**tn""' ' ^^_T efo LXT_V Ljubljani, v sredo 20. septembra 1933. §tev.214a	Cena t Din
Naročnina meseSno ^^^^ JlPIfc ^^^^ A ^ ^^^^^	^^ čet račun: Ljob-
Din"—'»e-	T 1 JV %
§ BMJr 1%Išhm	bhb
^ m A	Uprava: Kopa,«r-
Kopitarjevi 0L6/UI ^ ^	" jeva 6. telefon 2993
Telefoni nrednHtrn* dnevna dolba HM — nočna »M, BNiiMI	--Umjn mk dn ijotrnj, ram poaedetjka ln dneva po praznika
Kongres narodnih manjšin
Bern, 16. septembra.
Čim bolj se utrjujejo v svetu ultranacionali- I stična gibanja, ki s svojim narodnim egoizmom prinašajo ■ seboj vprav nečloveško narodno nestrpnost, združeno z zapostavljanjem in preganjanjem drugih^ narodnih teles, narodnih manjšin namreč, tem težja postaja naloga vsakoletnega manjšinskega kongresa in tembolj se krči upanje ua njegov neposredni uspeh. Krivice se kopičijo in narodno-manjšinsko vprašanje se še bolj zapleta. Čim bolj se poveličuje gola sila, tembolj se umika v ozadje pravica, edino orožje šibkejših. Kakor zgublja človeštvo občutek, da je človek >animal sociale« s svojo naravno pravico do dostojnega kotička v človeškem občestvu, tako peša v istem času tudi v Evropi in na vsem svetu smisel za mednarodno vzajemnost, ki ne samo dovoljuje vsakemu narodu svoje, temveč zahteva od drugih tudi žrtev, da mu pomagajo, ako je v stiski.
V času od lanskega manjšinskega kongresa na Dunaju se je povzpel do oblasti hitlerizem, ki ne poveličuje samo idej skrajnega nacionalizma temveč stopnjuje narodni egoizem do skrajnosti, ko proglaša germansko pleme za edino popolno, ki mu gre naravna pravica, da zavlada drugim manj vrednim. Hitler je ustvaril židovsko vprašanje z mednarodno oznako, kakor obstoji danes in s kakršnim se bavi prav IX. manjšinjski kongres tu v Bernu; doslej so ga Židje obravnavali kot svojo notranjo zadevo na svojih zionističnih kongresih. Ftthrer se je s preganjanjem Zidov in drugih narodnih manjšin (lužiških Srbov) pokazal v svoji objestnosti nerodnega stratega, saj je sam izbil iz rok Germanije silno orožje zaščitnice narodnih manjšin, ki ga je znal tako spretno sukati Strese-mann — za njim tudi še BrUning. S tem orožjem so Nemci v Ženevi Često spravili Francoze in Poljake ter tudi nekatere druge francoske zaveznike v silno neprijeten položaj; s sistematičnim obdelovanjem manjšinskega vprašanja in za učinkovito propagando v svetu so si znali pridobiti simpatije narodnih manjšin in si osvojiti zavidljiv monopol nad tem mednarodnim vprašanjem, medtem, ko so druge države manjšinski problem zanemarjale. Včasih je nemška diplomacija s takšno silo vrgla na mednarodno tehtnico to moralno silo, da so se dvignili na neposredno ali posredno prizadeti strani očitki, da Nemčija samo izrablja manjšinsko vprašanje za druge svoje mednarodne namene, v prvi vrsti, da bi rušila mednarodni ugled svojih nasprotnikov.
ln danes je Nemčija po Hitlerjevi znslugi sama na zatožni klopi v Bernu! »Disimilacija in narodne pravice«, pač nedolžen naslov, pod katerim obravnavajo na msnjšinjskem kongresu položaj Zidov v Nemčiji, prišlo bo tudi do zunanjega kompromisa v kakršnikoli obliki med Židi in predstavniki nemških manjšin, ki rešujejo Hitlerja iz zadrege, toda Hitlerjeva Nemčija dejansko ostane na zatožni klopi. Zidje — in seveda tudi odsotni lužiški Srbi — upravičeno pozivajo predstavnike nemških manjšin izven Nemčije, naj zdaj v odločni in jasni obliki, s pravo »deklaracijo« in ne morda samo s teoretičnim poročilom, obsodijo preganjanje Židov.
Manjšinski kongres in z njim vsa živa obrambna manjšinska organizacija je v veliki nevarnosti. Ako bi kongres n^ našel primerne oblike in bi ne obsodil Hitlerjevega ravnanja z Židi. potem bi bili dvomi Židov v njegovo objektivnost upravičeni. Žid je so manjšinsko organizacijo vselej podpirali tn njihov izstop iz nje bi ji silno škodoval. Kako naj se predstavniki nemških manjšin sprijaznijo z obsodbo hitlerizma v obliki, ki bi žalila Hitlerja in kako naj se odpovedo njegovi pomoči, ko je vendar on danes gospodar Nemčije. Za kulisami je bil še na Dunaju dosežen kompromis, v smislu katerega naj bi kongres izrazil svojo »skepso« nad Hitlerjevim ravnanjem. Nanj so pristali Nemci, ki so prvotno sploh odklanjali razpravo o židovskem vpra-Sanju, češ, da Hilter noče asimilirati Zidov, temveč eelo jih disimilirati, izločiti iz nemškega narodnega občestva in tako njihovo narodnost zavarovati (!), m tudi Zidje, ki so sprva zahtevali odločnejšo obsodbo. Toda tik pred odhodom v Bern so se Zidje premislili pod vtisom zionističnega kongresa v Pragi in morda tudi pod vtisom vseh sil. tudi diplomatskih, ki bi se rade danes znesle nad Nemčijo. Zdaj zahtevajo od kongresa kategorično obsodbo Hitlerja. Ko vam pišem, se pogajanja nadaljujejo.
Ko so hitlerjevci zavzeli oblast, so se menjale prednje straže narodnih manjšin. V manjšinski organizaciji se zaenkrat mnogo ne izpremeni. čeprav n. pr. pričakujejo povratka predstavnikov poljske In danske manjšine v Nemčiji na kongres; na eni strani je to v Hitlerjevem interesu, ker bi sam rad Žide izoliral in dokazal, da drugih manjšin ne zatira, na drugi strani se povratku Poljakov ne bo upirala Poljska, saj ne nastopajo danes Nemci več kot tožitelji, temveč kot obtoženci in poljski pomisleki proti manjšinski organizaciji so danes še manj upravičeni, kakor so bili doslej. Manjšinski kongres bo prav gotovo še nadalje vztrajal pri dosedanjih vodilih in se vztrajno potegoval za pravice oonižanih tudi v teh časih nacionalističnega šovinizma. Toda prednja straža vsega manjšinskega gibanja, ne pravna, temveč dejanska, se je menjala: na mesto Nemcev stopijo Poljaki, Čehoslovaki in morda Francozi, vsaj kolikor upajo, da novi položaj lahko izrabijo proti Nemčiji. Ni pa verjetno, da bi ti tako forsirali manjšinsko vprašanje, kakor so ga doslej Nemci. Francozi sami nimajo dovolj razumevanja za manjšine, ker si druge, razen narodno edinstvene države sploh ne morejo zamisliti in ker nočejo, da bi moi da Nemci v odgovor ne načeli vprašanja Alzaeijf. Poljaki so s svojimi manjšinami že dovolj zaposlen' Lahko pa bi zahteva po poslovanju manjšinske zaščite, to je zahteva, da tudi države zmagovalke z mednarodno obvezo zagotovijo pravice narodnim manjšinam (n. pr. Italija), spravila vse države Male zveze in Poljsko v isto linijo; saj jc v njihovem interesu, da se zadevne obveze, ki so bile njim naložene, nalože tudi velikim državam. Francozi bodo zopet radi Alzacije gotovo rezervirani, ako pride še na tem jesenskem zasedanju do razprave o tem vprašanju pred IV. odborom Zveze narodov.
Delegacije so povečini že prispele v Bern. IPrviž se udeleži kongresa odposlanstvo Gaiičanov
Heimivehr-Hitler-Dollhiss
Med dvema 8krajnos«ma je le Krščansko-demokratična država
ena sama in tudi najkrajša pot: HMam^M^H^M^MHiBHMMM^HHMH
Dunaj. 19. septembra.
Avstrija se nahaja v vrtinru idej in struj, ii katerega ho iišel Dollfuss zmagovito, ako ho ostal dosleden in začeto pot nadaljeval z neizprosno odločnostjo. Njegov govor U. septembra, v katerem Je napovedal nemško krščansko državo na stanovski podlagi, pomeni pravo epoho, ako bo svoj načrt izvajal 1 isto euergijo, kakor izvajala svoj sistem Mussolini in Hitler. Danes, ko Avstrija nima parlamenta, je Dollfnss isčasni diktator, ki lahko avstrijske zadeve uredi tako. da bo slonela krščanska demokracija, kakor si jo on zamišlja kot definitivno obliko države, na trdnih nogah.
Vprašanje, ali je Dollfuss ie od samega začetka imel načrt, da Avstrijo izpremeni r krščansko nemške državo na podlagi stanovskega reda ali pa so ga do tega privedle razmere, danes ni več važno. Gotovo je. da je bil primoran razpustiti parlament laradi tega. ker njegova krščansko socialna večina s pomočjo malih strank ni inašala več kakor en sam glas. Ta večina je bila v tem večji nevarnosti, ker je bil avstrijski parlament izvoljen, preden je t Nemčiji narodno socialistični val dosegel tak višek. Avstrijski parlament v resnici ni več predstavljal mnenja, volje in razpoloženja prebivalstva, in narodni socialisti so zahtevali nove volitve baš zato, ker so bili trdno prepričani, da bodo dobili večino. To upanje, ki je takrat bilo precej upravičeno, je danes izgubilo veliko šans in položaj sc ie temeljito izpremrnil, čeprav reiultanta še ni popolnoma jasno vidna.
Kai sociaidemourac/ra?
Narodni socialisti mi huiio obdelovali opozicijo in Dollfuss je bil salo primoran, da razpusti rame bojne organizacije nasprotnikov, je pa pustil pri miru Heimvvehr prinra Starhemberga, ki je sicer fašistična organizacija, je pa odločno proti vmešavanju Nemčije t avstrijske zadeve. Tako je dobil Dollfuss zase Heira«ehr, toda podpirali so ga tndi socialisti iz strahu prrd narodnim socializmom. Take je Dollfuss dobil podporo na levi, obrnem pa so ga podprli tudi avstrijski fašisti Hciniwelira, ki predstavljajo desnico.
