PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini rwi 1* Abb. postale I gruppo “ IjCDa "U lir Leto XXK. Št. 257 (8659) TRST, petek, 2. novembra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRED POTOVANJEM DRŽAVNEGA TAJNIKA KISSINCERJfl Nfl BLIŽNJI VZHOD Ameriška podpora Izraelu v žarišču srečanja med Nixonom in Goldo Meir Prisrčni pogovor med egiptovskim zunanjim ministrom Fahmijem in Nixonom ter Kissingerjem - Polemika med palestinskimi organizacijami o udeležbi na morebitni mednarodni mirovni konferenci KAIRO, WASHINGTON, 1. — Neposredno po svojem prihodu v Washington je izraelska ministrska predsednica Golda Meir odšla v veleposlaništvo svoje države, kjer se je srečala s telavivskimi diplomati, da bi skupno z njimi izdelala izraelsko stališče za pogovor s predsednikom Nixonom. Meirova se je že sestala z zunanjim ministrom Kissingerjem in nekoliko pozneje tudi s predsednikom Nixonom. O ameriško - izraelskih pogovorih ni nobene uradne vesti. Menijo pa, da je bila v središču pogovorov izraelska želja, da Moskva in Washington ne bi vsilila svojo rešitev bližnjevzhodne krize. Druga zelo pomembna točka pogovorov naj bi bil način za uskladitev nasprotujočih si izraelskih in egiptovskih zahtev. Vsekakor je bil govor tudi o telavivski zahtevi po takojšnji osvoboditvi vojaških ujetnikov ter stališču egiptovskega predsednika Sadata, da je povratek izraelskih čet na črto premirja iz 22. oktobra pogoj za izmenjavo ujetnikov. Pogovori Golde Meir v Washing-tonu sovpadajo z obiskom Ismaila Fahmija, ki so ga prav včeraj, za časa njegovega bivanja v ZDA. i-menovali za egiptovskega zunanjega ministra, namesto Mohameda Za-jata, ki bo odslej posebni svetovalec predsednika Sadata. V zadnjih dneh je Fahmi imel vrsto pogovorov z ameriškim državnim tajnikom Kissingerjem. ki je bil prisoten med včerajšnjim pogovorom med novim egiptovskim zunanjim ministrom in predsednikom Nixonom. Kaže, da je bilo vzdušje na teh pogovorih zelo prisrčno, saj sta se Kissinger in Fahmi predstavila novinarjem kot stara prijatelja. Obisk izraelske ministrske pred- •iiiiiiiitniiiiiiiiiinii Scheel v Moskvi Zahodnonemški in sovjetski zunanji minister Scheel in Gromiko začetkom pogovorov MOSKVA, 1. — Danes zjutraj so se začeli politični pogovori med za-hodnonemškim zunanjim ministrom Walterjem Scheelom in njegovim sovjetskim kolegom Gromikom. V kratkem sporočilu, ki ga je objavila sovjetska tiskovna agencija TASS je rečeno, da sta obravnavala aktualna mednarodna vprašanja ter vprašanja obojestranskega interesa. Pogovor je potekal, pravi a-gencija TASS, v ozračju medsebojnega razumevanja. Scheel je prispel v Moskvo včeraj in se bo zadržal v sovjetskem glavnem mestu do nedelje. Medtem govorijo v Bonnu čedalje bolj odkrito o domnevni zaroti proti kanclerju Brandtu in njegovi politiki odprtja do Vzhoda. V za-roto naj bi bili vpleteni ameriški državni tajnik Kissinger, francoski predsednik Pompidou, britanski ministrski predsednik Heath in vodja bavarske krščanske demokracije Strauss. Ta je prav včeraj sprožil oster napad na kanclerja Brandta s člankom, ki ga je objavil na časopisu «Bayern Kurier», in v katerem obtožuje Brandta, da je njegova vlada čedalje bolj odvisna od dobrohotnosti in naklonjenosti Moskve. Obenem ga obtožuje, da izraža svojo nevtralnost samo ko je naperjena proti Američanom. Ne gre pozabiti, da se je Strauss prav pred dnevi vrnil iz ZDA, kjer je imel vrsto pogovorov s Kissingerjem, ki naj bi mu izrazil svojo zaskrbljenost spričo zadržanja zahodnonemške vlade v sedanji bližnjevzhodni krizi. Znano je, da je Kissinger v preteklih dneh ostro napadel evropske zaveznike, češ da so odrekli Američanom podporo v izredno delikatnem trenutku krize na Bližnjem vzhodu. Tudi o tem naj bi govoril v Moskvi zunanji minister Scheel, ki naj bi si skušal zagotoviti od SZ popustitev pri nekaterih vprašanjih, ki zadevajo status Berlina. Na današnjem sprejemu je Gromiko izjavil, da obstajajo po obisku Brežnjeva V ZRN solidni temelji, na katerih je mogoče zgraditi trdne dvostranske odnose med SZ in Zahodno Nemčijo. Scheel in Gromiko sta potrdila bistveno podobne poglede obeh držav na konferenco o evropski | vajanja mednarodnih obveznosti, sednice sovpada tudi s sporočilom o Kissingerjevem potovanju v vrsto arabskih držav. Državni tajnik bo v ponedeljek odpotoval v Kitajsko, kjer se bo sestal z ministrskim predsednikom Čuenlajem. Potovanje v Kitajsko je bilo planirano že pred časom, odgodili pa so ga zaradi krize na Bližnjem vzhodu. Na poti na Daljni vzhod bo Kissinger obiskal Maroko, Egipt, Jordanijo, Saudovo Arabijo, Iran in Pakistan, medtem ko sta Irak in Sirija izjavila, da Kissingerjevega obiska ne bosta dovolila. Medtem se nadaljuje oskrbovanje tretje egiptovske armade s hrano, z vodo in zdravili. Glasnik mirovnih sil OZN, Šved Birger Hallden je sporočil, da je doslej prispelo na področje, kjer je egiptovska armada obkoljena kakih 45 tovornjakov. Tovornjake pripeljejo Egipčani do mesta Suez, kjer jih za kratek čas prevzamejo izraelski šoferji, nato pa jih člani mirovnih sil OZN odpeljejo k obkoljenim vojakom. Glasnik OZN je dejal, da je trenutno na fronti med Izraelci in Arabci 181 avstrijskih. 215 švedskih in 221 finskih vojakov, v prihodnjih dneh pa pričakujejo prihod drugih Švedov in Fincev. Nadaljuje se tudi polemika med raznimi organizacijami palestinskega osvobodilnega gibanja o morebitni prisotnosti Palestincev na mednarodni mirovni konferenci. Voditelji raznih organizacij so v zadnjih dneh bili prisotni na vrsti sestankov in medsebojnih srečanj, na katerih so poglobili to vprašanje. Iz Kaira poročajo, da sta Sovjetska zveza in Egipt pozvala palestinske organizacije, naj pošljejo svoje predstavnike na katerakoli pogajanja za dokončno rešitev kri-Izjj- na Bližnjem vzhodu. Kaže, da sta Moskva in Washington izdelala kompromisno rešitev, po kateri naj bi na zahodnem bregu reke Jordana in na področju Gaze nastala nova palestinska državna tvorba. Obe področji naj bi bili povezani z ozkim prehodnim pasom. Beirutski dnevnik «Al Moharer», ki je tako rekoč neuradno glasilo palestinskih organzacij, piše da Sovjeti vztrajajo pri svoji zahtevi, da se Palestinci udeležijo pogajanj. Doslej se je samo ljudska demokratična fronta za osvoboditev Palestine izrazila v prid sovjetski zahtevi. Organizacija «Al Saika», ki v glavnem izraža stališče sirske vlade, je že izjavila, da se pogajanj ne bo udeležila. «Al Fatali», ki ga vodi Jaser Arafat, pa se je baje že izrekla za palestinsko udeležbo na pogajanjih. Kairski dnevnik «Al Abram» piše danes v zvezi z včerajšnjo tiskovno konferenco predsednika Sadata, da so perspektive trajnega miru v veliki meri odvisne od hitrega iz- varnosti in sodelovanju. vit; posledice izraelske zasedbe a-rabskega ozemlja. Drugi kairski 'dnevnik «Al Ak-ban> pa piše, da je sovjetski podtajnik za zunanje zadeve Kuznecov, večkrat stopil v stik z Moskvo ob koncu svojega pogovora s predsednikom Sadatom. Do pogovora je prišlo v torek zvečer, takoj po prihodu Kuznecova v Kairo. Odložen Nixonov obisk v Japonski? TOKIO, 1. — Kriza na Bližnjem vzhodu in zaostritev škandala v zvezi z zadevo Watergate, naj bi prisilili predsednika Nixona, da odloži obisk v Japonski, ki je bil predviden za konec letošnjega leta. O tem piše danes japonski časopis «Nihon Keizai». Izraelska ministrska predsednica Golda Meir in ameriški predsednik Nix on sta imela včeraj daljši pogovor, med katerim sta razpravljala o vrsti vprašanj, ki zadevajo rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Meirova si je po vsej verjetnosti skušala zagotoviti še vnaprej ameriško podporo ter obrazložiti izraelsko stališče pred odhodom ameriškega državnega tajnika Kissingerja na obisk v arabske države ....................................................... NOVA PRESENEČENJA V AFERI, KI RAZBURJA AMERIŠKO JAVNO MNENJE Skrivnostna «izginitev» magnetofonskih posnetkov Nixonovih zasebnih pogovorov o zadevi Watergate Bela hiša trdi, da pogovori niso bili registrirani - Gre za dva trakova, ki bi jih moral Nixon izročiti sodnim oblastem - Posnetki bi morali nuditi dokaz, da je bil ameriški predsednik od vsega začetka obveščen o škandalu Watergate WASHINGTON, 1. — Afera Watergate pripravlja vsak dan nova presenečenja, zadnja epizoda v tej zvezi pa je naravnost neverjetna: Bela hiša, ki bi morala v prihodnjih dneh izročiti sodni oblasti devet magnetofonskih trakov s posnetki pogovorov predsednika Nixona $ svojimi sodelavci je sporočila, da dveh trakov enostavno ni in da nista nikdar obstajala. Nepričakovano «razodetje» je vzbudilo ogorčenje tudi v samih republikanskih vrstah ter je okrepilo tisti del ameriškega javnega mnenja, ki vztrajno zahteva odstranitev predsednika Nixona. Precedensi afere z magnetofon- | skimi posnetki so znani: sodniki raznih stopenj, ki so preiskovali zadevo Watergate, so še pred tremi meseci in pol zahtevali od Nixona izročitev trakov, na katerih so bili posneti razgovori ameriškega predsednika z najbližnjimi sodelavci, ki so bili zapleteni v afero. Nixon je zavrnil zahtevo in še pretekli teden odstavil sodnika Archibalda Coxa, ker je vztrajal pri zahtevi po izročitvi trakov. To je v ameriškem javnem mnenju vzbudilo silovite reakcije, med drugim tudi odstop pravosodnega ministra, nakar pa je Nixon — očitno v želji, da bi pomiril duhove — končno le klonil in napovedal, da bo izročil trakove. Do izročitve trakov bi moralo priti že predvčerajšnjim, vendiar je Bela hiša odlašala. Včeraj pa se je Nixonov odvetnik Buz katerih namen je dokončno odpra- hart pojavil pri sodniku Sirici, ki vodi preiskavo o Watergatu, in mu mimo sporočil, da dveh od devetih trakov ni. Trakova, ki manjkata, pa bi morala vsebovati prav dva najbolj kočljiva posnetka: telefonski pogovor med Nixonom in tedanjim pravosodnim ministrom Mit-chellom o fondih za volilno kampanjo in zasebni razgovor v Beli hiši med predsednikom in njegovim svetovalcem Johnom Deanom. Še posebno važnost je imel drugi pogovor, ki je bil baje’ posvečen poskusom utišanja škandala Watergate in iz katerega bi moralo izhajati, da je bil Nixon od vsega začetka obveščen o škandalu. Opravičilo Bele hiše zaradi pomanjkanja trakov je naravnost bil povezan z magnetofoni. Registracije o razgovoru z Deanom pa pi, ker so magnetofoni slabo delovali. Jasno je, da nihče ne verjame tem opravičilom, saj se že mesece in mesece govori o devetih trakovih, ne pa o sedmih. Sam senator Sam Ervin, predsednik senatne komisije, ki raziskuje zadevo Watergate, je izjavil, da mu je ( Bela hiša še 19. oktobra zagotovila, da je vseh devet t-akov «nedotaknjenih». Ervin je tudi povedal, da so funkcionarji Bele hiše dali enako zagotovilo tudi tedanjemu preiskovalcu Archibaldu Coxu. Nov zapletljaj v zadevi Watergate je zato še bolj ošibil položaj predsednika Nixona, ki mu sedaj že resno grozi odstavitev. Celo konservativni krogi republikanske stranke; ki so ga doslej najbolj podpirali, so začeli javno izražati svoje pomisleke. Jasno je — je izjavil predstavnik republikanske desnice sen. Buckley — da mora sedaj predsednik prepričati ameriški narod, da je govoril resnico. Če mu smešno: prvi pogovor ni bil regi- rto ne bo uspelo — je dodal — se striran, je dejal odvetnik Buzhart bomo znašli pred politično krizo sodniku, ker sta Nixon in Mitchell zaskrbljujočega obsega. Drugi re-govorila po nekem telefonu, ki ni I publikanski predstavnik, senator ........................n.........n....n..................mil.. Razlike in podobnosti v ocenjevanju političnega položaja med Rumorjem (KD), Mariottijem (PSI) in Chiaromontejem (KRI) ANCONA, 1. — Predsednik vlade | v gospodarstvu in ugladila družbe-Rumor je v Anconi podal obračun no napetost. Nasprotno pa so se dosedanjega dela vlade in orisal | v tem obdobju cene na zaskrblju-programe za bodočnost. Rumor je joč način povišale, lira se je na dejal, da si bo vlada prizadevala, da bi bila vredna zaupanja, ki ga je bila deležna ob samem začetku svoje akcije. Poudaril je, da je vlada v nekaj mesecih pripravila številne važne in zapletene ukrepe, kot so ukrepi za nadzorstvo nad cenami in inflacijskim pritiskom, za konkretno sproženje davčne reforme, za univerzo, za področja, ki jih je prizadela kolera ter sporazum o povišanju pokojnin in najnižjih dohodkov. Vlada je odločena, je nadaljeval Rumor, da nadaljuje z izvajanjem programa, ob upoštevanju predlogov in prispevkov, toda tudi ob spoštovanju stroge metode, po kateri je treba vsako vprašanje proučiti v okviru globalnega položaja. Sedanji položaj ostane težaven ter ga mora vlada nadzorovati, če hoče dati zgled doslednosti in resnosti. Osnovni cilj vlade pa je poživitev politike reform in obnovitev, istočasno z reševanjem ko-njunkturnih težav. Pozitivno oceno o dosedapjem delu vlade je dal tudi predsednik poslanske skupine PSI Luigi Marietti. V govoru, ki ga je imel v Sieni, je socialistični predstavnik navedel pričakovanja nekaterih konservativnih krogov v Italiji, po katerih naj bi sredinsko desničarska Andreottijeva vlada postavila red mednarodnih finančnih tržiščih postopno šibila, proizvodnja je stagnirala, medtem ko se je večala brezposelnost, predvsem mladinska. V takem položaju socialisti niso bili navdušeni nad hipotezo vstopa v vlado, vendar so se za to odločili zaradi nevarnega položaja v državi. Prvi meseci vlade z udeležbo socialistov, je nadaljeval Mariotti, so bili pozitivni; prihodnji meseci pa bodo lahko beležili korake naprej v zvezi s hudimi problemi Juga in reform, če bo KD spoštovala sprejete obveze in če bodo sindikati še dalje s čutom odgovornosti reševali vprašanja demokratične rasti italijanske družbe. Mariotti je omenil tudi «zgodovinski kompromis», o katerem govorijo komunisti, ter poudaril, da je dandanes leva sredina najbolj primerna voli-tična formula za gospodarski in demokratični razvoj države. Po mnenju predstavnika PSI bo samo čas lahko odgovoril na vprašanja, ki jih odpira zanimiv komunistični predlog o sporazumu med tremi ljudskimi komponentami italijanskega političnega sveta, se pravi socialistično, komunistično in demo-krščansko. Za sedaj pa se socialisti omejujejo na pozitivno ocenjevanje «drugačne opozicije» KPI in globokega čuta odgovornosti sindi- katov; oba elementa — je dejal Mariotti — sta potrebna za zagotovitev urejenega demokratičnega razvoja države. Sedanjemu političnemu položaju je posvečen tudi uvodnik tednika KPI «Rinascita», ki ga je napisal posl. Gerardo Chiaromonte. Komunistični predstavnik ugotavlja, da strmoglavljenje Andreottijeve vlade ni pomenilo samo spremembe formule in vlade, pač pa je odprlo nove možnosti za razvoj demokratičnega gibanja in za rešitev problemov države. Prav iz te ugotovitve izhaja drugačen značaj današnje komunistične opozicije. Chiaromonte dodaja, da je sprememba politične usmeritve že privedla do nekaterih pozitivnih novosti, predvsem kar zadeva splošno politično ozračje. Kot primera tega izboljšanja navaja predstavnik KPI nekatera nova stališča v zunanji politiki ter opustitev nesrečne teorije o nasprotujočih si ekstremizmih, dodaja pa, da se tudi v novih tendencah pojavljajo hude kontradikcije. Po mnenju Chiaromonteja je treba izdelati nov model razvoja gospodarstva in družbe, kar je mogoče po eni strani doseči z razvojem konstruktivne opozicije, po drugi pa z ustvarjanjem širokega in enotnega gibanja v državi. Lahko je predvidevati, da bo odpor kon- j seivativnih in reakcionarnih sil ze- VERONA, 1. treba ustvariti novo politično vod-1 levice, za ljudske referendume», je stvo v državi, ki mora biti še bolj osnovna tema 12. vsedržavnega kon-močno zaradi ljudske podpore, za- gresa radikalne stranke, ki se je zaradi jasnih programov in zaradi | čel danes v Veroni. Tajnik stranke širine svoje demokratične baze. Samo «kompromis» med vsemi demokratičnimi, protifašističnimi in ljudskimi komponentami lahko vsili italijanskemu monopolitičnemu sistemu in desnici popolnoma novo gospodarsko politiko, globoke družbene reforme in dejansko demokratično programiranje. Za dosego teh ciljev je treba delovati, meni Chiaromonte, da bi prišlo do idealnega in političnega premika velikih množic proti levi. To ne pomeni odpovedi polemiki s KD, pač pa boj za spremembo linije KD in za izoliranje konservativnih in reakcionarnih usmeritev znotraj stranke relativne večine. To ne pomeni niti odpovedi delovanju za enotnost levice, predvsem med PSI in KPI, niti ne odpovedi utrjevanju in razvoju komunistične partije, saj je to eden osnovnih pogojev, da bi lahko v okviru sprememb razmerja sil v državi uresničili demokratični preokret. Vsedržavni kongres radikalne stranke «Proti režimu, prof. Bandir,elli je v uvodnem govoru napovedal, da bo stranka v prihodnjih lednih predložila kasacijske-mu sodišču vrsto zahtev po sklicevanju ljudskih glasovanj za razveljavitev nekaterih zakonov. Med zakone, ki bi jih hoteli radikalci razveljaviti, je Bandinelli naštel zakon o izvajanju konkordata med cerkvijo in državo, fašistične določbe kazenskega zakonika, vštevši člene, ki kaznujejo splav, nato vojaške zakonike in sodišča. Tri ljudska glasovanja naj bi sklicali tudi glede vprašanj svobode tiska: za odpravo časnikarske zbornice, nekaterih določb zakona o tisku in zakonov, ki določajo državni monopol nad radiom in televizijo. Peron kmalu v ZDA BUENOS AIRES, 1. — Argentinski predsednik Peron, ki naj bi kmalu odpotoval v New York, kjer naj bi spregovoril na zasedanju skupščine OZN. Ob tej priložnosti naj bi se srečal tudi s predsednikom Nixonom. Vest, ki je sicer neuradna, so sporočili v krogih ameriškega zunanjega ministrstva. S svojo prisotnostjo v lo močan, prav zaradi tega pa je proti KD, za alternativo in obnovo litiki. OZN, naj bi Peron hotel okrepiti _ argentinsko vlogo v mednarodni po i vega preiskovalca brez privoljenja Hatfield, pa je komentiral, da novi zaplet «na dramatičen način zaostruje vprašanje verodostojnosti Nixonove vlade». Še bolj odločna je seveda reakcija opozicije: senator Humphrey je dejal, da so izgovori Bele hiše «neverjetni», saj bi moral Nixon prav gotovo vedeti za število obstoječih trakov. Javno mnenje — je dodal Humphrey — je naveličano intrig. Preiskava o zadevi Watergate pa medtem razkriva še druge aspekte delovanja Nixonovih sodelavcev, ki so naravnost pretresljivi. Tako je danes prišlo na dan. da je Nixon med volilno kampanjo leta 1972 financiral celo ameriško nacistično stranko, da bi motila volilno kampanjo njegovih nasprotnikov. Član senatne preiskovalne komisije Mark Lakritž je povedal, da je Nixon med volilno kampanjo plačal najmanj 110.000 dolarjev raznim posameznikom ali organizacijam, da bi motili ali sabotirali delovanje ostalih kandidatov. Vsota pa ne zajema stroškov za organiziranje špionaže proti demokratski stranki v zvezi z zadevo Watergate, je še pojasnil Lakritz. Od tega denarja je šlo najmanj 1.200 dolarjev članom nacistične stranke, ki so imeli predvsem nalogo, da sabotirajo volilno kampanjo desničarskega kandidata Wallacea. In še tretji škandal, o katerem se je govorilo že v preteklih dneh. šlo naj bi za Nixonov poskus, da bi preprečil sodni postopek proti mogočni mednarodni družbi ITT zaradi kršenja protimonopolističnega zakona. Bela hiša je še včeraj demantirala vesti v tej zvezi, danes pa je sam bivši pravosodni minister Kleindienst potrdil obtožbe proti Nixonu. Povedal je, da ga je 19. aprila 1971 tedanji Nixonov svetovalec Ehrlich-mann poklical v Belo hišo ter mu ukazal, naj prepreči postopek proti družbi ITT. Kleindienst mu je zavrnil, da tega ne more storiti in da mora o tem obvestiti Nixona. Kmalu pozneje pa mu je sam Nixon telefoniral ter mu ponovil ukaz. Kleindienst ni klonil in je zagrozil, da bo odstopil, nakar je sam Nixon popustil in ni več vztrajal pri zahtevi. In to še ni vse: Nixonu bi utegnila povzročiti nove težave