudi slava Čokove vode je že prodrla v Ameriko, ker je g. Hodscher bil mnenja, da jo bo lahko spravljal v denar v Ameriki. Tu je Čokova voda vsled neugodne zdravniške preiskave prepovedana. Ij Tatovi koles na delu. Kolo je bilo ukradeno sinoči malo pred 6. uro pred nunskim župniščem trnovskemu cerkveniku Jerneju Bizjaku. Kolo je bilo vredno 200 kron, amerikanske vrste »Tribuna", mod. št 1899 mestna št. 72 bela, imelo je prosti tek (Freilauf). Pred par meseci je bilo kolo poniklano, balanca skoro ravna s črnimi ročaji. Zadnje kolo je imelo nov „mantel" in pneumatiko, prednje ima pa malo krpo. Sedalo je bilo lično, svetlo rjavo usnje, cev na kateri je bilo pritrjeno, je bila zadaj zaprta ali začinjena, druge cevi so bile črno lakirane. lj Bivši ljubljanski policijski svetnik Podgoršek sedaj v Ameriki trguje s kranjskim cvičkom. Ij Umrla je usmiljenka Jožefa Petan, stara 37 let. lj K vlomu v knezoškofijsko palačo se nam poroča, da je po poizvedbah padci sum tudi na bivšega cerkovnika v stolni cerkvi, Jakoba Zicherla, kateri je sedaj brez službe. Dognano je sicer, da je bil na-vedenec kritično noč ob VI-12. šc doma, toda javni sum hoče imeti v njegovi osebi pravega vlomilca. Ker se je pa Zicherle med tem, ko so se vršile napram njemu poizvedbe, odpeljal v Naklo k nekemu svojemu prijatelju, je postal še bolj sumljiv. Policija je takoj o tem obvestila orožni-štvo v Podbrezju, in ker se je govorilo, da se Zicherle namerava odpeljati v Ameriko, ga je aretovalo in izročilo tukajšnjemu c. kr. deželnemu sodišču. Pri hišni preiskavi v Ljubljani je prišla policija na presenetljiv slučaj. Našla je namreč tam kos potvi-ce zavite v »Piccolo«. Tudi v peči v kne-zoškofijski palači je bila potvica zavita v »Piccolo«. Zicherle tatvino odločno taji in tudi za zavito potvico ni hotel prvotno ničesar vedeti. Pozneje jc pa rekel, da jo je dobil o Veliki noči v gostilni pri «Ko-lovratarju« in da je ni pojedel. Navedena gostilničarka je o Veliki noči res dala vsakemu gostu potvice, a te, ki se je dobila v Zicherlovem stanovanju, ne spozna za svojo. Ta okolnost dela Zicherla še bolj sumljivega. Zelo važno bi tedaj bilo poiz-vedeti, čigava je ta potvica in kako je prišel Zicherle do nje. kajti če je nedolžen, bi bil preje prost, če je pa kriv, je pač kriv. Komur bi bili znani tozadevni podatki, naj jih izvoli poročati policiji. Vzlic tem indici-jam se stranske poizvedbe nadaljujejo, ker če je Zicherle sploh storilec, ne bo sam. ampak v zvezi s kom drugim. Ij Nabiralnik vlomil. V kapelici v Češ-njici je vlomil nek tat v nabiralnik, katerega je odnesel v gozd, ga razbil in pobral iz njega denar. lj »Frančiškan - tat«. Pri praškem Jezuščku v frančiškanski cerkvi je videla neka ženska, da je pobral tam zlatnino nek v frančiškansko obleko oblečen človek v družbi nekega civilno oblečenega okrog 44 let starega moškega. Policiji sta že oba znana. Bil je to brat Peter in detektiv. Po ovadbi je šel namreč policijski organ z bratom Petrom na lice mesta. Ker je bil pri Jezuščku tat nekaj zlatnine in srebr-nine popustil, jc brat Peter po nasvetu detektiva pobral še ostalo in jo odnesel v zakristijo. To pa je videla neka ženska in takoj napravila sodbo po svoje. Ker je ta vest po mestu že precej razširjena, smo jo priobčili, da bode občinstvo vedelo, na kaki podlagi temelji. lj Odlikovanje. Profesor dr. Henrik Gartenauer je povodom svojega umirov-Ijenja dobil naslov šolskega svetnika. Ij Aretovana je bila danes Doroteja Debeljakova, katera je pred 10 meseci ukradla kuharici Jerici Černicovi črno krilo vredno 12 K. Debeljakovo so oddali sodniji. lj Konj splašil. V soboto se je splašil na Dunajski cesti konj Josipu Novaku, posestniku v Vnanjih Goricah, in dirjal do Frolichove hiše. Odpela sc mu je naprsna veriga, zadel je v zid in obstal. Iz voza je pri tem padla Novakova žena, katera sc pa ni nič poškodovala. tj Izgubila je neka gospodična na poti s Turjaškega trga po Črevljarski, Židovski ulici, Židovski stezi v Gosposko ulico 20 kron. Poštenega najditelja prosimo, da se zglasi v našem uredništvu. SOMIŠLJENIKU! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! Štajerske nouice. š Zaupni shod Slovenske kmečke zveze v Zibiki je na belo nedeljo izvrstno izpadel. Udeležili so sc ga najboljši kmetic iz okolice. Izrekli so sc za kmetijsko po- družnico, ki je nujno potrebna. Odločno so ugovarjali proti uvozu tuje živine, posebno iz Srbije. Zaupni shodi so se tudi še vršili pri Sv. Kunigundi na Pohorju, na Vranskem, pri Sv. Križu na Murskem polju. Povsod so zbrani zaupniki odločno protestirali proti kmetu škodljivim postavam ter izrekli svoje popolno zaupanje in zahvalo poslancem Slov. kmečke zveze. Živela Kmečka zveza! š Odborova seja S. K. S. Z. za Štajersko se vrši v četrtek, dne 7. maja, ob peti uri popoldne v uredništvu »Slov. Gospodarja«. Vsi gg. odborniki se uljudno vabijo. š Mesto k zlati poroki — smrt. I )ne 30. aprila je nenadoma umrla v Slemenu 74letna Terezija Lavrenčič. Imela bi zadnjo nedeljo obhajati zlato poroko. Toda neizprosna smrt ji je nenadoma ugrabila življenje in namesto slavnosti so jo isto nedeljo izročili materi zemlji. š Hotel »Deutsches Haus« v Celju je s prvim majem prevzel Franc Wolfl, večletni višji natakar v Celovcu. š Poročil se je v Ptuju 3. t. m. sodni pristav dr. Herman VVatzulik z gdčno. Elo Ornig, županovo hčerko. š Imenovana je poštna in brzojavna ekspeditorica gdčna. Terezija Kačič poštnim oficijantinjam v Konjicah. š Zaprli so v Mariboru trgovskega sotrudnika Franca Kuharja, ki je hodil že dalj časa vasovat v blagajno trgovca Josipa Prsteca v Mariboru. Kuharja je odpustil Prstec I. aprila 1. 1. iz službe. Prstec ceni škodo na 2000 K. Kuhar je živel zelo potratno. š Požar v Dagošah. Dne 29. aprila zvečer je izbruhnil v Dagošah ter uničil posestnikoma Francu Horvvathu in Pavlu Hellerju tri poslopja. Na pomoč je prišla požarna bramba iz Maribora. Sumijo za-žig; škoda znaša okrog 6000 kron. š Celjsko porotno sodišče je radi goljufije obsodilo Jurija Berglesa iz Zagaja v štirimesečno, Štefana Sattlerja od isto-tam pa v šestmesečno ječo. š Na cesti so napadli in ^ropali dne 29. aprila trije zlikovci 351etnega Ludo-vika Bračiča v bližini Sv. Marka. š Vlak je povozil 29. aprila v lipoi glavskem predoru pir Ponikvah pri tvrdki Kiffmann iz Maribora uslužbenega Henrika Faleša. Bil je na mestu mrtev. š Graščino Hemre pri Majšpergu je kupil Italijan Bernardis za 250.000 K. Prejšnja posestnika Lasnausky in Wolf sta jo pred leti kupila od minoritov za 108.000 K; podrla sta najlepše gozde ter sedaj še tako drago prodala. š Na cesti so našli mrtvega v Black Diamondu v Ameriki umobolnega Slovenca Ivana Hrena, doma iz Kokarjev nad Mozirjem. š Umrl je v Arji vasi abiturient gosp. Fr. Drev. Pogreb je bil v soboto. Koroške nouice. k Župnik Aleš Jelen t. Poroča se nam: Ob mnogobrojni udeležbi ljudstva smo spremili dne 3. maja zemeljske ostanke nenadno umrlega župnika g. Aleša Jelena na Ojstrici nad Spodnjim Dravber-gom k zadnjemu počitku. Sprevod je vodil preč. gospod prošt Flor. Sprevod je vo-Dravberga. mrtvaški govor jegovoril gospod župnik .los. Rozman iz Črneč, ki je bil svoj čas svojemu tovarišu in prijatelju iinel tudi novomašno pridigo. Pogreba so se dalje udeležili tudi gg. župniki Hrašo-vec iz Pernic, Križaj iz Guštanja, Umlauf iz Laboda, Lasser iz Št. Jurja, Černic iz Dropolj in p. Filip Ord. Cap. iz Volšber-ga. Prišla jc tudi iz domačega kraja mati pokojnikova. k »Zločin na sv. Višarjih«. Kakor se zdaj razvidi, so cerkev, ute in poslopja zdatno poškodovana, a ukradeno ni nič posebnega. Čudodelna podoba, cerkvene posode, kinč Matere božje, vse je tu. Mnogo se je pretiravalo. Telefonsko postajo na Visokem Obiru (2141 m) prevzame država. Do sedaj jc služila večinoma lc za meteorologična poročila opazovalne postaje na Obiru. Proti določeni odškodnini se bo sedaj lahko vsak pogovarjal, ker bo dala država napraviti javne telefonske govorilnice v Železni Kaplji in na Obiru. Za turistovski promet na Obiru bo ta naprava velikega pomena. Nerešena vloga češkega društva v Li-hercili. »Češka Beseda« jc prosila liberški magistrat za dovoljenje češke gledališke predstave. Prošnja je bila vložena češko, magistrat jo je pa vrnil, češ da nc razume vloge. Predstava sc je vršila kljub temu. Magistrat je poslal na to v dvorano policijskega komisarja in policiste, ki so ustavili v sredi predstavo in pozvali gledalcu in igralce, naj zapuste dvorano. Kdaj bodo zborovale delegacije? Barabas je izjavil, da pred novembrom delegacije ne bodo zborovale. Zahtevajte .^ovenča" v vseh gostilnah! — Zahtevcite »Slovenca41 na Kolodvorih! Razne stvari. Po smrti avanziral. Praški magistratni uradnik Kopriva je dolgo bolehal. Ko je šlo proti koncu, se je oženil z neko gospodično, ki mu je vodila gospodinjstvo. £e istega dne pa je umrl. toda ravnoisti večer ob 6. uri so v občinski seji sklenili pomakniti Koprivo v IX. či-novni razred. Bilo je žal prepozno. Žrtev socialno-demokraških listov. »Ostravski Kraj« poroča: Državni pravdnik je vprašal morilca orožniškega stražmojstra Janhube, »sodruga« Breneka. kakšne časnike jc navadno čital. Morilec je odgovoril: »Cervonky«, »Duh času« in »Rasple«. Iz teh socialnodemokraškiti lističev je srkal svoje sovraštvo. Škandali ob šmarnicah na Dunaju. Med šmarnicami v dunajski cerkvi sv. Mihaela jc bilo razven v sobotnih brzojavkah navedenega škandala še več drugih škandalov. Neki elegantno oblečen mož se je v cerkvi pokril. Neki graver Rossler je pripeljal v cerkev civilnega policista, ki jc zahteval, naj se legitimira tajnik Bonifacijevega