S trelna Dolllussova taktika
Ta nekoliko nenormalen pojav je počasi dovede! do napetosti med Dollfussovo vlado in knezom Starhembergom. Hcinmehr se je idaj naveličala aliance s socialisti in hoče Dollfussa prisiliti, da odpove zavezništvo 1 marksisti. Starhemberg zahteva, da se dunajski socialistični občinski svet razpusti. in Dollfuss se mu je. kakor je videti, ml.il. zakaj državni kancler je v svojem govoru ob priliki katoliškega shoda izjavil, da je obenem 1 liberalizmom minul tudi čas marksističnega socializma. Ta Dollfussov korak se smatra kot zelo spreten. Na eni strani hoče zadovoljili zahteve Heimivehra, na drugi pa inia pred očmi Tirole in Koroško, kjer je narodni socializem zelo ukoreninjen, in se zato prizadeva, da tem elementom nudi nekako nadomestilo v svoji državi po korporativnem sistemu. Ta država pa naj bi bila odločno krščanska in vlada ne bi smela biti diktatorična, ampak samo avtoritarna z oporo r ljudstvu. Vidi se. da hoče Dollfuss nuditi vsakemu nekaj v sintezi raznih struj, kojih medsebojno napetosti se dajo izravnati v znmislu kr-ščansko-socialne države, prilagodpne novim potrebam.
Kai pravi k temu Nemčiia ?
To je tako rekoč idejna stran avstrijskega notranjega položaja, kakšen pa bo politični rezultat, to je stvar bodočnosti. Kakšno stališče bo zavzel Hitler napram temu? V tem ozirn je značilna izjava. ki jo je dal listom 16. t. m. nemški zunanji minister von Neurath. Neurath se pritožuje, da je Avstrija postala pozorišče, na katerem velesile delajo svoje eksperiment« in na katerem uprizarjajo intrige druga proti drugi. Ta udarce je namenjen Mussoliniju, kojega senco vidi Hitler, kako se razprostira že čez llrenner do obali Donave. Nemci hočejo prepričati svet, da jo zaradi Dollfussove politiko v nevarnosti nemštvo kot tako. Avstrijo naj pustijo velesile na miru. jo dejal von Neurath, kar seveda pomeni, da naj Evropa pusti Avstrijo počasi
Japonci prodirajo dalje
London, 19. sept. (a) »Times« posveča uvodnik poročilu, da je Japonska zgradila letalsko bazo v Port Lloydu na otočju Bonin. Tako ravnanje s strani Japonske je po mnenju lista kršitev ČL 19 washingtonske pogodbe, ker določa ta člen status quo v Pacifiku. Prav tako graja list stališče, ki ga je Japonska zavzela napram bivšim nemškim kolonijam v Tihem oceanu. Japonska ima sicer od Društva narodov mandat za te kolonije, toda Japonska je nedavno tega izstopila iz Društva narodov, tako da ji članstvo v tej organizaciji ugasne 1. 1935. Tedaj pa bo ugasnil tudi njen mandat nad nemškimi kolonijami v Pacifiku.
iz Španije, ki štejejo okoli 2 milijona ljudi in tvorijo poleg Katalonov in Baskov najmočnejšo avto-nomistično skupino. Prišlo je seveda tudi odposlanstvo Jugoslovanov v Italiji in sicer dr. Josij) Wil-fan, predsednik kongresa in dr. E. Besednjak, oba polna optimizma (od narodne mai.jšine v Italiji je tudi pisec teh vrst). Od koroških Slovencev je že v Bernu poslanec Stare, dr. Petek prispe jutri. — Švirarski tisk pozdravlja kongres. Iz Jugoslavije sta doslej prišla samo poročevalca »Slovenca* in »Poliliket. Tudi »Volkiseher Beobachter« je poslal sem lastneea dopisnika. — Dr. Lojze Berce.
ntoniti v narodnem socializma, ki bo to driavo sigurno pripeljal v naročje Nemčije. Ce bo pa Mussolini šaril naprej v Avstriji, bo germanstvo resno ogroženo.
Le ena pot je pravilna
Zdi se, da j« ta argumentacija nemškega zunanjega ministra precej hinavska. Saj je znano, kakšne intimne veii obstojajo med Hitlerjevim
naukom in italijanskim fašizmom. Od Mussolinijeve strani ne preti Nemčiji absolutno nobena nevarnost. Preje je Nemčija nevarna Italiji, kakor Italija Nemčiji. Nemčija bo sedaj na skrivnem gotovo delala na lo, da se okrepi fašizem v Avstriji, pa naj si bo tudi pod firmo Starhmnbergovega Hcimwehra, zakaj nezavestno je vsako desničarsko gibanje v Avstriji, ki gre v ekstreui. ugodno za hitlerizem. I.e Dolllussova srednja linija more Avstrijo postaviti na trdno podlago.
Intrige so se pojavile v zadnjem času
V sedanjem momen*u pu še ni mogoče jasno spoznati, kako naj bi se Dolllussova srednja linija realizirala. Starliembcrg trdovratno vztraja na uvedbi fašizma. Na drugi strani imamo zveznega podkaiu lerja Winklerja, ki predseduje takosvani Narodno-stanovski fronti, v kateri so po večini bivši agrarci in par manjših skupin. Dollfuss bi rad k svoji takozvuni Patrijotični fronti (Vater-liindischp Front), v kateri so krščanski socialisti in Slarhembergova Heimvvehr, pritegnil še Win-klcrjovo fronto, čeprav se »li. da VVinkler nima posebno veliko pristašev. Narodno-stanovska fronta je sicer pripravljena stopiti v koalicijo 1 Dollfus-»o, da hi se ustanovila močna homogena vlada, toda tozadevna pogajanja še niso končana. Win-klor tudi ieli stanovsko državo, ni pa preveč navdušen za krščansko socialni korporativizem po naeclih enciklike >Quadragcsinio anno«, ker so agrarri močno liberalno pobarvani. Vendar w ho ta razlika dala lahko poravnati, samo če Dollfuss no bo sprejel fašističnega programa kneza Star-hemborga in čo so Im razvoj t novo državno obliko livršil postopoma brez revolucije.
Nevarna igra
Dollfuss se v glavnem s temi principi sklada, bi pa rad pustil v svoj« patriotično fronto odprta vrata tudi narodnim socialistom in pa sorialnim demokratom, ker misli, da bo mogel pridobiti tudi veliko marksistov, Iri se ne skladajo z ortodoksnim
Nemčija ponuja Avstriji premirje
Dunaj, 19. sept. b. Današnji »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz Berlina o pogajanjih med šefom zunanje-političnega oddelka narodno-socialistične stranke, Arthurom Rosenbergom in avstrijskimi političnimi uradnimi krogi. Bosenbergove zahteve vsebujejo 18 točk, med katerimi so najvažnejše naslednje: Avstrija mora voditi skupno zunanjo politiko 1 Nemčijo, podpirati mora nemško politiko pri Zvezi narodov, gospodarske pogodbe mora 1 sklepati šele po predhodnem sporazumu t Nemčijo. glede srednje-pvropskp politike v Avstriji sc ] mora vpostaviti avtoritativen reiim. tisk mora prenehati s svojo gonjo proti nemški propagandi, dovoliti se mora narod no-sorialistična stranka, iz-pnstiti se morajo vsi arptirani narodni socialisti, zaplenjeno premožpnje pa vrniti, popolnoma se prepovedati marksistično dplovanje, Avstrija mora izročiti npmške emigrante, ki so pobegnili v Avstrijo. protižidovska akrija sp mora izvpsti po vzorni Npmčije, tosno gospodarsko zbližanje z 1 Nemčijo. Za protiuslugo bo Hitler priznal dr. Dollfussa za drž. kanclerja, priznal bo patriotično
marksizmom. Koliko se bodo posrečili njegovi računi 1 narodnimi socialisti, j« j>a težko uganiti. Narodni sorialisti bodo svoje ravnanje na vsak način uravnali tako, kakor so jim ho ukazalo iz Berlina. Obstoja torej nevarnost, da no hi zapeljali kanclerja Dollfussa v intrigo, ki bi privedla ne samo do diplomatičnega zhliianja in prijatpljstva s Hitlerjevo Nemčijo, do katpregu bo moralo prej ali slej priti, ainpak tudi do kakšnega nevarnega notranjepolitičnega kompromisa, po katprpin bi hitlerizem lahko dosegel po ovinku to, kar je hotel doseči z nasiljem. Kpr sn sliši, da misli pa-triotična fronta v dogovoru s Hpiinvvrhrom in Winklprjpvimi agrarci sprejeti v svoj program tudi arijski paragraf, to jo antisemitizem v smislu skrajnega plemenskega nacionalizma, zato ni čudno, če mnogi krogi g skrbjo glpdajo razvoj avstrijskih notranjih dogodkov.
Zlasti so v skrbeh cerkveni krogi, ki si zamišljajo Avstrijo kot državo na katoliški stanovski podlagi, kar bi najbolj jamčilo za njeno neodvisnost od protestantarsko-pruskpga »trrtjpga rajha«. Ker j« Dollfuss odločen katoličan, so pa ti krogi prepričani, da re np bo dal laplesti v nevarnp intrige, ki so sc pojavile v zadnjem času. Je pa gotovo, da se je notranjepolitično obzorje v Avstriji v zadnjih dneh precej pooblačilo. Tudi v Rimu so zategadelj postali nekoliko .lervozni. ker jim ni jasno, kam bo razvoj šel in ker so sp tam začeli t zadnjem času Npmčije bati.	Ing. Sch.
Rosenberg zahteva kapitulacijo, von Neurath čimvečje zbližanje
fronto in Heimvvehr z nekaterimi manjšimi spremembami, kakor tudi po|>olno samostojnost Avstrije. Nemški zunanji minister von Neurath je izjavil, da so Hosenbergovi predlogi nestvarni in nediplomatski in je v teku pogajanj postavil naslednje tri pogoje za pomiritev med Avstrijo in Nemčijo:
1.	iskreno sodelovanje v zunanji politiki in zunanji trgovini.
2.	čimvečje zbližanje med obpnia državama brez pretiravanj v notranji politiki,
3.	dovolitev narodno-socialistične stranko r Avstriji brez vmešavanja Nemčije.
Ulični poboji v Avstriji
Linz, 19. sept. b. V neki gostilni v vasi Wo1f-seggu je prišlo do hudega pretepa med pristaši Heimvvehra, narodni socialisti, komunisti in socialisti. Orožništvo je prišlo na pomoč napadenemu Heimwehru in uporabilo orožje. Trije napadalci so bili ubiti, pet pa hudo ranjenih.
Luč iz Sina je?
Kralji in ministri se zbirajo in pripravljajo nov Balkan
Belgrad, 19. sept m. V zvezi s sestankom dr-iav Male zveze v Sinaji v Romuniji, kamor se l>o po najnovejših vosteh podal tudi bolgarski kralj Boris s svojo ieno Ivano in kjer se bo v svojpm gradu Pelešn nahajal istočasno romunski kralj Karol, se razširjajo fantastične govorice. Čudno se idi, da bolgarska vlada ni smatrala potrebno, da prekliče potovanje kralja Borisa v Romunijo. Potovanje s« bo torej vršilo in predstavlja največji politični dogodek povojne dobe na Balkanu. V diplomatskih krogih so vprašujejo, zakaj je tako nenadoma prišlo do tako temeljitega prookreta v bolgarski politiki, kakšni so vzroki, ki silijo Bolgarijo v drnžbo držav Male zveze, in kakšna ogromna preureditev na Balkanu se pripravlja po vseh teh sestankih kraljev in zunanjih ministrov. Nekateri naglašajo, da jc Bolgarija po sklepn gr-ško-turške zavpzniško pogodbe, glpdo katere je nobeden np more prepričati, da ni naperjena proti bolgarskim zahtevam po prostem dostopu na Egej-sko morje, sodaj mnogo bolj pripravljpna, sprejeti ponudbo romunske in jugoslovanske vlado,, dn se popravijo gotove meje v njen prilog, ako pristanp na to, da so pridruži državam Malp zveze. Tukaj poudarjajo v političnih krogih, da jc francoska vliuln kategorično izpovedala svoje mnenje in da jp njpn pritisk v Sofiji rodil dobre rezultate. Se-stanpk treh kraljev in treh zunanjih ministrov odpira vrata v novo balkansko bodočnost.