preiskava, ki jo vodi FBI o delovanju Gerarda Forda, ki ga je Nixon pred kratkim izbral za novega podpredsednika po odstopu Spira Agnewa. O preiskavi je znano le, da zadeva uporabo nekaterih fondov za volilno kamnanjo in obtožbo, da je Ford prejel denar v zameno za nekatere politične «usluge». Na koncu naj še omenimo, da je Nixon imenoval danes senatorja Williama Saxbeja za novega pravosodnega ministra namesto Elliota Richardsona, ki je odstopil v znamenje protesta proti odstranitvi sodnika Coxa, ki je vodil preiskavo o zadevi Watergate. Danes je bil izbran tudi Coxov naslednik: gre za teksaškega odvetnika Leonida Ja-worskega, kateremu so baje zagotovili, da bo imel v vodenju preiskave popolnoma proste roke. Nixon se je tudi obvezal, da ne bo odstavil no- I kongreta. Stane Dolanc v Vzhodni Nemčiji BERLIN, 1. — Prvi tajnik CK enotne socialistične partije Nemčije Erik Honecker je danes na kraju obiska delegacije ZKJ v Demokratični republiki Nemčiji sprejel voditelja delegacije tajnika izvršnega biroja predsedstva ZKJ Staneta Dolanca. Med današnjimi prisrčnimi razgovori je bil govor o vprašanjih skupnega interesa obeh partij in držav. Ob tej priložnosti je prišla do izraza pripravljenost obeh partij in držav po nadaljnjem razvoju odnosov in sodelovanja na vseh področjih. Izmenjane so bile tudi misli o aktualnih mednarodnih vpraša njih, posebno o položaju na Blii-njem vzhodu in v Evropi. V sporočilu, ki je bilo objavljeno nocoj v Berlinu o obisku delegacije ZKJ se med drugim omenja, da so se predstavniki ZKJ in enotne socialistične partije Nemčije v razgovorih, ki so potekali v prisrčnem in prijateljskem ozračju, medsebojno informirali o socialistični graditvi v obeh državah ter preučili aktualna vprašanja mednarodnega razvoja. Razgovarjali so se tudi o nadaljnji graditvi odnosov med o-bema partijama in se dogovorili o ukrepih za nadaljnji razvoj odnosov v prihodnjem letu. Vabilo Dolanca, da delegacija e-notne socialistične partije Nemčije obišče Jugoslavijo, je bilo z zadovoljstvom sprejeto. Delegacija ZKJ pod vodstvom Staneta Dolanca je med štiridnevnim obiskom v Vzhodni Nemčiji poleg Berlina o-biskala nekatera mesta v okrajih Dresden in Erfurt, kjer si je ogledala nekatera industrijska in kmetijska podjetia in kulturne ustanove. Delegaciia ZKJ se je danes popoldne vrnila v Ljubljano. S KONGRESA MIROLJUBNIH SIL Povratek jugoslovanske delegacije iz Moskve (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Jugoslovanska delegacija je aktivno in konstruktivno delovala na svetovnem kongresu miroljubnih sil v Moskvi. Sodimo da bodo imeli sklepi kongresa koristne in pozitivne učinke do ciljev, za katere si napredni svet danes prizadeva, je izjavil član predsedstva ZKJ Cvijetin Mijatovič, vodja jugoslovanske delegacije na kongresu. Mijatovič je dodal, da se je kongres zavzel za ista načela in politiko, ki so bila nedavno ponovno poudarjena na konferenci neuvrščenih na vrhu. Kongres je izrekel priznanje politiki in vlogi neuvrščenih in njihovemu prispevku v današnji borbi za mir in varnost na svetu. Po besedah Mijatoviča je kongres dal močno podporo arabskim državam v njihovi borbi za uresničenje njihovih pravic ter obsodil Izrael in ameriško podporo Izraelu. B. B. Podpora Združenih držav Amerike je bila po vsej verjetnosti v ospredju političnih pogovorov med izraelsko ministrsko predsednico Meirovo in ameriškim predsednikom Nixonom. Med srečanjem, o katerem sicer ni nobenega uradnega sporočila, naj bi bil govor tudi o zamenjavi vojaških ujetnikov ter o usodi tretje egiptovske armade, ki je obkoljena na Sinajskem polotoku v bližini Grenkih jezer. Obisk Meirove sovpada s prisotnostjo v Washingtonu novega egiptovskega zunanjega ministra Fahmija, ki je prav tako imel v prejšnjih dneh vrsto pogovorov s predsednikom Nixonom in z državnim tajnikom Kissingerjem. V Washingtonu so odločno demantirali govorice o srečanju med Meirovo in Fahmijem. Med raznimi palestinskimi organizacijami se medtem nadaljuje polemika o udeležbi Palestincev na morebitni mednarodni mirovni konferenci. Škandal Watergate je pripravil novo presenečenje. Bela hiša, ki bi morala izročiti sodnim oblastem devet magnetofonskih trakov s posnetki Nixonovih pogovorov s sodelavci o tej aferi, je nepričakovano sporočila, da je trakov samo sedem. Dva trakova, ki bi po pričakovanju sodnikov morala dokazati, da je bil Nixon od vsega začetka obveščen o poskusu vohunstva proti demokratski stranki, po trditvah Nixonovega odvetnika sploh ne obstajata. Javno mnenje pa ne veriame več Nixo-novim trditvam, saj se že dobre tri mesece govori o devetih trakovih ter so celo vladni funkcionarji še pred nekaj dnevi zagotovili sodnikom, da je «vseh devet trakov nedotaknjenih». Medtem pa prihajajo na dan še drugi umazani posli Nixonove uprave, med drugim ta, da je med zadnjo volilno kampanjo ameriški predsednik dajal denar celo nacistični stranki, da bi sabotirala predvolilno de-lovanja ostalih kandidatov. CVETJE IN VENCI NA GOMILE IN SPOMENIKE Leta minevajo, ostaja pa hvaležen spomin na drage naše rajnke in padle za svobodo Polaganje vencev občin, gen. konzulata SFRJ, SKGZ in borčevskih organizacij Dan mrtvih, dan padlih, šopi belega cvetja, krizanteme na grobovih, lovorjevi venci m šopi cvetja na spominskih obeležjih, ob spomenikih padlim, na krajih mučeništva. Dnevi, okolje in vzdušje, ki nam še bolj živo in grenko zbujajo spomine na hude, čme čase, na žalovanja v družini, zbrišejo časovno razdaljo in spet prikažejo podobo naših dragih rajnkih, naših tovarišev v boju in trpljenju, prijateljev in znancev, ki so se borili za svobodo, a je niso dočakali. Obiskujemo in s cvetjem krasimo njihove grobove — njim v spomin, sebi v uteho. Ali koliko in koliko jih je, ki smo jih nozna-li, ki so bdi z nami, pa nimajo groba in v kamnu vklesanega imena, da bi jim poklonili vsaj en cvet, ker so jih «nadljudje» upepelili v krematorijskih pečeh, njihov pepel pa raztrosili po nemških močvirjih, za cestni tlak, ali v morje, v naše morje — tam pod Skednjem? Mislili smo, da je bilo dovolj gorja in smrti za vse čase, da bodo vsi narodi živeli v miru in bratskem sožitju, da nam je svoboda, da nam je zmaga nad fašizmom in nacizmom prinesla in zagotovda vse na- Urnik trgovin 2., 3. in 4.11. DANES, 2. novembra: trgovine bodo odprte po običajnem urniku, zvečer pa lahko zaprejo ob 21. uri. JUTRI, 3. novembra: vse trgovi bodo zaprte, razen mlekarn (odprte od 7. ure do poldne) in cvetličarn (odprte od 8. ure do 13. ure). NEDELJA, 4. novembra: vse trgovine bodo zaprte. še narodne pravice. Toda... Ni še miru na svetu in še se moramo boriti za svoje pravice. Cvetje in venci, spomini in svečanosti — pravilno in potrebno, vendar gorje nam, žalili bi spomin padlih in žrtev za svobodo, če bi se samo s tem zadovoljili. Tak je nauk, to je svarilo Rižarne, Ul. Ghega, Opčin, Bazovice, Trnovskih gozdov, Tolminske, Gonarsa, Sv. Urha, Auschwitza... Na to nas stalno opozarjajo spomeniki padlim po vseh naših vaseh. Ob te spomenike, spominska obeležja in na kraje mučeništva so vče- raj položili vence predstavniki podeželskih občin (predstavniki tržaške občine in pokrajine jih bodo danes), Slovenske kulturno - gospodarske zveze, združenj bivših partizanov, političnih deportirancev in preganjancev ter predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata V številnih vaseh so položile vence tudi krajevne borčevske organizacije, pevski zbori pa so pred spomeniki in na pokopališčih zapeli žalostin-ke. Šolska mladina je tudi letos položila šope cvetja ob spomenike padlim in na partizanske grobove, tako na Krasu, kot v Bregu. VABILO ŠOLAM Obiščite Rižarno! ODPRTA BO DO 5. NOVEMBRA Tržaška občina sporoča, da bo Rižarna odprta 2., 3. in 4. novembra od 8. do 17. ure, v ponedeljek, S. novembra pa od 8. do 14. ure. Gradbena dela za ureditev Rižarne so že dokončana, svečano pa bo odprta prihodnjo pomlad. Toplo priporočamo našim učiteljem in profesorjem, da te dni organizirajo skupne obiske šolske mladine v Rižarni, da počastijo spomin žrtev in padlih v boju proti nacifašizmu. To vabilo velja tudi za šole na Koprskem, na Krasu in Goriškem! Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo tudi letos dopolnilni tečaj za absolvente učiteljišča. Tečaj daje možnost vpisa na vse fakultete italijanskih univerz. Trajal bo od 19. novembra 1973 do 15. junija 1974. Zaključni kolokvij bo od 1. do 19 septembra 1974. Potrebne informacije da ‘e ravnateljstvo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii»iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii»iii»l DA SE BODO OBVEZE IN OBLJUBE URESNIČILE Občina mora čimprej poskrbeti za ureditev položaja slovenske strokovne šole v Trstu Šolo smo dobili po dolgih prizadevanjih in na podlagi recipročnosti - Za slovensko mladino ni strokovnih tečajev Predvčerajšnjim smo objavili izjavo Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki opozarja pristojne oblasti na problem slovenske industrijske in obrtniške šole v Trstu ter ponovno poudarja zahtevo, da postane ta šola samostojna, da se ji dodelijo primerni prostori ter - učni pripomočki in da se izpopolni z dodatnima dvema razredoma. Objavili smo tudi pojasnilo deželnega višjega šolskega skrbnika prof. Angio-lettija, ki je tudi član mešane italijansko - jugoslovanske komisije, kaj določajo zakonski predpisi gle- de formalne, juridične ustanovitve samostojna vsaj v šolskem letu 1974- omenjene šole. Zadevno prošnjo mora tržaška občina poslati ministrstvu za šolstvo po šolskem skrbništvu. Prošnji morajo biti priloženi tloris in opisi šolskih prostorov, potrdilo občinskega zdravstvenega u-rada. Prošnja mora dospeti v Rim pravočasno, ker so ministrske odločbe o ustanavljanju takih šol objavljene že v februarju ali marcu za naslednje šolsko leto. Ni torej več dosti časa na razpolago, če hočemo, da bo slovenska industrijska in obrtniška šola lahko postala Delegacija SKGZ je položila venec tudi v Rižarni rr-...-.........................................................»»••»un ZARADI STAVKOVNEGA GIBANJA CARINIKOV Dolge vrste tovornjakov in zastoji na mejnih prehodih z Jugoslavijo Posledice podražitve bencina v Jugoslaviji bo moč oceniti šele prihodnji teden Stavkovno gibanje carinikov že deset dni povzroča precej preglavic uvoznikom, izvoznikom in prevoznim podjetjem, pa tudi avtomobilistom, ki jim na mejnih prehodih ovira vožnjo dolga vrsta tovornjakov, To velja predvsem za prehod pri Fernetičih, kjer je prišlo zaradi velikega števila parkiranih tovornjakov do zastoja, ki je povzročal preglavice voznikom tudi včeraj. . Cariniki pravzaprav ne stavkajo Njihov protest se omejuje le na nadure, ki so jih sedaj ukinili. Pojasnili so ,da je do te ukinitve prišlo, ker je vlada pred kratkim odobrila zakon, ki bo kmalu stopil v veljavo in po katerem bodo tudi cariniki deležni dopolnilne doklade, s tem pa ne bodo več prejemali doklad za opravljene nadure. Pravzaprav zakon pravi, da jim bodo lahko tudi izplačali nadure, o tem pa niso prejeli nobenega zagotovila. Vrste tovornjakov na srečo niso bistveno vplivale na promet na mednarodnih mejnih prehodih na Tržaškem. Največ tovornjakov stoji pri Fernetičih, vendar pa je zasebnih vozil manj kot običajno. Zaradi podražitve bencina v Jugoslaviji — liter super bencina stane sedaj 169,50 lire — se je mnogo Tržačanov raje odločilo za črpalke v Trstu, kjer smo bili prvič po dolgih letih priča pravim vrstam avtomobilov, obenem pa so odšli Tržačani na pokopališče in niso tega prvega dneva jesenskega «mostu» posvetili izletom. čeprav je bilo vreme kljub mrzli burji še kar prijetno. Daljše izlete v Furlanijo je preprečevala tudi stavka uslužbencev bencinskih črpalk. Na avtocesti so bile zaprte skoraj vse črpalke, goriva pa je manjkalo tudi v Trstu, kjer se je običajnemu skrčenemu številu črpalk, ki so odprte ob praznikih in stavki bencinarjev pridružilo tudi pomanjkanje goriva. Na marsikateri črpalki je zmanjkalo goriva že v sredo zvečer in tako se je v popoldanskih urah zbrala pred edino odprto bencinsko črpalko na Ul. Fabio Severo skoraj kilometer dolga vrsta avtomobilov. Prezgodaj je še, da bi govorili o posledicah nodražitve bencina v Ju goslaviji. Pozanimali smo se pri nekaterih večjih črpalkah onstran meje in povedali so nam, da je Tržačanov sicer res nekaj manj, vendar pa se ni njihova odsotnost poznala, ker je bilo mnogo turistov iz drugih krajev Italije in iz tujine. O posledicah podražitve bomo lahko govorili šele ob koncu prihodnjega tedna. Dejstvo pa je, da včeraj ni bilo dolgih vrst avtomobilov na mejnih prehodih in manjkali so predvsem tisti avtomobilisti, ki so redno zahajali čez mejo samo do prve bencinske črpalke in nazaj. 12. NOVEMBRA V TRSTU IV. strokovno srečanje o tehničnem vzdrževanju Na tržaški univerzi se bo v ponedeljek, 12. novembra, začelo IV. strokovno srečanje o vzdrževanju tehničnih naprav, ki ga organizirajo Italijansko združenje tehničnih vzdrževalcev (A. I. MAN), tržaški pokrajinski center za produktivnost in inženirska fakulteta tržaške univerze. Svečano odprtje posvetovanja bo v mali dvorani Rossettije-vega gledališča ob 9.30. Uvodni govor bo imel ing. A. Guglielmotti, takoj zatem pa se bo začelo pravo strokovno srečanje. čeli predvajati že predvčerajšnjim, ko si ga je ogledalo 4.000 gledalcev, in je šlo za noviteto za italijanske kinodvorane. V filmu so poleg vrste erotičnih scen tudi prizori, ki so posneti v posebni tridimenzionalni tehniki, tako da se s pomočjo posebnih naočnikov ima občutek, da igralci (in 1-gralke!) izstopajo iz platna. Po mne nju dr. Tavelle pa je zlasti to graje vredno, saj «daje gledalcu občutek. da osebno prisostvuje spolnim dogodivščinam». Prejšnjo noč je 36-letni taksist Armando Nisi iz Ul. Mantegna 4 prepeljal od Trga Garibaldi do Sv. Ivana moškega, ki mu ni hotel plačati vožnje. Nasprotno, iz žepa je potegnil nož in dejal, da ga bo plačal s tem. Taksist ga je razorožil in zbežal. Policiji je v kratkem uspelo, da je zasledila neznanca: gre za 46-letnega Enrica Bisiacchija iz Ul. D. Chiesa 74, ki so ga priprli. Zaplenjen film «Greta 3 D» Po nalogu namestnika državnega pravdnika dr. Tavelle so včeraj popoldne karabinjerji zaplenili v kinodvorani «Filodrammatico» v Ul. degli Artisti, last 25-letnega Eola Mag-giole, film «Spolne dogodivščine Grete v treh dimenzijah». Film, ki so ga posneli v Veliki Britaniji, so za- Danes praznuje svojo 70-letnico MIRKO ČOK (Županov) Ob visokem jubileju mu čestitajo tena Zora ter sinova Ljubo in Miran z družinama. 75. Tako pravijo paragrafi, vse drugo so samo prazne obljube, katerim ne smemo nasedati. Pravilno in umestno je v izjavi SKGZ poudarjeno, da se ob zahtevi po samostojnosti in raširitvi strokovne in obrtniške šole ne odpovedujemo zahtevi po ustanovitvi industrijskega tehničnega zavoda. Že sam naslov šol kaže, da ne gre za isto stvar. Industrijsko strokovno šolo potrebuje naša mladina, da se po opravljeni srednji šoli usposobi za svoj poklic, industrijski tehnični zavod pa nudi mladini, ki ima za to sposobnost in voljo, možnost višjega tehničnega izobraževanja. Takega šolskega zavoda nimamo in ga vedno bolj pogrešamo. Glede razširitve industrijske strokovne šole, oziroma ustanovitve še dveh dodatnih razredov (4. in 5.) moramo pripomniti, da je sorodna slovenska šola trgovskega tipa v Gorici to že dosegla, brez dolgih pogajanj v o-kviru mešane komisije. Poudariti moramo tudi, da je slovenska industrijska šola v Trstu začela delovati (že nekaj časa po začetku šolskega leta 1970-71) in da je bila obljubljena njena formalna ustanovitev na podlagi recipročnosti, tako da je italijanska manjšina v Bujah dobila strokovno šolo, ki ustreza potrebam in zahtevam tamkajšnje italijanske mladine. V slovensko industrijsko in obrtniško šolo v Trstu je letos vpisanih skupno 44 dijakov (27 fantov in 17 deklet). Fantje se učijo za o-rodne mehanike, dekleta pa za specializirane šivilje. V I. razredu je 15 fantov in 4 dekleta. Razna podjetja že zdaj ponujajo zaposlitev fantom in dekletom, ki šele obiskujejo H. razred. Za italijansko mladino deluje podobna šola Galvani, ki ima svoje razrede in tečaje v raznih predelih mesta. Tej šoli je priključena slovenska šola, ki ni bila še formalno ustanovljena, ravnateljske posle pa opravlja brezplačno prof. Vera Semolič-Bedendo, ki je ravnateljica slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu, kjer ima svoje prostore, v III. nadstropju, tudi slovenska strokovna šola. Šolski prostori so nezadostni, tesni in neprimerni, šola sploh nima svojih sanitarnih naprav, tako da so stranišča te šole skupna s srednjo šolo. Ob zaključku se nam zdi potrebna še ena pripomba. Slovenska mladina ima samo to strokovno šolo, kakršna pač je. Italijanska mladina ima šolo Galvani, ki je tudi v stiski s prostori in ji hočejo ukiniti 4. razred, zaradi česar je prišlo do stavke in velikih protestnih akcij. Toda za italijansko mladino delujejo tudi številni tečaji za strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje, ki jih prirejajo razna podjetja in u-stanove. Za slovensko mladino pa takih tečajev sploh ni. Tudi zaradi tega je nujno potrebno, da se slovenska strokovna šola čimprej o-samosvoji in izpopolni ter da se u-stanovijo še drugi tečaji ali usme-I ritve. PO SKLEPU ZDRUŽENJA TRŽAŠKIH KRONISTOV Skladatelju R. de Ranfie Idu nagrada «Zlati sv. Just 73» V skladateljevem plodovitem umetniškem ust. varjanju imajo največjo težo vokalne skladbe Visoko priznanje «Zlatega sv. Justa», ki ga vsako leto podeljuje združenje tržaških kronistov uglednim in zaslužnim tržaškim osebnostim, je letos prejel znani skladatelj tržaškega porekla Raffaello de Banfield. Kot je znano, podeljujejo to nagrado — ki je letos sedma po vrsti — Tržačanu, ki je s svojim ustvarjalnim delom na katerem koli področju uveljavil v svetu ugled našega m#sta. Doslej so nagrado prejeli Pietro Valdoni (kirurg), Doro Levi (arheolog), Leonor Fini (slikarka), Tržaški trio, Giorgio Strehler (gledališki režiser) in Brenna Ba-budieri (zdravnik raziskovalec). Letošnjemu nagrajencu de Banfiel-du bodo «Zlatega sv. Justa 73», ki ga je izdelal kipar Tristano Alberti, izročili pred koncem letošnjega leta v dvorani tržaškega občinskega sveta ob prisotnosti predstavnikov oblasti. Raffaello de Banfield se je rodil 2. junija v Newcastle-on-Tyne (Velika Britanija) iz plemenite tržaške družine. Svojo prvo glasbeno izobrazbo je pridobil v Trstu, kjer se je šolal z Vitom Levi jem. študije je kasneje poglobil na konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah pod vodstvom Gian Francesca Malipiera. Istočasno je obiskoval tudi pravno fakulteto na bolonjski univerzi. Po prisiljenem premoru druge svetovne vojne je de Banfield svoje študije nadaljeval na pariškem konservatoriju, kjer je bil dve leti učenec Nadje Boulanger. V svoji skladateljski dejavnosti se je posvetil predvsem vokalni glasbi. Veliko njegovih liričnih del so že izvajali v največjih gledališčih Evrope. Na simfonično - gledališkem področju si je Banfield pridobil sloves s koreografsko skladbo «Le Combat», ki so jo prvič izvajali leta 1949 v Londonu in je v nekaj letih presegla 2.000 uprizoritev. Leto dni kasneje je mladega skladatelja očarala drama Tennesseeja William-sa «Ljubezensko pismo Lord Sprona» in je zato nemudoma navezal z velikim ameriškim umetnikom stike z Zeljo, da bi njegovo dramo uglasbil. Iz tega je nastala skladba, ki so jo prvič izvedli 17 januarja 1955 v New Orleansu v ZDA vilnih drugih gledališčih v Italiji in po svetu. Skladbo so celo posneli na ploščo v angleški izvedbi. Po uglasbitvi dveh baletov, «Agostino» (1956) po istoimenski zgodbi Alberta Moravie ter «Quator» (1957), je leta 1960 komponiral opero v enem dejanju «Colloquio col tango» na libreto Carla Terrona. Ko se je skladatelj naslednjega leta pripravljal za uglasbitev drugega Williamsovega dela «Orpheus De-scending», mu je tedanji ravnatelj pariškega gledališča «Opera Comi-que» Marcel Lamy predlagal temo za drugo opero, ki je skladatelja navdušila. Leta 1964 je tako nastala opera «Alissa», ki je bila sad sodelovanja z ameriškim pisateljem in libretistom Richardom Millerjem. V letih od 1967 do danes je de Banfield uglasbil tudi nekaj Rilke-jevih liričnih pesmi ter Slataperje-vo «Mio Carso». Bogata je tudi de Banfieldova režijska dejavnost. Med najbolj znanimi stvaritvami sta Verdijev «Ernam» na prireditvi Maggio Musicale Fiorentino leta 1957 ter Beethovnova opera «Fidelio» na mednarodnem festivalu v Atenah. Od 1. novembra 1972 je de Banfield umetniški vodja Gledališča Verdi v Trstu, poleg tega pa je stalen član žirije za podelitev let- VČERAJ PO LJUBLJANSKI TV Pretresljiva oddaja o partizanskih spomenikih Ljubljanska televizija je sinoči ponovila pretresljivo oddajo z naslovom «Žive kraške skale», ki jo je pripravil dopisnik Ivo Vajgl in ki je posvečena partizanskim spomenikom v vseh treh pokrajinah, kjer živimo zamejski Slovenci. Dopisnika je predvsem zanimalo vprašanje, kako to, da prav sedaj, po tolikih letih poraza fašizma, po naših vaseh postavljajo vedno nove in vedno lepše spomenike padlim partizanskim borcem. Odgovor na to vprašanje se prepleta kot osnovni refren v celotni oddaji in ga je zelo dobro odrazil Drago Pahor, ko je ugotovil, da gre za manifestacijo naših ljudi po življenju. V oddaji nastopajo številni ljudje, udeleženci partizanskega boja, aktivistke, žene pa tudi mladi ljudje, ki so prežeti z duhom odporniškega boja. Oddajo pričenja pesnik Miro Košuta s splošnim orisom, nato pa govore o spomeniku v Prebenegu Marjan Samec, Jože Kocjančič, Vilma Prašelj - Bandi, Zdravko Bandi in Ivan Kuzmič. Ob doberdob-skem spomeniku odgovarjajo na vprašanja Andrej Jarc, Rozalija Lakovič in Elvija Marušič, ob štever-janskem Saverij Rožič, Karlina Marčuš in Mirko Karaš, sovodnej-skem Jože Ceščut, proseškem Srečko Orel in trebenskem Ivan Malalan. O vlogi mladih v sedanjem razdobju je govorila Živa Gruden, o nevarnosti fašizma in o primerih skrunjenja spomenikov pa Stojan Spetič. Končno je Valerija Kocjančič - Špela orisala protifašistični boj komunistov še pred svetovno vojno. Včeraj popoldne je 44-letna Lidia Coslan por. Conti iz Ul. Giulia 104 nenadoma poblaznela: zagnala je skozi okno televizor, ki se je raztreščil na pločniku. Morala je poseči policija, ki je žensko odpeljala najprej v glavno bolnišnico, nato pa v umobolnico. in je doživela izreden uspeh. Delo ne nagrade za dirigente orkestrov. so kmalu zatem ponovili v Chi cagu, v naslednjih letih pa v šte- ki jo je ustanovil v Berlinu Herbert von Karajan. PO VČERAJŠNJEM PRAZNOVANJU VSEH SVETNIKOM Danes začetek druge faze za prodajne cene v trgovinah Navodil iz Rima še ni . Brez ustreznih dovoljenj mo. rajo ostati cene nespremenjene (do 31. julija 1974) Včeraj smo stopili v tako imeno-. 