Leto 111.
Maribor, petek 30. januarja 1920.
St. 24.
J
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljaniem na dom ali po pošti K 6'50 mesečno.
četrtletno K l^SO.
Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6*—. — Inserati po dogovoru.
Jugosiovenski odgovor v Parizu.
LDU. Pariz, 29. januarja. Agence Havas poroča: Pašič in Tiumbič sta izročila ministrstvu za zunanje stvari jugosiovenski odgovor glede ureditye jadranskega vprašanja. Ker je bila brzojavka deloma pokvarjena, bo jugoslovenska delegacija popolno besedilo objavila pozneje.
Rok za odgovor na zavezniški ultimatum podaljšan.
LDU. Pariz, 29. januarja. V Pariz je sedaj dospela nota angleške vlade glede podaljšanja roka, ki ga je prosila Jugoslavija za odgovor na antantno noto. Zavezniške vlade so dovolile, da se rok podaljša za sedem dni. Odgovor mota priti do prihodnje sobote.
D’Annunzio mobilizira.
LDU. Pariz, 28. januarja. Po došlib poročilih mobilizira d'Annunzio na Reki pet letnikov.
Celo Prekmurje naše.
LDU. L j u b 1 j a n a, 29. januarja. Povodom časniških vesti, da pripade po mirovnih pogojih, veročenih v Parizu madžarski delegaciji Prekmurje Madžarski, se uradno ugotavlja, da po mirovnih pogojih, ki so bili izročeni madžarski mirovni delegaciji, pripade kraljestvu SHS celo Prekmurje, Medjimurje ter ozemlje Gole in Ždale v Baranji.
Dr. Korošec za sporazum z vlado.
LDU. Beograd, 29. januarja. „Pravda" javlja: Po povratku dr. Korošca, dr. Drinkoviča in dr. Lork)vi£a se bo izvedelo o odločitvi opozicijonalnega bloka glede odgovora vladi. Potrjuje se, da dela skupina dr. Korošca za sporazum, nasprotno pa se govori, da Piotič sporazumu še vedno nasprotuje.
Splošna mobilizacija ruskega proletarijata.
LDU. Berlin, 29. januarja. „Vorwarts" objavlja brezžično brzojavko iz Moskve, da je Sinov jev izjavil, da bo uvedel splošno mobilizacijo ruskega proletarija. Vojaka, ki bo izšla iz te nove mobilizacije, bo določena, ,da začne novo ofenzivo proti 1’oljski in Romuniji in dovede sovjetsko republiko do popolne zmage.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Telefon uredništva št 276, uprave št. 24.
Pogoj Sovjet. Rusije za vzpostavitev mednarodnega trgovskega prometa.
LDU. Berlin, 29. januarja. Listi poročajo iz Kodanja: Po angleških poročilih je izjavil Litvinov, da zahteva sovjetska vlada jamstva zaveznikov, da Rusije ne bodo napadli, kot pogoj za vzpostavitev trgovskih odnošajev. Predlog, naj bi se izmenjava blaga vršila polem zadrug, je absurden. Mednarodni trgovski promet da se bo mogel uvesti le s sodelovanjem sovjetske vlade.
Kolčak pride pred revolucionarno sodišče.
London, 29. januarja. «Daily Mail» poroča, da se vest o zajetju Kolčaka potrjuje-Kolčak pride pred irkutsko revolucijonarno sodišče. Kam je izginil Kolčakov državni zaklad v znesku 70 milijonov funtov, še ni znano.
Za promet na Adriji.
LDU R i m, 29. januarja. Tržaška trgovska zbornica je povabila praško in dunajsko trgovsko zbornico, da bi se takoj začela pogajanja radi vzpostavitve trgovskih odnošajev v jadranskih pristaniščih.
Osemmesečna vojaška služba v Italiji.
LDU R i m, 29. januarja. Preosnova italijanske vojske je načeloma sprejeta tudi v posameznostih. Vojaška služba bo trajala osem mesecev.
Ustanovitev mednarodnega sodnega dvora.
LDU W a s h i n g t o n, 29. januarja. »Sun« javlja,.da bo prihodnja seja sveta Zveze narodov dne 10. februarja t. 1. v Londonu. Ustanovil se bo stalni mednarodni sodni dvor.
Antanta, Viljem in Nizozemska.
LDU A m s t e r d a m, 29. januarja. *Daily Express« javlja, da bo prihodnji korak zaveznikov proti Nizozemski največjega pomena. Vprašali bodo namreč nizozemsko vlado, jeli z ozirom na svoj odklonilni odgovor pripravljena jamčiti za to, da bo bivšega nemškega cesarja na Nizozemskem prijela in ga trajno internirala, da bi preprečila njegov odhod v Nemčijo, ako bi se položaj ondi tako razvijal, da bi nudil cesarju povod, iznova poizkusiti svojo srečo.
Rusija in mi.