Iz verodostojnega vira izvpino. dn bo jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jpvtif potoval v Ankaro istočasno z romunskim zunanjim ministrom Titnlescom in da je morda celo mogočp. da sp bosta oba zunanja ministra spstala v turški presto-
tici tudi s prpdsodnikom madjarsko vlado Gomho-sem, ki hoče tudi obiskati Turčijo. Ankara postaja diploinatičon štadijon velikpga obsega in usodp-polnih diplomatskih olimpijad v najbližji bodočnosti.
Ankara. 19. septembra, (a.) Predsednik turške vlado Izmet Paša in zunanji minister Tevfik Ruždi Bej sta odpotovala v Sofijo.
Beck v Parizu
Pariz, 19. septembra b. Prihod poljskega zunanjega ministra Becka v Parizu pričaku jejo v četrtek zjutraj. Popoldne ga bo sprejel francoski zunanji minister Boncour. nato pa predsednik vlade Dnladier. ki mu bo priredil na Quai d'Orsayu večerjo. V petek bosta Beck in Daladier gosta poljskega poslaništva, nato jm Beck odpotuje s francoskim zunanjim ministrom Boncourjem v Ženevo.
Strahovit potres ubil 5000 l'udi
Šanghaj, 19. septembra, c. Po vesteh iz notranjosti dežele jc bil katastrofalen potres v dolini reke Min, pritoka Jangtsekianga. Posebliu se javlja, da so hribi popolnoma porušili neko manjše mesto in da so skale popolnoma zasule mesto. Do sedaj se smatra, da je bilo pri tem ubitih 5000 prebivalcev, pričakuje pa se, da je število žrtev še veliko višje.
Dunajska vremenska napoved. Hladno deževno vreme bo trajalo najbrže še dalje.
Stran 2.
»»LUVENKU«, cme 20. septembra 1033.
Štev. 214.
Govorilo je srce, govorila je kri" Volitve v Delavsko zbornico
(Ban dr. Marušič ob sprejemu poljskih bratov)
Opoldne je povabil k sebi poljske parlamentarce in tukajšnje zastopnike cerkvenih, vojaških in političnih krogov g. ban dravske banovine dr. Drago Marušič.
Goste je sprejemal g. ban sam ob vhodu v lepo okrašeno vrtno slavnostno dvorano banske palače. Mize so bile kar posute s slovenskimi na-geljjii in vsak povabljenec je dobil svoj »slovenski pušelje« na krožnik. Goste je ta pozornost prireditelja prijetno ganila. Obeda so se poleg poljskih gostov in jugoslovanskih spremljevalcev udeležili tudi prevzv. škof dr. Rozman, komandant dravske divizije general Cukavac in mestni župan dr. Dinko Puc.
Govor bana dr. Marušiča
Po sadju se je dvignil g. ban dr. Drago Marušič in takole nagovoril svoje goste:
Spoštovan agospoda!
Ne dolžnost, srce mi narekuje, da kot domačin izrečem svojo iskreno dobrodošlico našim poljskim bratom, da dam izraza našemu odkritosrčnemu veselju nad njihovim prihodom in da preko njih sporočim nam vsem tako milemu poljskemu narodu čuvstva bratstva, ljubavi, zvestobe in slovanske vzajemnosti.
Težko bi bilo v teh kratkih invajanjih do«to4-no opisati gorje, ki ga je zgodovina postavila na pot slovanskim narodom, stremečim za edinim ciljem, da postanejo na svojih zemljah sami gospodarji, da o svoji usodi sami odločajo. In vendar so temu idealu, ki ni naperjen proti nikomur, temveč služi izkLjučno svetovnemu miru in splošnemu sožitju med narodi, morali biti žrtvovani potoiki plemenite slovanske krvi, da jc slednjič napočil dan, ko so v slovanskih prestolicah zaplapolale slovanske zastave, oznanjajoč izmučenim in preizkušenim narodom vstajenje in svobodo. Hvaležni moramo biti rojenicam, da smo postali žive priče usodnih svetovnih dogodkov, ki so nam šele omogočili srečno naključje, da moremo danes kot »vobodni jugoslovanski državljani v naši beli Ljubljani pozdraviti legitimirane predstavnike svobodnega poljskega naroda. Bodite uverjeni, mili bratje od slovanske Visle in slovanskega Baltika, da govorim iz duše vseh Slovencev, če rečem, da ne vidimo v Vašem obisku zgolj afirmacije bratskih vezi in čuvstev, ki so nas od nekdaj in nas bodo »pajala do konca dni, temveč, Vaš prihod nam odpira najlepše nade, da boste svobodni državi, republika Poljska in kraljevina Jugoslavija, za katero živimo in delamo z enakim ponosom in polnim »rcem, v tesnih medsebojnih odnošajih, podkrepljenih s krvno vezjo in bratskimi čuvstvi svojih narodov, stali vsikdar nerazdvojno združeni na braniku priborjene svobode — tega temelja svetovnega miru in jamstva našega napredka.
Spoštovana gospoda!
Z nepopisnim veseljem in iskrenim navdušenjem je sprejela Ljubljana naše drage goste. Zvest staremu slovanskemu običaju sprejema naš narod z odprtimi rokami vsakogar, kdor prihaja z dobro voljo in čistimi nagibi v naše kraje. Toda ta sprejem, ki ste ga, spoštovani zastopniki poljskega tejma in senata, doživeli med nami, ni samo izraz one oticijelne gostoljubnosti in dolžne spoštljivo-
»ti _ tu sta govorila kri in srcel Ob pogledu na
prispele poljske brate so se prebudili znova spomini iz davnih dob, pred našimi duhovnimi očmi so vstajale nepozabne silhuete Sicnkiewiczcvih junakov, ki so nekdaj razplamtevali naša mlada sTca in nam odkrili nedosegljive vzore nesebične in požrtvovalne domovinske ljubezni. Njihovi podvigi so v toliki meri zajeli našo notranjost, da smo se opajali z njihovimi zmagami in plakali ob njihovih porazih, kakor da gre za usodo lastnega naroda.
Viteštvo, junaštvo, domovinska ljubezen in ne-odoljivo hrepenenje po svobodi, so bik bile skupne odlike poljskega in jugoslovanskega naroda. Zgodovina priča o nadčloveških naporih in borbah, ki sta jih z menjajočo se srečo vodila naša naroda skozi dolga stoletja. Obema je bila usojena grenka Golgota težkih preizkušenj in trpljenja, oba sta morala doživeti svoje strašno Kosovo. In kakor je po naši kosovski tragediji oživela in se razžarevala kosovska misel, ki je v našem narodu netila ono tajinstveno vero, da bo ponižanju sledilo vstajenje, tako ie tudi v duši poljskega naroda živela odporna nada, vtelešena v bodreči himni: »Ješče Polska nie zginiela«.
Spoštovana gospodal
Težke naloge in skoroda nepremostljive ovire »o se pojavile že takoj ob rojstvu naše svobode. Oba naroda sta morala vložiti vse svoje napore v to, da zajamčita varnost svojih državnih meja, uravnovesita svoje notranje življenje, prepleteno s podedovanimi tradicijami prejšnjih dob, dvigneta na ruševinah svetovne vojne uničeno gospodarstvo in blagostanje ter dasta v veličastnem zagonu narodove tvornosti celokupnemu državnemu nehanju obiležje nacionalne samoniklosti. Z bratskimi simpatijami in najtoplejšimi željami smo, dragi bratje, od vsega početka spremljali v duhu Vaša prizadevanja, posvečena izgraditvi stare poljske slave na slovanskem Baltiku. Kakor s ponosom in ljubeznijo gledamo na nai Split in luke našega sinjega Jadrana, nič manj draga nam ni poljska Gdynia, ta dragocena vrata Vaše sile v širne oceane. V izrednem napredku Vaše industrije, tehnike in vseh panog kulturnega udejstvovanja vidimo neupogljivo tvorno silo poljskega genija, ki jamči poljskemu narodu častno mesto v družbi kulturnih držav. Nad vsemi temi pridobitvami pa bdi pod veščim vodstvom maršala Pilaudskega viteška poljska armada vrla posestrima junaške jugoslovanske vojske. Vsi Vaši podvigi in uspeh odjeknejo glasno v našem narodu, kajti vsi se zavedamo, da je Vaša moč naša moč. Vaša 6lava naša slava, da je z Vašim sivim Baltikom ogrožen naš sinji Jadran, z Vašo Vislo naša Sava in najš Dunav,
Dragi poljski bratje, spoštovana gospodal
Večina naših narodnih nesreč je povzročila nesloga. Ona je opetovano spravila poljski narod na rob propasti, ona je tudi zakrivila usodno kosovsko tragedijo. Zgodovina nam izpričuje, da so slovanski narodi v neslogi vedno postali plen tujega pohlepa, v slogi pa je bila njihova moč nezlomljiva in nezmagljiva. Dovolj je bilo suženjstva, dovolj ponižanja in sramote. Danes ko »e zopet skuša tuji pohlep nasititi na naših narodnih telesih, nam dolžnost samoobrambe dokazuje, da smo pripravljeni in čuječi. Bolj kot kdaj poprej zahteva od nas današnji čas, da odstranimo vse zapreke, postavljene na pot prisrčnemu zbližanju slovanskih narodov in pristopimo k dejanskemu uresničenju načel slovanske solidarnosti.
V tem znamenju se Vam dragi bratje v imenu vsega prebivalstva dravske banovine zahvaljujem za Vaš obisk z željo, da bi dnevi, ki sle jih prebili v kraljevini Jugoslaviji, postali nov mejnik
r razvoju poljsko-jugoslovanskega bratstva in prijateljstva. Prešinjen teh čuvstev dvigam čašo na prvega državljana poljske republike, Nj, Ekso. pre-zidenta gosp. Moszickega, na čast bratskega poljskega naroda in slavno bodočnost bratske poljske republike.
Odgovor senatorja Romana
Na zdravico gosp. bana je v imenu poljske parlamentarne delegacije odgovoril senator gosp. Roman, bivši vojvoda, ki je med drugim dejal:
Mi poljski predstavniki naroda, potujoč »kozi Vašo državo, smo povsod videli bratska čuvstva, kakor pri bogatašu, tako pri visokih funkcionarjih, kakor pri najsiromašnejšom kmetu. Ljubezen so nam pokazali mali in veli-ti. Mi zlasti cenimo ljubezen dece, to naše bodočnosti. Bili smo v Belgradu, Vaši veliki prestolnici, bili smo v Zagrebu, Vaši duhovni prestolnici, bili smo na orlovskem Cetinju, evo sedaj smo prišli v Ljubljano, kjer so nam Vaši otroci odprli svoja slovenska srca.