16. julija 1973, določa namreč naj vano 2. fazo vladnih ukrepov proti | te cene ostanejo nespremenjene do nebrzdanemu naraščanju življenjskih stroškov in inflacije. V sredo, 31. oktobra, je namreč poteklo predvidenih 100 dni «gospodarske strogosti» in zamrznitve cen za 21 vrst blaga široke porabe. Včerajšnji dan, ki pomeni začetek 2. faze, je bil praznik in trgovine so bile zaprte. Kij čaka torej danes gospodinje, ko bodo stopile v razne prodajalne? Naj takoj povemo, da velikih presenečenj najbrž ne bo. Trgovci so namreč vezani na navodila pristojnega ministrstva, ki se glede cen stalno posvetuje z Medministrskim odborom za cene, doslej pa niso prispela iz Rima nobena nova navodila. Člen 6 zakonskega odloka, s katerim je vlada proti koncu julija zamrznila cene 21 vrst blaga široke potrošnje po stanju na dan BELE KRIZANTEME ZA ČRNE FANTE IZ AFRIŠKE DEŽELE Na borštanskem pokopališču so pred nekaj dnevi pokopali tri fante iz daljne afriške dežele, tri mlade žrtve ocnusnih tihotapcev s sužnji. V temni in hladni noči so omahnili na cesti, zapuščeni od svojih pregn^iačev kot psi. Tragična usoda treh ubogih fantov je globoko presunila vse domačine. Številni pogrebni venci so že davno oveneli, včeraj pa so bili njihovi grobovi spet vsi prekriti s cvetjem in svečami 31. oktobra 1973 (1. faza ali faza strogo zamrznjenih kotači j). Od 1. novembra dalje in vse do 31. julija 1974 pa ostanejo cene še nadalje zamrznjene, kolikor ne bodo Medministrski odbor za cene v Rimu in pokrajinski odbori za cene v krajevnem merilu dovolili povišanje posameznih cen na podlagi ustrezne dokazane nuje (2. faza ali faza nadzorovanih kotači j). V začetku te nove faze je zato pričakovati, da bodo cene potresnega blaga, s katerim se ukvarja vladni odlok, ostale v glavnem nespremenjene (v tem času, kakor že v prvi fazi, pa bodo najbrž še naprej naraščale cene drugih blagovnih vrst, tako da se kupna moč potrošnikov kljub zamrznitvi vendarle polagoma zmanjšuje). Pač pa je pričakovati, da bodo precejšnje spremembe nastopile pozneje, ko bodo pristojni organi priznali upravičenost določenih poviškov. Med tem se lahko zgodi tudi, da bodo poleg semenskega olja, testenin in olupljenih paradižnikov Izginile s polic še nekatere druge vrste prehrambnega blaga. Industrije so že vložile vrsto zahtev po novih poviških in prav tako so predložili nove cenike veletrgovci in razpečevalci «nadzorovanega» blaga. Medministrski odbor za cene je po zakonu dolžan izreči svoje mnenje v roku 60 dni Po vložitvi novih cenikov in prav gotovo bodo nekatere zahteve prodrle. Mehanizem bo najbrž deloval tako, da se bodo cene povišale zdaj pri tej, zdaj pri orri vrsti blaga, tako da se bodo življenjski stroški večali postonoma. Predstavniki tukajšnjega združenja trgovcev zatrjujejo, da bo domača trgovska mreža skušala obdržati cene na najnižji možni ravni, vprašanje pa je, na kakšni višini se nahaja ta raven. Vsedržavno združenje trgovcev (Confcom-mercio) je znatno bolj drastično v svojih zahtevah: 27. oktobra je postavilo p-ed pristojne organe v Rimu vrsto zahtev, med katerimi je poleg priznanja boljših kreditnih pogojev in boljše družbene oskrbe za trgovce zahtevalo tudi popolno '•'pravo «omejitev glede prodaje biaga siioìie potrošnje». MLADINSKI ODSEK P. D. «VESNA» obvešča slovensko mladino, da prireja vsako soboto ob 19.30 ples v dvorani «Albert Sirk». Vljudno vabljeni! Gledališča VERDI Medtem ko se uspešno nadaljuje abonmajska kampanja gledališča Verdi za novo operno sezono, se nadaljujejo priprave za postavitev na oder Verdijevega dela «Macbeth». Orkester, zbor in baletno skupino vodi Gianandrea Gavazzeni, režijo pa pripravlja Alberto Fassini. V operi bo nastopila cela vrsta pevcev in pevk, ki so tržaškemu občinstvu že dobro znam. Abonenti lahko prevzamejo abonmajske izkaznice reda A, B in C pri blagajni gledališča (tel. 31948). Danes je blagajna ves dan odprta, jutri pa samo do 13. ure. Danes bodo začeli prodajati vstopnice za premiersko predstavo. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri ponovitev predstave «Kapetan iz Koepenicka». Tudi letos bodo v gledališču Rossetti običajni «literarni popoldnevi». Začeli se bodo v soboto, 17. novembra. s srečanjem z angleško pisateljico Suzano Sontag. Abonmaji za 14 «popoldnevcv» stanejo 2.000 lir in so na razpolago v Galeriji Protti ter v knjigarnah «Svevo» in «Universitas». Kino Izleti SPDT obvešča, da bo odhod izletnikov na otok Krk, jutri, 3. novembra, s Trga Ulpiano (sodnijska palača) ob 7. uri. Razna obvestila KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje od 17. do 19. ure do 10. novembra pri Norči (SPZ). Ul. Geppa 9. Cena tečaja za člane 10 tisoč lir, za nečlane 12.000 lir. Prosvetno društvo «Vesna» Križ vabi na koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki bo v nedeljo, 4. novembra 1973 ob 17. uri v dvorani Ljudskega doma. Vljudno vabljeni! Včeraj-danes Danes, PETEK, 2. novembra VERNE DUŠE Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 16.51 — Dolžina dneva 10.05 — Luna vzide ob 12.45 in zatone ob 22.41. Jutri, SOBOTA, 3. novembra JUST, TRŽAŠKI PATRON Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,3 stopinje, najnižja 7,4, ob 19. uri 8,5 stopinje, zračni tlak 1034 mb rahlo narašča, veter 13 km na uro vzhodnik, vlaga 39-odstotna, nebo 2/10 po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,8 stopinje DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 15. dl 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2, Alla Salute, Ul. Giulia 1, Picciola, Ul. Oriani 2, Vemari, Trg Val-maura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19. ure do 8.30) Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Giustizia. Trg Libertà, Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43. Nazionale 14.30—22.15 «La febbre dell’oro». čmobeli film s Charliem Chaplinom. Excelsior 14.30 «L’assassino di pietra». Barvni film. Igra Charles Bronson. Režija Dino De Lauren-tiis. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 15.30 «Paolo il caldo». G. Giannini, Rossana Podestà, Gastone Moschin, R. Cucciolla, A. Asti. Barvni film. Fenice 15.00—22.15 «Lucky Luciano». Barvni film. Igrajo v glavni vlogi Gian Maria Volente, Rod Steiger in Magda Konopka. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Scorpio, nome di codice per un killer». Buri: Lancaster in Alain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Piedone lo sbirro». Barvni zabavni film. Igra znani filmski umetnik Bud Spencer. Režija: Steno. Aurora 16.30 «Nessuna pietà per Ul-zana». Barvni film. Igra Buri Lancaster. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 «Tocco di classe». Barvni zabavni film. Igrata Glenda Jackson in George Segal. Cristallo 16.30 «Un ufficiale non si arrende mai nemmeno di fronte all'evidenza: Firmato colonnello Buttigliene». A. Maccione. Barvni zabavni film. Impero 16.30 «H grande valzer». Barvni film s Horstom Bucholzem. Filodrammatico 16.30 «Jet generation». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «La polizia è al servizio del cittadino». Barvni film. Igar Enrico Maria Salerno. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Si può essere più bastardi dell’ispettore Cliff?» Barvni film. Detektivka. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 «Tarzan contro i mostri», čmobeli film. Igra Johnny Weiss-mUller in Janet Chelly. Abbazia 16.00 «La polizia ringrazia». Barvni film. Igrata Enrico Maria Salerno in Mariangela Melato. Astra 16.30 «Cime tempestose. Barvni film. Igrata Anna Calder Marshall in Timoty Dalton. Radio 16.00 «1999 — Conquista della Terra». Barvni znanstveno - fantastični film. Igrata Roddy McDo-wall in Don Murray. Razstave SSDESB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TAST - UL. F FILZI 10 38-101. 30-045 URADNI IECAJ< BANKOVCEV 31. OKTOBRA 1973 Ameriški dolar 597,75 Funt iterling 1.465— Švicarski frank 194,50 Francoski frank 139,25 Nemška marka 244,50 Avstrijski šiling 32,90 Dinar: debeli 39,25 drobni 39,25 MENJALNICA vseh tujih valut Jutri, v soboto 3. novembra bo ob 20.30 v Kraški galeriji v Repnu odprtje razstave barvnih fotografij, ki jih je znani fotograf Egon Piščanc posnel v preteklih letih na «kraških ohcetih in med «kraškimi tedni». V prostorih krožka «Dopolavoro ferroviario» na Opčinah, razstavlja Claudio Gerusina. Razstava bo odprta vsak dan do ponedeljka, 5. novembra, razen v soboto, 3. novembra. V galeriji Cartesius je odprl razstavo svojih del znani tržaški slikar Gianni Brumatti. Razstava bo odprta do 15. novembra. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità 4 razstavlja tržaški slikar Pietro Grassi. Razstava bo odprta do 5. novembra razen v dneh 3. in 4. novembra. V galeriji «La Lanterna» razstavlja Anton Lehmden. v sodelovanju z italijansko - avstrijskim kulturnim krožkom in omenjeno galerijo. Razstava bo odprta do 9. novembra. V galeriji Tommaseo, v Ul. Canai-piccolo bo do 21. novembra razstavljal slikar Vito Timnel. V galeriji Forum v Ulici Coroneo 1. je razstava del slikarja Carla Ciussija. Prosveta SPD Tabor - Opčine priredi v nedeljo, 4. novembra ob 17. uri v Prosvetnem domu proslavo 75-letnice ustanovitve pevskega zbora «Zvon» in 50-letnice ustanovitve MDP Opčine. Program: nagovori, skeč, recitaci- je in nastop pevskega zbora. Sporočamo žalostno vest, da nas je dragi mož, oče, brat in nono za vedno zapustil naš JOSIP FURLAN Pogreb dragega pokojnika bo danes, 2. novembra, ob 16. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči: žena, hčerki Laura in Marija z družinama, sestri ter drugo sorodstvo Sv. Križ, 2. novembra 1973 OD 26. NOVEMBRA V TRŽAŠKEM AVDITORIJU OB DNEVU MRTVIH Vrsta zanimivih predavanj o temi Naše ljudstvo se je včeraj oddolžilo spominu padlih v borbi za svobodo Polaganje vencev v Gorici, Sovodnjah, Standrežu, Pevmi in Steverjanu «Fašizem in italijanska družba» Predavali bodo docenti italijanskih univerz Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini in Inštitut za srednjeveško in moderno zgodovino filozofske fakultete tržaške univerze bosta priredila vrsto javnih predavanj o temi «Fašizem in italijanska družba». Vsa predavanja bodo v tržaškem Avditoriju v Ul. Tor Bandena 4. Začela se bodo ob 20.45, predavanjem pa bo sledila javna razprava. Spored predavanj je naslednji: 26. novembra 1973 Fašizem v političnih razpravah in rgodovinskih raziskavah. Predaval bo prof. Giorgio Quazza, dccent na turin-ski univerzi. 3. decembra 1973 Kraljevina, vojska in fašizem. Predaval bo prof. Giorgio Rochat, docent na milanski univerzi. 10. decembra 1973 Kapital in fašizem. Predaval bo prof. Ester Fano Damasceni, docent | na rimski univerzi. 21. januarja 1974 ! Cerkev in fašizem. Predaval bo ; prof. Giovanni Miccoli, docent na tržaški univerzi. 28. januarja 1974 Sodstvo in fašizem. Predaval bo ! prof. Nicola Tranfaglia, docent na tu-1 rinski univerzi. 4. februarja 1974 Diploma'-'ki in fašizem. Predaval bo prof. Enzo Sollotti, docent na tr- j žaški univerzi. 11. februarja 1974 Kulturne ustanove, tisk in fašizem. Predaval bo prof. Mario Isnenghi, docent na padovski univerzi. 18. februarja 1974 Državni unravri erga"5 in fašizem. Predaval bo prof. Claudio Pavone iz osrednjega državnega arhiva. 25. februarja 1974 Sindikat in povojna obnovitev. Predaval bo sindikalist Vittorio Foa. Kot slovenska mladina v Italiji smo tudi sami priča poizkusom, da bi oživeli časi mračne, fašistične preteklosti, s katero je pred 28 leti obračunala zmagovita narodnoosvobodilna borba. Koroškim bratom izražamo svojo solidarnost, ob zavesti, da je nastop za uresničitev pravic slovenske narodnostne skupnosti tako v Italiji kot v Avstriji nerazdružno povezan z bojem za dosego novih, naprednejših družbenih odnosov, ob sodelovanju vseh resnično naprednih družbenih sil, tako znotraj slovenske narodnostne skupnosti, kot večinskega naroda. * * » Slovenski taborniki v Italiji smo trdno prepričani, da je usoda slovenske manjšine v Italiji in Avstriji najtesneje povezana s splošnimi razmerami v svetu. Zato smo ob dogodkih v Čilu in na Bližnjem vzhodu ne le ogorčeni spričo vala na- silja, ki so ga sprožile sile domačega in mednarodnega nazadnja-štva, temveč smo globoko zaskrbljeni za usodo popuščanja mednarodne napetosti in uveljavljanja novih, enakopravnih odnosov v svetu ob spoštovanju vseh narodov. Taborniki RMV se obvezujemo, da bomo po svojih močeh — ob sodelovanju z demokratičnimi silami v Italiji in z matično domovino — nudili aktivno podporo in solidarnost čilskemu in arabskemu osvobodilnemu gibanju. Taborniki RMV najtopleje sočustvujemo s palestinskimi vrstniki, ki so se rodili in živijo v begunskih taboriščih in podpiramo njihov boj za polnopravno narodnostno življenje. Odklanjamo vojno, priznavamo vsem, tudi izraelskemu ljudstvu, pravico do nemotenega obstoja. Vendar pravica in mir ne bosta nikoli taka brez rešitve palestinskega narodnega vprašanja. iiiiimiiiiiiifiMiiiiiimitiiiiiiiiiiiimiiMHii.niiiitiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiii PRIHODNJO SOBOTO V SESUANU Mednarodno posvetovanje o vodenju naravnih parkov Posegi izvedencev iz našega mesta, Ljubljane, Rima in z Dunaja SPREJETI NA OBČNEM ZBORU Resolucji slovenskih tabornikov v Italiji Slovenski taborniki v Italiji, zbrani na občnem zboru dne 28. oktobra 1973, izražamo ogorčenje v zvezi z nedavnimi dogodki na Koroškem, kjer so fašistične in prevratniške sile, ob tihem pristanku oblasti, zopet poživile gonjo zoper slovensko narodno skupnost. Prihodnjo soboto, 10. novembra, bo v Sesljanu mednarodno študijsko srečanje o vodenju naravnih parkov, ki ga prireja tržaško kulturno združenje Most. Na srečanju, ki bo od 9.15 dalje v dvorani Avtonomne turistično letoviščarske u-stanove za devinsko - nabrežinsko obalo, bodo nastopili nekateri vidni strokovnjaki iz naših krajev in iz tujine. Dnevni red, ki so ga organizatorji pripravili za to mednarodno posvetovanje, predvideva sedem strokovnih poročil in razpravo. Predvidena poročila so naslednja: prof. L. Po’dini iz Trsta: «Naravoslovna izhodišča za pravilno vodenje naravnih parkov»; dr. S. Peterlin iz Ljubljane: «Vodenje naravnih parkov: izkušnje s Triglavskim naravnim parkom»; dipl. inž. G. Haubenber-ger z Dunaja: «Problemi načrtovanja in vodenja naravnih parkov»; dr. V. Vremec iz Trsta: «Naravni parki kot naravna okolja z mnogo- aiiiiiMiiiiiiiiiiiiitimiimiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiintiiMiiimiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dela za avtoport pri Fernetičih i«mw»««ro « nam »t m*** ««»»t 'Tmni bi cosrwztMi m miim * e* « mm\ ei c o trat , IB MU »I »ST* MTMKIZt j I * c*««*«* *w {“f *.