društva Pospischil, ki je delil vernikom Bonifaziusblatt«. Neka gruča je napadla dve deklici, ki sta delili v cerkvi »Bonifaziusblatt«. Verniki so jim iztrgali deklici, napadalci so ušli. Komtesa samomorilka. V Donavo je skočila I9letna komtesa Marija Veith, hči rimskega grofa Veitha. Njenega očeta so zaprli, ker je povzročil, da je hči živela nenravno. Bikoborba v Granadi. V Granadi sc je vršila 3. t. m. zelo razburljiva bikoborba. Bik je i^sadil na roge in vrgel v zrak nekega bikoborca, ravno to je napravil s tremi drugimi bikoborci, ki so prihiteli na pomoč svojemu tovarišu. Občinstvo je metalo steklenice iu kamne v areno. Več mladih fantov je šlo v areno, da aranžirajo bike. ki so jih prebodli. Ko je zapustilo občinstvo cirkus, je pa nastal požar, ki je popolnoma vpepelil zgornjo galerijo. Otroško truplo v zaboju. V Lvov je došel na carinski urad zaboj, v katerem so našli otroško truplo. Zaboj je prišel iz Bremna. Adresiran je bil na znano osebo v Lvovu, ki nima s celo stvarjo gotovo nič opraviti. Ženo ranil, sebe usmrtil. Na Dunaju je streljal na svojo 30 letno ženo Emo 37 letni pismonoša Jožef \Vascher in jo ranil. Žena je pobegnila, medtem se je pa mož ustrelil. sl Gostovanje belgrajskega gledališča v Pragi. Prošlo soboto je bil v Bel-gradu dramaturg češkega narodnega gledališča Jaroslav Kvapil, da se sporazume z upravo belgrajskega narodnega gledališča radi gostovanja srbskega gledališča o priliki jubilejske razstave v Pragi. Ministrstvo in uprava sta sprejela vabilo ter se ima sedaj določiti le še izvirne komade, ki jih bodo srbski umetniki predstavljali v Pragi. ANGLEŽI SE BOJE NEMCEV. Iz burske vojske znani general Po-\vell je imel govor, da je Angleška popolnoma izročena nemški invaziji. Nemške transportne ladje prepeljejo lahko v 30 urah 120.000 mož na Angleško, nemška vojna mornarica je pa močna dovolj,, da blokira Severno jezero tam, kjer je najožje. General zato zahteva, naj se pomnoži angleška mornarica. SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! Telefonska in brzojavna porodilo, SLOVENSKI KLUB. Dunaj, 5. maja. »Slovenski klub«, je danes razpravljal o političnem položaju in o razmerah pri koroških sodiščih. V imenu »Slovenskega kluba« bo poslanec Povše zahteval največje olajšave pri orožnih vajah. Pogreba poslanca Hcrolda se bodo v imenu »Slovenskega kluba« udeležili poslanci dr. Benkovič, Grafenauer, dr. Hočevar, dr. Korošec. Pišek, dr. Žitnik, Go-stinčar. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 5. maja. Današnjo sejo je izpopolnilo besedno čitanje došlih vlog. Začetkom seje sc jc predsednik spominjal umrlega ministra Peschke in poslanca He-rolda. NEMŠKI MINISTER. Dunaj, 5. maja. Nemci v tem, kdo bodi njihov novi zastopnik v ministrstvu, šc niso edini. Nemški nacionalci hočejo posl. Schreinerja, radikalci Pacherja, drugi pa žele, naj bi prišel bivši minister Prade zopet v ministrstvo. Radi tega bo prihodnja seja državnega zbora šele v petek. DEMONSTRACIJE. Dunaj, 5. maja. Danes so slušatelji živinozdravniške višje šole zopet priredili demonstracije, nakar so šli pred parlament. Policija je posredovala in tri dijake aretirala. POLONYI PROTI LENGYELU. Budimpešta, 5. maja. V obravnavi bivšega justičnega ministra Polonyja proti poslancu Lengvelu radi obrekovanja in razžaljenja časti, je bil Lengyel od obrekovanja oproščen, radi kvalificiranja razžaljenja časti pa obsojen v trimesečno ječo in 1000 kron globe. CESAR VILJEM V PULJU. Puli, 5. maja. Dospela sta semkaj dvorna vlaka iz Beroiina, s. katerima se odpelje nemški cesar, njegovo spremstvo in prtljaga. Poveljnik vojne mornarice je dospel v nedeljo. V sredo ob prihodu cesarja Viljema bo v Pulju osem velikih vojnih ladij in vse torpedovke. Baterije iz trdnjave bodo pozdravljale Viljemov prihod. V mornariški kazini bodo razne slavnosti na čast nemškim častnikom. AMERIKANCI SE VRAČAJO. Trst, 5. maja. Včeraj sta prispela sem parnika »Alice«, last Austro-Amerikane s 465, in »Ultonia«, last Cunard-Linie s 536 izseljenci, iz večine Ogri in Hrvati. Vsak parnik je pripeljal enega umobolnega potnika. »Alice« Anastazija Triandafidis s Turškega, »Uftonia« Noro Ukičevič iz Ko-tora. Obema se je zmračil duh med vožnjo. POSEBEN VLAK DIJAKOV, KI ZAPU-STE ZAGREBŠKO VSEUČILIŠČE. Zagreb, 5. maja. Danes zvečer odpelje poseben vlak v tujino one dijake, ki so zapustili zagrebško vseučilišče. Včeraj zvečer jc bil navdušen oprostili sestanek z občinstvom. POZDRAV BOLGARSKE FILOZOFSKE FAKULTETE DR. ŠURMINU. Zagreb, 5. maja. Profesorji bolgarske filozofske fakultete so poslali brzojavni pozdrav profesorju Šurminu. RAUCH DEMENTIRA. Zagreb. 