Dva obiska, ki jih je napravila Jugoslavija v Poljski in Poljska v Jugoslaviji po svojih narodnih zastopnikih, sta nas zvezala tako, da nas nihče ne more razdvojiti. Mi smo v zgodovini iz zadnje vojske izšli tako, da smo vzeli samo ono, kar jo naše. Ustvarili smo si naši nacionalni državi in ni nam več potrebno, da se opiramo na meč, temveč samo na moč naših narodov. Mene kot senatorja Vilne Ljubljana najbolje razume, keT je tudi ona obmejni center kakor Vilna. Vrednost Ljubljane je baš v tem, ker se v njej vidijo izredni rezultati dela in splošnega napredka. Naši sosedje nas najbolj cenijo zaradi vrednosti, ustvarjenih v naših obmejnih središčih. Najboljše jamstvo za našo bodočnost je naše delo. Prožimo roko drug drugemu, <1.. bomo dosegli skupno zmago.
V tem imenu kličem: Živela velika Jugoslavija, živel veliki kralj Aleksander Karadjordjevič.
Skozi Gorenjsko
Po odhodu iz Ljubljane so se poljski gostje odpeljali na Bled. V St. Vidu, ki je bil ves okrašen z zastavami, jih je pričakovala velika množica ljudi in šolska mladina. V imenu občine je pozdravil goste g. Rozman. Mala Irenica, hčerka g. dr. Arka pa je izročila gostom krasen šopek cvetja. Deklico je v zahvalo poljubil podpredsednik senata g. Bo-gucki. Za lep sprejem se je zahvalil prof. Wawrzi-novvski. Gostje so se nato z avtom odpeljali naprej na Gorenjsko. Na Gašteju jih je pričakovala šolska mladina iz Stražišča, ki je gosle pozdravljala z zastavicami. V Kranju so doživeli poljski parlamentarci izredno prisrčen sprejem. Na Kralja Petra trgu se je zbral skoraj ves Kranj in številna šolska mladina, kakor tudi dijaki kranjske gimnazije. Zastopan je bil tudi občinski svet in tudi godbe ni manjkalo. Goste so sprejeli kranjski župan Ciril Pire, okrajni načelnik ar. Ogrin, gimnazijski direktor dr. Dolar in nadzornik Rus. Nato je pozdravil goste župan Pire, šolska mladina pa je zapela poljsko himno v slovenskem jeziku in nato jugoslovansko državno himno. Za tem je dijakinja ltorak Šar-lota, ki je Poljakinja jx> rodu, jx>zdravila svoje rojake v slovenskem in jx)ljskem jeziku ter jiin izročila lep šopek cvetja. Poljski goslje so bili nad sprejemom ganjeni. Z daljšim navdušenim govorom se je za prisrčen sprejem zahvalil Felicijiu Gvvizdz. Nato je zapel gimnazijski mešani zbor poljsko himno v poljščini, godba pa je zaigrala »Hej Slovani« in našo državno himno.
Na Bleda
Po prisrčnem sprejemu v Kranju so avtomobili s poljskimi gosti odbrzeli skozi Podbrezje, kjer jiin je tvorila špalir šolska mladina, skozi Radovljico, ki je bila vsa v zastavah in odtod na Bled, Na Bledu je goste pozdravil župan Vovk in okrajni načelnik dr. Vrečar, v poljščini pa jih je pozdravil v imenu poljsko-jugoslovanske lige bančni uradnik Šolar. Gostje so bili presenečeni nad lepim sprejemom, za katerega se je ves ginjen zahvalil Štefan Kapuscinski. Blejski fantje, ki so prišli k sprejemu v narodnih nošah, so izročili damam šopke nageljnov, blejska dekleta, tudi v narodnih nošah pa so obsule gosf»de s cvetjem. Prav tem trenutku se je za hip zjasnilo in strma mavrica se je nad Bledom povzpela v nebo.
Gostje so se nato odpeljali v čolnih mimo Su-vobora na otok, kjer je vsak nekajkrat potegnil za zvon želja. Gostje se niso mogli načudiii krasoti jezera, dasiravno so viseli na nebu silni oblaki in zakrivali pogled na naše planine. Zlasti jim je bil všeč mrki grad in globina Blejskega jezera.
Ob 7 je bila gostom na čast prirejena v lepo okrašeni veliki dvorani hotela »Toplice« slavnostna večerja, kjer je brate Poljake najprej pozdravil župan g. Vovk, nato pa je imel slavnos/tni govor narodni poslanec za ta okraj, bivši minister g. Mohorič.
•
Program pota poljskih parlamentarcev se je tik pred odhodom izpremcnil v toliko, da bo sIo\o na ljubljanskem glavnem kolodvoru šele jutri, 20. t. m. ob 9 dopoldne namesto danes opolnoči.
Bitka z banditi
Belgrad, 19. sept. m. Pred dvema dnevoma je znani odpadnik in hajduk Mitrovič 8 svojo tolpo napadel v vasi Beljini v bližini Unke trgovca Radi-savljeviča in mu odnesel 21.000 Din v gotovini in blaga v rednosti 7000 Din. Iz okoliških mest se je naslednjega dne zbrala četa orožnikov, ki je pričela zasledovati roparsko tolpo, ki 60 jo dobro skrila v bližnjih gozdovih. Ko so prišli orožniki v bližino roparjev, ki so bili oblečeni tudi v orožnike, so pričeli slednji streljati. Razvila se je huda bitka med orožniki in roparji, v kateri so roparji ubili orožn. podnarednika Radivojeviča, orožn. narednika SuSeka pa so hudo ranili. Roparji so nato pobegnili v druge gozdove.
Betgrajshe vesti
Belgrad, 19. sept. m. Na strelišču v Topčideni Je bila slovesno otvorjena druga tekma strelcev kraljevine Jugoslavije za državno prvenstvo. Tekme so je udeležilo nad 1000 strelccv lz vse države.
Boli;raiI, 19. sept. m. Jutri bo v Štipu velika proslava znamenite bitke na Bregalnlci. Te slav-nosti se bodo udeležili zastopniki vojaških in civilni'' oblasti ln drugi.
Belgrad, 10. sept. m. Po poslih ljubljanske univerze je davi prispel v Belgrad rektor, prelet dr. Slavi?, ki je v trku dneva obiskal nekatero uradnike prosvetnega ministrstva.
Belgrad. 19. sept. m. 25. septembra bo zopet pričelo delovali sodišče za zaščito države. Nn dnevnem redil so razprave proti raznim komunistom, med drugimi tudi proti Kidriču ml. in inž, Gerlil. Proces proti omenjenima so bo pričel najbrže v drugi polovici oktobra.
Belgrad, 19. sept. (a) Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je jx>slalo tale navodila glavnim volilnim odborom:
Izpreinembe in do|3olnilve statuta delavskih zbornic postavljajo med drugimi jx>goji za sestavljanje in predložitev kandidatnih listin tudi tile dve zahtevi: I. zahtevo, da se morajo med prvimi kandidati na listi nahajati delavci iz najvažnejših gospodarskih panog s področja dotične zbornice, in. 2. zahtevo, da se morajo obenem z vložitvijo kandidatne liste predložiti dokazi, da ima kandidat vse jx)goje, ki jih zahtevata zakon in slalut za izvršitev te funkcije.
Glede na ta določila smatra ministrstvo za socialno jx>litiko in narodno zdravje potrebno dati glavnemu volilnemu odboru tale navodila:
I. Zahteva statuta, da morajo biti zastopane najvažnejše gospodarske panoge na kandidatni listi, je samo izvajanje čl. 40 zakona o zaščiti delavcev, po katerem se redni člani zbornice in njihovi namestniki »volijo iz vrst delavcev in nameščencev raznih strok«. Zato sklep glavnega volilnega odbora o tem, katere stroke se morajo smatrati za najvažnejše gospodarske jjanoge in morajo biti zastopane, ni strogo limitativnega značaja. Tega navodila se morajo do skrajnih meja možnosti držati vse organizacije, ki predlože liste. Vendar če nekatere stroke, označene kot najvažnejše gospodarske panoge, ne bi bile na listi zastopane, to še ne more biti razlog za odklonitev kandidatne liste. Glavni volilni odbor se mora pri fiotrjevanju kandidatnih listin prepričati, ali spadajo kandidati v razne široke iu ali so zastopani tudi nameščenci,
mora pa takšno listo potrditi ne glede n« to, ali so ravno vse stroke, označene kot najvažnejše gospodarske panoge, zastopane ali ne. Seveda je pa potrebno, da so v predloženih kandidatnih listah po večini takšne stroke, ki jih je glavni volilni odbor označil kot najvažnejše gospodarske panoge.
II. Določilo statuta, da se morajo s predložitvijo kandidatnih list predložiti tudi dokazi o pasivni sposobnosti kandidatov (to je o tem, ali imajo kandidati vse pogoje, ki jin zahtevata zakon in statut za vršitev funkcije člana delavske zbornice), je treba tolmačiti v zinisiu čl. 42 zakona o zaščiti delavcev. Glavni volilni odbor ima pravico zahtevati pri predložitvi kandidatnih list tudi predložitev dokazov o pravni sposobnosti kandidatov list, ne bo se pa spuščal v presojo predloženih dokazov. Glavni volilni odbor bo moral pri sprejemanju predloženih dokazov ravnati liberalno in sprejeti tudi preprostejše dokaze, ki niso združeni z velikimi izdatki in predolgim postopkom za njih nabavo, Glavni volilni odbor lahko torej za |jrimer o dokazu našega državljanstva in starosti predloženih kandidatov vzame na znanje tudi izjavo dveh pravnih državljanov pri pristojni oblasti, da je dotična oseba državljan kraljevine Jugoslavije in da uživa vse državljanske pravice, odnosno, da ima že 25 let. Verifikacijski odbor izbrane zbornice bo pa dolžan podrobno in formalno proučili pravne s]x>sobnošti samo izvoljenih kandidatov, ki postanejo člani. Temu odboru se lahko predlože polnoveljavni pravni dokazi o pravni sposobnosti izvoljenih kandidatov.
(Iz oddelka za socialno skrb ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.)
K občinskim volitvam
(Vprašanja in odgovori)
V Jugoslovanski tiskarni je izšla broštirica »Za občinske volitve, Zakon o občinah, Uredba o sestavi kandidatnih list« in formular kandidatne liste in izjave. Brošurica ima pregledno kazalo. Pri Jugoslovanski knjigarni se dobi komad po 5 Din.
Predlagatelji. I. 2. A. Kandidati za odbornike in namestnike ne smejo biti predlagatelji liste. Tako določa § 3. banovinske uredbe o sestavi kandidatnih list.