*': \ ««%; «r » wm * a*. yy mnmmm m mm* «n* n:u staii* mts mim c«* «*** 1 t-iSE ' p». J, tr ■. .sv ,• ,«s‘' Ob cesti Fernetiči — Repentabor so v polnem teku dela za izravnavo ploščadi in poslovne zgradbe bodo čega avtopristanišča. Zaenkrat se dela nanašajo na površino okoli 150 tisoč kvadratnih metrov, nato bo ta pomembna obmejna naprava zajela v smeri Trsta še 170 tisoč kv. m vzdolž državne ceste skoraj do železniške proge Opčine — Sežana. Dostop in izstop bosta v poglobljenih cestah s podvozi, ki jih bodo zgradili nekaj desetin metrov pred obmejnim blokom. Dve tretjini avtopristanišča bo v repentabrski občini, ostalo pa na področju kata-stralne občine Bane. vrstnimi funkcijami»; prof. A. Lokar iz Trsta: «Ekonomska plat in vprašanja vodenja naravnih parkov»; prof. S. Bartole iz Trsta «Problemi izvajanja državnega zakona za zaščito tržaškega Krasa»; prof. D. Serrani iz Rima: «Vodenje naravnih parkov in zakonodaja». Kakor je razvidno iz omenjenega sporeda, se bodo strokovnjaki na srečanju soočili v glavnem s problematiko, ki zadeva naravne parke, njihovo režijo in ustrezna pravna vprašanja. V naši deželi obstajata, kakor znano, dva naravna parka, in sicer park pri Belopeških jezerih in park na Cansigliu, deželna uprava pa namerava v prihodnje urediti še nekaj drugih parkov na področjih, ki so še posebej zanimiva z družbenega in znanstvenega vidika in ki jih kaže torej primerno zaščititi. Prof. Bartole s tržaške univerze pa se bo dotaknil tudi teme, ki je med najbolj aktualnimi na našem področju, namreč teme kraških rezervatov, pri čemer bo obravnaval znani «Belcijev» zakon. K temu zakonu namerava dežela izdati svoje izvršne norme, o katerih je bil govor v okviru pristojne komisije deželnega sveta, a ki jih je naša javnost soglasno zavrnila, ker ne upoštevajo narodnih in gospodarskih specifičnosti tržaškega in goriškega Krasa, ker ni v njih zajamčena demokratičnost režije in zlasti še zaradi tega, ker odpirajo možnost za nadaljnja razlaščanja naše zemlje. Na vseh pokopališčih je bilo na Armata, kjer bodo zgradili vrsto Nalezljive bolezni v tržaški občini Občinski zdravstveni funkcionar je sporočil, da so v tednu od 21. do 26. oktobra zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: en primer paratifusne mrzlice, pet primerov noric, en primer nalezljivega vnetja priušesne slinavke, en primer rdečk, 2 primera srbečice (0-ba izven tržaške občine) in trije primeri nalezljivega vnetja jeter. Oster protest enotnega antifašističnega odbora Ko je zvedel, da je španska policija aretirala v cerkvi v Barceloni 113 anlifašistov, med katerimi so delavci, intelektualci (odvetniki, arhitekti, zdravniki) in duhovniki, je Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju v Trstu zavzel odločno stališče proti novemu zločinskemu dejanju Francovega režima ter poslal na špansko poslaništvo v Rim naslednjo brzojavko: «Enotni protifašistični odbor v Trstu odločno protestira proti aretaciji 113 oseb v neki cerkvi v Barceloni in zahteva naj se takoj izpustijo na svobodo priprti antifašisti. Obenem zahteva svobodo in demokracijo za špansko ljudstvo. PREDSEDNICA prof. Margherita Hack Istočasno je Enotni odbor naslovil brzojavko tudi na ministra za zunanje zadeve, poslanca Alda Mora. Enotni odbor pozval ministra, naj vlada posreduje za osvoboditev vseh protifašističnih pripornikov. Ko boste obiskali Ljubljano pridite tudi v VELEBLAGOVNICO nama HiZZ (pri Pošti — nasproti Hotela Slon) Ponuja se vam velika izbira MOŠKE IN ŽENSKE USNJENE KONFEKCIJE USNJENA GALANTERIJA in v samopostrežnem oddelku VSE VRSTE PIJAČ, DELIKATESNEGA BLAGA IN DRUGIH PREHRAMBNIH IZDELKOV grobovih včeraj polno cvetja. Ljud je se po starem običaju spominjajo svojih preminulih. Po zadnji vojni velja za naše ljudi običaj, da se vsako leto 1. novembra zberejo na pokopališčih, da počastijo tudi naše junake, sinove slovenskega naroda, ki so v osvobodilni borbi darovali svoja življenja, da bi mi lahko danes svobodno živeli. Na glavnem pokopališču v Gorici se je zbralo, kot vsako leto, veliko naših ljudi, da bi se oddolžili spominu padlih goriških partizanov, katerih posmrtni ostanki so v skupni grobnici. Vence na grobnico so položili zastopniki Slovenske kulturno - gospodarske zveze, slovenske zamejske mladi-e in ANP.i. Se poprej so h grobnici položili venec zastopniki bo, cevske or^anizac je API. Venec h drobnici je položil tudi generalni ko izul SFRJ v Trstu Boris Trampuž s člani generalnega konzulata in delegacija republiškega odbora Zveze borcev Slovenije, ki so jo sestavljali člani borčevske organizacije iz Nove Gorice. Svečanosti na glavnem pokopališču v Gorici so se udeležili zastopniki naših manjšinskih organizacij, slovenski izvoljeni zastopniki in predstavniki demokratičnih strank. Po enominutnem molku je štandre-ški moški pevski zbor «Oton Župančič», ki ga je vodil Ivan Mi-gnozzi, zapel žalostinko. Na štandreškem pokopališču sta prosvetno društvo «Oton Župančič» in športno društvo «Juventina» počastili spomin padlih borcev proti fašizmu s svečanostjo, katere se je udeležilo izredno veliko domačinov ter predstavnikov manjšinskega življenja. Stanko Marušič je povabil občinstvo, naj padle in vse mrtve počasti z enominutnim molkom, domača mladinka Katjuša Ožbot pa se je padlih spomnila s priložnostno recitacijo, štandreški zbor pod vodstvom Ivana Mignozzija je nato zapel žalostinki. Ob tem bi kazalo 0-meniti, da je minilo včeraj 60 let, odkar na domačem pokopališču v Standrežu častijo mrtve^ s petjem. Franc Lupin je namreč leta 1913 prvič javno nastopil s svojimi takrat že starejšimi pevci in s tem postavil temelj temu običaju. V Steverjanu se je pred spomenik padlim na Trgu svobode zbrala skoro vsa vas. Vence so položili zastopniki občinske uprave, zveze bivših partizanskih borcev, prosvetnega društva «Briški grič», katoliškega prosvetnega društva «B. Sedej», Občinske konference Zveze borcev iz Nove Gorice iiv Kmečko-delavske zveze iz števe-rjana. Pred dvema dnevoma pa je venec položil v imenu jugoslovanske vlade pred spomenik jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž. Po položitvi vencev je župan Stanislav Klanjšček spregovoril nekaj priložnostnih besed v počastitev domačih, ki so padli širom po svetu, nato sta žalostinke zapela zbora društev «Sedej» in «Briški grič». Po komemoraciji v števerjanu so se zastopniki bivših partizanov in prosvetnega društva «Briški grič» podali v središče jugoslovanskih Brd, v Gonjače, kjer so skupno z domačimi organizacijami položili vence pred spomenik, ki spominja na vse v NOB padle Brice. V Pevmi so bivši domači borci iz Pevme, Oslavja in štmavra položili venec pred spomenik padlim ki stoji sredi vasi. Ganljive sve čanosti, ki se ponavlja vsako leto, so se udeležili številni domačini. Pred spomenikom padlih v Sovodnjah so včeraj položili venca občinske uprave in sekcije ANPI Runa-Peč. župan češčut je v svojem kratkem nagovoru poudaril veličino žrtvovanja ljudi, ki so padli za svobodo in napredek, ter povabil občinstvo k enominutnemu molku. Sestanek med zastopniki obline in IACP Na županstvu v Gorici so se sestali zastopniki občine in avtonomnega zavoda za ljudske hiše. Prisotni so bili župan De Simone, odbornik za javna dela Agati, predsednik IACP Cellie, podpredsednik Padovan in funkcionarji ter tehniki obeh ustanov. Odbornik Agati je prikazal delo, ki ga je izvršil občinski tehnični urad v zvezi s primarno urbaniza- Ijudskih hiš in območje v Ločniku. Predlog o prvi urbanizaciji bodo predložili v odobritev občinskemu svetu letos decembra, o drugi pa prihodnje leto marca. Predsednik Cellie je nato povedal, da je IACP že predvidel gradnjo ljudskih hiš na obeh območjih. Seveda je vse vezano na razpoložljivost zemljišč. Ta zemljišča bodo razlastili na podlagi zakona št. 865. Med ulicama Garzarolli in Toscanini bo IACP zgradil trgovski center, ki bo služil prebivalcem novega naselja. Domenili so se tudi o izmenjavi med IACP in občino nekega zeml jišča v Ulici Brigata Pavia, kjer bo občina zgradila nov otroški vrtec. Odbornik za javna dela na obisku v Pevmi Na povabilo krajevne sekcije socialistične stranke so bili v sredo popoldne v Pevmi občinski odbornik za javna dela Agati, občinski svetovalec odv. Sanzin in občinski funkcionar inž. Luterotti. Sprejeli so jih dr. Mirko Primožič, Avgust Lenardič, Karlo Sošol in Milko Klanjšček in jim prikazali nerešene probleme na področju javnih del in uslug, ki že dolgo čakajo rešitve. Govorili so o odtočnih kanalih, o nujnosti ojačenja javne razsvetljave, o podaljšanju avtobusne proge z zadnjega postajališča pred kostnico na Zgornje Oslavje, o postavitvi nekaterih kažipotov in o asfaltiranju nekaterih stranskih cest. Občinski zastopniki so obljubili, da bodo stvar podrobneje preučili in skušali najti že v prihodnjem letu ustrezno rešitev. v Ločnik. Domačini se pritožujejo nad takim poslovanjem občinske u-prave, pod režijo katere spada ta vrtec in bi želeli imeti uslužbenko, ki obvlada slovenski jezik. Sestanek partizanov v Štandreiu V standrežu so imeli bivši partizani, člani domače sekcije ANPI, prejšnjo soboto sestanek. Udeležilo se ga je veliko število ljudi. Tajnik domače sekcije Stanko Marušič je sestanek otvoril, pozdravil prisotne, poudaril važnost, ki ga ima v naših časih združenje bivših partizanov in izrekel željo, da bi se tudi mladina vključevala v to združenje, da bi spoznavala vrednote partizanske borbe. Zastopnik pokrajinskega odbora ANPI Avgust Lenardič je povabil prisotne naj se udeleže osrednje proslave 30-letnice goriške fronte, ki bo na Trgu Battisti v Gorici v nedeljo, 11. novembra. Za proslavo so dali pobudo bivši partizani, prireja jo skupni odbor, v katerem so tudi zastopani pokrajinska uprava ter nekatere občine. Na proslavi bo spregovorila v slovenščini tudi mati padlega partizana. Lenardič je omenil še gradnjo kostnice v Gonarsu, ki jo bodo odprli verjetno še pred koncem leta. O pomembnosti osrednje proslave, ki bo v Gorici, je spregovoril tudi tajnik ANPI Lorenzon. V debato je poseglo precej prisotnih, med njimi občinska svetovalka Vilma Brajnik - Corva in predsednik društva «Oton Župančič» Danilo Nanut. Govorili so tudi o domačem spomeniku padlim ter o drugih domačih vprašanjih. Delegati UIL bodo preučili delovanje v skupnih organih Sindikat UIL priredi jutri v Gorici sestanek svojih članov, ki delujejo v tovarniških sindikalnih organih. Na sestanku bodo preučili dosedanje delo v krajevnih skupnih organih v tovarnah. Na sestanku bodo tudi izvolili delegate za vsedržavni sestanek UIL, ki bo v Firencah od 8. do 11. novembra t. 1. Osebje vrtca v Standrežu naj bo slovensko Nekateri starši, ki imajo svoje 0-troke v slovenskem otroškem vrtcu v Standrežu, so se nam pritožili, da je občinska uprava pred kratkim nastavila v tem vrtcu še drugo pomožno uslužbenko, ki pa ne zna slovenskega jezika. Domačinko iz Štandreža, ki je bila že prej usluž-bena v domačem otroškem vrtcu, pa so premestili v italijanski vrtec od 8. do 11. novembra t. 1. Tudi v Standrežu so se oddolžili spominu padlih V PISMU KI SO CA POSLALI OBČINSKI UPRAVI & Pred spomenikom v Doberdobu mm ' - "*.5 V števerjanu so vence položili pred spomenik padlim Vrhovci zahtevajo prevoz v Gorico za dijake slovenskih srednjih šol Zahtevo utemeljujejo s pomanjkanjem slehernega javnega prevoza ■ Predlog na seji obiinskega sveta ni prodrl Na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah je župan Češčut prebral pismo, ki so mu ga poslali starši otrok z Vrha, ki obiskujejo slovensko nižjo srednjo šolo v Gorici. Podpisniki pisma ugotavljajo, da se njihovim «otrokom dela krivica, ker so prikrajšani za prevoz, katerega uživajo drugi dijaki z Vrha. Bivanje v Dijaškem domu nekaterih naših otrok je, na srečo, le začasna rešitev, ki nikakor ne sme voditi k diskriminaciji Vrbovških otrok; zato morajo biti deležni prevoza vsi otroci, ki oWsku->p’o obvezno srednjo šo’o. Še več: prevez bi se moral raztegniti tudi na r’"°ke, ki obiskujem višie skednje ŠT e, zoto ker ne gre skozi našo vas nobeno stalno javno prevozno sredstvo. Zato zahtevamo, da o^mmska uprava sklepa v tem smislu.» O tem pismu, ki je bilo naslovljeno na sovodenjsko občinsko u-pravo, se je razvila živahna razprava, v kateri je najprej spregovoril župan, potem vrhovska svetovalca Marčelo Devetak od večine in Remo Devetak od manjšine, za njima pa še dosti drugih. Zupan je dejal, da hodijo ti vrhovski otroci (pet po številu) enkrat na teden v Gorico, kjer ves teden bivajo v Dijaškem domu, ob koncu tedna pa se vračajo domov. Za te otroke je občinska uprava cijo območja v okolici Ulice Terza I namenila 75.000 lir, da bi krila pre- vozne stroške, medtem ko bi vsakodnevni prevoz s taksijem stal okoli 340.000 Ur. Marčelo Devetak je zahteval za vrhovske otroke enako ravnanje kot za druge in še zlasti poudaril, da bi morala imeti vas avtobusno povezavo, za katero se potegujejo vsaj dve leti. Tudi Remo Devetak se je zavzel za vsakodnevni prevoz otrok v šolo in iz šole domov. Da bi poiskali kompromisno rešitev, je župan predlagal svetovalcem, naj bi znižali prispevek 30 tisoč lir, namenjen dijakom za knji ge, na 25.000 lir, da bi na takšen način dob’1' finančna sredstva za najem taksija. Ker kompromisni predlog ni zadovoljil, iz različnih razlogov, nit; tistih. H so bili naklonjeni zahtevi staršev, niti tistih, ki so nasprotovali povečanju izdatka za prevoz na Vrh, so se svetovalci razšli, ne da bi karkoli sklenili. Vsekakor pa je bilo vprašanje ponovno poudarjeno ter ne zadeva, kakor je bilo mogoče ugotoviti med razpravo, samo diiake, ampak vse prebivalstvo te številne in oddaljene vasi, ki se hoče tesneje povezati s Sovodnjami in z Gorico. Jutri v Sovodnjah prijateljsko srečanje Jutri zvečer ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Sovodnjah prijateljsko srečanje, ki ga prireja prosvetno društvo «Sovodnje» za svoje člane in sodelavce. Dobrodošli bodo zlasti tisti, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu letošnje ocenjevalne avtotekme. Tumgaiije veucev na goriskem pokopališču Spremembe v vodstvu ZKS v Novi Gorici V Novi Gorici so te dni izvolili za novega tajnika občinske organizacije Zveze komunistov Slovenije inž. Tomaža Beltrama. Zamenjal je ekonomista Dušana Šinigoja, ki je prevzel novo funkcijo v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v Ljubljani. Postal je član Izvršnega odbora te najbolj množične politične organizacije v Sloveniji. Novoizvoljeni sekretar Tomaž Beltram izhaja iz napredne družine iz Mirna pri Gorici. Srednjo šolo in univerzo je dokončal v Ljubljimi. Doslej je bil vodja razvojnega od- delka tovarne plastičnih izdelkov «Poligalant» v Volčji dragi ter sekretar tovarniške organizacije Zveze komunistov. Kmalu po izvolitvi se je sestal s predstavniki pokrajinske federacije KPI. Na srečanju so obravnavali predvsem stike in sodelovanje med obema organizacijama vzdolž meje na Goriškem. V Gorici mladinski šahovski turnir Goriški šahovski krožek, ki je včlanjen v ENAL, prireja pokrajinsko mladinsko šahovsko prvenstvo. To bo služilo kot priprava na državno mladinsko prvenstvo, ki bo v Milanu od 26. do 31. decembra 1973. Pokrajinskega prvenstva se lahko udeležijo vsi mladeniči do 21 leta starosti, ki nimajo nobene državne klasifikacije. Turnir bo v prostorih Pro Loco na goriškem gradu vsako soboto popoldne ob 16. uri, začenši z jutrišnjo, 3. novembra. Vpisujejo na sedežu kluba, restavracija Donatella na Trgu Battisti. V Sovodnjah bo fotografski tečaj P. d. «Sovodnje» pripravlja za ljubitelje fotografije tečaj katerega bo vadil znani slovenski fotografski umetnik, profesor Milenko Pegan. Tečaj bo razdeljen na dva dela: prvi del se bo pričel 5. novembra ter se nadaljeval vsak ponedeljek v večernih urah, do konca decembra. Drugi del pa bo na vrsti od meseca marca do meseca maja 1974. Cilj tečaja je udomačiti udeležence s fotografsko tehniko ter jih usposobiti za lastnoročno razvijanje ter tisk filmov. Organizator bo na tečaju nudil udeležencem vse potrebne naprave. Tečaj je odprt vsem ljubiteljem te umetniške zvrsti, vpisnina pa znaša lir 3.000. Prijave se sprejemajo v sovodenjskem Kulturnem domu vsak ponedeljek, sredo, petek od 20.30 do 22 ure. jo • Vodstvo državne knjižnice sporoča, da bo otroška čitalnica, ki ima svoje prostore v pritličju, od prta vsak dan od 15. do 19. ure. 1 lekarna Tavasani Ob sobotah bo zaprta. I tel. 2576. Urnik prehodov drage kategorije Objavljamo čas odprtja mejnih prehodov druge kategorije na Goriškem Ceglo: od 7.30 do 19. ure. Števerjan: od 7.30 do 18.30. Štandrež: od 7. do 18. ure. Solkan: od 7. do 18.30. Skrljevo: od 6. do 19.30. Palkišče: od 6. do 19.30. Razna obvestila Slovenska folklorna skupina «Sovodnje» sprejema še nekaj parov. Starost nad 14. let. Zainteresirani naj se zglasijo v Sovodnjah 7. novembra v Kulturnem domu ob 20. uri. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 11. novembra popoldne tradicionalno martinovanje v hotelu «Soča» na Mostu na Soči. Vsi, ki so se prijavili morajo čir»-prej poravnati račun in dvigniti listke za vožnjo, vstop in večerjo na sedežu v Ul. Malta 2, vsak dan od 9.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30. ^Kino Gorim VERDI 16.45—22.00 «La rappresaglia». R. Barton in M. Mastroiani. Barvni film. KORZO 17.15—22.00 «Anastasia mio fratello». A. Sordi in R. Conte. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Cinque matti allo stadio», L. Charlot’s. VITTORIA 17.15-22.00 «I kamikaze del karaté, avevano negli occhi Iodio e nelle mani la violenza». C. Li in T. King. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE Danes zaprto. Jutri ob 17.30—22.00 «L’altra faccia del padrino». A. Noschese in M. Mino-prio. Barvni film. Tržit* PRINCIPE 17.30-22.00 «Le avventure di Robinson Crusoe». Barvni film. AZZURRO 17.30-22.00 «L’uomo in basso a destra nella fotografia». Barvni film. EXCELSIOR 16.00-22.00 «Tre uomini in fuga». Barvni film. Aovu dorica SOČA «Bil je nekoč policaj», francoski barvni film ob 18,00 in 20.00. SVOBODA «Varujte se prijateljev», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE Prosto. PRVACINA Prosto. RENČE Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. št. 72701. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči le dežurna Korzo Italija 10, PRIHAJAJO DO IZRAZA NASPROTJA ZAHODNEGA SVETA Spopad na Bližnjem vzhodu in stališče Francije Po mnenju Pariza so interesi Zahodne Evrope na Sredozemlju in v odnosih do arabskih dežel povsem drugačni od ameriških Pariz te dni uveljavlja diplomatsko pravilo, da ni smeti nikoli smatrati vse izgubljeno. Sicer bi francoska diplomacija že pred desetimi dnevi morala izvesiti belo zastavo: vse, kar je poskušala na Bližnjem vzhodu je bilo zavrnjeno ali ignorirano. Predlogu zunanjega ministra Jo-berta o francoskem posredovanju ni nihče posvetil pozornosti, razen Izraelcev, ki so izjavili, da nima Pariz ne moralne ne politične pravice tega ponujati, ker da se je pokazal preveč «proarabsko razpoložen». To je bilo na začetku spopada. Medtem je vsak dan postajalo bolj jasno — tako so menili Francozi — da obe supersili pravzaprav nista niti pričakovali, da bi se kdorkoli vmešaval v akcijo, ki sta jo hoteli voditi sami. Zato ni nikogar presenetilo, da je uradni Pariz iz vseh topov odprl ogenj na Washington (najprej in srditeje) in Moskvo (zatem in umirnejše). Vrhunec nezadovoljstva v odnosu do obeh supersil so zabeležili pretekli četrtek, ko so celo nekateri zelo resni in odgovorni ljudje Pete republike obema supersi-lama očitali, da se igrata s svetovnim mirom, Ti ljudje so bili ogorčeni tudi glede ameriškega amandmaja v zvezi z resolucijo neuvrščenih, s katerim sta bili s pomočjo petih stalnih članov Varnostnega sveta iz e-not OZN za nadzorstvo nad premirjem izključeni Francija in Velika Britanija, vtem ko so se ZDA in SZ dogovorile, da bodo na področje spopada poslale svoje «opazovalce», ki po mnenju Francije niso ničesar drugega kot nekakšni višji «nadzorniki» dela «plavih čelad». V Parizu ugotavljajo v svojih zaključkih, da je Zahodna Evropa v tej vojni izgubila vse pravice, da razpravlja o žgočem mednarodnem sporu, vtem ko niso ZDA smatrale niti za potrebno obvestiti zahodne zaveznike o svojih dogovorih in diplomatski akciji s SZ. To neobvesčevanje zamerijo tudi SZ, s katero se je Francija dogovorila o potrebi konzultiranja v primeru aktualnih mednarodnih problemov. V tem primeru pa je Moskva postopala kot Washington, kar je bilo SZ tudi energično povedano v televizijskem komentarju, da-siravno se Francozi tega izogibajo v svojih odnosih s SZ. V Parizu se vprašujejo, ali je to posledica nezadovoljstva sovjetske diplomacije z veliko publiciteto in hrupom, ki sta tu prišla do izraza v zvezi s Pompidoujevim potovanjem na Kitajsko. Pa ne Samo to, pravijo dobro obveščeni, marveč je to verjetno tudi posledica dogovora med Moskvo in Washing-tonom, da je treba stvari reševati v najožjem krogu, pri čemer je Francija morala biti prikrajšana, Sebi v uteho pa zdaj Francozi pravijo, da Washington in Moskva o svojem namenu nista obvestila niti svojih blokovskih zaveznikov, ki so s tem v zvezi bili, baje, prav tako presenečeni kot so bili nad razvojem dogodkov po sprejetju prve resolucije Varnostnega sveta o prekinitvi ognja. Da takega obveščanja zares ni bilo, je bilo potrjeno konec preteklega tedna, ko so ameriški funkcionarji zamerili svojim atlantskim zaveznikom, razen Portugalski, zaradi njihovih rezerv Jo zahteve Z DA, naj bi se iz njihovih oporišč odpošiljali v Izrael vojni material in oprema. Ameriški pritiski in grožnje pa niso omajali niti tako zvestih zaveznikov, kot je Zahodna Nemčija. Politika. diplomacija in interesi posameznih dežel so to pot bili močnejši od vojne logike slepega podrejanja. To je bila obenem tudi priložnost, ki jo je Pariz izkoristil, da bi še enkrat prikazal, kako so pravza- prav interesi Zahodne Evrope na Sredozemlju povsem drugačni od a-meriških. In s tem, razumljivo, tudi oni v zvezi z arabskimi deželami. Pri tem izražajo Francozi največje priznanje