5. maja. Rauchova glasila de-mentirajo vesti, da bodo umirovljeni vseučiliški profesor dr. Vrbanič, Bauer, Šišič in Car ter da bodeta imenovana Andriž in Šufflay. Tudi demontirajo Rauchovi listi vesti, da bo 42 srednješolskih profesorjev prestavljenih iz Zagreba. Listi koalicije pa trdijo, da so bili dekreti že spisani, a še ne podpisani ter da se je Rauch zbal posledic. BELGRAJSKO VSEUČILIŠČE IN ZA- GREBŠKI DIJAKI. Belgrad, 5. maja. Senat belgrajske univerze je odrekel vpis stotini zagrebških dijakov z motivacijo, da je rok vpisovanja za poletni semester že potekel. SAMOUMOR. Trst, 5. maja. Na Lloydovem parniku »Gisella« se je sinoči obesil natakar Anton Schuller, 47 let star iz Trsta, zavoljo neozdravljive bolezni. Zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke. LAŠKI KRALJ ZA GENERALA TURRA. Rim, 5. maja. Laški kralj Viktor Ema-nuel jc poslal sorodnikom umrlega ogrskega generala Ttirra, ki je dezertiral iz avstrijske armade ter se pod Garibaldijem bojeval proti Avstriji, sožalno brzojavko, kjer označuje Tiirra za udanega prijatelja italijanske vladarske hiše. VOJSKA MED ANGLIJO IN AFGANISTANOM? Sinila. 5. maja. Afganski armadni zbor 20.000 mož ie naskočil trdnjavo Oihniku-dac. Bili so odbiti, angleška garnizija jc pa imela le lahke izgube. Proti Afgan-cem koraka general Wilcox z infanterijsko brigado, eskadronom konjenice in 8 topovi. Afganski vladni krogi podpirajo proti-angleško gibanje. Calcutta, 5. maja. Policija je tu od* krila celo zalogo bomb z elektriškimi napravami. Zaprtih je 30 oseb. Sodi se, da gre za obširno zaroto anarhistov in indijskih domačinov, ki so hoteli umoriti lorda Kitschener. Odtok uodepospeJuJočo, Kisline raz-redčuloče. Sr:.' lilhion vrelec proti vodni kislini, trganju, diabotes, želodčnemu in črevesnemu kstaru, bolezn m v mehurju in ledvicah itd. Dobiva se povsod, v Ljubljani 180 12-:i pri Mih. Kaslnerju. ŽITNE CENE. Budimpešta 5. maja. Pšenica za maj........11'75 Pšenica za oktober......10 08 Rž za okt..........8 85 Koruza za maj........6 43 Oves za okt.........6 53 Efektiv: 20 ceneje Meteorologšeno poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, srednji »račnl tlak 736-0 mm I Cu ..]!«- lOTU.j. SUinjo barometre t mm Temperature Celiijo V.tr.rl Neb. ► u, A i s a Is ► 4 9. i več 733 7 14 7 sr. jzuh. del. obl. g 7. zjutr- 32 5 14 5 > obl. 0 0 a. pop 31 5 21 3 a del. obl. Srednja včorajšnla totrp. 15 7*. norm 12 G*. VITA (Vsaka beseda velja 2 vin.) J Službe iščejo: Mladenič s 3 gimnazijskimi razredi in nekaj druge izobrazbe, zelo nadarjen, želi vstopiti v kaifo trgovino kot učenec. Naslov pove uprava, organlst, samec, išče službe. Ponudbe na upravo. III Proste službe: V večjo trgovino na deželi sprejme se učenec kateri se je že več časa v kaki trgovini učil. Naslov pove upravništvo. Krojaškega pomočnika sprejme Ivan Slana, kroj. mojster, Vrhovčeve ui. 11. m Proda se Dobro ohranjen glaSOVlr. Cena primerna. Ponudbe z naslovom na upravo lista. ||| Stanovanja: ||| Išče se stanovanje v sredini mesta z eno ali dvema sobama ter kuhinjo. Ponudbe na upravo tega lista. Stanovanje S hrano, poseben vhod v sobo, išče samski uradnik, Ponudbe sprejema uprava na naslov „X. Y " Stanovanje Z dvema, ozir. tremi sobami in vsemi pritiklinami v pritličju se išče za avgustov termin. Naslov na upravništvo. Podpisani se najvljudnejše priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom ja izdelovanje 803 10-'.) novih altarjev o kipov iz lesa k<*kor tudi iz kamna in marmor - cementa kakor tudi vso popravo sporih altarjev in sploh vsega, kar Spada v kiparsk° obrt. Josip Grošelj, kipar v 3eleih pri Škofji Loki■ Javna zahvala. Slavno vodstvo ..Kranjske hranilnice" je po sklepu z dne 10. aprila t. 1., Vincencijevi družbi Marijinega Oznanjenja podelilo znesek 400 K. — Za ta velikodušni dar se izreka v imenu konference slavnemu vodstvu Kranjske hranilnice najtoplejša zahvala. 1095 1 -1 V Ljubljani, 4. maja 1908. Predsedništvo Vincencijeve družbe Marijinega Oznanjenja. Globoko potrti vsled prerane izgube iskreno ljubljenega soproga, oziroma brata in strica, gospoda Jakoba Premrova hišnega posestnika in nadsprevod-nika južne železnice v p. si dovoljujemo tem potom izraziti glob' ko zahvalo za številne dokaze najodkritejšega sožalja, za krasne darovane vence ter za častno izredno številno spremstvo pri pogrebu nepozabnega nam rajnika. Posebno se še zahvaljujemo preč. duhovščini, gg. sprevodnikom in nad-sprevodnikom juž železnice, slavni požarni brambi, slavnemu ^Bralnemu društvu" v Vodmatu ter gg. pevcem za tolažilno nagrobno petje. Iskreno zahvalo pa izrekamo še gg. zdravnikom, posebno g. prima-riju Ivanu Jenko-tu in usmiljeni sestri za požrtvovalni trud Moste pri Ljubljani, dne 4. maja 1908 Lokal posebno pripraven za m 1 e k a r i j o , se odda v najem s 1. avgustom. Več se izve v trgovini A. PERSCHE Pred škofijo 21. 