Novo združene občine. Isti. V novih združenih občinah mora kandidatna lista v prvih dveh tretjinah odborniških mest vsebovati najmanj po enega kandidata in namestnika vsake doslej samostojne občine, ki je prešla v celoti ali deloma v sestav nove občine. (§ 1. uredba o sestavi kandidatnih list.)
Združen« občine in kandidatura. M. T. B.
Štiri občine so združene v eno občino. Želite vedeti, če mora kandidata lista imeti iz vsake občine primemo število odbornikov sorazmerno po št«vilu prebivalcev.
Odgovor imate v prejšnjem vprašanju. Po zakonu mora torej iz vsake občine priti na kandidatno listo najmanj en odbornik in en namestnik iz dosedanjih občin. Pametno pa je, da dobi vsaka dosedanjih občin na kandidatni listi primerno zastopstvo.
Domovinska pravica. loti. Posestnik, ki prebiva 6 let v občini, pa nima v občini domovinske pravice, ne more biti izvoljen za občinskega odbornika. Če pa prebiva že 6 let v občini, sme prositi za sprejem v občinsko zvezo, o čemer odloča občinski odbor.
Širjenje neumnih vesti. J. F. P. V vaši občini nekdo širi vesti, da bodo vsi odborniki, ki bodo izvoljeni na listah, ki niso bile vezane na stranko, takoj po izvolitvi razrešeni svoje službe. Kaj je na tem?
Take budalosti raznašajo gotovi ljudje po vseh občinah. Pametni volivci jim seveda nikjer ne verjamejo. Po zakonu se liste ne morejo vezati na stranko.
Tuji državljani in volitve. (K. G. C.) Vprašate, če tuji državljani lahko volijo pri občinskih volitvah. Zakon določa: Volivno pravico ima vsak moški državljan po rojstvu ali prirojstvu (naturalizaciji), če je dovršil 21. leto starosti. Taki moški se vpišejo v volivne imenike in s tem dobijo volivno sposobnost. Pogoj za volivno pravico oziroma sposobnost je med drugim tudi državljanstvo.
Grožnja in volitve. (K. G. C.) Najboljše orožje proti grožnjam je korajža, proti obljubam pa prezirljiv nasmeh volivca. Zakon daje volivcu popolno svobodo glasovanja in sestave kandidatne liste.
Razdelitev mandatov. (I. K, C.) Pri vas se obetajo 3 kandidatne liste; po vašem mnenju bo dobila I. lista 216 glasov, II. 183 in III. 161 glasov. Volite 24 odbornikov. Kako bodo razdeljeni? Odbornikov bo dobila I. lista 16, II. 4, III. 4. Nosilec liste je lahko tudi predstavnik liste. Nosilec liste je prvi kandidat za odbornika.
Podpisi (M. F. C.) Lastnoročno se na kandidatni listi podpišejo samo predlagatelji. Kandidati in namestniki se lastnoročno podpišejo na f>osebnih izjavah, da sprejmejo kandidaturo.
Predstavniki se ne podpišejo, ampak se njihovo ime samo vpiše na listo. Razen lastnoročnih podpisov se vse lahko piše tudi s strojem.
Domovinstvo. (A. K. C.) Nekdo je Lil rojen v vasi a občine A. Iz rojstne vasi a se je jwe-selil v vas b iste občine A, kjer stanuje šele par let. Vas b iz občine A pride sedaj v občino B. Ali lahko kandidira v občini A.
V občini A ne more kandidirati, ker je s priključitvijo vasi b v občino B prešla tudi njegovr domovinska jjravica iz občine A v občino B. V občini A je imel domovinsko pravico neglede v kateri vasi te občine je stanoval.
••>7
Ljubljana, 19. ^jptembra. (a.) Kr. banska
uprava je na vprašanje »Ali more postati banovinski zdravnik predsednik občine odnosno član občinske uprave?« izdala to-le tolmačenje:
Po § 29. zakona o občinah ne morejo na prvih šestih mestih kandidatne liste kandidi-rnti osebe, ki so v aktivni samoupravni službi. V aktivni samoupravni službi pa so po zadnjem odstavku uredbe o sestavi kandidatnih list itd. (Službeni list štev. 470-73 ex 1933) med drugimi osebe, ki so nastavljene na osnovi Pravilnika o službenih razmerjih ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev Dravske banovine z dne 25. aprilom 1930. Banovinski zdravniki pa so nastavljeni na osnovi Uredbe o službenem razmerju zdravnikov združenih zdravstvenih občin v Dravski banovini z dne 12. decembra 1930. Ker niso banovinski uslužbenci v smislu zgoraj citiranega pravilnika, smejo tedaj, kandidirati tudi na prvih šestih mestih liste in morejo postati člani občinske ujirave odnosno predsedniki občine.
Kongres narodnih manjšin
Bem, 19. sept. (a) Danes popoldne se je zaključil deveti kongres evropskih narodnih manjšin. Sprejel je tri nove 'resolucije. Resolucija o ravnanju z manjšinami, ki se je o njej včeraj vršila debata, je soglasno sprejeta. Dnigi dve resoluciji govorita o avtonomni pokrajinski upravi ter o vprašanju medsebojnih odnošajev in materinskega jezika; tudi ti dve resoluciji je kongres soglasno sprejel. Kongres opozarja na svoje zahteve še s prvega kongresa, da naj v vsaki evropski državi, v kateri žive druge nacijonalne skupine, vsaka taka nacijonalna skupina ima pravico uveljaviti svojo narodnost v avtonomni pokrajinski upravi ali pa osebno, kakršne so pač okolišči-
ne. Kongres glede na to ugotavlja, da bi nastale neprilike popolnoma odtehtale notranja pomiritev in kulturni, gospodarski in socijalni razvoj narodnostnih pokrajin, če bi sc uvedle avtonomne pokrajinske uprave. Kongres zahteva takšne uprave za pokrajine, kjer žive strnjene narodnostne skupine, ter protestira zoper vsako omejitev ali zavlačevanje ureditve v tem smislu, kar bi pomenilo kršitev notranjih odnosno mednarodnih obvez.
V sklepnem govoru je predsednik dr. Wilfan izjavil, da so nemške skupine podale izjavo, s katero se priključujejo načelom, ki jih je kongres postavil, ter prosijo tudi druge skupine, da ta načela spoštujejo.
Osebne vesti
Belgrad, 19. sept. (a) Postavljeni so: Stanko S ve tek. sodnik okraj, sodišča v Ormožu, za sodnika okrož. sodišča v Zagrebu, dr. Erik K o n š e k , sodnik okraj, sodišča v Ormožu, za sodnika okrož. sodišča v Zagrebu, Miloš Lečnik, sodnik okraj, sodišča v Radečah, za sodnika okrož. sodišča v Zagrebu, in Ferdinand Kvas, sodnik okraj, sodišča v Logatcu, za sodnika okrož. sodišča v Zagrebu.
Hmelj
Žalec, 10. sept. Ostalo je neizpremenieno mirno razpoloženje, naku|xivanje iz prve roke se nadaljuje v manjšem obsegu, plačuje pa se po 65 do 75 Din za kg. (Op. ur.: Pri včerajšnjem jioročilu je pomotoma stalo, da je cena hmelja od 70 do 05 Din, dočitn se ima pravilno glasiti cena 70 do 75 Din.)
Zatec, 19, sept. Povpraševanje je bilo mirno in se nakufjovanje letošnjega pridelka nadaljuje po cenah 90 do 109 Din za kg.
Gobe
Letošnja jesenska rast je bila po vseh krajih razmeroma dobra. Zaradi lejiega vremena je prišlo najlepše blago iz vinorodnih krajev in nekaterih predelov Gorenjske. Naklone cene se gibljejo med 30 do 50 Din za kg. Nadaljna rast je odvisna od vremena. Zanimanje iz inozemstva ni znatno. Inozemstvo kupuje namreč le sproti, to je samo za tekoče potrebe.
Vojni dolgovi
London, 19. sept. b. Angleški tisk piše, da so ponovno stopili v ospredje vojni dolgovi, ker je 90-dnevni rok že potekel 15. t. m., ne da bi države dolinice zahtevale podaljšanje za izplačilo zapadlih obrokov.
Drobne vesti
Havanna, 19. septembra, c. Kakor se doznava iz vrst vstašev, namerava sedanji predsednik San Martino odstopiti, da bi olajšal položaj in omogočil mirno rešitev spora z ameriškimi Združenimi državami.
London, 19. septembra, c. V političnih krogib sc trdi, da bo v najkrajšem času prišlo do spremembe v angleški vladi. Zopet se širijo vesti, ki so se širile pred dvema mesecema, da bo odstopil zunanji minister sir John Simon.
Berlin, 19. septembra, c. V severnih krajih Prugije bodo izvedli veliko racijo komunistov in njihovih kurirjev, ki vzdržujejo zvezo s skandinavskimi državami, kamor je premeščena komunistična centrala iz Nemčije. V zvezi s temi dokumenti se pričakuje mnogo aretacij v mnogih nemških mestih.
Budimpešta. 19. sopt. b. Uradno demantlrajo vesti o potovanju madjarskega ministrskega predsednika Goinbfisa v Pariz.
Pariz, 19. sept. b. Madjarski zunanji minister Kanva je snoči odpotoval iz Pariza.
Newvork. to. sept. b. V Brucktownu je prt-čelo stavkati 7000 čevljarjev. V Pettcrsniiu stnvkn 2S.OOO delavcev svila rs k o industrije, v Philndelphiji pa še vedno stavkajo »oferji.
Nabavite si takoj brošuro
Za občinske volitve
Brošura vsebuje:
zakon o volivnih imenikih zakon o občinah uredbo o sestavi
kandidatnih list
Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in stane 5 Din brez poštnine.
Slovenija najprisrčneje sprejeta brate Poljake
Navdušen spreiem poljskih parlamentarcev v Ljubljani Velike ovacije na kolodvoru in na ulicah
Franc Voglar - 50 letnih
Ljubljana, 19. septembra.
Ne samo z zunanjim pompom, govori in ofici-elno navdušenostjo — Ljubljana je danes sprejela parlamentarce bratske republike Poljske z vsem ognjem, kakor ga more dati iz sebe le slovansko mesto, kakor ga zmore le slovenska Ljubljana ob redkih prilikah. Dragi bratski gostje, ki smo jih danes dopoldne sprejemali v naši sredi, so bili nadvse prijetno vzhičeni nad pozdravom. Vedeli so sicer, da se jim pripravLja topel sprejem, vendar pa take navdušenosti in take prisrčne pozornosti, tako iskreno mišljenih ovacij niso pričakovali. Zastave, cvetje, tisoča bratskih src, vse to je pozdravljalo Poljake, ki so bili nad sprejemom naravnost ginjeni. Delovno dopoldne je bilo, ko so prišli odlični predstavniki poljskega naroda, zato je mladina tem bolj prevladovala pri sprejemu. Skoraj vse ljubljanske srednje in tudi nekatere nižje šole so se korporativno udeležile sprejema poljskih parlamentaircev. Kakor je bil sprejem na kolodvoru prisrčen in topel, vendar ga je daleč prekosil sprejem na cesti, tako da se je pot poljskih parlamentarcev s kolodvora do hotela Uniona spremenila v en sam triumf.