Londonu, katerih stališče označujejo za «vzorno», «evropsko». Tako se bo tudi predsednik Pom-pidou te dni v Londonu lažje raz-govarjal s premierom Heathom o svoji priljubljeni temi — potrebi emancipacije Zahodne Evrope od velikih sil, zlasti od ZDA, in o njeni politični enotnosti, čeravno z zakasnitvijo, pa se je «deveterica» — po francoskem mnenju — vsaj delno «odkupila» s tem, da se je postavila po robu uporabljanju njenih področij za vojno proti A-rabcem. Pariz celo predvideva tako veliko nezadovoljstvo evropskega zahoda, ki bo predsedniku Nixonu in njegovemu zunanjemu ministru Kis-singerju bistveno otežkočalo uspešen zaključek «evropskega leta» in pa to, da bi pregovorila svoje zaveznike na pristanek revizije A-tlantskega pakta. Zdaj je Evropejcem mnogo važnejše izboljšan e odnosov z arabskimi deželami (predvsem zaradi petroleja), kot pa da se z Amerikanci dogovarjajo o bodočem vojnem sodelovanju. Stvarnost političnih odnosov in zavezništev v tako imenovanem zahodnem taboru je že od vsega začetka v vseh svojih manifestacijah oziroma institucijah kazala razumljive razpokline. Zakaj enotnost zahodnega sveta na čelu z ZDA kot vodilno in najmočnejšo silo je imela temeljiti — to je bilo takoj razvidno sleherniku — predvsem na interesu te najmočnejše sile. Vse je imelo biti podrejeno izključno temu cilju. Mimo stvarnosti pa ni moč, ves čas je prihajalo več ali manj do izraza dejstvo, da špekulacijo n.pr. tako imenovanih nadnacionalnih interesov — v resnici interesov ZDA — ne bo moč preprosto odpraviti vsega, kar je v posameznih deželah, opredeljenih v zahodnem taboru, temu nasprotovalo. V procesu, ki je to značilno svojstvo zahodnega zavezništva vse bolj zaostroval, je le-to zdaj doslej menda v najakutnejši obliki prišlo do izraza prav v zvezi z dogodki na Bližnjem vzhodu. Ti dogodki so obenem še pokazali, da želi Washington — po Kis-singerjevi «atlantski listini» — dejansko sam voditi vso svetovno politiko, prepuščajoč svojim zaveznikom samo lokalne, tako imenovane «regionalne» posle oziroma probleme. Takšno vlogo pa je danes Evropa še manj pripravljena sprejeti kot kdajkoli prej. IZ GRADIŠČANSKIH «HRVATSKIH NOVIN» POVZEMAMO V Velikem Borištofu odprli novo veliko srednjo šolo V obsežnem programu so peli šolarji in domači pevci * Iz matične domovine je prinesel pozdrave predsednik Komisije za zveze s tujino iz Zagreba IPSSfcfiis® Pogled na del poslopij nove osnovne in srednje sole v Velikem Bcrištofu na Gradiščanskem, ki so jo svečano odprli sredi oktobra V Velikem Borištofu na Gradiščanskem v Avstriji so 14. oktobra odprli novo srednjo šolo. O tem je obširno pisal tednik «Hr-vatske Novine», glasilo gradiščanskih Hrvatov, iz katerega povzemamo naslednje: Šolarji, učitelji in zastopniki ob- NllllirilllllMIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIUIIIIIIllIllUlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIK KOT KAŽE, ZAČENJA NEKOMU PRIMANJKOVATI DENARJA Svetovni prvak B. Fischer začenja zopet izzivati? V mislih ima Tokio za kraj srečanja s Spaskim, toda pripravljen je tudi srečati se kje drugje, kjer dobro plačajo - Tudi v Beogradu, če veliko da TOKIO, 1. — Muhasti svetovni šahovski prvak Fischer se spet oglaša. Kakor poroča agencija Associated Press je Robert Fischer, ki je bolj znan pod imenom Boby, prispel pred dnevi v Tokio zato, da bi se pomenil z japonskimi funkcionarji o morebitnem ponovnem srečanju s sovjetskim velemojstrom Borisom Spaskim. Za Spaskega so agencijske vesti pred dnevi poročale, da je ponovnp osvojil naslov^ šahovskega prvaka Sovjetske, zveze, toda Boby Fischer se ni Spaskega spomnil v zvezi s tem, ker je imel ta svoj predlog v načrtu že od prej. Sicer pa se je sam Boby po dolgem molku pred nedavnim ponovno pojavil v javnosti, ko je prispel pred štirinajstimi dnevi v Manilo na otvoritev velikega šahovskega turnirja. S Spaskim bi se Boby Fischer rad srečal prihodnje leto poleti v Tokiu, da bi se ponovno pomerila v tej visoki igri. Vse to je novinarjem povedal odvetnik Stanley Rader, Fischerjev pravni zastopnik, ki je prispel s svetovnim prvakom v Tokio. Kakor je Stanley Rader rekel, je «Boby Fischer hudo zainteresiran za ponovno sreč-m!e z > risom Spaskim. Hkrati je Boby tudi prepričan, da je to srečanje tudi v interesu Spaskega». Sam Boby pa ni hotel o tem nič kaj več reči, razen tega, da bi rad sprejel predlog sovjetskega prvaka za dvoboj, vendar pa pod pogojem, če bo na razpolago «dovolj velik denarni depozit». Pravzaprav je Boby Fischer prišel s svojim pravnim zastopnikom v Tokio prav zato, ker kažejo Japonci veliko zani- manje za kakršno koli srečanje, ki pritegne pozornost, ker je Japonska «polna denarja». Na drugem mestu pa je Boby Fischer, ki se je v gornjem primeru izkazal kot izredno zainteresiran za denar, poudaril, da želi prekiniti sedanje govoričenje, češ da se umika iz borbe. «Nasprotno, pravi rad bi se čimprej srečal s sovjetskim velemojstrom». Doslej je bila sicer navada, da prvakp izzovejo na dvoboj tisti, ki bi, radi prišli, ponovno do svetovnega prvenstva, ali pa tisti, ki bi se za svetovno prvenstvo borili, ' To se pravi, da bi Fischer, ki je v Reykjaviku odnesel prvo mesto, ne smel riniti v nevarnost, toda Fischer potrebuje denar oziroma ga ne potrebuje, pač pa si ga želi še več. Zato svoje izzivanje opravičuje takole: «Sovjetski šahisti trdijo, da se bojim Spaskega. V sovjetskem tisku se celo zatrjuje, da sem odklanja! milijonske vsote za nov dvoboj z njim. Ni res. Izzivam ga na borbo, pa čeprav sem svetovni prvak.» Da je res to, kar smo rekli zgoraj, da namreč izziva Spaskega le za to, ker bi rad še več zaslužil, izhaja tudi iz naslednjega. Ko so 30-letnega svetovnega prvaka vprašali, kje bi se najraje boril, namreč v katerem mestu, je rekel: «V tistem mestu, ki ponudi največ denarja». Zares, ameriški velemojster in svetovni prvak je ostal dosleden in zvest samemu sebi, kajti poleg šaha ima zanj vrednost le še — denar. Kljub temu je Boby Fischer navedel nekaj mest, ki bi lahko računala kot resni kandidati za ta ponovni svetovni dvoboj. V po- štev pridejo Las Vegas, Manila in Tokio. In ko so Fischerja vprašali, ali bi ne bil pripravljen, boriti se tudi drugje, na primer v Beogradu, kjer so se potegovali za njegovo prvo srečanje z Borisom Spaskim, je dobesedno rekel: «Prišel bi tudi v Beograd, v kolikor bi ta ponudil najboljše pogoje». Kakor je znano so se v Beogradu potegovali za dvoboj, toda Fischerjeve zahteve so bile prevelike.» -V Tokio je Fischer prispel iz Manile. Toda tudi v Manili se je Fischer pokazal, kaj je: «Muhast deček», kakor mu pravijo ljudje, ki so mu zelo naklonjeni, rekli bi celo vanj zaljubljeni, in «do neznosnosti muhaska zvezda», kakor mu pravijo drugi, ki vanj niso zaljubljeni. Da je zares muhast, nam pove naslednji dogodek. V Manili je letalo pakistanske letalske družbe, v katerem je imel rezervirano mesto, moralo dolgo čakati, ker je bil njegov sedež še prazen. Svetovni šahovski prvak je pa delil avtograme filipinskim ljubiteljem šaha. Letalo je na «muhastega dečka» čakalo nič manj kot 50 minut. čine Veliki Borištof so dočakali častne goste pred zgradbo nove šole po stari hrvaški navadi s kruhom in vinom. Učenci osnovne šole so v krasnih narodnih nošah pozdravili goste in jim izročili cvetje. Deželno vlado je na svečanosti zastopal namestnik deželnega poglavarja Franc Soro-nics. Kot delegata škofa sta proslavo počastila hrvaška kanonika msgr. Meršič in Horvath. Med številnimi gosti so bili deželni zastopnik dr. Kačič, dipl. inž. Karel ter dr. Kapaun, nadalje zastopniki deželnega šolskega sveta ter zastopniki šolskega oddelka pri deželni vladi. Množica je v sprevodu odšla v krajevno župno cerkev, kjer je bila ob 9. uri svečana maša v koncelebraciji kanonika Horvatha ter dr. Horvatha in Fertsaka. Kanonik Horvath je v svoji pridigi opisal lastnosti Hrvatov, ki so se na Gradiščansko (Burgen-land) doselili pred stoletji, njih vero in marljivost ter tudi ljubezen do svojega rodu. V priložnostnem govoru je dodal, da «naša sedanjost in pot v bodočnost ne smeta biti tožba nad preteklostjo, pač pa želja za napredkom». Blagoslovitev šole in ustrezna proslava sta bili takoj po maši. Ker je bilo vreme zelo slabo, niso mogli izvesti programa na šolskem dvorišču, kot je bilo predvideno, pač pa v eni izmed šolskih dvoran. Proslavo je začel tamburaški ansambel srednje šole pod vodstvom učitelja Mirka Berlakoviča, ki je v razmeroma kratkem času pripravil zelo bogat program. Otroci osnovne šole pa so pod vodstvom Ane Sučičeve izvedli dva ljudska plesa in recitirali več pesmi. Pri najmlajših je posebno padlo v oči dejstvo, da so nastopili z veliko gotovostjo in da so pesmice lepo recitirali v nemškem in prav tako lepem hrvaškem jeziku. Kanonik Meršič, ki je blagoslovil šolska razpela, je imel še priložnostni govor, nakar je načelnik občine Ivan Karali v svojem pozdravnem govoru prikazal pot, kako je Veliki Borištof prišel do do obeh šol, osnovne in srednje šole. Osnovno šolo so v Velikem Borištofu gradili v letih 1962-1965, glavno, srednjo šolo pa v letih 1970-1972. Župan Ivan Karali je izrazil svoje veselje, da lahko tako lepo šolo izroči mladini, hkrati pa poudaril težave, s katerim je bila ta gradnja povezana, saj sta šoli stali nič manj kot 18 milijonov šilingov (nad pol milijarde lir v naši valuti). Svečanost je dopolnil nastop domačega moškega pevskega zbora, ki je zapel nekaj hrvaških nabožnih in posvetnih pesmi, med drugim tudi «U boj, u boj» iz opere «Zrinjski». Kakor beleži list, so bili nemško govoreči gosti presenečeni nad kakovostjo pesmi in tudi nad tem, da more tako majhen kraj imeti takšen zbor. Besedo je na slavju pozvel tudi vladni svetnik Zvonarič, ki je spregovoril najprej v nemščini in povedal, kako se je rodila ideja za gradnjo šole, nakar je v hrvaščini prikazal pomen te šole za gradiščanske Hrvate. Poudaril je možnost gojenja materinskega jezika in tudi nacionalne zavesti. Poudaril je nadalje vrednote, ki jih ima znanje jezikov, predvsem znanje materinega hrvaškega jezika v današnjem odprtem svetu. Pri tem je dodal, da šola, ki jo odpirajo, daje otrokom možnost, da se naučijo treh jezikov, hrvaškega, nemškega, madžarskega. Velika srednja šola v Velikem Borištofu pa ni le za učence iz tega kraja, pač pa tudi za otroke sosednih občin. V nadaljnjem programu so nastopili še dijaki srednje šole, ki so zapeli več nemških in hrvaških pesmi, nakar je v imenu Komisije za zveze s tujimi deželami prof. Brabec iz Zagreba pozdravil množico v imenu stare domovine in izročil direktorju Van-čiču zbirko učil za fizika, kemijo in biologijo. Svečanost se je zaključila s himno gradiščanskih Hrvatov. 13.30 17.00 17.30 17.45 18.15 18.45 19.15 Prejeli smo IL VOLTO DELLA SVEZIA - avtor KW Gullers - Založba Gullers production A.B., Stockholm, Švedska 1972, Kakor poročajo v beograjskih merodajnih krogih, je neblagovni devizni dotok dal v prvih devetih mesecih letošnjega leta e-no milijardo 660 milijonov dolarjev, kar je za skoraj 440 milijonov več kot v istem razdobju lanskega leta. Največ je, seveda, prišlo od pošiljk jugoslovanskih delavcev, zaposlenih v tujini, ki so poslali domov le nekaj manj kot eno milijardo. Veliko bo letos dal tudi turizem, ki naj bi dal v celoti okoli 680 milijonov dolarjev. • iiiiiiiiiiimii'iiiii ZDRAVNIKOVO MNENJE Kako nastanejo nevroze Zelo pogosto se dogaja, da sliši-io tožbo: Z mojimi živci nekaj ni redu. Pravijo, da je moja bole-en živčnega izvora. Svetujte mi, oktor, kaj naj naredim? Svojih ivcev ne morem več obvladati. In odobno. Nastane vprašanje, zakaj povzro-ajo živci ljudem toliko neugod-iosti? S pomočjo živčevja vlada človek lad naravo, spoznava svet in sete in samega, pa se vendar zgo-li, da ta komplicirani aparat, za caterim zaostajajo najpopolnejše ubernetične naprave, povzroča človeku mnogo neprijetnosti. To vpra-;anje ne vznemirja le zdravnikov, impak tudi pedagoge in sociologe, ^redvsem si moramo biti na jas-lem, kaj je to nevroza. Tu ne^ gre ta poškodbe živcev, se pravi živč-lih vlaken, ki povezuiejo organe n tkiva z osrednjim živčevjem, am-iak za začasne motnje centralnega živčevja. Nervoza se manifestira na najrazličnejše načine. Bolniki tožijo n.pr., da so razdražljivi, da se hitro utrudijo, da jih boli glava, da slabo spijo in da s srcem in raznimi notranjimi organi ni tako, kot bi moralo biti. Nervoznega človeka pravzaprav vse razburja: trkanie na vrata, glasba pri sosedu, čakanje v vrsti, tudi spolno življenje navadno ni v redu. Takim in podobnim težavam pravimo — nevrastenija. Drugje se težave odražajo v neodločnosti, vznemirjenosti, napetem pričakovanju kakega neprijetnega dogodka, v težkih mislih, v neza- upljivosti in v hudih dvomih. Temu učeno pravimo psihastenija. Te motnje so velikokrat le kratkotrajne in jih srečujemo tudi pri popolnoma zdravih ljudeh. Po navadi jih tudi ne zdravimo. Če se pa te vrste nevroze stopnjujejo tako, da pride do večjih motenj, takrat je potreben posvet z zdravnikom. Navedli bomo tipičen primer ne-vrastenije: Mlad uradnik izredno študira tehniko. Delovnega razmerja zaradi tega ni prekinil. Ne pije in ne kadi. Je oženjen in oče enega otroka. Prihaja v zdravniško ordinacijo, ker je zadnje čase zelo nervozen, spomin ga zapušča, vsako najmanjše delo ga utruja. «Že zjutraj se slabo počutim in glava me boli,» toži. «Čez dve do tri ure mi je laže, toda po kosilu kmalu zadremam. Ko moram na predavanja. sem zaspan, tako da bi najraje legel in zaspal. Dremam v tramvaju, avtobusu in na predavanjih. Zvečer doma ne morem zaspati. Po postelji se premetavam, mučijo me zle misli. Z ženo se prepiram zaradi vsake malenkosti, pred nekaj dnevi sem jo v prepiru celo napadel. Zdi se mi, da se mi zdravje vsak dan slabša. Včasih sem se ukvarjal s športom, zdaj mi nagaja srce, pa sem šport opustil. Bil sem celo pri zdravniku internistu, ki je bil mnenja, da so vsemu temu krivi živci. Prednisal mi je neka zdravila. Zdi se mi, da je bil v njih brom. Toda ni bilo nič bolje. Ko sem bil nekaj tednov na kmetih, užival kmečko hrano in dihal svež zrak, sem se umiril in bil kot prerojen. Ko sem se pa vrnil domov, so se vse prejšnje težave povrnile.» Take tožbe poslušamo zdravniki zelo pogosto. Običajen nasvet, naj se bolnik skuša obvladati, ne zadošča. Da bomo razumeli mladega človeka, bo treba dognati, kaj se z njim dogaja. Vzrokov ni bilo težko dognati. Predno je zbolel, je živel pri starših; ni mu bilo treba za nič skrbeti, imel je tudi dovolj prostega časa. Po ženitvi in rojstvu otroka sta se mladoporočenca preselila, ker se žena ni razumela s taščo. Življenjske razmere so se poslabšale in kmalu je prišel mladi par do spoznanja, da družinsko življenje ni vedno rožnato. Začeli so se prepiri, zlasti še po rojstvu otroka. Sčasoma je postala tudi žena nervozna. Ker ponoči ni dovolj spala, se je podnevi hitro utrudila. Tudi učni u-spehi mladega moža niso bili zadovoljivi. Vse to ga je razburjalo in povečalo njegovo živčno napetost. Rezultat vsega tega je bila izčrpanost živčevja, kateri sta se pridružila še razdražljivost in nezmožnost koncentracije. Razumljivo je, da ne zdravila in tudi ne kratka sprememba bivanja ni mogla izboljšati delovania živcev, saj niso bili odstranjeni vzroki nevrastenije. Zdravnik ne more v vsakem primeru odstraniti vzrokov često pomaga tako ime novana psihoterapija, to je razgo vor z bolnikom, prepričanje, po jasnjevanje in razlaga. V našem primeru je razgovor z bolnikovo ženo rodil dober uspeh. Pomagala je tudi smotrna organizacija dopusta, pravilna razdelitev prostega časa, racionalna izraba časa za učenje in za poklicno delo ter, seveda, tudi predpisana zdravila. Je pa tudi vrsta nevrotičnih stanj, kjer so vzroki celo zapleteni. Tukaj mislimo predvsem na primere različnih kompleksov. So n.pr. umetniki, ki imajo izrazito tremo pred publiko; vsak nastop povzroča silne težave. Strahovna nevroza se kaže prvenstveno kot strah pred čemurkoli. In to brez pravega vzroka, razen tega nemir, bolečine v srčnem predelu, ne da bi bilo srce bolno, razdražljivost in raztresenost. Bolnik s prisilno nevrozo si n.pr. ne more kaj, da ne bi prešteval dreves ob plotu ali oken na hišah itd.; misli, da se mora dotakniti tega ali onega predmeta, pri čemer ga muči strah, če tega ne napravi, kljub temu, da se zaveda, da je nesmiselno; se ne upa približati oknu, ker je prepričan, da mora skočiti skozenj; se boji vzeti v roke oster predmet iz strahu, da ne bi koga ranil. Za komplicirane oblike nevroze so značilni notranji konflikti, ki mnogokrat samemu bolniku niso jasni. Stalna notranja neskladnost se izraža tudi v stališču bolnika proti njegovi okolici. Težki nevrotiki kalijo družbene in družinske odnose, kar vodi do nesporazumov v družini in delovnem okolju. Dr. S. B. PETEK, 2. NOVEMBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost KENNEDY 13.00 OB 13. URI Danes se bodo lotili enega izmed zelo aktualnih problemov. Gre pravzaprav za vprašanje, ki je del mnogo širšega problema — šole. Pomenkovali in razpravljali bodo o tem, kako je z učno knjigo v Italiji. Vprašanje je skrajno aktualno in hkrati zamotano zato, ker izide v Italiji zelo veliko novih učnih knjig, ker si direktorji in celo profesorji sami izbirajo tekste, ker se učne knjige tako rekoč iz leta v leto menjavajo, itd., itd. DNEVNIK Program za najmlajše Trije kratki filmi DNEVNIK Program za mladino O LETENJU DANES IN JUTRI: Rim — Tokio v treh urah Ded pripoveduje GLASBENI SPORED Na sporedu Beethoven in Brahms Poljudna znanost ŽENSKI TISK Danes bo na sporedu drugo nadaljevanje te oddaje, ki obravnava problem ženskega tiska. Že zadnjič smo ugotovili, da je ženska zelo pomemben dejavnik v vsakdanjem branju in tisku. Ugotovili smo med drugim, da je ženska pomembnejši činitelj, pa čeprav je njena izbira drugačna kot je izbira moškega. Danes se bo televizija lotila problema, ki je prav gotovo izključno ženski. Gre namreč za modno temabko v tisku. Ta problem je bil, je, in menda bo, vedno aktualen, kajti ne moremo si zamisliti niti močno emaneipirane ženske ki bi ne posvetila del svojega časa, ki ga posveča branju, tudi modi. 19.45 ŠPORTNE VESTI Kronike in vremenska slika 20.30 DNEVNIK 21.00 POSEBNE TV REPORTAŽE Vodi Ezio Zefferi _ Tema četrtega nadaljevanja nosi naslov «Nasi računi». Gre za aktualno tematiko, kajti obravnavala bo prehrambno industrijo in njeno vlogo v pripravljanju kmetijskega pridelka v p-ehrambno blago. Oddaja bo skušala analizirati trenutno stanje v tovrstni italijanski industriji, nadalje bo skušala govoriti o novih zahtevah, ki jih vsiljuje nov način življenja, posebno sedanja urbanizacija ah bolje inurbaci ja, ko postajajo mesta že velikanski konglomerati, ki onemogočajo posamezniku, da bi za kosilo ali večerjo sedel k domači mizi. ker je na delu ali ker stanuje predaleč od delovnega mesta. Gvtserme Verdi ŽALNA MAŠA DNEVNIK Vremenska slika in šport DRUGI KANAL DNEVNIK Ameriško sodobno gledališče Eugene O’Neil: L’ESTRO DEL POETA Za TV priredil Marco Leto po prevodu Amleta Micozzija. Bivši major Comelius Melody, ki se je boril pod poveljstvom Wellingtona, je postal preprost gostilničar. Pravza prav bi mu to ne bilo treba, toda mož se je umaknd vase in se ločil od preteklosti. In vendar ga spomini na avanturistično mladost, na velike bitke in še večje ljubezni se vedno pripravijo do tega. da si od časa do casa nadene staro «častitljivo» uniformo, da bi se ogledal v ogledalu in spomnil na preteklost. Pri tem pa recitira Byrona. Hkrati pa se mož zaveda svojega siromaštva, ki ga vsiljuje tudi ženi in hčeri. Pri tem pa si za lastno zadovoljstvo redi čistokrvno kobilo, hkrati pa napaja tudi svoje bivše soborce če jih pot zanese mimo njegovega gostišča. Moz si ustvarja marsikaj, toda daleč je od realnosti in ko se ob nekem realnem dogodku nekoliko strežne, opazi, da je precej njegovih gradov zgrajenih v oblakih. To se nato pokaže v vsej svoji drastični luči, ko Comelius Melody r obupu zakolje celo čistokrvno kobilo, da bi prišla do izraza njegova poštenost, skromnost. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.45 ŠOLA 11.00 Angleščina 17.50 Veseli tobogan 18.20 Obzornik 18.35 REKREACIJA Sankanje 18.45 Za boljši jezik: Trend in team 19.00 Kratek film 19.45 Risanka 20.00 DNEVNIK 20.40 PTIČAR IZ ALCATRAZA 23.00 POROČILA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 Risanka 20.15 POROČILA 20.30 VOJNA IN MIR 21.20 Človek s kovčkom — serijski film 22.10 Stare francoske melodije 22.00 23.30 21.00 21.20 Čeprav je bilo o predoru pod Učko že veliko govora in so nekajkrat že rekli, da bodo dela odložili, ker da ni sredstev, predor vendarle kopljejo, kot kaže naša gornja slika Horosko OVEN (od 21.3. do 20.4) Dosegli boste odličen poslovni u-speh, skupno z vašimi sodelavci. Razširite krog prijateljev. BIK (od 21.4. do 20.5.) Držite se svojega načrta in ne ozirajte se na to, kaj govore ljudje. Pri-' jeten večer v družbi prijateljev. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Veliko zadoščenje zaradi nepričakovano dobro opravljenega posla. Majhen nesporazum z drago osebo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne sodite prestrogo manjših napak vaših sodelavcev. Razumevanje v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne dopustite, da bi se manjši nesporazum spremenil v hud prepir. Načrti za bodočnost. DEVICA (od 23.8. do 2.9.) Ne lotite se zahtevnega posla, ne da bi bili nanj pripravljeni. Z optimizmom boste pozabili na stor- jeno krivico. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Sreča je na vaši strani. Uživali boste zaupanje predpostavljenih. Sprejeli boste važno odločitev. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ugoden trenutek za nekoliko tvegane poslovne podvige. Počutili se boste zelo srečne. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vaši poslovni predlogi bodo sprejeti kot najboljši. Ne pozabite starih prijateliev. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dobri pogoji za umetnike in obrtnike. Družinske zadeve bodo v oviro čustvenemu načrtu. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Z odlično zamislijo boste naglo rešili važno vprašanje. Brzdajte svojo površnost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Samo na solidni osnovi vam je zagotovljen uspeh. Ne računajte preveč na dane obljube. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Popoldanski koncert; 17.20 Ne vse toda o vsem; 17.25 Mozartova Simfonija štev. 41; 17.55 Duhovne pesmi; 18.15 Umetnost in prir reditve; 18.30 Domači skladatelji; 18.50 Lajovčevi samospevi; 19.20 Beethoven; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno-instrumentalni koncert: 21.55 Šostakovič, Simfonija štev. 7. TRST 12.10 Komorna glasba; 14.30 Deželne kronike; 15.10 Simf. koncert; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Plošče; 9.00 Baročna glasba; 10.15 Poje David Bo vie; 11.15 Od melodije do melodije; 11.45 Orkester James; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Včeraj, danes. jutri; 14.00 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 Tretja stran; 16.40 Italijanski pevski zbori; 17.00 Tops-pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni cocktail; 19.00 Zborovsko petje; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Top hits; 21.30 Simf. koncert; 22.35 Današnji ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Operna glasba; 12.10 Bostonski «Pops» orkester ; 13.20 Gino Cervi v posebnem programu; 15.10 Program za mladino; 17.05 Popoldanski program; 17.55 Nadaljevanka o Coco Chanel; 18.10 Protagonisti: Ettore Bastianini; 18.40 Program za mladino: Ana Frank; 19.10 Sindikalno ekonom- ska panorama; 19.30 Plošče, 20.30 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 Agostino Manni: Rappresentazione di anima e di corpo. II. PROGRAM 7.30. 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.50 Tristan in Izol-da; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Operne simfonije in zbori; 13.50 Kako in zakaj?: 14.00 Plo- šče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.5(1 Telefonski pogovori; 20.10 S. Cappelli: «Duecentomila e uno»; 21.30 Večerna glasba; 23.05 Italijanski kvartet. III. PROGRAM 9.30 Pergolesijeve skladbe; 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Corel-lijeve sonate; 11.40 Na sporedu sta Beethoven in Weber; 13.10 Glasba skozi čas; 14.30 Mahlerje-ve skladbe; 16.05 Portret avtorja; 16.45 Gorelli jev Concerto grosso; 17.20 Strani iz albuma; 18.45 Skladbe za orgle: 19.15 Večerni koncert; 20.15 Psihoterapija v Italiji. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 3.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Dvogovor; 9.35 Jug. narodna glasba: 10.15 Teden dni; 11.15 Z nami na poti; 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 10 Mladinski festival v Celju; 15.40 Klavirske skladbe L. Škerjanca; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Operni koncert; 17.50 človek in zdravje: 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Signali»; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!: 19.15 Ansambel F. Puharja; 20.00 «Top-pops»; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo. SPORT SPORT SPORT NOGOMET ZA TURNIR UEFA Italijanska reprezentanca dosegla z remijem proti Jugoslaviji uspeh Srečanje se je v Gorici odvijalo pred velikim številom gledalcev Italija — Jugoslavija 2:2 (1:1) ITALIJA: Visintin, Castracani, Lorenzon, Catoni (Turchi), Frosini-ni, Battini, Lombardi, Sarasini (Mo-linari), Porzia, Magli, Vento. JUGOSLAVIJA: Škulj, Zekovič, Radin, Vulič, Peovič, Bubanja (Je-ževič), Olarevič, Tatovič, Jurkovič (Vujkovič), Paunovič, Vranič. Sodnik: Busuttil z Malte; stranska sodnika Bosi iz Trsta in Span-ghero iz Pordenona. St"elci: v 3. min. p.p. Lombardi (enajstmetrovka), v 36. min. p.p. Zekovič ; v 16. min. Ap. Vento, v 22. min. d.p. Olarevič. Na stadionu je bilo prisotnih preko 6.000 gledalcev, od katerih je bilo približno 1.000 Jugoslovanov. Lepo vreme je privabilo veliko število ljudi na Rojce, kjer sta se za evropsko prvenstvo UEFA (a-materji) srečali reprezentanci Italije in Jugoslavije. Treba je povedati, da je rezultat 2:2 precej netočen, ker bj jugoslovanska reprezentanca zaslužila za prikazano Igro nekaj več. V italijanski ekipi je treba pohvaliti požrtvovalnost napadalcev, ki so z vso vnemo skušali priti pred Škulja, ki je bil gotovo med najboljšimi na igrišču. V redkih protinapadih «azzurrov» so ti uspeli dvakrat preiti v vodstvo. Kronika igre se začne takoj v tretji minuti, ko v protina,nadu Ita-Hjanov branilec jugoslovanske reprezentance napravi prekršek nad nasprotnim napadalcem. Sodnik Busuttil brez premislekov dosodi e-naistmetrovko, ki jo Lombardi realizira. Po tem golu se začne pravi «for-sing» Jugoslovanov, ki stalno ogrožajo vratarja Visintina. Na srečo tega pa «beli» imaio precej smole, take da vse lepe akcije, ki se pričnejo s sredine igrišča, končajo slabo v italijanskem kazenskem prostoru. V enem od takih protinapadov dosežejo Jugoslovani izenačenje. Branilec Zekovič pride nemoteno po desnem krilu do kota. Od tod poda žogo proti sredini, vratar je v svojem posegu neodločen in žoga mu uide med rokami v mrežo. Polčas se konča z drugo nevarno akcijo Jugoslavije, ko njen napadalec strelja z glavo naravnost v vratnico. V drugem polčasu se ritem igre precej zmanjša, tako da gostje «držijo» igro pretežno na sredini igrišča in od časa do časa preidejo v napad, ki jim ne gre od-rok in večkrat zapravijo žogo. Italijanski igralci se držijo svojega dela igrišča in se le redkokdaj podajo v napad. V enem od redkih napadov pa uspe «azzurrom» spet priti v vodstvo. Po lepi skupni akciji Vento, ki je nekaj metrov sam pred vratarjem, pošlje žogo v mrežo. Kot se je to zgodilo že v prvem polčasu, pričnejo «beli» takoj po golu bolj napadati in nekaj minut kasneje pridejo spet do izenačenja. Od štirih zadetkov je verjetno ta najlepši. Olarevič dobi žogo na sredini igrišča in sam, potem ko ukani nekaj italijanskih branilcev, strelja v vrata. Obe ekipi (verjetno zadovoljni z rezultatom) se ne «odpreta» preveč pine naslednja: in igra se odvija predvsem na sredini igrišča, kjer so jugoslovanski reprezentanti precej boljši. Po tekmi smo vprašali vratarja Škulja, edinega slovenskega predstavnika v moštvu, za njegovo mnenje o tekmi. Škulj je poudaril, da bi njegova ekipa zaslužila zmago. Povedal je, da prekrška za enajstmetrovko sploh ni bilo in je bil sodnik precej «pristranski». V slačilnicah smo isto vprašanje postavili selektorju Tirnaniču in Milivoju Vasiču, sekretarju združenja klubov 2. zvezne lige - vzhod. Oba sta bila mnenja, da bi si jugoslovanska ekipa zaslužila zmago in je pristransko sojenje Busuttila precej pokvarilo igro. Kljub temu so precej optimistični, kajti igrali bodo še eno tekmo proti Italiji, tedaj doma. Drugačnega mnenja so v italijanskem taboru, kjer so veseli rezultata. Italijanski igralci namreč igrajo v nižjih ligah in remi z Jugoslavijo, v katere vrstah nastopajo igralci druge zvezne lige, je dober dosežek. Po tej tekmi je lestvica te sku- Avstrija Jugoslavija Italija 3 2 0 3 1 1 2 0 1 1 3 1 6 1 3 RUDI PAVŠIČ NOGOMET PRVENSTVO 2. AMATERSKE LIGE Tesna zmaga enajsterice kriške Vesne v izenačenem derbiju z ekipo Juventine Obe točki je osvojilo tudi Primorje - Zarja je remizirala - Nezaslužen poraz Brega Vesna — Juveniina 1:0 (1:0) VESNA: Rado Tence, Košuta, Germani, Sandoc Tence, Screm, Caharija, Valente, Kelemenic (k), Bortolotti, Zuddnd, 12. Tretjak, 13. I legrini. Orto, De Dozichi, Agostini. I KOTI: 7:2 za Zarjo. Postava jugoslovanske reprezentance (Foto Altran) NOGOMET TRADICIJA NA STRANI DOMAČINOV Izola pred 1500 gledalci zasluženo premagala Koper Srečanje ne je odvijalo v športnem vzdušju - Lovrečič strelec edinega gola Že nekaj let so dvoboji med Koprom in Izolo osrednji športni dogodek na slovenski obali. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko sta se v prvenstveni nogometni tekmi pomerila v Izoli domače moštvo in koprska enajsterica. Že v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne so krožile po mestih kolone navijačev, «oborožene» z vsemi mogočimi rekviziti in zahtevale zmago za svoje igralce. Pri tem, seveda, tudi ni primanjkovalo vseh mogočih šaljivih napisov, glavna privlačnost pa je bila v koprski dres oblečena koza, starodavni simbol mesta Koper. Vzdušje z ulic se je potem preneslo na igrišče, kjer se je spet zbralo rekordno število gledalcev — nad 1500. Srečanje samo je bilo vseskozi borbeno, obe moštvi sta zamudili vrsto zrelih priložnosti, dokler ni končno Lovrenčič iz gneče dosegel edini zadetek tekme za Izolo. Vsi poznejši napadi Koprčanov so bili zaman, kajti izolska obramba je bila tokrat odlično organizirana. Zato lahko (kljub dokaj izenačeni igri) mirne duše napišemo, da je bila zmaga domačinov povsem zaslužena. Koprčani, ki so pripeljali v Izolo kozo, da bi jo izročili domačinom kot tolažilno nagrado za poraz, so se morali pač spoprijazniti z dejstvom, da bo koza morda zamenjala lastnika spomladi, če bodo domači napadalci bolj spretni. Sicer pa je treba povedati, da je bila tekma vseskozi fair in tudi med gledalci ni prišlo, kljub napetemu vzdušju, do nobenih incidentov. Postava italijanske reprezentance (Foto Altran) Tudi tokrat je obveljala tradicija, da Koper in Izola v medsebojnih srečanjih zmagujeta na domačem igrišču. še nekaj izjav: Milič (trener Kopra): «Izola je zmagala zasluženo, iskreno jim čestitam k uspehu». Sosič (trener Izole); «Seveda sem zadovoljen z zmago! čeprav je bila igra živčna, menim, da je bila to ena izmed najboljših tekem v zadnjih letih». Filipovič (kapetan Kopra): «Čestitam Izolčanom k zmagi in k fair igri. Tudi mi smo imeli nekaj priložnosti, ki jih nismo znali izkoristiti». Lovrenčič (strelec edinega zadetka): «Srečen sem bil, ko sem dosegel zadetek, ki je najdragocenejši v moji karieri. Koprčani so pozneje mggpo pritisnili, vendar je naša obramba zdržala». Grahek (predsednik NK Izola): «To je bil pravi prvenstveni derbi, vendar povsem v okviru športnih od-nos - Izola si je zelo želela to zmago. Zdaj gledamo z večjim optimizmom na nadaljnji nctek prvenstva. Koprčanom se zahvaljujemo za lepo in fair igro». Mitar (podpredsednik NK Koper): «To je bila lepa, dinamična igra. Koper je zamudil dve zreli priložnosti, Izola pa je izkoristila svoj trenutek. In tako je tudi običajno v nogometu: kdor zamudi svojo priložnost, izgubi tudi tekmo». BLIŽANJE ZA 13. SŠI Drevi v Križu finalni turnir Tekmovanje v bližanju 13. SŠI prireja za vsa štiri področja športni krožek Kras. Tekmovanje je bilo sicer že predčasno napovedano, vendar ga je moral organizator iz tehničnih razlogov prenesti na poznejši datum. Zaradi hladnega vremena v zadnjih dneh pa se tekmovanje ne more odvijati na odprtem v Zgoniku, temveč bo v Križu v prostorih prosvetnega društva Albert Sirk. Število prijavljenih ljubiteljev te rekreativne panoge je izredno visoko, saj je vpisanih kar 153 tekmovalcev, ki bodo branili barve desetih društev s Tržaškega. Goričani se za to panogo niso prijavili. Vpisanih ekip je kar 35: največ jih je prijavil Škamperle (7), sledijo Kras in STS (6), Kraški dom in Breg (4), Bor, Adria in Gaja (2) ter Primorec in Cankar po eno moštvo. Veljal bo pravilnik igre v bližanju 13. SŠI. Organizator priporoča, naj ima vsaka ekipa, ki je sestavljena iz štirih členov ter je lahko moška, ženska ali mešana, vsaj po eno serijo regularnih ploščic s premerom od 8 do 9 cm in z debelino od 6 do 8 mm. Začetek tekmovanja je predviden točno za 20. uro in organizator ne bò čakal zamudnikov, zaradi veli kega števila vpisanih ekip. Takdj* po 20. uri bo sledilo žrebanje ob prisotnosti kapetanov ekip, nakar bo steklo tekmovanje na vseh razpoložljivih stezah. Predvidoma bi se moralo tekmovanje zaključiti v teku večera. — bs — KOŠARKA Pora/ borovcev v prvenstvu «Pomlad» SABA — Bor 82:69 ( 38:30) SABA: German 18, Parigi 25, Svara 11, Spaletti 10, Barisi 14, Checchi 2, Mechi 2, Pittini 2, BOR: Bruno Furlan 12, Mazzucca 8, Renato Furlan 2, Parovel, Perco, Ražem 25, Žerjal 18, Košuta 4. Sodnika: Boniccioli in Gilleri iz Trsta. Prosti meti: SABA 4:8, Bor 3:8. Pet osebnih napak: Žerjal (57:62). V izenačeni in tehnično veljavni tekmi je SABA le v poslednjih minutah, ko je moral Peter Žerjal z igrišča zaradi petih osebnih napak, premagale borovce, ki so s prikazano igro zapustili povsem zadovoljiv vtis. V Borovih vrstah sta manjkala Volk in Siega. Med posamezniki je bil najboljši Karel Ražem, ki se je potrudil tako v obrambi kot v napadu. V drugi tekmi tega prvenstva je Polet premagal Italsider s 46:45 (24:15). b. L Di Candia, 14. Boris Tence. JUVENTINA: Plesničar. Faganel, Tomažič, Nanut, Cerva (Marvin), Edi Tabaj (k), Uras, Montico, Fer-letič, Makuc, Miloš Tabaj. Sodnik: Bernardis iz Tržiča. Igrišče v zadovoljivem stanju, gledalcev 400. Sodnik je opomnil v 76. min. Edija Tabaja, v 78. min. Bortolotti ja in Makuca. Vesna je osvojila še dve točki in je tako še nepremagana v tem prvenstvu. Tokrat pa so se morali kriški nogometaši močno potruditi, da so strli odpor trdoživih Štan-drežoev, ki so s prikazano igro povsem zadovoljili in so bili vseskozi enakovreden nasprotnik domačinom. Tako občinstvo kot igralci so bili po tekmi mnenja, da je Ju-ventina zaslužila neodločen izid, saj so bili gostje v drugem polčasu stalno v napadu in so zamudili nekaj izrednih priložnosti. In edini gol dneva je dosegla Vesna. Zadani je streljal zunaj kazenskega prostora orosti strel. Vratar Plesničar je bil pri tem dokaj negotov saj se mu je žoga izmuznila iz rok in se je nato zakotalila v vrata. Vsi nadaljnji napadi odločnih in hitrih gostov so bili zaman. Sicer pa je bila tekma ena najlepših kar smo jih rideli v tem prvenstvu. Spooniela sta se enakovredna nasprotnika, ki _ sta prikazala leo in tehnično veljaven nogomet. Vesna je sicer zmagala. Ju-ventina pa je zapustila povsem zadovoljiv vtis in ie tako še enkrat pokazala, da sodi med boljše enajsterice v tem prvenstvu. Med posamezniki bi tokrat ^ omenili mladega Sandorja Tenceja, ki se od nedelje do nedelje razvija v boljšega igralca in je že sedaj eden najboljših v kriški obrambi. Zamparne, ki ga ie imel vanj trener Renato Košuta je torej dalo dobre sadove. B. L. Primorie — Edera 4:2 (1:2) PRIMORJE: Štoka, Vižintin, Be-zin, Bukavec, Trampuž, Tomizza, Barnaba, Drioli, žužič. Verša, še-gina. EDERA: Medin, Prenrost, Mon-gardini, Ciccivizzo, Salvini, Vouk. Dmich. Goddas, Pavento, Brozich, Modenutti. Strelci: v 1. min. Trampuž (avtogol), v 2. min. žužič, v 12. min De-nich, v 51. min. Drioli. v- 71. min. Salvini (avtogol), v 85. min. Barnaba. Sodnik: Galante iz Trsta. Koti: 4:2. Gledalci: 120. Zaostalo tekmo med Primorjem in Edero so odločile prve minute igre. Gostje so namreč po napaki Trampuža prišli v vodstvo že v prvi minuti igre. Primorje pa je takoj s prvim protinapadom izenačilo. Ta zadetek je dal poleta «rdečerumenim», ki so prevzeli pobudo in so kljub neugodnemu vetru držali v šahu Tržačane. Ti so v 12. min. podvojili. Ta prednost Edere pa ni prav nič zmedla Prosečanov, saj je bilo o-čitno, da nasprotnik ni nobena velesila. Zato so «rdečerumeni» ubrali zanesljivo taktiko. Pognali so se v napad in s tem presenetili Tržačane katerim je burja pihala v hrbet a te prednosti jim ni nikoli u-spelo izkoristiti, saj so bili praktično branilci Primorja vedno na tuji polovici igrišča. V drugem delu igre ie burja nihala v hrbet Prosečanom. Ti so, seveda, to prednost izkoristili in potisnili v obrambo Tržačane, ki so se zagrizeno branili. Toda kljub temu jim ni uspelo preprečiti treh golov Primorja, ki je tako popolnoma zasluženo zmagalo in osvojilo dve dragoceni točki. B. R. Zarja - Flaminio 0:0 ZARJA: Babuder, Stojan Križ-mančič, Komar, Primožič, Marc, Vojko Križmančič, Besi, Bon, Metlika, Žagar, Ražem, Kalc, Turko. FLAMINIO: Parovel, Zacchinia, I Gregoratti, Pangher, Di Pasquale, iGalinotti, Russian, Galinotti P„ Pel- Zarja je že v začetnih minutah pritisnila na vrata Flaminia. Vse je kazalo, da bo kmalu povedla, vendar je bila obramba Flaminia vedno na mestu in je zaustavila vsak prodor zarjašev. Moramo tudi omeniti zelo grobo igro Tržačanov, ki so z mnogimi prekrški onemogočili vsakršne napade Bazovcev. V drugem polčasu je Zarja še bolj pritisnila, vendar je bil vratar gostov vedno na mestu. V zadnjih minutah je bil izključen tudi Galinotti, ki je z grobo igro napravil prekršek in tako ga je sodnik pred časom poslal v slačilnico. Zarja je še poskušala povesti vendar brez uspeha. Ražem Breg — Audax 2:3 (2:1) BREG: Pavento, Possega, Mondo, Manfreda, Gombač, Race, Medenini, Marchesich, Samec, Poropat, Grahonja, 12 Rapotec, 13 Gasperut-ti in 14 Saxida. AUDAX: Franzot, Flabiani, Mi-kulus, Bigotto, Serpiini, Blason, Kar-lovini. Cocco, Stevanato, Ferrara, Zanetti. Strelci: 5. in 18. min. Grahonja, 35. in 55. min. Ferrara, 76. min. Sodnik: Crevatin (Milje). Gledalci: okrog 50. Da Brežani res nimajo sreče dokazuje potek zaostale tekme med «plavimi» in goriškim Audaxom. Naši igralci so namreč že po prvih dvajsetih minutah dosegli dvaxrat cilj z Grahonjo in kazalo je, da se jim je končno le «odprlo». Igra kateri smo prisostvovali v prvem delu srečanja je veliko obetala, saj smo opazili znaten napredek celotnega moštva. Pri stanju 2:0 so zaigrali Brežani bolj sproščeno, brez treme. Deset minut pred koncem polčasa, pa je Mondo zakrivil roko na robu kazenskega prostora in sod:iik je brez oklevanja pokazal na belo piko in Ferrara ni zgrešil enajstmetrovke. Po počitku se je nasprotnik opogumil ter začel ogrožati vrata Bre Žanov, ki se niso več znali zbrati tako. kot v prvem polčasu. Audax je v 10. min. izenačil (spet s svojim režiserjem). Predstavniki dolinske občine so stisnili zobe. toda preveč živčno, tako da so se njihove akcije izjalovile. Nasprotno pa je Audax, kateremu je bil sodniK nekoliko bolj naklonjen, v protirta-padu še tretjič potresel Faventovo mrežo. Trikratni žvižg je prekinil še zadnje upe «plavih» za izenačenje, saj bi si zaslužili vsaj remi, če ne že celotni izkupiček. IST MLADINCI Gaja — Campanelle 0:2 Primorje — Breg 0:1 NARAŠČAJNIKI Union — Breg 1:2 MOSKVA, 1. — Slavna sovjetska telovadkinja Olga Korbutova ne bo nastopila v Italiji v okviru manifestacij ob dnevu sovjetske kulture. Mlada telovadkinja je morala ostati doma zaradi bolečin v gležnju, ki jih je že občutila na evropskem prvenstvu v Londonu. Namesto nje bo prispela v Italijo druga olimpijska in evropska prvakinja Ludmija Turiš-čeva. medtem ko bo Bor igral le z nekaterimi standardnimi košarkarji, ostali bodo namreč nastopili z ekipo RMV. Drugo polfinalno srečanje mladincev pa bo na Kontovelu. Tekma bo ob 18. uri. Spoprijela pa se bosta domači Kontovel in RMV. Tudi v tem srečanju so favoriti domačini. ITALIJANSKI POKAL Triestina napredovala Treviso — Triestina 1:0 Triestina je danes podlegla Trevi-su v povratni tekmi italijanskega polprofesionalnega pokala z 1:0. Gol je dosegel v 27. min. Turola iz e-najstmetrovke zaradi roke Lucchet-te. Kljub porazu je Triestina napredovala v osmino finala, saj je v prvem srečanju zmagala z 2:0. V osmini finala bo igrala proti Padovi, ki je danes odpravila Trento Tržačani so nastopili z naslednjo postavo: Marson, Sabbadin, Lucchet-ta. De Luca, Riva, Piemonte (Berti), Bertoli, Brusadelli, Paganin, D’Alessi in Schillirč. Teh igralcev ne bodo mogli trža- Pred to tekmo pa bo na sporedu i ški voditelji več prodati, medtem še polfinalno srečanje v minibaske- 1 u; """ tu med RMV in Kontovelom. Tek- ma se bo začela ob 16.30. KOŠARKA ko bi prav lahko slekli rdeči dres Cantagallo, Trabalza, Fera in Sol- b. 1. TRŽIČ, 1. — Videmska košarkarska ekipa Snaidero je zmagala na košarkarskem turnirju v Tržiču, ki je bil na sporedu včeraj in danes. V finalu je premagala Petrarco s 112:90, medtem ko se je na tretje mesto uvrstil Lloyd Adriatico po zmagi nad Italcantieri iz 80:68. LONDON, 1. — V nogometni tekmi za amaterski pokal UEFA je Anglija oremagala Zahodna Nemčijo z 1:0 (0:0). do, ki danes niso nastopili. Radi BRUXELLES. 