1098 (4—1) Za nakup in prodajo posestev in trgovin, oskrbovanje hipotek in soudeležb, se priporoča edina staroslovita prva avstr. trg. in realitetna borza največje krS&ansko podjetje s strok, listom Dunaj, 1. Sonnenfelsgasse 21. Največja izbera kupcev. — Zahtevajte: zastonj obisk našega zastopnika. Zanesljiv hlapec se sprejme takoj v tovarni za lep (Leim-fabrik) v Ljubljani. 1094 2—1 Spretne šivilje 1099 se takoj sprejmejo 3-i Wolfove ulice 5, II. nad. Podružnica g y SpfjetUi 8 0*l <; i % «00,000. v • AVSTRO - OGRSKA. Cesarjev jubilej. Iz Kissingena je odpotoval na Dunaj veliki vojvoda oldenburški Avgust. V sredo potuje na Dunaj VVeckerle. da pozdravi nemške vladarje. Peschkov pogreb. Ob velikanski udeležbi so pokopali 4 t m rajnega nemškega ministra krajana Pescliko. Ob odprti rakvi so govorili zbornični predsednik dr. Weiskirchner, poslanci Cliiari, dr. Selireiner, Kriitzner, Kasper. Klinger, dr. Maresch, župan Wal-letz in dr. Fleischner. Pogreba se je udeležil tudi ministrski predsednik Beck. Peschkov naslednik. Pogajanja o imenovanju Peschkovega naslednika in o političnem položaju so se vršila celo med vožnjo k Peschkovemu pogrebu v Abtsdorfu. Beck se je posvetoval v svojem salonskem vozu z dr. Cliia-rijem. Pri kosilu v Cvitavi je dobil minister Prašek brzojavko, da je umrl dr. Herold. Ministri in poslanci so si ogledali Cvitavo. Parlamentarni krogi sodijo, da je edino Prade resen kandidat za nemškega ministra krajana. Seveda bi nemški agrarci radi dosegli, da bi postal nemški agrarec minister. Nemška agrarna stranka je pozvala Becka. naj postane nemški minister krajan dr. Selireiner. Kljub temu se pa splošno sodi, da postane nemški minister krajan Prade, ki mu zaupajo vse nemške stranke. Dr. Sylvester je sklical sejo nemške devetorice. Državni zbor. Danes pride v državnem zboru na vrsto nujni predlog o povišanju novincev deželne brambe. Nemške svobodomiselne stranke sklepajo danes zvečer o stališču, ki ga zavzamejo v tej zadevi. Sodijo, da se z odsotnostjo mnogih poslancev dobi dvetretjinska večina za nujnost. Začasni proračun se lahko reši pravočasno, ko bo rešen nujni Kolovvratov predlog. — O po-litiškem položaju je imel minister dr. Gessmann v Waidliofnu shod, na katerem je govoril o poiitiškem položaju. Naglašal je, da čutijo vse stranke odgovornost, ki zadene vsakega, ki bi motil redno državno-zborsko delovanje. Vsak poizkus, ki meri na to, da moti parlamentarno delo, pomeni z ozirom na ureditev razmer z Ogrsko hudodelstvo. Sklenili so resolucijo, ki zahteva, naj preosnuje zbornica poslovnik. Mladočeški izvrševalni odbor je priredil zborovanje, na katerem sta poročala o poiitiškem položaju dr. Skarda in dr. Kramar. Sklenili so resolucijo, naj češka dr-žavnozborska delegacija odreče svojo podporo sedanji vladi, če se ne ustavi kršenje postave po nemških sodnikih. Shod upa, da češka delegacija ne pripusti, da kršijo enakopravnost češčine v čeških kronovinah. AVSTRIJSKI MINISTRSKI REZIDENT V CETINJAH. C e t i n j e , 4. maja. Knez Nikolaj je sprejel danes v slovesni avdijenci avstro-ogrskega ministrskega rezidenta barona Kuhna. GOVOR BOLGARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA V VARNI. Bolgarski ministrski predsednik Malinov je imel 3. t. m. v Varni govor. Glede na zunanjo politiko je izjavil, da zasleduje bolgarska vlada, kako se razvija makedonsko vprašanje, ki je tudi bolgarsko vprašanje in ne smejo prezreti pri rešitvi glasu Bolgarije. Turčiji in Evropi moramo dokazati, da hočemo izboljšanje usode makedonskih kristjanov. RUSIJA. Preiskava je dognala, da je bil fis-kus ob rusko-japonski vojski ogoljufan za več sto milijonov rubljev. — Revolucionarji so umorili v Golimi kmeta Radeckega in njegove tri sinove. PRVI MAJNIK- V Nancyju so se spopadli 1. majnika delavci s policijo, ki jih je pozvala, naj se razkrope. Ranjenih je bilo več policistov. Policija je nastopila z orožjem. — Tudi v Roeliefortu so se spopadli delavci s policijo in orožniki. Ranjenih je več policistov in orožnikov. RUSKA CARICA OBOLELA NA DUHU. — PREPREČENI NAPADI NA CARJA IN NA PRESTOLONASLEDNIKA. »National Suisse« poroča z ruskega dvora sledeče: Vedne grožnje iti nevarnosti, ki jim je izpostavljen ruski car in njegova rodbina, so tako vplivale na carično zdravstveno stanje in na njene živce, da se boje za njeno pamet. Carico stražijo sorodniki ponoči in podnevi, ker sc boje, da pride v javnost carično zdravstveno stanje. Odkar ie zasedla carica ruski prestol, je gle- dala vedno na to, da se je nahajala v carjevi in v bližini svojih otrok. Mislila je, da s svojo navzočnostjo in s pazljivostjo prepreči napade na carja in na svojce. Njena napeta pozornost iu veden strali sta ji um otemnila. Zadnji napadi na carja in na carjevo rodbino so neposredno zmešali carico. Neko jutro je prinesel sluga carju zasebno pošto v kabinet, kjer se je nahajala