Na kolodvoru
Na kolodvoru »o bili zbrani vsi odlični predstavniki naše javnosti, tako podiban dr. Pirkmajer, divizijonar general Cukavac, mestni župan dr. D. Puc s podžupanom Jarcem, več senatorjev in poslancev iaz Slovenije, za društvo prijateljev Po-ljske predsednik prof. dr. Mole in podipredsednilc dr. F. Štele, za ČJ ligo predsednik dr. Stare, zasto-pane pa so bile skoraj vse druge upravne oblasti in kulturne organizacije. Mnogo je bilo na peronu tudi ženstva iz ljubljanske družbe, od teh nekatere v narodnih nošah.
Med sviranjem poljske himne — igrala ;e vojaška godba — in navdušenim pozdravljanjem vsega zbranega občinstva, je privozil vlak s poljskimi parlamentarci. S poljskimi parlamentarci se je pripeljalo tudi več jugoslovanskih senatorjev in poslancev, obenem pa tudi poljski poslanik na našem dvoru, minister Schvvarzburg-Gunther.
Sprevod proti Unionu.
Zbrane goste je najprej pozdravil predsednik odbora za sprejem senator dr. Fran Novak.
Za dr. Novakom je pozdravil goste mestni župan dr. Dinko Puc. Pozdravil jih je kot zastopnike naroda, ki se je vedno hrabro boril proti Tatarom, Turkom in Nemcem. Današnji sprejem naj dragim gostom priča o medsebojni zvestobi in o potrebi čim večjega zbližanja na političnem, ekonomskem in kulturnem polju, da se bomo skupno borili proti onim, ki bi radi v imenu revirionizma zopet za-sužnili slovanske narode. »Živeli bratje Poljaki 1«
V	imenu bratskih gostov se je zahvalil podpredsednik poljskega senata g. Anton Bogucki (voditelj skupine, prof. Vaclav Makovski, podpredsednik skupščine, je namreč resno obolel in leži v spalnem vagonu). G. Bogucki je izrazil veselje vseh došlih gostov, da vidijo Ljubljano, to mesto, ljubljeno tudi od Poljakov, ter je pri tej priliki citiral verze nekega poljskega pesnika, posvečene Ljubljani. Sporočil je slovenskemu narodu najbolj prisrčne pozdrave poljskega naroda ter vzkliknil Sloveniji: »Naj živi jugoslovanska Švica, naj živijo bratje Slovenci!« Poljski parlamentarci so pričeli navdušeno vzklikati Slovencem, domače občinstvo pa jim je odgovarjalo z vzkliki: »Živeli Poljakil« Godba je zaigrala ponovno poljsko in jugoslovansko državno himno. Dame v narodnih nošah so izročile gostom lepe šopke cvetic.
Sprevod v mest o
V	triumfalnem sprevodu so nato odšli poljski parlamentarci v spremstvu domačih predstavnikov proti hotelu Unionu. Navdušenje občinstva, posebno pa mladine je bilo nepopisno. Morda zlepa ie ni padalo na kakšen sprevod toliko cvetja in mroda že dolgo ni mladina tako navdušeno pozdravljala kakšne goste, kakor je poljske parlamentarce. Bili so dobesedno bombardirani s cvetjem. Pozdravni vzkliki pa so se družili v .eno samo mogočno vzklikanje. Sleherni od gostov je bil ginjen. Poljski parlamentarci so stopali iz sprevoda, dvigali mladino v naročje in jo poljubovali. S tem pa so še povečali navdušenje zase.
Burne ovacije pred Unionom
Ljubek prizorček je bil pred hotelom Union. Tam je učenka licejske osnovne šole Nataša Golja, katere mamica je Poljakinja, oblečena v poljsko
Svetoletna proslava v ljutomerski
dekaniji
V dnevih od 14. do 17. septembra so župnije ljutomerske dekanije kaj lepo proslavile 1900 letnico našega odrešenja. Prve tri dni smo po župnijah imeli razne pobožnosti v smislu škofijskega naročila, v nedeljo pa so iz posameznih župnij pri-romale dolge procesije z dušnimi pastirji vred k dekanijski cerkvi Sv. Križa, kjer sta bila cerkev in prostor okoli nje dosti premajhna za 6000 glavo množico. Tu nas je najprej križevski rojak, prelat dr. Matija Slaviš, rektor ljubljanske univerze, z izbranimi in krepkimi besedami učil ceniti Kristusovo vero in milost odrešenja. Potem je ob obalni azistenci dekanijske duhovščine opravil slovesno službo božjo, pri kateri so ubrano peli združeni župnijski pevski zbori pod vodstvom g. abi-hiniemta Miheliča. Istočasno je pred starodavno
Aninsko kapelo zunaj cerkve daroval tiho sv. mašo drugi križevski rojak, g. Ludovik Gala, infuliTan naddekan v litomeriški škofiji na Češkem. Po službi božji pa se je uvrstila veličastna procesija z Najsvetejšim mimo lepo okrašenih križevskih hiš. Navdušeno zborovsko in ljudsko petje je med procesijo povzdigovalo svečano razpoloženje in podžigalo pobožnost. Vse slavlje, ki bo ostalo udeležencem v trajnem spominu, se je zaključilo s skupno posvetitvijo presv. Srcu Jezusovemu in z zahvalno pesmijo. Da se je mogla ta proslava tako lepo izvršiti, se imamo zahvaliti predvsem ljubemu Bogu za ugodno vreme, križevskemu g. dekanu Jos. Wcixlu pa za vso vnemo in požrtvovalnost pri pripravah in vodstvu.
Aretacija skopljanskega odvetnika
Bivši minister dr. Polakiewicz dvigne malo Natašo Golja v naroči«.
Ne samo v Skoplju, temveč po vsej državi ie vzbudila veliko senzacijo vest, da so v Skoplju zaprli odvetnika dr. Andreja Druškoviča zaradi številnih goljufij, ki jih je zakrivil v svojem poklicu. Dr. A. Druškovič je bil pred 6. januarjem vpliven politik bivše Samostojne demokratske stranke in tajnik pok. dr. Žerjava in baš zaradi tega je njegova aretacija tem bolj izvala senzacijo. Srbski listi obširno poročajo o dr. Druškovicu. Iz belgrajske »Pravde« posnemamo:
Dr. Druškovič se ima za uspeh svojih številnih protizakonitih dejanj predvsem zahvaliti svoji neverjetni drznosti in arogantnosti, s katero je nastopal povsod, bodisi v privatnih ali oficielnih krogih. Zlasti ni nikoli pozabil drzno nahruliti one uradnike sodišča, pri katerih so ležale tožbe proti njemu ali kakšni akti, ki so se mu zdeli važni. Vrsta protizakonitih dejanj dr. Druškoviča sestoji iz najrazličnejših zadev. Gre za utajo tuje imovine in denarja, dalje za terjatve enega in istega dolga po večkrat, na ponarejanje iistin itd.
Dr. Druškovič je imel precej žrtev najrazličnejših stanov. Med njimi so bili mali trgovci, obrtniki in delavci, dalje bogataši in tudi več javnih funkcionarjev.
Med številnimi podvigi podjetnega advokata je tudi tale: Katoliška škofija v Skoplju je dala neki svoj lokal v ulici Kralja Petra v najem konfekcijski zadrugi. Obe stranki sta napravili pogodbo po zakonitih predpisih. Ker pn je škofija rabila svoj lokal pred potekom ie pogodbe, je poverila zadevo dr. Druškoviču, naj na lep način skuša stvar urediti tako, da se bo zadruga prostovoljno izselila. Dr. Druškovič je takoj pisal zadrugi, da se mora takoj izseliti. Ker 6e zadruga no ta poziv ni izselila, je poslal nekega dne po kosilu, ko v trgovini ni nilo nikogar, tja svojega pisarja, slugo in ključavničarja z nalogo, naj zmečejo vse na cesto. Ti trije so se pokorili temu in vdrli v lokal ter začeli metati iz njega robo. Ko so opravili, so zbežali. Ko so popoldne prišli uslužbenci zadruge v lokal, so med drugim opazili, da je zmanjkalo 50 svilenih kravat v vrednosti 2000 Din. Zaradi tega je zadruga proti dr. Druškoviču naperila tožbo zaradi vlomne tatvine.
Največ protizakonitih dejanj dr. Druškoviča p« tvori dvakratno plačevanje dolgov, kar je znal on v svojem svojstvu kot advokat izvrstno izpeljati. Na ta načiu je oškodoval največ žrtev.
Ko so dr. Druškoviča aretirali, so napravili pri njem tudi hišno preiskavo in pri tej priliki 1 našli v skritem predalu tudi 60.000 Din v goto-
vini. Iz tega sklepajo, da je dr. Druškovič, ki so mu tla že postajala prevroča, skušal pobegniti v inozemstvo. Sodišče je uvedlo obširno preiskavo in zdi se, da bodo prišle nn dan še marsikatere zanimive goljufije.
Gotovi je
Prijeta tatica. Kakor smo poročali, jc bilo v nedeljo popoldne ukradenih pose-stnici Kuder Din 28.000. Vztrajni preiskavi sc je posrečilo, da je prišel tat kmalu v prave roke. Ugotovili so, da ni denarja vzel nihče drugi, kakor njena služkinja in je bil v zvezi z njo aretiran tudi neki moški, kateri je pa tajil vsako krivdo in bil žc izpuščen na svobodo. Pač pa so pridržali v zaporu služkinjo. Služkinja je prišla skozi okno in so se na postelji poznali odtisi njenih čevljev.
Cerkveni vestnih
Za duhovnike bodo tridnevno duhovno vaje v Domu 25. do 29. septembra. Ker je še prostora, i prijavite »e. — Vodstvo Doma.	i
Človek ne bi verjel, če ne bi krstna knjiga v Naklem pričala, da je bil tam dne 20. septembra 1883 rojen Franc Voglar, oni Voglar, ki ga pozna Tržič in vsa okolica. Kjer rabijo svetlobo, tja pokličejo najprej g. Voglarja, ki prinese svetlobo s
svojim vedno vedrim in veselim obrazom, a ker mora kmalu naprej, pusti na mestu svoje delavce, ki narede vse potrebno, da v poslopju ali kjer je že treba, zažari električna luč. Kot obratovodja v elektrarni barona Borna, kjer službuje že nad 25 let, je res vsestransko zaposlen, a kljub temu je vedno pripravljen vsakomur postreči, če drugače ne more, pa vsaj z lepo in prijazno besedo. Zato pa tudi ne pozna nobenega nasprotnika; vsak ga ima rad, saj postreže vsakomur z enako vljudnostjo. Poleg raznih napeljav in drugih del so njegov ponos zlasti razsvetljava farne cerkve v Tržiču in odra v »Našem domu«.
Mnogoštevilnim častitkam, ki jih bo danes prejemal, se pridružuje tudi »Slovenec«, ki vsak dai zahaja v njegovo hišo, in mu želi, naj bi pomagal Tržiču in okolici tudi v bodoče do čim lppše ir večje svetlobe.