Časopisi javljajo, da so ruske čete dosegle kitajsko mejo. V Sibiriji so prodrle do onih krajev, ki so jih doslej držali Čehi in Kolčakova sibirska vojska. Čehi se niso udeležili boja, Kolčak in njegova vlada sta v boljševiških rokah. Pripravlja se nov napad na Odeso. General Brusilov baje postane vrhovni poveljnik boljševiške armade. Med tem so boljševiki baje vdrli celo v Galicijo. Skratka: ruska armada je na pohodu in za prihodnjo pomlad se prerokuje naval te armade na Evropo.
Kar se tiče diplomatskih odnošajev med nami in Rusijo, bo treba v tem oziru slediti Čehom, ki se ne marajo več vtikati v notranje razmere Rusije, ampak prepuščajo ruskemu narodu, da si vse to sam uredi. Tudi veliki mogotci Angleži in Francozi sprejemajo v tem oziru drugo mnenje, nego so ga imeli poprej. Mi priznavamo, da je Rusija mnogo storila za naše osvobO-jenje — a tega ji sedaj v nobeni obliki ne moremo povrniti, najmanj pa s tem, da bi se vmešavali v notranjo njeno vojno, kajti armada treh »belih« generalov ni pokazala one moralne sile, da bi bila ta smer v Rusiji vredna naše podpore. Največ, kar moremo storiti je to, da sprejmemo po bratsko in človekoljubno vse one, ki so jih razmere pognale iz Rusije, da pri nas počakajo konec prevratov.
Poročila iz Rusije govore o groznih razmerah, ki so naravna posledica revolucije. Ako se razburi tako morje ljudstva, kakor ga obsega Rusija, je naravno, da se ne more takoj pomiriti. Konec ruske zmede je še daleč. Oni, ki verujejo, da bo kmalu red, se motijo. Poročevalec »Nar. Listov«, ki je bil zadnji čas v Rusiji, poroča v svojih člankih zanimive stvari. Boljševiška armada je strogo disciplinirana — skoraj po prusovsko. Življenjske razmere so take, da pristopajo k boljše— vikom tudi oni, ki so proti njim. S tem
Stran 2.______________________________  —___
raste notranje zlo organizacije. Tako je tudi Brusitov — boljševik. Preživnini' se imajo pri tem dobro drugi trpe. Diktatura proletarijata se bo nazadnje končala v diktaturi sile. Piše se, da je odpravljena smrtna kazen in druga sredstva, s katerimi so boljše-viki zmagali. Razvoj je precej podoben — francoski revoluciji.
Jakobinci so gospodarili z nasilnimi sredstvi — nazadnje se je iz njih rodila armada, ki jo je vodil Napoleon v Evropo podirat stare prestole. Kdo jamči, da ne pojde tak pohod spomladi od vzhoda, kakor je šel pred sto leti od zahoda? Ako je Napoleon prišel od Pariza do Moskve — zakaj ne bi prišel novi diktator od Moskve do Pariza? Revolucija ima svoje zakone in doslej nam kaže zgodovina vedno tak razvoj. Mi smo sedaj gledalci velikih dogodkov, ki še niso dokončani in ni izključeno, da skrivajo v sebi še velika presenečenja. Danes je samo vprašanje, ali bodo ruski valovi ostali v svojem kotlu — ali pojdejo naprej.
Protestni shod v Rušah.
V četrtek pop. ob %5. je bil sklican protestni shod v Rušah v Novakovi gostilni, na katerem so nagi zavedni Rušani protestirali proti priklopitvi naših primorskih pokrajin k Italiji. Na shod so prišli zastopniki podravskih občin, zastopniki strank in mnogo domačega ljudstva. Shod je otvoril šol. vodja Lesjak, ki je pozdravil zborovalce, povdaril pomen sedanjega časa za vso bodočnost in je dal besedo gosp. uč. Cibicu, ki je govoril v imenu beguncev in primorskih Slovencev. Naslikal je borbo primorskega Slovenstva za vse naše dežele in veliko nevarnost, ki nam preti z izgubo teh krajev. Na to je v daljšem govoru pojasnil dr L i p o 1 d razvoj dogodkov in nepošteno postopanje napram nam od strani Italije. Gdčna. Ježovnikova je na to izpregovorila v imenu ženstva, opozarjala je na preganjanje naših
Radivoj Rehar:
Park samotnih.