1. — Belgija je danes v kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu premagala Norveško z 2:0 in cubitela Nizozemsko '■-& vrhu lestvice. Na sporedu je še tekma Belgija — Nizozemska, kjer potrebuje ta le remi, da vstopi v finale, saj je razlika v golih odločno v njeno korist. * * * RIM, 1. — V prijateljski mednarodni nogometni tekmi je ekipa sovjetske armade premagala mešano moštvo Rome in Lazia z 1:0. (Gol j« dosege! v 45. min. Kuznetov). TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH L/C Slaba bera točk za naša moštva Dobra forma najmlajše ekipe Drega V OKVIRU 13. SŠI Polfinale mladincev in minibasketa Danes bosta polfinalni tekmi mladinske košarke v okviru 13. slovenskih športnih iger. Polfinalisti so: Bor, Kontovel, Polet in RMV. Na Opčinah se bosta spoprijela Polet in Bor ob 17.30, ki sta že odigrala prijateljsko tekmo, v kateri pa so bili boljši poletovci za sedem točk. Tudi v današnjem srečanju so torej favoriti openski košarkarji, ki bodo nastopili s popolno postavo, MLADINCI B skupina Nedeljsko kolo ni bilo uspešno za slovenske ekipe, saj je zmagalo le Primorje. Na vrhu lestvice ni prišlo do večjih sprememb. V nedeljo bodo igrali: Breg - Li-bertas Sv. Sergij, Costalunga - Primorje, Campanelle - CGS, Esperia Sv. Alojzij - Gaja, Aurisina - Liber-tas Sv. Marko. Izidi nedeljskega kola: Libertas Sv. Sergij - Primorje 1:2, Breg -CGS 0:1, Costalunga - Gaja 2:0, Campanelle - Libertas Sv. Marko 1:3, Aurisina - Esperia Sv. Alojzij 8:1. Lestvica po qqdejjskem kolu: Aurisina 11, Costalunga in CGS 10, Breg 8, Primorje in Libertas Sv. Sergij 7, Libertas Sv. Marko 6, Gaja 5, Esperia' Sri Alojzij 2, Campanelle 0. A skupina Največje presenečenje v tem kolu je bila zmaga Edere v Miljah s prvouvrščeno Maggesano, nepričakovan je bil tudi remi med Liberta-som iz Rocola in Cremcaffejem. Na lestvici je še vedno prva Muagesana. V nedeljo bodo igrali: Muggesa-na - Giarizzole, Roianese - Inter SS, Libertas Rocol - Edera, Libertas Trst - Rosandra, De Macori - Crem-caffè. Izidi nedeljskega kola: Giarizzole - Inter SS 3:1, Muggesana - Edera 1:2, Roianese - Rosandra 1:1, Libertas Rocol - Cremcaffè 1:1, De Macori - Libertas Trst 0:0. Lestvica po nedeljskem kolu: Muggesana 9, Giarizzole in Libertas Rocol 8, Roianese in Rosandra 7, Edera 6, De Macori 5, Libertas Trst 3, Inter SS 1. NARAŠČAJNIKI A skupina V nedeljo sta obe slovenski ekipi zgubili. Breg je klonil v zadnji minuti drugemu na lestvici CGS, U-nion pa Giarizzolam. Vrh lestvice se ni spremenil. Vodi še vedno For titudo. Ta zmaga Miljčanov potrjuje da so trenutno v odlični formi. V nedeljo bodo igrali: Breg - Giarizzole, Fortitudo - Union, Tergeste - CGS, Libertas Trst - Don Bosco, De Macori - Cremcaffè. Izidi nedeljskega loka: Giarizzole - Union 4:0, Breg - CGS 0:1, Forti- tudo - Don Bosco 6:0, Tergeste -Cremcaffè 1:0, De Macori - Libertas Trst 0:0. : Lestvica: Fortitudo 13, CGS 12, Giarizzole 10, Tergeste in Union 7, Breg in Libertas Trst 5, Cremraf-fè 4, Don Bosco —1. B skupina V nedeljo je Triestina izenačila z Rosandro in se je pustila dohiteti na lestvici od Žaveli. Ostale ekipe so praktično izključene iz boja za prvo mesto. Izidi nedeljskega kola: Domio -Inter SS 0:0, Stock - Zaule 1:4, Triestina - Rosandra 1:1, Libertas Rocol - S. Giacomo 0:1, Opicina Su-percaffè - Ponziana 7:1. Lestvica po nedeljskem kolu: Triestina in Zaule 11, Inter SS 8, Rosandra 7, S. Giacomo in Ponziana 5, Stock 4, Libertas Rocol 3, Domio 2. ZAČETNIKI Najmlajši Brežani so v dobri formi. saj so v zadnjih dveh kolib o-svojili vse štiri točke, naši začetniki igrajo zadovoljivo predvsem zato, ker v zadnjih časih nastopajo s standardno postavo. Na vrhu lestvi-ve vodi dvojica Giarizzole in Esperia Pio XII. Jutri bodo igrali te tekme: Breg -Libertas Rocol, Fortitudo - Ponziana, Muggesana Cremcaffè, Giarizzole - Rosandra, Soncini - Esperia Pio XII, Tergeste - Zaule. Izidi sobotnega kola: CGS - Libertas Rocol 0:2, Opicina Supercaffè -Ponziana 2:2, Breg - Cremcaffè 1:0, Fortitudo - Rosandra 5:1, Muggesana • Esperia Pio XII 0:1, Giarizzole - Tergeste 3:0, Soncini - Zaule 31 Lestvica po sobotnem kolu: Esperia Pio XR in Giarizzole 14, Soncini 12, Tergeste 11, Libertas Rocol 8, Fortitudo in Ponziana 7, Rosandra 6, Breg 5, Zaule in CGS 4, Muggesana in Opicina Supercaffè 1, Cremcaffè 0. Jolo ZSŠD v Italiji sporoča, da bo finalni moški mladinski odbojkarski turnir I tošnjih 13. športnih ger na s'.ùtonu «1. maj», jutri, 3. Mn. Urnik posameznih tekem bo naslednji: ob 20.00 Breg — Primorec ob 20.45 Breg — Kras ob 21.30 Primorec — Kras SPECTATOR: MAFIJA VČERAJ in DANES S S padcem fašizma se je mafija prebudila, še posebej pa ji je ustrezala ameriška pomoč. Don Calò je prejel priznanje tudi od Američanov. 2e naslednjega dne, po svoji vrnitvi v Villalbo, ko je opravil misijo vodenja enot, je bil imenovan za načelnika občine v Villalbi. V tamkajšnji vojašnici karabinjerjev ga je razglasil za načelnika poročnik Bher iz «Civil Affairs». Pred vojašnico je bilo zbrano ljudstvo in slišati je bilo klice : «živel Don Calò!», «Živela mafija!» pa tudi «Živela delinkvenca!» Tistega večera so se v hiši Don Calòja (ob prisotnosti ameriških oficirjev) zbrali prijatelji Don Calòja, ki so bili razglašeni za prijatelje zaveznikov ter so bili pooblaščeni nositi orožje, menda zato, da bi se branili pred fašisti in da bi lahko bolje izvrševali naloge novega načelnika. Don Calò je takrat ustanovil svojo oboroženo telesno gardo. Prva žrtev je bil karabinjerski brigadir, ki je ostal v službi po pooblastilu Američanov in je tudi podpisoval legitimacije za nošnjo orožja garde Don Calòju. Nekega jutra so ga našli mrtvega na trgu Villalba, ustreljenega z revolverjem. Čeprav je bil Don Calò formalno samo občinski načelnik inaile villalbe, je bil v resnici mnogo več. Vsi so vedeli, za kaj je šlo. Bil je zaslužen za Američane, postal je močnejši kot je kdajkoli bil. Prihajale so čestitke in darila Don Calòju z vseh strani. Američani so mu dali nekaj tovornjakov, zaplenjenih italijanski in nemški vojski, zaloge čevljev, moke, žita, sira, s fevda pa je prav tako prejemal mnogo najrazličnejših daril, kot kak kralj, ki mu je potrebno izkazati vdanost. Jasno je, da je Don Calò ostal v tesni zvezi z ameriškim poveljstvom, predvsem z obveščevalno službo, ki ji je bil potreben, a jo je izkoristil na svoj način in za svoje cilje kot resničen vodja mafije. Imel je svojega človeka za zvezo v samem poveljstvu zaveznikov za Sicilijo. Tjakaj je poslal tistega svojega nečaka, ki se je bil pred nedavnim vrnil iz Amerike, Damiana Lumdja, ki je znal angleško pa je postal zaupen tolmač. Številni izmed tistih, ki so se kdajkoli zamerili Don Ca-lòju, so zdaj prišli na vrsto! GANGSTER NA VOJAŠKEM POVELJSTVU To pa še ni vse. Na zavezniškem poveljstvu v Noli je imel pomemben položaj neki človek, ki se piše Vito Genovese, imenovan tudi Don Vitone, rojen v Castelvetranu, stari prijatelj Don Calòja, toda ne samo njegov, temveč tudi Lu-ekyja Luciana! Nosil je uniformo ameriškega oficirja. No, to je poglavje zase, ki ga je potrebno na kratko pojasniti. Čeprav gangsterji celo kadar se bočno ve, da so gangsterji, v času mobilizacije niso v jetnišnici, ker ni dokazov, oziroma pravne utemeljitve za obsodbo, morajo prav tako v vojsko, vendar pa pojav gangsterja Vita Genovese j a preseneča v takšni vlogi. Vito Genovese stoji namreč danes na lestvici pokojnega Al Caponeja, morda je cedo močnejši od Franka Costella, zagotovo pa je enak Luokyju Lucianu. Genovese je imel pred vojno nekaj procesov. O njem je Dewey, guverner New Yorka govoril, da je «kralj racketta in mamil». Na njegovem kartonu v ameriškem biroju za mamila je bilo zapisano, da je bil enajstkrat aretiran zaradi umorov, razbojniških napadov, tihotapstva alkohola in mamil ter izsiljevanja in hazarda. Ko se je nekoč znašel v nevarnosti, da bo končal v Sing-Singu, je Vito Genovese iz Amerike pobegnil v Italijo, svojo domovino. To je bilo kako leto pred vojno. Tedaj se je zgodilo nekaj značilnega. Vito Genovese je postal Mussolinijev sodelavec! Morda se temu ne bi smeli čuditi. V biografiji prav tako zloglasnega gangsterja Franka Costelle se prav tako omenja Mussolini. Castello je nekoč prišel v Italijo in ga je Mussolini sprejel v posebni avdienci. Po neki verziji je Vito Genovese ostal v Italiji med vso vojno in je po padcu Mussolinija 1943. leta odšel s fašisti na sever. Igral je menda nekakšno vlogo v Mussolinijevi «re- publiki» na severu do 1945. leta in je po vojni znova odšel v Ameriko. Toda po podatkih, ki nam jih nudi Pantadeone, ni bilo tako, temveč se je Vito Genovese leta 1943 znašel na Sici- liji kot ameriški vojak. Morda je na Siciliji pričakal izkrcanje ameriške vojske, pa se je takrat vključil v službo, morda pa je z vojsko prišed na Sicilijo, kar naj bi pomenilo, da je iz Italije prej odšel v Ameriko. Vsekakor je bdi leta 1943 na Siciliji in to v Villalbi in drugih mestih Sicilije dobro vedo. Ti podatki o Vitu Genovese ju so toliko pomembnejši, če pomislimo, da je kasneje, po umoru Alberta Ana-stasie prevzel tudi njegovo mesto v vodstvu mreže okrog «Murder Ine.», o čemer bomo kasneje povedali nekaj več. Na Siciliji, a kasneje v Rimu, je bil Vito Genovese pod poveljstvom Charlesa Polettija, polkovnika, Italoameričana, ki je med zavezniško okupacijo Italije igral veliko vlogo, zlasti v ekonomskih zadevah, še posebej pa pri preskrbovanju. Med mestom Nodo in Villalbo, to je med Genovese jem in - .-t ««r- at«»«« Don Calogerom Vizzinijem, se je razvil velik promet. Tu so vozili tovornjaki, polni živeža. Don Calò je postal najmočnejši čmoborznik Sicilije. S postaje Villalba so šli proti Italiji, čez Messine, tovori živeža in raznega drugega blaga, ki se ga v Italiji že celo vrsto let ni moglo dobiti in je bilo zelo drago. Iz ameriške moke so v Mussomeliju, v mlinu Giuseppa Russa (sedanjega šefa mafije), izdelovali makarone in so na tone makaronov popeljali na polotok. Prevažali so olje, sol, tekstil, usnje. Uradi in funkcionarji ameriškega «Amgota», ki je bil vsemogočen, so tolerirali vse to, kot da bi vedeli, za kaj je šlo in zakaj je Don Calò užival takšne privilegije. Od 1943 do 1945 Je bila celotna Italija v mreži črne borze In najrazličnejših vojaško - civilnih manipulacij. Splošno je znano, da je bila oskrba ameriške vojske nekaj desetkrat večja od resničnih potreb in da je ogromen višek šel na črno borzo. Toda največ od tega so plasirali na Siciliji ali s posredovanjem Sicilije. S tem pa se ni izredno obogatil samo Don Calò, pa Russo, temveč so si pridobili bogastvo še številni drugi prvaki mafije. Takrat so si nabrali bogastvo za cela desetletja. Vendar pa Američani tega niso tolerirali brez kakega posebnega namena. Vse to ni bilo samo zaradi kake hvaležnosti do Don Calòja za usluge pri izkrcanju, niti nd bilo prav vse to nekakšen kriminal na liniji Genovese - Don Calò. V tistem času se je veliko govorilo o sicilskem separatizmu. Kot je bila negotova usoda Nemčije, tako je bila negotova tudi usoda Italije. Niso vedeli, kaj bo od nje ostalo. Na Siciliji pa je že od nekoč obstajalo gibanje za ločitev od Italije, za obnovitev zgodovinsko neodvisne Sicdlije, za posebno državo Sicilijo. In nobena skrivnost nd, da so Američani, čim so prispeli na Sicilijo, začeli favorizirati kroge, Id so se navduševali nad takšnimi načrti. Pri tem je pomembno vlogo igrala mafija. (Nadaljevanje sledi) TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFBJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 2. novembra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in gor iško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst ZARADI ZMANJŠANJA DOBAV II DRŽAV ARABSKEGA BLOKA Petrolejska kriza zajela zahodno Evropo in Japonsko Arabski bojkot Holandski: zagotovljene zmanjšane ECS ■ Danci odrekajo bencin enotam NATO - dobave drugim članicam Ukinitve letalskih prog BRUSELJ, 1. — Petrolejska kriza v zahodni Evropi postaja iz dneva v dan vedno bolj otipljiva. O tem vprašanju razpravljajo že več dni na ravni raznih organov Evropske gospodarske skupnosti. Včeraj je o njem razpravljala evropska komisija, ki je posvetila posebno pozornost vprašanju izvoza petrolejskih proizvodov ter položaju Holandije, ki je že sprejela nekaj ukrepov (na Holandskem bo prepovedana vožnja z avtomobili 21 ur vsako nedeljo, a kršitelje bodo kaznovali tudi s 6 leti zapora in zelo visokimi denarnimi kaznimi) zaradi odpovedi dobav petroleja iz a-rabskih držav. Odgovorni funkcionar energetskega področja EGS Simonet je bil obljubil, da bo že sinoči podal predstavnikom tiska uradno izjavo glede petrolejske politike. Po dveh urah ča- DUHOVNIK? Prebivalci italijanskega Juga so za severnjake res presenetljivi ljudje, za katere nikoli ne veš, kako bodo reagirali. Vzemimo na primer župnika vasi Villarica pri Neaplju Carmina Turca: orožniki so ga aretirali zaradi nedovoljene posesti vojnega orožja. Don Turco se je pred nekaj dnevi odpravil v Neapelj s svojim mercedesom. Prvo presenečenje: kako si lahko župnik revne vasice na Jugu privoščiš kar mercedes, ko župniki slovenskih vasi z večletnim delom pridejo le do majhnega fiata ali citroena? Kot marsikateremu avtomobilistu so tudi don Turcu predpisi prometnega zakonika deveta briga, tako da je brez pomišljanja parkiral svoje vozilo na prepovedanem mestu. Posegli so mestni redarji in odpeljali župnikov mercedes. Kako so debelo pogledali, ko so v avtu našli zavit v časopis samokres kalibra 38 in 25 blindiranih nabojev. Pruavili so zadevo orožnikom, ki so aretirali župnika. Kot se je pozneje izvedelo je bil don Turco pred dvema letoma žrtev mafijskega atentata, v Villarici pa so v zadnjih časih mafijci kar pogostokrat streljali. Zato se je duhovnik oborožil spričo slabih izkušenj z banditi, človeško je njegovo ravnanje razumljivo, vprašanje pa je, koliko je v skladu z duhovniškim poklicem. ČEVLJARJI Ni kaj reči, Sovjeti so res izvrstni čevljarji: vsakih 8 parov proizvedenih čevljev je en par tako slab, da ga nadzornik proizvodnje brez pomisleka vrže v koš. Tudi kvaliteta preostalih čevljev, ki so «izdelani na zrelostnem izpitu», pa ni kdo ve kako zadovoljiva: pri nas bi jih niti pes ne povohal in kaže, da so tudi v SZ psi postali zbirčni, da o ljudeh ne govorimo. kanja so časnikarji zvedeli, da bo prišlo morda do uradne izjave šele prihodnji ponedeljek. Sinoči je bilo tudi več sestankov med komisijo in stalnimi predstavniki «devetih». Vse to dokazuje, da so vse te zadeve zapletene in da je treba pri nujnih sklepih upoštevati notranje organizacijske zahtevke EGS ter še posebno zunanje politične implikacije. Pri tem gre brez dvoma za embargo petrolejskih proizvodov, ki so ga uvedle nekatere arabske države na škodo Holandske. Po nekaterih vesteh je evropski izvršni organ predlagal, da bi uvedli za vso EGS sistem izvoznih licenc petrolejskih proizvodov, da bi tako lažje kontrolirali trgovinske izmenjave znotraj in zunaj skupnosti. Še prejšnji teden je svet zavrnil predlog komisije, da bi prišlo do predhodnega informiranja o trgovinskih izmenjah, češ da sistem licenc nasprotuje načelom EGS. V resnici so Belgija, Holandska in Luksemburg že uvedli sistem licenc. Iz Ryada so sporočili, da je Saudska Arabija prekinila svoje petrolejske dobave Holandski. Po zadnjih vesteh je arabska dežela sprejela ukrep embarga in ni le poslala Holandski samo formalnega opozorila. Holandski uradni krogi so izjavili, da še niso sprejeli nobenega uradnega obvestila od Saudske Arabije. Glasnik ministrstva za gospodarstvo je povedal le, da je Holandska prejela o-pozorilo, da pa ne ve povedati, kakšne pogoje opozorilo samo vsebuje. Holandska je lani dobila iz Saudske Arabije več kot 18 milijonov ton naftnih proizvodov. Zato je razumljiv sklep vlade, da prepove vsa ne-obhodno potrebna potovanja z avtomobili ob nedeljah. Sporočajo, da so policisti priprli nekega državljana v prestolnici, ker je skrival v svojem vrtu dva soda bencina. Arabske dežele so prepovedale izvoz petroleja na Holandsko, ker je t* država nudila vso svojo podporo Izraelu. To je potrdila danes tudi alžirska uradna agencija APS. Al- žirci zagotavljajo petrolejske dobave (v okviru omejitev, ki so jih sprejeli 17. oktobra v Kuvaitu) vsem članicam EGS z izjemo Holandske. V' noti agencije se poudarja, da bojkot Holandske ne pomeni napada na EGS, kot je trdil holandski zunanji minister Van der Stoel. Da je kriza na področju naftnih proizvodov v zahodni Evropi dosegla svoj višek dokazuje tudi vest, ki prihaja iz Danske. Cez tri dni bi se morali začeti na Danskem vojaški manevri NATO, znani pod imenom cAbsalon Express». Danci so opozorili belgijske, angleške, zahodnonemške, holandske, luksemburške, italijanske in ameriške vojaške enote, naj prinesejo s seboj bencin in druge petrolejske proizvode. Zelo resen je položaj v zvezi z dobavami petrolejskih proizvodov tudi na Japonskem. Japonsko ministrstvo za trgovino in industrijo je že sprejelo nekaj ukrepov za znižanje potrošnje. S prvim decembrom bodo znižali dobave električnim centralam, železarnam. petrokemijskim industrijam ter številnim drugim. Za sedaj se vlada omejuje le na poziv potrošnikom, naj varčujejo z gorivom. Če vse to ne bo zaleglo, potem bodo sprejeli strožje ukrepe (racioniranje itd.) Spočetka ni sedanja kriza preveč vznemirila japonskih oblasti, ki so skušale zbrisati pri Arabcih vtis. da so jim «sovražna» dežela. Japonska vlada je