Uboj v Podgorici
Ljubljana, 19. sept.
Mali kazenski senat je danes obravnaval uboj v Podgorici pri Črnučah, katerega žrtev je 4. decembra lani postal kovač drž. železnic Grojzdek Anton. Drž. tožilec je tega uboja obtožil mladega krojaškega pomočnika Franceta Zajca iz Podgoricc. Po uvodnih formalnostih in prečitani kralki obtožnici je vprašal senatni predsednik g. Adolf Hudnik obtoženca: »Ali priznate krivdo?« Obloženec je tiho odvrnil: »Popolnoma ne!« Nato je začel prostodušno slikati ves dogodek, ki se je razvijal pred Ježkovo gostilno na cesti in pred gasilnim domom. Bil je sam v silobranu ter se je bal Grojzdcka, ki je bil znan kot zelo močan človek in pretepač. Bilo je okoli osmih zvečer. Sojer in Oroizdek sta bila sama na ccsti. Sojer mu je dejal: »Suft!« Sam je bil trezen. Predsednik: »Rekli ste Sojerju, da mora teči.« Obtoženec: »Sam je tekeL« Predsednik: »Pa vi?« Obtoženec: »Za njim sem tekel do gasilnega doma.« »Kaj sle tam delali?« Obtoženec: »Tam sem mu po domače povedano dal par klofut.« Predsednik: »Kako velik je bil Grojzdek?« Obtoženec, ki je majhne postave, a predsednik velik, kratko: »Tako velik ko vi, gosjx>d sodnik.« Predsednik: »Kam ste merili, ko ste mahali proti Grojzdeku?« Obtoženec: »Nikamor nisem meril. Sovražila se nisva. Ko sem ga sunil, sem takoj vedel, da sem ga preveč. Pri gasilnem domu je padel.« Obtoženec se je drugače kesal svojega dejanja.
Priča Ignacij Sojer, bratranec obtoženčev je obširno pripovedoval, kako se je razvijal usodne nedelje ves dogodek in kako je prišlo do konflikta. Priči je obtoženec rekel, da naj izgine, ker drugače ga bo.
Predsednik je nato prečital izpovedbe ostalih prič, ki so bile zaslišane v preiskavi. Tri priče so poudarjale: »Grojzdek ie bil izzivač in pretepač ter zelo močan.« Grojzdek drugače zaradi tepeža ni bil nikdar kaznovan. Grojzdek se je po zabodljaju plazil še kakih 85 m daleč. Nato se je zgrudil. Dobil je vbodljaj pri levi strani vratu navpično v prsa ter je rezilo seglo 4 cm globoko v leva pljuča. Po govorih državnega tožilca dr. Ogoreutza, zastopnika pokojnikove matere dr. žužka in branilca ar. Mihe Kreka je predsednik nato objavil sodbo, s katero je bil France Zaje obsojen zaradi uboja na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. Branilec je prijavil proti sodbi revizijo in priziv Razprava je trajala dve uri in pol.
Ptui
Zopet jc gorelo. Ogenj je upepelil posestniku Francu Pihlerju v Gruškovcih stanovanjsko hišo; zgorelo je vse pohištvo in obleka. Gospodarsko poslopje so rešili pred plameni. Skupna škoda znaša 12.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Tudi je zgorel posestniku Juliju Čihalu v Spodnji Hajdini skedenj in hlevi. Še stanovanjska hiša bi do tal pogorela, ako je ne bi debela Ilovnata plast obvarovala pred ognjeni, le streha je vsa zgorela. Pri gašenju so sodelovali gasilci iz Haj-dine, ki so hkrati prepročili, da se ogenj ni dalje razširil. Škode je okrog 30.000 I>in, kritje z zavarovalnino |>a je malenkostno. V obeh slučajih »e še ne ve, kako je ogenj nastal.
Poroka. V cerkvi sv. Petra in Pavla sla se le dni poročila g. Andrej Kovač, visokošolec iz Ptuja in gdč. Marija Brenčič, posestniška hči iz Rogoz-ste«. Bilo M»ČDOl
Poljski gostje na kolodvoru po prihodu vlaka.
narodno nošo, v poljskem jeziku sr&kano pozdravila zastopnike materinega naroda. Minister dr. Po-lakievvicz je ginjen dvignil malčko v naročje in jo poljubil. Ko so gostje bili že v hotelu, ipa so ovacije na cesti še trajale. Poljski parlamentarci so prišli na balkon ter se zahvaljevali mladini za ovacije. Končno je spregovoril ponovno podpredsednik Bogucki: »Ti, slovenska mladina, bodi pozdravljena! Prinašam ti pozdrave poljske mladine. Kakor si ti upanje svojega naroda, tako je poljska mladina upanje našega naroda. Kar smo mi starejši ustvarili, za kar smo se borili in kar smo dosegli, to bo naša mladina še izpopolnila, izboljšala in poiplemenitila. Danes vidimo, kako toplo bije srce slovenski mladini in Slovenci bodo živeli, dokler imajo takšno mladino. Hvala ti, hvala za tvoje izraze velike slovanske ljubezni!«
Mladina, ki je že poprej prepevala domoljubne pesmi, je po podpredsednikovih besedah zapela himno: »Hej, Slovani!«
Toda navdušenje mladine le še ni ponehno,
tako da je stopil na balkon poljski j>oslanec Sla-vomir Dabulevicz in se z navdušenimi besedami ponovno zahvalil naši mladini,
Gostje so se nato umaknili v hotel. Še dopoldne .je posebna deputacija poljskih parlamentarcev, v kateri so bili podpredsednik Bogucki, bivši minister dr. Polakievvicz, poslanec Rodowicz in senator Wankowicz, obiskala g. bana, divizijonarja Cukavca in mestnega župana dr. Puca.
Nato so si gostje ogledali nekatere institucije v Ljubljani. Vodil jih je po Ljubljani konservator dr. Fran Štele.
Ob pol eni je bil v prostorih banske uprave prirejen gostom banket.
Sleherni gostov je v razgovorih izjavljal, da tako navdušenega in prisrčnega sprejema niso doživeli niti v Belgradu, niti v Zagrebu, čeprav so bili tam, kakor povsod v Jugoslaviji, nadvse lepo sprejeti. Sprejem v Ljubljani pomenja višek njihovega potovanja po naši državi.
Ljubljanske vesti:
Likof na Ljubljanici
KULTURNI OBZORNIK
Zadnji del betoni rane Ljubljaničine struge pod šentpeterskim mostom. —- iN t črpalka in korito, po katerem teče voda iz kanalov.
desni velika
Ljubljana, 19. sept.
V noči na danes približno okoli polnoči so delavci Ljubljanske gradbene družbe zaključili betoniranje dna Ljubljanice, v kolikor je bilo letos nameravano. Ljubljanska gradbena družba je danes priredila svojim delavcem likof, delavci pa so zadnji del struge okrasili z zastavicami in zelenjem.
Z deloin je družba pohitela zaradi dežja, ki se v jeseni obljublja. Izkopati pa ima še okoli 2000 ma zemlje na kraju, kjer bo stala bodoča elektrarna, kar bo trajajo okoli 10 dni, dalje bo družba uredila obrežja ob vsej strugi in očistila strugo pod trimostjem, kjer je na-
nesla zadnja visoka voda innogo gramoza. Glavno delo pa je kolikor toliko končano. Podjetje je dovršilo kljub vremenskim nepri-
likain, ki so ji spomladi nagajale, delo izredno naglo, zakaj rok je bil šele za 21. oktober za prvi del naročila, za drugi del pa šele 21. november. Torej je delo končano dva meseca pred rokom. Da je delo tako naglo napredovalo, je zasluga motorizacije dela, zlasti ino-torizacije odvoza. Obžalovati je le, da niso razpisana še nadaljnja dela na Ljubljanici, ker je še dva meseca čas za delo in bi ta čas imelo tistih 500—400 delavcev, kolikor jih je bilo sedaj zaposlenih, še vedno zaslužek. Poudariti pa je treba, da kljub temu, da se je delo vršilo
Krožna tramvajska proga
Ljubljana, 19. sept.
Sedaj, ko so glavne ovire za zgraditev krožne tramvajske proge končnoveljavno odstranjene, delo
Brav živahno napreduje. Sedaj so delavci že na lunajski cesti, delajo pa tudi že pri gradnji pro-govnega Irikota pred kavarno Evropo. Ob progi postavljajo lične stebričke, ki jih v obliki štirikota sestavljajo jekleni drogovi. To so nosilci prečnih žic, na katere pride vozna žica. Dosedanji so bili okrogli, novi pa so bolj praktični in cenejši. In kar je glavno: napravljeni so bili doina v delavnici MaložeTezniške družbe z domačimi močmi in iz domačega jekla. Tako ni bilo za te drogove treba plačati nobene carine. Vseh novih stebričkov bo okrog 190 ter bodo po večini stari stebrički izmenjani. Pri nabavi teh stebričkov je Maloželezniška družba prihranila okoli pol milijona dinarjev, ki bi jih bilo treba več plačati, če bi jih nabavila v inozemstvu.
Družba upa, da bo delo napredovalo prihodnje dni povoljno, da bodo mogli že čez 10 dni pričeti z delom na Zaloški cesti in ga nadaljevati proti mestu. En teden bodo delavci delali podnevi in ponoči. Zaposlenih je pri gradnji tramvajske proge okoli 100 delavcev, ki so vsi domačini. Družba upa, da bo krožna proga dograjena do novega leta in da bo tedaj tekel tramvaj krog in krog Ljubljane.
Kaj bo danes?
Drama: »V agoniji.« Red sreda.
Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5, in mr. Kuralt, Goi«posvetska 4.
© Redek življenjski jubilej. V četrtek 21. septembra bo praznovala zdrava in vedra v krogu •vojih sorodnikov svojo 80 letnico gospa Serafina Saj o vi c, vdova po odvetniku v Ljubljani. Ljubezniva gospa živi vse svoje življenje v našem mestu in ima v ljubljanski družbi mnogo prijateljev, ki ji iskreno čestitajo ob redkem jubileju!
© Služkinje! Obveščamo Vas, da priredimo v nedeljo 24. t. m. izlet na Rožnik. Ob 4 popoldne bodo pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Vabimo, da se izleta udeleži čim več služkinj. »Posclska zveza.«
5*88®
Betoniranje končano.
s stroji, kljub visokemu številu delavstva in kljub težavnemu načinu dela- ni prišlo letos do nobene resne nesreče pri <felu, Kar je podjetju nedvomno v čast in ponos. Tudi soljdnost izvršenega dela more služiti podjetju v ponos.
0 Narodna galerija. Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v sredo 20. septembra obisk Narodne galerije v Ljubljani ob treh popoldne. Vodil bo msgr. Viktor Steska. Člani društva in prijatelji umetnosti povabljeni. Sestanek na desni strani Narodnega doma.