Sredi življenja stoji park samotnih, skozenj vodijo z belim peskom posuta pota, a vhodov vanj je na stotisoče in na stotisoče je šetalcev, ki iščejo v njem zatočišča. Zgodilo se je nekoč, da sem v uri samote in bridkosti polni zablodil vanj, brez namena in brez zavesti. Stopil sem na njegova belo posuta pota in po skrivnostnem molku sem mu uganil ime in pomen, ker v tistem parku ni napisov in ni besed, jih ni in jih nikoli ne bo, kajti če bi se pripetilo kedaj, da bi katera, čeprav plaha in nebogljena, zablodila vanj, zgodil bi se velik čudež: vstal bi an-gelj Azrael in bi z ognjenim mečem pokončal vse temne nasade in bela pota njegova. Toda to se ne bo nikoli zgodilo, ker v park samotnih zablodijo samo oni, ki so od prve minute izbrani, blagoslovljeni in posvečeni samoti. Pa tudi ti so različni. So taki, ki pridejo vanj že mladi, še celi otroci in ki ostanejo v njem vse življenje, dokler jim ne pretrga Parka nit življenja in jih ne povede Karon v sosednjt — park pozabljenja. So drugi, ki pridejo vanj že zgodaj, pa ga tudi zgodaj ostavijo. Tretji iščejo v njem le od-
Marlborskl delavec. _________________
Rušanov ob začetku vojne in izjavila, da bo slov. žena vedno storila svojo dolžnost v obrambi domovine. Na to se je oglasil zastopnik delavcev in je rekel, da se tudi delavstvo pridružuje temu protestu, je pa proti temu, da bi prišlo do vojne.
Dr. Lah je povdarjal pomen Reke in Primorja za naše delavske sloje, ker ravno oviranje dovoza v Reki in Trstu provzročuje draginjo in bi onemogočevalo razvoj naše industrije. Na to je prečital sledečo resolucijo : Na shodu v Rušah zbrani zastopniki podravskih občin in vseh slovenskih političnih strank se pridružujejo protestu celokupne naše domovine proti nasilju pariške konference, ki nam preti vzeti naše morje. Z navdušenjem soglašajo z resolucijami, ki so bile sprejete na nedeljskem mariborskem shodu. Izjavljajo, da bodo brezpogojno podpirali odklonilno stališče vlade v tem vprašanju. Med tem je prišlo yeč delavcev iz tovarne, ki so želeli, da se jim rezolucija še enkrat prečita. Njih želji se je ugodilo. S tem so tudi naše Ruše izpregovorile za našo južno mejo.
Dnevne vesti.
Okrajni odbor Narodnega sveta za neodrešeno domovino, sklicuje za jutri (soboto) zvečer ob 7. uri v dvorani restavracije »Križev dvor" v Studencih protestni shod proti laškemu imperijalizmu. Radi važnosti vprašanja naj se shoda udeleži vsakdo!
Stari grehi. Na okrajnem glavarstvu so našli več iztisov „Braniborjevega" koledarja iz leta 1913. V tem koledarju je bilo „deset zapovedi" za narodnega Slovenca, v katerih se v 10. točkah govori mladini o našem narodnem jedinstvv. Te zapovedi so bile prevedene v nemščino in koledar pri otrocih zaplenjen. Ker se je našel tudi seznam onih mladih veleizdajalcev", ki so imeli koledar, je okr. glavarstvo dotičnim otrokom vrnilo zaplenjene koledarčke.
Za abiturijente srednjih šol se otvori po možnosti v drugem polletju tekočega šolskega leta v Ljubljani in Mariboru šestmesečni tečaj in sicer za one, ki bi se hoteli po maturi posvetiti učiteljskemu stanu.
Glasbena Matica Maribor naznanja vsem učenkam in učencem, da je primorana vsled vedno rastoče draginje, ki zahteva primerno povišanje plač profesorjem in vedno večje izdatke, posebno za kurjavo učnih pro-
diha, vtrujeni od semanjega dneva življenja, se odpočijejo ter odidejo zopet tja ven, odkoder so prišli in kamor so bili namenjeni. Četrti, ki se zatečejo vanj šele pozno ob večeru, ko je solnce blizu zapada in jih moti hrup ulice in peti, ki pridejo vanj prav ob dvanajsti uri, da počakajo v njem na zadnji udarec.
Pa tudi vzroki, ki jih privedejo vanj so različni, tako različni, da se ni še nikoli zgodilo, da bi dva, čeprav iste skupine, privedel vanj do	pičice	en	in	isti vzrok. So	sicer
vzroki, ki so na videz enaki, ali vsaj sorodni, toda v	bistvu	so	si	vendar	različni	in v
predmetu in razvoju popolnoma neskladni.
Pod cvetočo akacijo je sedel deček, še čisto majčken, komaj da je nosil hlačice, toda po	očeh je bil že	starec.	Po izrazu, ki
sem ga	čital	na	njegovem	obrazu,	sem
spoznal vso njegovo žalostno preteklost In še žalostnejšo bodočnost, spoznal sem hrepenenje, ki ne bo nikoli utešeno, spoznal cilje, ki ne bodo nikoli doseženi. Razjokal bi se, da ne bi vedel, da je tako zapisano in da ne more biti drugače.
Njemu nasproti je sedelo na rjavi hrastovi klopi mlado dekle. Vrtnice, ki so rastle nad njeno glavo, so se ravnokar ocvetale in
Maribor, dne 30. januarja 1920.