tudi carica z otroci. Med pošiljatvami je bil večji zavoj s pečatom moskovskega .glavnega gubernatorja. Car je hotel odpreti zavoj, a carica je prestrašeno zaklicala, naj to opusti. Opazila je namreč, da naslov ni pravilen. Preiskovalni urad je dognal, da se je nahajal v zavoju peklenski stroj. Pred štirinajstimi dnevi je opazila neka služkinja v carjevi palači pod preprogo skrito nit, ki je bila izpeljana pod prestolonaslednikovo posteljo. Pod posteljo so našli 17 bomb, ki so jih nameravali z električno iskro zažgati ponoči. Ta napad je najbolj razburil carico. Ne upa se sesti in se približati kaki stvari. Bolj kakor zase se boji za prestolonaslednika. TURŠKI KOMISAR V SOFIJI. Carigrad, 4. maja. V turškili vladnih krogih se govori, da postane vojak turški komisar v Sofiji. UMORJENI ANGLEŠKI URADNIK V EGIPTU. Namestnik nadzornika pokrajine ob Modrem Nilu, Scott Momcrieff, je umorjen. Usmrtil ga je neki šejk, ki se je proglasil za preroka. Šejk je zbral okolu sebe približno 150 dervišev in napadel v soboto ponoči dos le čete. Napad so pa vojaki odbili in usmrtili 35 dervišev. Ranjena sta major Logon in poveljnik Dickinson. Znanost In umetnost. * Cerkvene razmere med Slovenci v XV. stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije. Po arhivalnih virih spisal dr. Josip Gruden. Ta za našo cerkveno, kulturno in politično zgodovino prepomembna knjiga je bila že obširno ocenjena v našem časopisju. Važnost dela je v tem, da uvaja razumevanje reformacije med Slov., ker razglablja vzroke postanka gibanja. Tvarina je med nami dozdaj bila v celoti neobdelana — dr. Grudnovi knjigi daje še večjo vrednost to, da naslanja sliko pred-reformacijskih cerkvenih in prosvetnih razmer na dozdaj še popolnoma neznane vire (konstitucije ljubljanske sinode iz leta 1848 - naidene v kapiteljskem arhivu v Vidmu). V sklepu označuje pisatelj boj med »reformacijo« in protireformacijo za boj za cerkveno avtonomijo. Ni dvoma, da bo to delo vsled svoje objektivnosti in znanstvenosti našlo odmeva v vseh izobraženih slojih in postalo neobhodno potrebno za našo duhovščino, laike, zgodovinarje, pa tudi za širše sloje, ki jih ravno dan-danajšnji begajo z napačnimi nazori o pomenu in namenu reformacije. Knjiga se dobi v »Katoliški iS u k v a r n i « v Ljubljani. Cena broš. 5 K. »Mladost «. L. I. Št. 3. (2. maja 1908) ima sledečo vsebino: Kmečki dom — najlepši dom! — Svobodna vest. — Vsi eno!« Redovne vaje med korakanjem. Telovadni odseki. — Pogum velja! Jadranska straža. — Vedno naprej! —-fZa telesno in dušno izobrazbo. — Naša zanemarjena mladina. — Razgled. — Mali Pi-» lat. — Celoletna naročnina znaša 2 kroni, posamezne številke po 10 vinarjev. Izhaja vsak drugi teden. Naročnino je pošiljati Ivanu Podlesniku. Ljubljana (»Katoliška Tiskarna«), dopise uredniku F. Tersegla-vu, istotam. * Dobra vzgoja je najboljša dota za življenje. Kar pričakujejo starši od osebne zmožnosti iu notranje vrednosti, življenjske sreče in vspeha od svojih otrok, to mora biti postavljeno kot temelj v otroški vzgoji. To je specijalno največja in najodgovornejša naloga ter najlepša dolžnost, matere. Če tudi je vzgoja mladine dandanes zaradi večkrat popolnoma izpremenje-nih gospodarskih in družabnih življenjskih razmer zelo težavna, zato sledi iz tega dejstvo, kako velike vrednosti in važnosti, kakor tudi neizogibno potrebna je dobra materinska vzgoja v tem oziru, da za* more poznejšim stremljenjem staršev in vzgojiteljev postaviti dober temelj. Res je mati že po naravi vzgojiteljica svojih otrok. Na drugi strani pa je in ostane prava otroška vzgoja vendar umetnost, ki se mora naučiti, doživeti in se mora hrepeneti po nji kot po idealnem cilju. Mladim materam in onim, ki bodo kedaj postale, bo posebno prav prišla knjiga, ki jo jc izdala zveza »Arbciteruohi« pod naslovom »Die Frzieliungskunst der Mutter. Ein Leitfaden der Erzichungslchre«. (M. Gladbach, 1908. 120 strani.) Stane mehkovezana 75 feni-i£ov, po dvajset iztisov skupaj po 70 feni- gov, sto po 65 fenigov. Zveza »Arbeiter* wohl«, katere splošno znani in v mnogo tisoč izvodih razširjeni spisi, kakor: »Hausiiches Gliick« in »Weg\veiser zum hauslichen Gliick« so že mnogo koristili, si je z izdajo knjige »Erziehungskunst der Mutter« brez dvoma pridobila novih in velikih zaslug. * Nov hrvatski tednik začnejo s 1. julijem izdajati v Dalmaciji. Naslov mu bo »Moral«. Kot prodajalka želi nastopiti službo v prodajalniški stroki izurjena gospodična, najraje kje na deželi. Ponudbe sprejema pod šifro „Pro dajalka" uprava »Slovenca". not (i—i) Učenec za kroja&ko obrt se sprejme pod ugodnimi pogoji pri 1058 3-3 A. Bizjak, Prešernove ulice št. 50. Tri kleparske :: pomočnike takoj sprejme v trajno delo FR. tUŽEK, Klepar na Bledu. Istotam se sprejme za to obrt vajenec. 