kasneje celo podprla arabske zahteve. No, vsa ta politika ni zalegla. Velike petrolejske družbe so že do sedaj znižale svoje dobave za eno tretjino. Japonci obljubljajo arabskim deželam kontrolo nad čistilnicami na Japonskem, ter sploh nad vso distribucijsko mrežo. Kriza na Japonskem se je še stopnjevala zaradi indonezijskega sklepa. da zviša ceno svojih naftnih pro izvodov. Pomanjkanje surovin, višje cene in seveda tudi inflacija, vse to je posledica nedavnega spopada na Bližnjem vzhodu. Pomanjkanje naftnih proizvodov je občutiti tudi v ZDA. Družba, ki je co sedaj zagotavljala dobave teh pioizvodov velikemu newyorskemu niestnemu prevoznemi' podjetij, j» sporočila, da ne bo več kos svoji nalogi. V ZDA so v zadnjih dneo ukinili 80 vsakodnevnih poletov :ia letalskih rednih progah. S prejšnjimi ukinit vami je število ukinjenih prog naraslo na 160. Tudi v Evropi razmišljajo o možnostih. da bi v skrajnih primerih začeli ukinjati nekatere redne zračne proge. Terorizem v Ulstru BELFAST, 1. — Neznan.; ostrostrelci so danes ubili nekega katoličana, kj se je peljal s svojim avtom. Policiji se ni posrečilo izslediti krivcev. V Belfastu sta danes eksplodirala dva težka peklenska stroja. Ranjenih je bilo več' ljudi, gmotna škoda pa je ogromna. Dublinska' policija še vedno išče tri voditelje organizacije IRA (skupina «provisionals»), ki so ušli s helikopterjem iz dublinskega zapora. Pravijo, da je beg organiziral voditelj IRA David O'Connell, ki je bil svoj čas zmeren politični človek, sedaj pa se je baje prepričal, da mora IRA nastopati s silo. - RAZSTAVA KNJIG V JUGOSLOVANSKI PRESTOLNICI Zvezni jugoslovanski sekretar za narodno obrambo general Ljubičic je včeraj izročil direktorju tiskovne agencije Tanjug Peri Ivančiču «veliko plaketo JNA» ob 30-obletnici ustanovitve Tanjuga iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiltiiiiiiii,ll,i,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»'iHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii DRZEN ROPARSKI PODVIG PRI PALERMU Napad na trgovska potnika: 150 milijonov lir plena Banditi so se polastili sedmih kovčkov z dragulji in hudo ranili enega od dveh moških PALERMO, 1. — Drzen roparski podvig na hitri cesti Agrigento — Palermo: štirje oboroženi in zakrinkani banditi so napadli trgovska potnika, zastopnika za Sicilijo draguljarne Fiorentino, in se polastili sedem kovčkov zlatega nakita in dragocenih ur. Vrednost plena naj bi presegala 150 milijonov lir. Banditi so ranili enega od trgovskih potnikov, 27-letenga Gioacchina Ven-I turo, s tremi streli iz samokresa v glavo in v prsi. Nesrečnež se bori s smrtjo v palennski bolnišnici Takoj po ropu so banditi zbežali proti vzhodnim predmestnim četrtim Palerma. Agenti letečega oddelka, ki vodijo preiskavo, so našli njihov avto «alfa romeo 2000» nedaleč od kraja ropa, o banditih pa ni bilo več ne duha ne sluha. Po pričevanju drugega trgovskega potnika, 40-letnega Francesca Paola Giachina, so bili vsi štirje mladi in dolgolasci. Moški je še pretresen in njegovo pričevanje je še zmedeno, tako da policija nima pomembnih elementov, s katerimi bi lahko identificirali krvoločne roparje. Agenti so postavili cestne bloke v okolici Palerma, a doslej brez rezultata. Po pripovedovanju Francesca Giachine so banditi začeli streljati komaj so prisilili trgovska potnika, da sta ustavila svoj avto. «Še zelo zmeden sem — je izjavil Giachina časnikarjem — in zdi se mi, kot da bi bilo doživetje le grde sanje. Vozil sem svoj fiat 124 po hitri cesti za Agrigento in svak Ventura je sedel ob meni. štiri ali pet km pred Misilmerijem, se nama je približala «giulia» roparjev in naju stisnila proti guard-railu. Komaj sva se ustavila, sta dva bandita izstopila. Eden je izvlekel samokres in začel streljati kot ponorel in moj svak, zadet v glavo in prsi, se je zgrudil v mlaki krvi. Mene so udarili s samokresom po glavi, da sem se onesvestil. Zvlekli so me v svoje vozilo.» Giachina, ki je oženjen in ima tri otroke (nesrečni Ventura je tudi Britanska kraljica Elizabeta je včeraj odkrila na trgu «Parlament Square» spomenik veUkemu angleškemu državniku Winstonu Churchillu ' ■ 5 oženjen in ima dva otroka) je dodal, da je eden od roparjev sedel za volan fiata in ga zapeljal do parkirišča pri naselju Portella di mare. Tu smo se ustavili — je nadaljeval trgovski potnik — in banditi so se polastili kovčkov z dragocenostmi. Pobrali so mi tudi ključe avta, preden so se oddaljili. Porinil sem avto do ceste, ki se položno spušča proti naselju in tako sem obvestil leteči oddelek palermske kvesture.» Nesrečnega Venturo so prepeljali v palermsko bolnišnico z izvidni-škim policijskim avtom. Primarij nevrokirurškega oddelka dr. Tum-biolo je nemudoma operiral Venturo, njegovo zdravstveno stanje pa je tako slabo, da bo nesrečnež verjetno podlegel ooškodbam. «Mislim, da ne bo preživel — je izjavil dr. Tumbiolo — vendar je mlad in odporen in to bi ga lahko rešilo. Če se bo rešil pa bo pohabljen za vse življenje.» Popoldne so zdravniki ponovno operirali Venturo, da bi mu odstranili kroglo, ki mu je prebila lobanjo. Mladeničevo zdravstveno stanje pa se kljub temu ni izboljšalo. Francesco Paolo Giachina je bil pred osmimi leti že enkrat žrtev roparskega napada. Banditi so ga ustavili pred poslopjem, v katerem stanuje in mu pobrali kovček z dragulji, vrednimi 70 milijonov lir. LONDON, 1. — Senat znanega britanskega vseučilišča v Cambridgeu je ponudil Archibaldu Coxu škemu pravniku Archibaldu Coxu stolico za zgodovino ameriških ustanov. LONDON, 1. — Letalo boeing 707 izraelske letalske družbe El-Al je bilo prisiljeno zasilno pristati na londonskem letališču, zaradi domnevne bombe na krovu. Po pregledu letala naj bi britanski policisti ugotovili, da naj bi šlo le za neslano šalo. MOSKVA, 1. — Danes se je v sovjetski prestolnici zaključil prvi svetovni kongres sil miru. Delegati so na zaključnem zasedanju o-dobrili vrsto resolucij, s katerimi zahtevajo miroljubno sožitje med narodi, razorožitev, ukinitev vojaških, zavezništev in bolj učinkovito obrambo človečanskih pravic. ŽENEVA, 1. — Mednarodna komisija pravnikov je poslala brzojavko urugvajskemu predsedniku Juanu Bordaberryju v kateri protestira proti zaprtju urugvajske u-niverze ter zaradj aretacije rektorja ter številnih profesorjev. Pjotr Jakir in Viktor Krasin osvobojena MOSKVA, !. — Nepričakovana odločitev sovjetskih oblasti: oporečnika Pjotr Jakir in Viktor Krasin, ki sta bila septembra letos obsojena na tri leta zapora, sta bila osvobojena. Vest so sporočili sovjetski oporečniki, ki so tudi poudarili, da je Jakir v izgnanstvu v Rjazinu, 200 km jugovzhodno od Moskve. Kaže tudi, da je Jakir, ki ga mnogi imajo za izdajalca, ker je med procesom sodeloval s policijo, stopil v telefonski stik s fizikom Saharovom, a da mu le-ta ni hotel odgovoriti. Nekaj tednov po procesu, ki je dvignil precej prahu v zahodnem svetu, je moskovsko prizivno sodišče znižalo oporečnikoma že itak milo kazen (3 leta zapora in tri leta izgnanstva) na eno leto in tri mesece zapora in tri leta izgnanstva Jakirju, na leto in mesec dni zapora in tri leta izgnanstva Kra-sinu. Po mnenju moskovskih oporečnikov naj bi bila Jakir in Krasin osvobojena zaradi slabega zdravja. Najbolj znani oporečnik Jurij Saharov pa je sporočil zahodnim časnikarjem, da se je zavzel pri načelniku tajne policije Andropovu za oporečnika Viktorja Khaustova. Leta je bil aretiran januarja letos zaradi demonstracije proti obsodbi pesnika Jurija Galanskova, ki je pozneje umrl v delovnem taborišču. Veliko zanimanje za beograjski sejem V razstavnih prostorih 123 založb - Porast števila obiskovalcev BEOGRAD, 1. — Četrti dan sejma je mimo. Naj najprej omenimo, da beograjski sejem knjige sledi po svoji pomembnosti frankfurtskemu, ki velja za osrednji sejem v Evropi. Sejem v Beogradu spada vsekakor med osrednje prireditve na katerih se srečujejo ljudje, ki se na najrazličnejše načine ukvarjajo s tiskano besedo — od avtorjev do založnikov, od grosistov, do prodajalcev v knjigarnah in končno do bralcev. V Beogradu so v tem trenutku prisotni ljudje najrazličnejših narodov, starosti in poklicev. Sejemski urad ne razpolaga še s številkami, ki naj bi pojasnile, kakšno je zanimanje, ki ga sejem sam vzbuja. Podatki bodo znani šele v nedeljo zvečer, ko se bo sejem zaključil. Naj pa omenimo vseeno nekaj podatkov, ki se nam zdijo zanimivi: lani je sejem obiskalo približno 40.000 ljudi, letos pa predvidevajo, da jih bo za eno tretjino več. Tudi izložnikov je več. Tako se je na primer število domačih izložnikov v parterju povečalo kar za o-sem stojnic. Skupno je prisotnih na sejmu 123 založb. V galeriji so prvič navzoče, letos Argentina, Alžirija in Mehika. V Beogradu je navzoče tudi Založništvo tržaškega tiska z lastnimi izdajami in knjigami, ki jih je izdalo v sozaložbah. Podjetje predstavlja tudi štiri največje italijanske založniške hiše: Mondadori, Fabbri, Capital in Rizzoli. Razstavlja pa tudi knjige založbe Editori riuniti. Med zanimivostmi sejma naj bi omenili umetniško izdelavo nekaterih stojnic pri katerih so sodelovali celo arhitekti. Nadalje so tu razstavljene tudi izredno zanimive reprodukcije, slike in plošče. V parterju sedita na nizkem vozu dve slikarki — naivki. Oblečeni sta v narodno nošo in ne prodajata slik. Govorita narečje, ki je bolj podobno romunščini kot srbščini. Doma sta iz Vojvodine, in sicer iz vasi, kjer živi in dela skupina devetih naivk. Oceno njunega dela bi prepustili strokovnjakom, lahko pa rečemo, da vzbujata pozornost vseh mimoidočih. Ljudje, ki ju opazujejo morda ne razumejo naivne umetnosti, prizor pa jim ugaja, ker je izredno zanimiv. Nadja Kriščak Deveti kongres zveze ital. žena RIM, 1. — Danes se je v kongresni palači EUR v Rimu začel deveti kongres zveze italijanskih žena. Kongresa se udeležuje nad 500 zastopnic vseh italijanskih pokrajinskih sekcij zveze. Odprtju kongresa sta prisostvovali podpredsednici zbornice in senata Nilde lotti in Tullia Carettoni. Kot izreden gost se je udeležila kongresa tudi vdova po čilskem predsedniku Salvadoru Allendeju Hortensia Bussi. Po kratkem pozdravu rimskega podžupana Di Segnija je profesorica Maria Piccone Stella prebrala uvodno poročilo, v katerem je najprej poudarila, da vprašanje ženske zadeva vso družbo. V tej zvezi je referentka ugotovila, da družinsko pravo uzakonjuje delitev pristojnosti med soprogoma na tak način, da je ženska še vedno ne-avtonomna in kaznovana, ko se skuša otresti vseh teh jarmov. Profesorica Piccone Stella je nadalje poudarila, da je bila ženska skozi stoletja zapostavljena in da zaradi tega trpi še danes. «Danes pa se zavedamo — je pribila referentka — kaj hočemo: ne borimo se za predpravice, nočemo pa izkrivljenih ocen. Namen našega boja je doseči popolno enakopravnost med žensko in moškim.» Referentka je nadalje poudarila, da se zveza italijanskih žena ne zavzema za konfrontacijo z drugomi ženskimi organizacijami, ki se borijo skoraj izključno za spolno svobodo ženske, pač pa hoče stvarno emancipacijo ženske na vseh področjih. Kar zadeva spolno področje je profesorica Piccone Stella poudarila, da je za večino žensk splav edini sistem za nadzorstvo nad rojstvi, ker niso poučene o rabi kon-tracepciiskih sredstev. Rešitev vprašanja je v koreniti spolni vzgoji in istočasni depenalizaciji splav*. Iclalska nesreča pri Vršču: 2 mrtva BEOGRAD, 1. — V letalski nesreči blizu letališča v Vršču, sta včeraj izgubila življenje pilot športnega letala tipa «zlih» last Alpskega letalskega središča v Lescah Anton Resman iz Radovljice in sopotnik Franc Petek, dijak srednje tehnične šole v Lescah. Komisija doslej nj mogla odkriti vzroka nesreče. Letalo, ki se je vračalo v Slovenijo, je strmoglavilo takoj po vzletu z letališča v Vršču. RABAT, 1. Danes so v Keni-tri ustrelili 16 maroških državljanov, ki so bili obsojeni na smrt, ker da so skušali s silo izpodriniti s prestola kralja Hasana H. llllllll■llnllllllllllllllllll1llllll|lllllllllllllllllllmlllUlllllll■lllllltllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||Hlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllnlllllllnlllllllllll■ POPULARNA TELEVIZIJSKA ODDAJA SPET NA EKRANU Migliarijeva ohranila naslov prvakinje v prvi oddaji letošnjega «Rischiatutto» Tri milijone in pol lir v zameno za pravilno naštevanje sestavin za nadevane piščančje prsi MILAN. 1. — «Allegria», vrnil se je Mike Bongiomo s svojim «Rischiatutto», nekoliko spremenjenim, a še vedno privlačnim. In vrnila se je tudi Maria Luisa Migliari, prvakinja, ki je monopolizirala zadnja dva meseca oddaj prejšnje serije. Migliarijeva je dokazala, da se tudi letos ne bo pustila zlepa ugnati in za začetek je o-svojila tri milijone in pol lir, tako da je njen skupni dobitek narasel na čedno vsotico 33 milijonov in 580 tisoč lir. Ligurska prvakinja je tudi danes dokazala, da je zelo pripravljena, k zmagi pa sta ji, čeprav nehote, pomagala tudi tekmeca, ki ji nista bila kos. Tudi naporno poletje ni omajalo trdne volje Migliarijeve, da poveča že spoštljivi dobitek. Večkrat je že izjavila, da ji ni do denarja, vsekakor pa je pridno izkoristila popularnost, ki si jo je priborila s televizijskimi nastopi. Njena knjiga s 70 recepti gre zelo ADIS ABEBA, 1. — Ciprski predsednik, nadškof Makarios, je dopotoval danes na 5-dnevni uradni o-bisk v Etiopijo. Za soboto popoldne je predviden prvi pogovor med Ma-kariosom in Hailejem Selasjejem. Na dnevnem redu bodo vprašanja vzajemnih odnosov in mednarodni politični položaj. • • • ATENE, 1. — Grška vlada je sporočila, da je dala znanemu skladatelju Mikisu Teodorakisu dovoljenje za povratek v domovino. ŽENEVA, 1. — Danes je začel svoje delo posebni odbor OZN, ki ima nalogo pripraviti poročilo o vplivu večnacionalnih družb na razvoj nerazvitih dežel in na mednarodne odnose. OB DOLGEM NOVEMBRSKEM MOSTU Mesta prazna in letoviški kraji prenatrpani Gost promet na vseh cestah in avtocestah - Na srečo ni bilo hujših prometnih nesreč MILAN, 1. — Lepo vreme in dolg most od četrtka na nedeljo sta botrovala izredno gostemu prometu na vseh italijanskih cestah in avtocestah. Italijanov ni ustavil niti strah, da bi zaradi stavke uslužbencev bencinskih črpalk ostali brez bencina. Po sporočilih italijanske prometne policije je ponekod promet tako intenziven kot za veliki šmaren in z vseh avtocest poročajo o dolgih kačah avtomobilov, ki se vijejo pred vhodnimi postajami. Z glavne železniške postaje v Milanu je snoči in danes zjutraj odpotovalo 46 posebnih vlakov, namenjenih predvsem na ligursko in na jadran- sko obalo. Marsikdo pa je izkoristii most za štiridnevni oddih v gorah in za prve letošnje smuke. Promet je na vseh lombardskih cestah in avtocestah -zelo intenziven, a doslej ni prišlo nikjer do zastojev in tudi hujših prometnih nesreč ni bilo. Tudi Rim ima danes prav veliko-šrranio podobo. Po praznih ulicah se sprehajajo le maloštevilni turisti in meščani, ki jih je sila razmer prisilila. da so ostali v mestu. Vsi drugi so se začeli odpravljati v letoviške kraje že snoči. Množičnemu odhodu je botrovalo tudi dejstvo, da v italijanski prestolnici primanjkuje vode. Strah pred stavko uslužbencev ben- cinskih črpalk pa je pripravil marsikaterega Rimljana, da je pustil avto v garaži in se odpravil na oddih z vlakom. Zaradi tega je bila na osrednji železniški postaji gneča precejšnja. Novembrski most je zlasti razveselil gostilničarje italijanskega Juga, ki so prvič po izbruhu kolere spet imeli zasedale vse mize. v Apuliji in Kalabriji se je na cestah in avtocestah kar trlo vozil. Normalen pa je bil promet na Siciliji, kjer je dan mrtvih velik praznik. Prav zaradi tega je prišlo do velikih zastojev v bližini pokopališč, kjer se je kar trlo ljudi. Bencinske črpalke so bile zaprte skoraj na vseh avtocestah zaradi 5-dnevne stavke, ki so jo napovedale sindikalne konfederacije CGIL, CISL in UIL. V mestih in na stranskih cestah pa so črpalke redno poslovale. Prav tem in avtomatskim črpalkam gre pripisati «zaslugo», da se avtomobilisti danes niso znašli v zagati. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so v tej zvezi ostro napadle zvezi uslužbencev bencinskih črpalk CIMB in ANAGEA, ki nista pristali na stavko, čeprav sta sprejeli enotno zahtevno platformo, ki je bila izdelana pred nekaj dnevi. dobro v prodajo po 1.800 lir izvod, v kratkem pa bo v knjigarni tudi zbirka njenih priporočil za izbiro vin. Zlobni jeziki nadalje pripominjajo, da je izrabila popularnost in zasolila cene v svoji restavraciji v Calice Ligure. Elegantna kot vedno s temnozeleno obleko je še enkrat pokazala, kako se zna obvladati, čeprav je bilo očitno, da se je nekoliko dolgočasila. Tekmeca, dr. Sandro Minelli iz Padove in študent Antonio Sodde iz Nuora je nista znala sprovocirati. Elegantna je bila tudi Sabina v črni žametni obleki in beli srajčki. Moškim je bila verjetno še posebno všeč, ker ni skoparila zagorelimi prsmi. A vrnimo se k tekmi. Prva je stopila v areno prvakinja, ki je stresla kar iz rokava odgovore na deset preliminarnih vprašanj. Sodde je bil preži včen, da bi lahko sproščeno odgovarjal, tako se mu je zataknilo kar pri petih vprašanjih. Več sreče in pripravljenosti je pokazal Minelli, ki je zadel vseh deset odgovorov. Letos so v popularno igro uvedli nekaj novosti, ki naj bi favorizirale manj pripravljene tekmovalce in naj bi omejile vsoto, ki jo zmagovalec osvoji v skladu z navodili uprave RAI za varčevanje. V šestih kolonah velikega panoja so le tri «tveganja» (tekmovalec stavi lahko od 100 do 500 tisoč lir) in trije «jolly» (kdor jih dobi mora odgovoriti na vprašanja, katerih vrednost ni znana). Novost so tudi tri «super-tveganja», na katere tekmovalec lahko stavi od 200 tisoč do milijon lir. Prvi del tekme sta monopolizirala Sodde in Minelli, ki sta v kratkem zapravila, kar sta si priborila s preliminarnimi vprašanji. Sodde je dobil le zlati žeton za sto tisoč lir, Minelli pa se je znašel le toliko, da je zdržal do podvojilnih vprašanj, s katerimi je zapravil zadnji stotisočak. In Migliarijeva? V začetku je kazalo, da je prvakinja bolj gledalka kot tekmovalka. Šele ko jo je Mike nekoliko zbodel je pokaza- la zobe in kmalu zbrala milijon in štiristo petdeset tisoč lir. Z drobižem, ki ga je spotoma pobrala, je ob koncu prvega dela imela milijon in sedemsto petdeset tisoč lir. Letos so odpravili igrico z občinstvom in Mike ni dal niti trenutka oddiha tekmovalcem. Z že tradicionalnim vzklikom «Naj zadonijo trobente» je pozval Minellija in Mi-gliarijevo k podvojilnim vprašanjem. Doktor, ki naj bi vedel vse o grški zgodovini, se ni spomnil, da je Solon izbral metretes (45 litrov) kot prostorninsko mersko enoto. Prvakinja pa je brez težav podvojila že osvojeno vsoto. Brez oklevanja je zdrdrala 12 sestavin in dodatkov za nadevana piščančja prša v zameno za tri milijone in pol lir. Zadnja novost letošnjega «Rischiatutto» je zaključna pesem: Voglia di ridere» Paola Limitija v izvedbi ansambla Nomadi. V Boliviji aretirane politične osebnosti LA PAZ, 1. — Bolivijski notranji minister Castro Avendano je sporočil, da so oblasti aretirale več političnih osebnosti ter s tem preprečile zarotniško dejavnost političnih skupin, ki so hotele strmoglaviti režim predsednika Huga Banzerja Suareza. Po zadnjih vesteh je vojaški režim aretiral bivšega ministra za gospodarstvo Julia Salmona. predsednika bolivijske krščanske demokratske stranke Beniamina Miguela, voditelja krščanske mladine Walterja Vargasa ter generala Cesarja Ruiz Velardeja. Bolivijce je posebno presenetila aretacija gen. Velardeja, saj je bil ta znan kot lojalen sodelavec sedanjega predsednika. Bolivijska krščanska demokratska stranka je obsodila aretacijo svojih voditeljev. «Skušajo nas opijaniti t antikomunizmom — je rečeno v proglasu stranke — toda resnica je, da naši otroci nimajo mleka.