štorov, povišati ukovino od 24 K na 30 K oziroma od 36 K na 40 mesečno. Obenem v»bi svoje pevke in pevce, naj se pridno udeležujejo pevskih vaj, ki se vršijo vsak torek in petek v risalnici deške meščanske šole v Cesarski cesti 1. Pripravlja se drugi veliki koncert.
Tihotapljenje žez demarkacijsko Irto. Znano je, da so Italijani demarkacijsko črto zelo strogo zastražili, toda tihotapstvo z živili in živino cvete ravno tako sijajno, kakor da ne bi bilo tam nikake straže. To pa vsled tega, ker postopajo tihotapci in verižniki sporazumno. Dognano je, da živi prebivalstvo v zasedenem ozemlju po veliki večini od mesa iz Jugoslavije vtihotapljene živine. Laška vojska v Julijski Benečiji dobiva fižol itd izključno preko demarkacijske črte iz Jugoslavije. Tihotapstvo i živino je urejeno tako, da dobi poslujoča straža za vsakega vola ali kravo, ki jo pusti čez črto 200 lir. Če bi imeli tudi mi zastraženo demarkacijsko črto, pa bi se take stvari ne dogajale.
Lovski krogi! Podpisano društvo opozarja, da namera/a dobiti večjo količino divjačine, predvsem jerebic za poživljenje slovenskih lovišč, ki so med vojno neizmerno mnogo trpela. Dogovarjamo se z nekaterimi velepo-posestniki v Nemški Avstriji, ki so pripravljeni prepustiti nam nekaj divjačine. Cene še niso fiksirane, vendar niso pretirane. Poživljamo tiste lovce, ki si hočejo nabaviti jerebice itd. naj to nemudoma sporoče podpisanemu odbora. Stvar je nujna in bi se priglasi po 5. februarju ne mogli več vpoštevati. Odbor »Slovenskega lovskega društva" v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 8.
Dobava jekla. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima na razpolago ca. 4 do 5 vagonov jekla. Jeklo bomo oddajali v večjih množinah. Interesenti naj se zglase pri našemu uradu do 7. februarja.
Sadjarska anketa. Dne 4. in 5. februarja se vi i pri poverjeništvu za kmetijstvo V Ljubljani (Marijanišče) sadjarska anketa, pri kateri se bodo obravnavala važna sadjarska vprašanja.
Nove volitve v odbor „Slov«n»ke
kmetijske družbe". Poročali smo zadnjič o burnem občnem zboru »Slovenske kmetijske družbe« v Ljubljani in o volitvi novega odbora. Sedaj je pa deželna vlada volitve razveljavila in sicer z motivacijo, da niso bili pri volitvah udeleženi zastopniki vseh krajev Slovenije ampak samo Kranjske. Deželna vlada je nadalje odredila, da se morajo izvesti najprej nove volitve delegatov pri posameznih podružnicah, nakar se bo takol sklical nov občni zbor z nalogo, da izvoli končno veljaven centralni odbor.
Dar dijaški kuhinji. Skupina mariborskih zdravnikov je podarila dijaški kuhinji K 80 — mesto od akademskega plesa vrnjene vstopnine.
zazdelo se mi je, ko da bi tisti oveli lističi ne padali od vrtnic, ampak od njenega bolesti polnega obličja. Da ni od začetka tu, sem spoznal takoj, kajti skozi oči, ki so bile odprte na stežaj.^sem videl v njeno srce in tam je stalo nešteto križev in pod vsakim listih križev je ležal mrtvec, njej drag in mil. Po cvetlicah, ki so rastle okrog križev, sem spoznal, da jih še ni pozabila, da jim rože na grobeh še vedno zalivajo njene solze. Tisti hip so se ozrle name njene modre oči in iz njih se je izvilo obupa polno vprašanje:
— Koliko časa bom še tu ? Ali ostanem do konca ? In ni izhoda ? Ni rešitve ?
Kakor da bi se prebudili mrtveci, so se ob tistih nemih vprašanjih zgenili križi na grobeh; jaz pa sem videl in spoznal vso grozno tragedijo njene bodočnosti: Ne bo ostala tu! Prišel bo dan, ko jo bo prijelo, silno in močno, da bo vstala ter se napotila. O, da bi ostala tu, da bi negovala tiste grobove in ne mislila več na — nove. Toda — tako je zapisano.
Nekoliko dalje je slonel ob košati platani mlad mož, dolgi črni lasje so se mu vsipali po temenu, v rokah je držal svinčnik ter pisal v debel, 2e do polovice popisan
Zvišanje draginske doklade upokojencem. Provedeno je, da se razen aktivnim uradnikom in ostalim nameščencem povišajo draginjske doklade tudi vpokojencem, kakor je to finančni minister obljubil odposlancem udruženja vpokojencev.