1070 3 3 U obsegajoče okoli 40 oralov, od tega 1'/, orala vinograda z ameriško trto, 12 oralov sadnega vrta in travnika, 2 orala polja, ostanek je lep sečen gozd. Posestvo leži 1 uro od Maribora in je najboljši vinski kraj. Obstoji iz 1 hiše z verando, 4 sobami, kuhinjo, kleti, kurnika, s podkletjo, novo zidano pristavo, ki je 40 metrov dolga; povsod je napeljana studenčnica — se proda za 14.000 gld. Pojasnila daje gospod Ferdinand W a g r a n d I v Mariboru, Poštne Ulice. 1091 3—2 S..« Cena steklenici 80 v. Dobiva se v lekarnah ali direktno, če se vpožlje K 180 12 steklenici) Iranko pri edini Izdelo-valnlcl VostFebalovI lekarni, Praga-Karolinln dol. Zaloga: Lekarna H. MardelschlHger, Ljubljana, Jurčičev trg. E Pozor pred ponarejanji tsjj. Sukneno in modno blago za mo&ke obleke, = volneno gladko in pisano v vseh barvah za ženske obleke, perilni batisl, delen, saten, cefir in kambrik za bluze ——— in krila. -- Doilo v veliki izberi po ugodni ceni. R. HIKLAUC, Ljubljano Stritarjeve (ŠpItalsKe) ulice 5. Viorcc na zahtevo poštnine prosto. 1060 2 ■■■■■■■■■■■■■■a Slavnemu občinstvu, posebno pa prečastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom priporočam svojo dobro urejeno podobarsko inpozia-farsko obrt v Wolfovih ulicah št. I nasproti frančiškanske cerkve ter vsa v vso to stroko spadajoča dela kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna-kljev itd. in zagotavlja kolikormožno umetno in fino ter trpežno izdelavo po lastnih in predloženih načrtih. Cene zelo zmerne I Priznano dovršena dela I 466 Z odličnim spoštovanjem 52 — 11 Aleks. Gotzl podobar in pozlatar. ■■■■■■■■■■■HS Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. Menpferd-liliino-mleino-milo. NajmilejSe milo za koio. 676 40-8 Kašelj naglo pomiri, pospeši in olajša izmeček steza pristni karolinodolski Davidov čaj 1 zavoj 40 h. — Edina izdelovalnica lekarna - pri „Češki kroni11. - — Praga — Karolinin dol. —— Dobi se v lekarnah ali naravnost, če se vpošlje bO vin. (2 zavoja). Zaloga v Ljubljani lekarna pri ,,ir.latem orlu" Jurčičev trg. Pozor pred ponarejanji. Vsak zavoj nosi tvrdko in podpis A. FeHkl. 46 6 ŠD33I I kričeč Tri leta piim jamstvo. Nikdar več v življenju se Vam ne nudi taka prilika, da bi dobili za smešno ceno krasno, pravo Oloria srebrno remont, uro na sidro za gospode, v močnem, bogato gravi-ranem okovu z dvojnim po-krovjem in finim preizkušenim kolesjem na deset kamnov natančno idoča; z lepo verižico in obeskom, K 10'—; ista ura s sek. kazalcem K 9'— v meteor-624 14 tula K 7 90. Edino razpošiljanje po povzetju pri Uhren-Export-Gesellschaft (prej Henrik Weiss) Dunaj, XIV/3, Sechshauserstr. 5/10. Pred kričečimi reklamami in hvalisanimi manjvrednimi ponarejanji se svari. Pozor! Čita j! Pozor! Pakraske želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevili, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka, krčih itd, Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega pre-bavanja 814 20—5 a Delovanje izvrstno, vspeh siguren Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorioa) 5 K franko na vsako pošto po bovzetju ali {e se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se nc pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. J U R I Š I Č A, lekarnarja v Pakraou St. 65 (Slavonija.) I Martin Bizjak I J| kipar In pozlatar j| 8 Ljubljana, Kolodvorske ulice 32 8 | (v hlii i. Vodnika) || A sc priporoča prečastiti duhovščini in slav- a jj^j nenui občinstvu za napravo 8 cerkvenih kipov® * iz marmorja, cementa in lesa, dalje na-grobnih spominkov, kakor tudi v iz-» delovanje altarjev ter za vsa v pozlatarsko « in podobarsko obrt spadajoča dela. M K Opirajoč se na svojo večletno prakso v tu-A in inozemstvu se nadejam zadovoljiti v poini A meri vsakega cenjenega naročevalca. © 971 8—8 ® Efša kouojkejn pomočnika za izdelovanje plankač, dobro izurjen v tem delu, dobi plače na dan 2 kroni, hrano in vsak dan liter vina. Matevž Seljak, izdelovalec sekir, Lov-ranovo, pošta Nova vas pri Rakeku. 1089 2 Zahtevajte zastonj la franko moj veliki, bogato llimtrooni (Invnl ccnlk < nad 31)00 olikami vith vral ■Ikclnaslih, srebrnih In ilallb ur, kakor ludi virb vral aolldnih zlalnio In srcbrnln, god benega orod|a, jeklenega In uan|attga blagi po livlrnlb lovarmaklh etnab. Nllccl remont. ara......I ivlc. Izvir. ..Roskopt" pal. ora reglatr, „Adle r Roakopl ", nlkel. n- mont. i sidro ..... Ooldln rtm. nra ,,Lona", kolcejt • dvo|nlm plaiiem .... arebr. rtm. ura , Olorla" . . „ ., „ dvolnl plait . . . „ oklep, vtrliica i rlntlca aa pero In karab., 15 gr. telka , , *»ik» Tal« aKti ara clllnd. i ,,t una" kolesjem . . a« a k.feavtca K I SO, budilka K J 90, kuhinjska ara K J — Ivmrcvaldsk« ura K 1 HO. Za raak« uro Jteln i pismeno jamstvo 1 Knok rlcikol Zamen* d«vol|ena, ali densr n.