Slov. Čitalnica v Mariboru. Ker je bil občni zbor prošti pondeljek nesklepčen, se vrši v soboto dne 31. januarja ob 20. uri v društv. prostorih ponovno občni zbor.
Društvo jugoslovenskih dobrovoljcev
naznanja onim svojim članom, ki so vložili prošnje za čevlje in odeje, naj se oglasijo v društvenih prostorih, kjer dobijo zaprošeno.
Mestno kopališče ostane od sobote 31. januarja t. 1. nekaj dni zaprto zaradi pomanjkanja premoga. Zopetna otvoritev se pravočasno naznani.
Dobava smodnika. Urad za pospeševanje obrti je dobil od vojnega ministrstva dovoljenje, da sme porazdeliti med obrtnike 1000 kg navadnega razstrelilnega smodnika, 200 kg minskega in manjšo množino kapselnov. Interesenti naj se zglasijo pri zavodu za pospeševanje obrti v Ljubljani do 7. februarja.
ČehoslovaSki legijonarji. Sinoči ob 19. uti so se peljali skozi naše mesto čehoslovaški legijonarji, ki se vračajo iz Sibirije, preko Vladivostoka in Trsta, po dolgih vojnih in vseh mogočih doživljajev polnih letih, zopet v svojo drago domovino. Iz Vladivostoka do Trsta so dospeli z japonsko ladijo »Jonau Mara", od Trsta dalje pa potujejo s tremi vlaki preko Ljubljane, Maribora, Gradca in Dunaja na Češko. Prvi vlak ima 42 častnikov in 1350 mož. Ti legijonarji so služili v najstarejšem sibirskem poljku „Jan Hus" S seboj imajo tudi godbo, broječo 80 mož ter so vsi popolnoma oboroženi.
Ndpad na Orijent-Express Iz Verone poročajo, da so stavkujoči železničarji položili tik pred prihodom Orient-Expresa v Verono na progo bombo z nitroglicerinom, ki je eksplodirala. Vlak je skočil s tira, od potnikov pa se ni ponesrečil nihče.
Težka nesreča. Včeraj je padel 67 letni usnjarski delavec Aleksander Bagari, zaposlen v Halbarthovi tovarni za usnje, skozi vzpenjačo iz drugega nadstropja na tla ter se precej nevarno poškodoval. Zadobil je pretres možganov ter si zlomil nogo v členku in pod kolenom ter zadob 1 tudi na glavi in na rokah občutne poškodbe. Prvo pomoč sta mu podala reševalni oddelek ter zdravnik g. Karel Ipavic, na kar so ga prepeljali v splošno bolnico v nadaljno oskrbo.
V mestnem kinu se predstavlja do pon-deljka nenavadna artistična drama „Emir, umetniški konj", ki je središče splošnega zanimanja.
zvezek. Krog ustnic mu je igral clničnorezek nasmeh — in po tem ciničnorezkem na-nasmehu sem ga spoznal — poeta.
— Ta ostane tu do konca, sem se razveselil; radi tega se mi ni treba vznemirjati, ker tako je zapisano.
In zopet dalje je sedela v fotelju ocvela ženska, vsa v črnem, še poteze na njenem nekdaj lepem obrazu so bile črne. Prišla je sem, da se umakne večernemu hrupu ulic —■ in tudi ta ostane tu. Blagor jil
V temnem kotu med gostimi cipresami je stal starček, globoko vpognjen in z rokami ob ušesih.
—=■ Prisluškuje, sem se domislil, prisluškuje zadnjemu vdarcu. Že jih je naštel nekaj in ne bo dolgo, ko zadoni zadnji — votel In mrtvaški. Zdravstvuj starček, so rekle moje mislt ter se poslovile — za vedno.
Na vsaki poti, na vsakem ovinku, pod vsakim drevesom sem našel drugega, a vsak izmed njih je bil drugačen in vendar so bili vsi eno, gostje samote, gostie parka samotnih. In videl sem vse, ki jih je izbacnilo življenje, in vse, ki so vbežali sami.
]az pa sem vrtrgal rožo ljubezni v parku samotnih ter se vrnil v življenje, da se dam Se enkrat križati, še enkrat, še tisočkrat... Zakaj nisem ostal? Zapisano je bilo tako.
Dejanja so izredno zanimiva. S pomočjo tega čudovitega konja se posreči najti morilca njegovega gospodarja, ki prejme zasluženo kazen. Med predstavo igra umetniški trio mestnega kina.
Slov. mestno gledališče.
Repertoire tekočega tedna:
V soboto 31. „Gaudeamus". Uradniška predstava ob znižanih cenah.
V nedeljo I. pop. „Nioba" Ljudska predstava ,,Revček A.idrejček". Izven Ab.
V pondeljek 2. pop. „Matiček se ženi". Dijaška predstava. Zvečer „Tajfun". Ab. B—22.
Pripravlja se Ogrizovičeva: „Hasan Agi-nica".
Zadnje vesti.
Narodna banka SHS.
LDU Beograd, 29. januarja. Dne 26. t. m. dopoldne je bil podpisan dogovor med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in priv. Narodno emisijsko banko kraljevine Srbije, s katero se ta banka pretvarja v Narodno banko SHS, počenši s 1. februarjem tega leta.
D^nnunzijeve čete plenijo na Adriji.
LDU. Monakovo, 29. januarja. Parnik „Taranto" z živežem in dvema milijonoma lir, ki je bil določen za čete v Albaniji, so d’Annun-zijeve čete zajele na morju in ga spravile na Reko.
Ministrstvo za socijalno politiko in invalide,
LDU. Beograd, 29. januarja. Ministrski svet je sklenil, da se ministrstvo za socijalno politiko imenuje odslej ministrstvo za socijalno politiko in invalide.
Trgovski promet med Avstrijo in Madžarsko.
LDU Dunaj, 29. Pogajanja, ki so se vodila z zastopnikom madžarske vlade o ureditvi^ trgovskega prometa med Avstrijo in Madžarsko in ki so bila včeraj končana, so dovedla do dogovora, ki vsebuje določbe glede svobodnega transitnega prometa in glede izboljšanja prometnih zvez. Dogovor, ki ga morata odobriti obe interesirani vladi, velja do 30. aprila t. 1. in vsebuje tudi kompenzacijsko pogodbo, po kateri se dovoljuje tudi svobodna trgovina z raznovrstnim blagom.
Foch — generalisimus proti bolj-ševikom.
LDU. Moravska Ostrova,29. januarja. Kakor pišejo poljski listi, je določen maršal Foch za generalisima antantnih vojsk, da prevzame strategično vodstvo na vzhodu, ako bi boljševiki napadli Poljsko.
Municijske tvornice v Avstriji brez delavcev.
LDU. Dunaj, 29. januarja. V današnji seji ministrskega sveta je izjavil dr. Renner, da je brez vsake podlage poročilo lista „Reichs-post", da so v Blumau-u zopet pričeli izdelo-
vati municijo ter da se sploh namerava pričeti z izdelovanjem streliva. Posebno pa to\4ie more biti v nobeni zvezi s praškimi dogovori. Državni tajnik za vojsko je tudi izjavil, da se v Blumau-u sploh ne izdeluje strelivo ter da se tudi ne bodo sprejeli delavci iz bivših muni-cijskih tvornic. Tudi v Wbllersdo.fu tovarne ne bodo sprejemale delavcev.
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
Razne vesti.
Spalna bolezen. Zadnje čase sc mnogo govori o spalni bolezni, vendar pa jih je mnogo, ki te bolezni niti na zunaj ne poznajo, na znotraj, to je vzrokov, ki jo povzroče pa niti zdravniki ne poznajo. Med svetovno vojno se je pojavila po dolgem času zopet bolj očitno. V Fran-ciji je kot vojak umrl za to boleznijo sin vse-učiliškega profesorja, zdravnika dr. Pope iz Long Beach v Združenih državah. Pomagati mu ni mogel niti oče zdravnik, vsled česar je stari gospod sklenil, da posveti vse svoje nadaljne življenje samo proučavanju omenjene bolezni. Bolezen se pojavi čisto nenadoma, včasih združena z influenco včasih pa popolnoma samostojno. Človek enostavno zaspi ter spi tako dolgo, da se, ali prebudi, ali pa umre. Smrt za to bo-leznijo je najlažja izmed vseh smrti. V večini slučajev se ta bolezen konča s smrtjo. Najdalje je spala, kolikor je doslej znano v zadnjem času neka gospodična Dora Mintz v Newyorku. Zaspala je 2. oktobra 1. 1. zvečer ter spala vedno do 12. decembra. Hrano so ji morali med tem časom vlivati v usta. Vendar pa je potem, ko se je prebudila kmalu okrevala. Spalna bolezen se je pojavila zadnje dni, kakor smo poročali na Madžarskem in v Romuniji, mogoče pa je, da obišče ob tej priliki tudi nas.
Neveljaven zakon. Mladi francoski diplomat se je zaljubil v Šangaju v neko mlado deklico, katera ga je pozneje spremljala na njegovi diplomatični poti na Kitajsko, kjer sta se tudi poročila. Živela pa sta skupaj samo en dan, nakar ga je mlada žena zapustila. V tožbi za razporoko je pariško sodišče določilo, da zapuščeni mož ni dolžan prevzeti nobenih obveznosti naprara svoji ženi, ker je poroka po francoskih postavah neveljavna. Francoski zakon namreč določa, da se zamore francoski državljan, ki živi v tujimi poročiti veljavno edinole pred zastopnikom francoske republike, ali pa po običajih one države v kateri nahaja. Ker pa mladi diplomat ni storil ne enege ne drugega je bil poroke — oproščen. Njegov zakon je bil potem takem le za — poskušnjo.