*a|! —=» i Prva tovarna ca ure Kanr« Konrad, » Ib k*, dvorni aaloinlli v Mostu (Bitix) 654 ^cStro- 731» S -4 Stev. 5833. Naznanilo. Podpisani deželni odbor naznanja, da se bodo izmenjavali taloni od obveznic 4% deželnega posojila iz 1. 1888. proti novim kuponskim polam od 1. julija tekočega leta dalje, in sicer v Ljubljani pri deželni blagajnici in na Dunaju pri Union banki. Proti izročitvi talona se bodo od 1. julija 1908. 1. dalje izplačevale tudi dne 1. julija t. 1. v plačilo dospele polletne obresti. Imetniki teh posojilnih obveznic se torej vabijo, da vlagajo pri pristojnih plačilnih mestih po posameznih kategorijah aritmetično razvrščene talone s posebnimi konsignacijami. Obrazci za te konsignacije se dobe ondi brezplačno, Ljubljana, dne 29. aprila 1908. 1072 3 - 2 Od deželnega odbora kranjskega. jV[o der na svilama blu^e in na^it, barjuni, pliji, čipkasto blago, čipke, vložki, svilene vezenine, pajčolani, čipkast ovratniki, modni trakovi. — Novosti vedno v največji izberi pri ?. JY[agdič, Ljubljana, ?ra$ernove ulice stev. 7. 766 6 b C. kr. priv. 240 12-9 občno zavarovalnico flsskurazioni Generali v Trstu ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 323 milijonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje: Vložilo se je ponudb . za zavarovano vsoto . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo meseca aprila 1908 1591 K 12,652.459 73 1404 K 11,060.633-86 K 1,057 143.24 od I. jan. 1908 6517 K 52,435 030 81 5556 K 45,423 663 57 K 3,243 561 69 Pozor 1049 30-4 p. n. gosp. gostilničarji, zasebniki! OinsKn trgovino Alojzijo Zajca AK ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna vi«a iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan in druga štajerska vina, hrvaško, istrsko in goriško vino. Cena zmerna; postrežba solidna in točna; uzorci na razpolago! Zaradi pozne sezone prodaja najnovejšo damsko, moško, dekliško, deško in otroško konfekcijo tudi pod lastno ceno —-- O. BERNATOVIČ »Angleško skladišče oblek" v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. 57 o 1 3<> Veletrgovina dalmatinskega vina Br. Novakovič Ljubljana. — Telefon št. 244. Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Klakarskem primorju v Dalmaciji. Priporočajo sl občinstvu svoja pristna rde&a, črna, bela iu desertna vina, kakor tudi domači tropinovec, konjak, slivovko itd. po primernih cenah. 645 30—16 ===== Ceniki in vzorci poštnine prosti. === BHB1 S JM W Razglas. V občini Šmihel pri Št. Petru na Krasu namerava gospod Karol Lenasi na tamošnjih obširnih skladih apnenca postaviti Portlandl-cement tovarno in hoče ustanoviti v dosego potrebnega kapitala družbo. — Vse predpriprave za novo industrijsko podjetje, kakor analize in preskušnje kamenja, nakup zemljišč in industrijski železnični tir, so že zvršene. Oni p. n. gospodje, ki se za to podjetje interesirajo in se ga hočejo udeležiti, se lahko o vseh podrobnostih poduče vsak četrtek in nedeljo dopoldne od 9. do 12. ure v Ljubljani, hotel „Union", uhod iz Frančiškanske ulice, posvetovalnica. 1004 14-6 Županstvo občine Šmih 1. zemljišča v najem. Zemljišče Andreja Porenta, vlož. štev. 44, katastr. občina Zgornja Šiška, obstoječe iz 1. hiše št. 18 v Zgornji Šiški, ki je pritlična in obsega 4 sobe, kuhinjo, klet, 2. mesnice s klavnico in ledenico, 3 hleva, magacina, šupe in kozolca, 4. vrta (parcela štev. 117/2) in 5. njive (parcela štev. 117/1), mereče 1 oral, se odda v najem za dobo 5 let dražbeno po občinskem uradu v Zgornji Šiški v nedeljo, dne 10. maja 1908, ob 9. uri dopoldn i na lici mesta hiše št. 18 v Zgornji Šiški. Dražbeni pogoji so na vpogled pri občinskem uradu v Zgornji Šiški in pri tem sodišču, soba štev. 37. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. Vili., dne 29. aprila 1908. 1086 3 —2 Trsovina s Klobubi m čeuljl Ivan MsniH ml. Ljubljana, Stari trg štev. 10 priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejSih klobukov, oilindrov in 6epio, kakor tudi najtrpežnejiih 6evlj< 2360 a » I Dekliška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAKEN" Žalec in Laške priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; ,Salvator1 (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). m pešati?« na dom sprejema r«staurat«r »porodnega Doma" g. Krži^niR (Telefon št. R2.) I I Podružnic.: Pnc« • ■•■|»l»l«»»l: Orabta H, Mata itraa, Meit allca IT, Mdea, Ing, Untta Lipa, (Jelka Iaaa.Ua, Isrankl Iinhart. *MII«f, Rovi JHla. Pliaa, ■Titan la Llberae. M t b J «i il u « na Daaaja: I. W.llialla lt, II. Tabaratiaiia 4, III. Uafarcane 77 (aagal Rtn.w«»a), III. LI-•11(1111 97, IV. Wledaer Haaplilrant II, V. Sefalnbraaoeratraaie U a, TI. Sanpaalorferatr. »S, Tli. Mirlahlltralrana 71 VIII. Ltrahtnlal«trilraiaa T*, vaiafvauviraiaui val. mal lauiiaiau aaia ' a, «■■■. k1ll.(UI