48.000 registriranih prostitutk se nahaja v Nemčiji. Temu primerno so razvite v Nemčiji tudi spolne bolezni.
Prebivalstvo Združenih držav. Število
prebivalstva v Združenih državah je naraslo V zadnih 10 letih za 20% L. 1910 je štelo le 91,872.066 dočim šteje letos 112 milijonov duš.
Število brezposelnih v Berlinu. Število brezposelnih v Berlinu je znašalo izprva 62.000. L. 1919 je naraslo na 187 300 in se je znižalo tekom januarja 1920 na 59.000.
V Nemčiji je preveč žensk. Najnovejša nemška Statistika možkih in ženskih v nemški republiki izkazuje veliko pomanjkanje možkih, tako, da mora ostati vsaka sedma Nemka brez moža. Prel vojno pa je bilo razmerje tako, da je ostala komaj vsaka dvestota brez — para.
Romantična poroka. V neki tovarni v Friedrichshelmu pri Mannbeimu je delal med svetovno vojno kot vojni ujetnik, francoski veleindustrijalec grof Hill de Bomballerie, ter se v tem času zaljubil v neko osemnajstletno tovarniško delavko. Grof je bil ob koncu svetovne vojne odpuščen, ter je odpotoval domov v Francijo. V Friedrichshelmu ni nihče več računal nanj menda tudi deklica sama ne. Nedavno pa se je grof nenadoma vrnil nazaj, ter svojo vojno ljubico tudi poročil in odpeljal S seboj v Francijo.
Podvodnik, ki bo plul, pod ledom. Amerikanec Simon Lake je konstruiral podvodnik s katerim se misli podati na severni tečaj. Upoštevajoč, da led v ledenem morju severnih tečajnih morij ni debelejši nego 40 cm. računa s tem, da bo z novim pod-vodnikom čisto lahko plul pod vodo, se, ko bo hotel pristati dvignil na površje, ter s posebno pripravo predrl ledeno plast. Dela za zgradbo novega podvodnika so se že začela.
Smrtno kazen je odpravila avstrijska republika, kakor tudi bovjetska Rusija.
Železničarska stavka v Italiji traja še vedno dalje.
Ulom v umetniško-zgovovinski muzej
nm Dunaju, v noči od četrtka na petek so u-drli v umetniško-zgodovinski muzaj na Dunaju doslej še neznani tatovi ter odnesli raznih umet-min v vrednosti preko enega milijona kron.
Nove javne zgradbe čehoslovaške republike. Vlada je podala 20. t. m. narodnemu predstavništvu predlogo, s katero se kreditira vladi 250 milijonov čehoslovaških kron za zgradbo parlamenta, državnih uradov. ministrstev, visokih šol in drugih monumentalnih zgradb v Veliki Pragi.
Zrakoplovska nesreča. V Turinu se je prigodila zadnje dni nenavadna zrakoplovska nesreča. Pilot je bil neki italijanski poročnik, ki je imel s seboj tudi nekega civilnega pasa-žirja. Ko je pilot izvajal smrtni polet, je pasažir nenadoma padel iz zrakoplova, ki je bil v višini 1000 metrov, na ztmljo. Pilot je mirno nadaljeval polet ter srečno pristal.
Nemiri v Indiji. Kakor povsod tako stavkajo sedaj tudi v Indiji, posebno pa v Bombaju, kjer so stopili sedaj v stavko vsi delavci tekstilnih tovaren. Stavkujoči so začeli pleniti po skladiščih. Policija je bila napram njim bre/. moči, tako da je moralo nastopati vojaštvo Prišlo je tudi do spopadov, pri čemer je bilo več mrtvih.
Pomanjkanje premoga tudi v Romuniji. Romunsko ministrstvo saobračaja javlja, da je v Romuniji radi pomanjkanja premoga ustavljen ves železniški promet. Vozi samo še Simplon-Orient-Express.
Žrtve ognjenika. Iz Verakruza poročajo, da je v bližini omenjenega mesta izbruhnil ne-! nadoma ognjenik, ki je zasul in uničil mesti San Miguel in Calcahralva. Iz goreče lave so pihali Strupeni ognjeni plini, ki so uničili še ono, kar ni zasula lava. Od prebivalstva omenjenih mest se ni nihče reši).
Vse zaman- V trgovino s kožuhovinama M. J. Koschak v Chicagu so vdrli 1. 1918 ne-snaui tatovi ter odnesli blaga v vrednosti 15.000 dolarjev. Na vratih je bila sicer napravljena alarmna sirena, toda tatove to ni ženiralo, vdrli so v trgovino skozi okno. Previdni trgovec je nataknil tako sireno potem tudi na vsa okna. Toda 29. julija 1. 1 so tatovi, ki so vedeli za to vdrli v klet, ter iz kleti v trgovino, ter pokradli znova za 17.000 dolarjev blaga. Trgovec je zavaroval st daj s tako pripravo tudi tlak, kar pa tudi ni nič pomagalo, kajti 28 avgusta I. 1. so tatovi razbili v oknih šipe, ter s pomočjo drogov pokradli za 16.000 dolarjev kožuhovine. Korschak je sedaj zamrežil tudi okna tako, da ni mogel noben drog skozi, toda pomagalo tudi to ni nič. Tatovi so prišli v zraven stoječo pekarijo ter od tam predrli zid, ter odnesli znova za 14.000 dolarjev blaga. Ker trgovcu vse nič ne pomaga je sklenil da bo nesel svoje blago spraviti — v banko.
Španska bolezen tudi na Japonskem.
\'. Tokija poročajo, da razsaja tam španska bolezen v strahovitem obsegu. V samem To-kiju je obi-lelo 200.000 oseb. Vsak dan umre približno 1700 oseb. Na vladno odiedbo nosijo 'ljudje maske proti plinu, da se obvarujejo bolezni.
Zračna pošta v Italiji. Za časa železničarske in poštnfc stavke v Italiji opravljajo poštno službo zrakoplovci. Osnovalo se je že vse polno poštnih zračnih zvez. od knterih so glavne Rim—Pisa—Milan ter Milan—Turin in Milan—Benetke.
I. Mariborski bioskop
Tegetthoffova cesta.
Največje in najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji.
Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar.
Tiska „Mariborska tiskarna”, Maribor.
Mala oznanila.
Kupi se v Mariboru trgovina s zalogo
in opravo vred ali brez. Ponudbe pod »Špecerijska trgovina 60* na upravo lista.	5—3
oldenburške rase, 17 in pol pesti visoka, eksemplar za razstavo, se samo dobremu konjerejcu proda. Vprašati v gostilni Figovec, Ljubljana, Dunajska cesta.
Ivmihila CO ia na podčastniškem plesu zlata l&jJUIIIId JC J“ broša s rudečimi rubini. Pred nakupom se svari. Pošten najditelj naj se javi proti primerni nagradi v upravi tega lista.
Plemenska kobila,
Zahvala.
Za ljubeznivo sočutje povodom smrti svoje ljubljene sestre
MICI
kakor za obilno udeležbo pri pogrebu v Rušah in Mariboru in za darila prekrasnih vencev izrekam vsem mojo najtoplejšo zahvalo.
Josip Senekovič
strojevodja.
Od sobote 31. januarja do 3. februarja:
Velikanski spored!
Novost!	Velika	senzacija!
Roka usode
Senzacijonalna drama v 5 dejanjih. — V glavni ulogi
Magda Sonja in Franc HSbling.
V pondeljek 2. februarja 1920:
Vojaški koncert
Vsako sredo in soboto novi sporedi
Predstave se vrše vsaki dan ob 18. (6.) in 20. (8.) url v nedeljo ob pol 15. (pol 8.), 4. (16.), 18.(6.) in 20. (8.) uri zvečer.
Dražbeni oklic.
V sredo dne 4. februarja 1920 ob 9. uri dopoldan se bode prodalo v priv. prof. sla-gaiištu Železna cesta (Eisenstrasse) štev. 16 potom javne dražbe približno 4500 kg odpadne moke (Fussmehl) proti takojšnjemu plačilu v gotovini.
Dražbovalec mora vreče za kupljeno moko prinesti seboj in moko odstraniti na svoje stroške.
V soboto dne 31- januarja in v nedeljo dne 1. februarja v gostilni »Domovina«, Vetrinjska ulica št 5
klobasati pojedino.
Na obilen obisk vabi 2-1	Marija	Knupleš.
od 1.svečana 1920 naprej
v
restavraciji Maribor, Grajski trg 1
Se prosi za prejšnja naznanila.
Keglalci! Pozor!
Salonsko keglišče „Pri belem zajcu", Melje 10
je zopet na novo renovirano in se cenjeni gosti vabijo na obilen obisk.
Vabijo se tudi abonenti na hrano, celi dan K 10*—•
Z uljudnim spoštovanjem
Henigman, gostilničar
3—2
Melje 10.
m
MESTNI KINO, Stolni trg
Ravnateljstvo: G. SIEGE.
Miro dKno II ff pnTlinMMrttl,
Senzacijska artist, komedija
Ob delavnikih se vrše predstave ob pol 19. In 20. uri. V nedeljah ob pol 15., 16., 18. in 20. uri.
Kion:)oiKn[xxKKxxiiKKxxnn
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru
CENTRALA V LJUBLJANI	R(
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun a 3 odstotkov brez odpovedi, proti trimesečni odpovedi s 3 in četrt odstotkov Čistih.
Kupuje in proteja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontlra menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja čeke, nakaznice In akreditive.
Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne papirje ln blago.
Izvršuje vse bančne transakcije.