0 Smrad iz tobačne tovarne. Prejeli smo: Tobačno tovarno ljubljansko prosijo prebivalci ob Tržaški in Bleiweisovi cesti, na Vrtači, Mirju, Viču, Pod Rožnikom in v Rožni dolini, da uredi prepa-riranje svojih tobačnih izdelkov tako, da se ne bo širil neznosen smrad po teh delih mesta in še čez. Stanovalci so si izbrali te dele Ljubljane iz zdravstvenih ozirov, da bodo na svežem, čistem zraku, ne pa v vzduhu, ki je nekaj tednov sem po krivdi tobačne tovarne slabši kakor na dvorišču najzanikarnejše kožarske strojarne. Takega obratovanja gotovo ni moglo in smelo odobriti nobeno obrtno oblastvo. P. n. upravo tobačne tovarne zato prosimo, da temu nedostatku za gotovo in za trajno odpomore.
© Tečaj ruskega jezika. Po primeru prejšnjih let, priredi tudi letos Ruska Matica tečaj ruskega jezika za Slovence. Ta tečaj se deli v tri skupine: I. za začetnike; II. in III, za naprednejše. Za II. skupino so določene tudi vaje iz ruske klasične literature Puškinove dobe, zlasti Puškina »Evgen Onegin«, in Lermontova »Junak našega časa«. Za III. skupino pa iz literarne dobe po Puškinu, zlasti Turgenjev. Ukov ina znaša 20 Din. Podrobnejše informacije: Ljudska šola na Zojsovem grabnu torek, četrtek in petek od pol 7 do pol 9 zvečer.
© Dobrim srcem! J. S., hudo bolan (obojestranska odprta tuberkuloza), brez dohodkov, prosi usmiljene ljudi, da bi mu pomagali, da bi se mogel prehraniti in zdraviti. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejel. Darove sprejema uprava »Slovenca«.
© Vrtni tatovi so v noči na nedeljo po vrtovih v bližini Tivolija pokradli več palm in drugih le-potičnih rastlin, katere bodo skušali verjetno prodati, Občinstvo se naproša, da ne kupuje od neznanih in sumljivih ljudi lepotičnih rastlin ter da naznani vsak poskus prodaje policijski stražnici na Viču, kjer je bila tatvina prijavljena.
© Opozorilo kolesarjem. Vojaška komisija pregleduje na Ambroževem trgu kolesa ter izda za vsako pregledano kolo posebno vojaško knjižico, i ki jo mora lastnik kolesa dobro čuvati, da more z ' njo vedno dokazati, da je bilo njegovo kolo voja-
Ljubljanska drama:
V agoniji
Druga letošnja predstava (v soboto 16. t, m.) nam je prikazala dvodejansko dramo Miroslava Krleže: »V agoniji«, ki jo je izoblikoval naš odlični, režiserski gost g. Branko Gavella. Ta večer je bil tudi obisk mnogo boljši,
Z »Agonijo« smo dobili že tretje Krleževo dramsko delo, ki spada v celoto »Giembajevih«. V njem pisatelj še ni tako vsebinsko poln, ne uporablja tako močnih dramatičnih zamahov in res žele začenja svoj razkrajajoči obračun s starim svetom, kakršen je v sodobni socialni in moralni revoluciji in evoluciji sam po sebi obsojen na smrt. Vendar je tudi to delo po svoji hladni, skoraj mrzli neizprosnosti, zlasti pa svoji motivni svojsvetnosti in zanimivem notranjem redu sodobno delo in za pisatelja zelo značilno.
Delo ima v svojem naslovu sicer še nekaj simbolno patetičnega in nejasnega, kar moti z ozirom na celoto; prav tako je v svoji etični usmerjenosti enostransko dognano. V agoniji, v zadnjih zdlhljajih je tuja plemiška družba, ki se je ob prelomu Bog ve kako naslonila na narod, a živi izven njega, jo sama v sebi moralno trhla, socialno in narodno odtrgana od živega telesa in ob svetovni peripetiji nujno doživlja svoje katastrofe, Prvi je v agoniji bivši gardni konjeniški polkovnik, baron Lenbach, ki je z vojno izgubil vse pogoje za življenje; moralno propali plemič izgublja že tudi vso zunanjo podobo svoje prejšnje družabne korektnosti; bivši špijon, sedaj izsiljeva-vec in pijanec stoji pred zadnjim korakom, da si konča življenje, čeprav sam ne misli še na to. ln res se ustreli na ženino besedo, zakaj v njem živi vendarle še ostanek formalne časti. V »agoniji« se nenadoma zave tudi njegova žena Lavra. Iz družabnega poloma jo je sicer rešil njen zdravi čut za življenje in preživlja se za silo s svojim modnim salonom, ona, ki je bila generalova hči. Iskrena in naravno čuteča ženska je doživela V6e razočaranje ob svojem možu, vendar mu je ostala dobra in prisrčna kljub temu, da ji je bil tuj in zoprn, odkar je prvič spoznala njegovo moralno brezsrčnost in sirovost. Ko se sreča z dr. Ivan pl. Križovcem, upa, da doživi ob njem tisto, kar ji ob možu ni bilo dano. Nad tri leta traja to razmerje, nazadnje reče svojemu možu zadnjo besedo in ga požene v smrt. Tedaj šele spozna, da je Križovec hladan uživavec, advokatski razumnik, samoljubno uravnovešen lahkoživec in da mu tudi ona ni bila nikoli več kakor kaka druga; po naglem sklepu si tudi ona požene kroglo v glavo.
Krleža je svojim trem glavnim osebam napisal dovolj obširno dramaturško razlago, tako da je drama predvsem podrobna dialogična izvedba in-telektno zaključenega pisateljevega obračuna. Dve dejanji — dvoje smrti. Lenbachova smrt je zaključek socialno in moralno neupravičenega življenja in učinkuje kot presenetljiv dogodek, zadnje nasilje nesrečnih naključij. Lavrina smrt pa je dramatična katastrofa in zato je pisatelj pred njo v podrobnem razvil preteklost oseb, vse dramatično nesoglasje življenjskih naklepov, in končno napel usodno nagle sile, ki sklenejo zadnjo prevaro življenja. Tako je Krleževo dramatično delo zasnovano na dveh pravcih: temelji na naturalistični analizi življenja, ko zajema ljudi v njihovem okolju, notranji in zunanji osebni zgrajenosti in skoraj življenjepisni obsežnosti — usmerjeno pa je v razumskem idealizmu, ki predpisuje neizprosno kratke obračune, ali pa te obračune pušča nezaključene, neporavnane, kot kričeče primere današnjega nizkega moralnega sveta. Ljudem, kakor je Križovec, je vsako spoznanje življenjskih nasprotij in trpljenje le dialektična igra. Križovec je kriv Lavri-ne smrti, ker je amoralen in duhovno prazen možak, in niti njegovo nagnjenje za metafiziko ni drugega kot advokatska dialektika, orožje, 6 katerim zmaguje njegov nemirni egoizem. Idealno dovršeni materijalist gleda vse v luči lepe oblike, zato je tak moški največja ovira, da se ne more preurediti svet po boljšem spoznanju tistih, ki ho-
ško res pregledano. Kdor namreč tega po pregledu ne bo mogel s knjižico dokazati, bo po vojaških kazenskih predpisih najstrožje kaznovan. Vsi v Ljubljani bivajoči lastniki moških koles se radi tega opozarjajo, da gotovo pripeljejo svoja kolesa pravočasno k pregledu po onem vrstnem redu, ki je razviden iz razglasov, ki so nalepljeni po mestu. Kdor bi iz opravičljivih razlogov ne mogel priti ob določenem času k pregledu, naj pride, kadar pač more, vendar pa najkasneje do 27. septembra. Komisija posluje vsak delavnik od pol osmih dalje, dokler ne pregleda vseh pripeljanih koles.
© Dve nesreči. V noči na včeraj so pripeljali s šišenske stražnice poklicni reševalci z avtomobilom v bolnišnico 47 letnega brez.posel-nega čevljarja Lenart Groharja iz Zg. Šiške. Groharja so ponoči neki moški napadli in ga resno obklali, — Včeraj malo predpoklne pa je na Bleiweisovi cesti neki voznik podrl Mino Lešnjakovo, ki je pri padcu dobila resne poškodbe na glavi. Ker je bilu ponesrečenka nezavestna, ni bilo mogoče dobiti od nje točnih podatkov.
čejo za nov življenjski red delati in trpeti. Zaradi njih so zastonj žrtve. Korektni zločinci nimajo vesti, ampak imajo močno razvite nagone in sebi odpuščajoč hladan razum.
Krleža je v vseh glembajevskih dramah segal samo v zgornje plasti družbe. Ni izbiral stanov, ampak je pokazal, da je ta družba sama po sebi bodisi zaradi svoje vzgoje in mišljenja bodisi zaradi ekonomske urejenosti kot celota slaba in da mora izginiti. Čeprav je glavno vprašanje v »Agoniji« bolj moralne kakor družabne vrste, je prav za prav družabno oholje osnova za moralne konflikte; ti ljudje so sicer individualno, še bolj pa družabno slabi. Prav zaradi tega Krleži zamerijo njegovo snov, zlasti ko je očitno, da je ost naperjena proti plasti nekdanjega plemstva in višjega meščanstva. Nas ta snov sicer ne moti, pač pa njegova naturalistično hladna borbenost in intelektualistično usmerjena umetnost ni mikavna. Vendar nam je njegovo delo kljub nasprotujočim etičnim premisam sprejemljivo, v toliko vsaj, v kolikor stremi po iskrenosti življenja in v kolikor se obrača proti družabnemu neredu. Zato je Lavra resnično tragična oseba, zakaj njena volja po 6reči se razbije ob lepi moderni laži in popolni Križov-čevi amoralnosti.
Ta mučna dramatična zgodba, enostranska zaradi svoje opredelitve na sloj, ima kot organizem zanimivo zgradbo. V nji ne najdemo enkratne krivde kakor v starejših dramah. Tragičen spor ne raste iz enega dogodka, ampak v nji je vse polno zvezanih nasprotij in celota sama stoji kot nerazrešljiva tragična krivda. Heroj je pisatelj, zakaj njegove katastrofe niso stopnice kvijku ampak premišljen in posrečen obračun; zmagovavec in maščevavec je pisatelj. Zato čutimo v vsej drami močne oblike, skladnost med resnično podobo in pisateljevo voljo. Usode ljudi pa bolj zgrabijo kot pretresejo — zakaj usodne zveze med dogodki so nekako nejasne, zamotane, kljub temu, da je tudi tu očiten glavni in prvi vzrok vsega nereda, ki leži tam daleč v preteklosti.
Gavellova režija je intelektualno realistični stil drame izdelala v lepi plastiki, Težki dialogi so kljub rahli zanesenosti, ki je na odru skoraj nezdružljiva z bistvom uprizarjanja, prehajali v zgodbe in dogodke in ustvarjali ozračje, polno neizprosne situacije. Da Gavella zna razgibati še tako mrtev prostor in mu vdihniti resničnega duha in občutja, smo že večkrat poudarjali. Njegova posebnost je pred vsem ta, da se ne stiska v majhen prostor, ampak ga razmakne kolikor more in vsega razčleni in napolni, najsi ima san dva igravca Kako samostojno in z dobrim okusom oblikuje, je najboljši dokaz konec naše igre. Lavra se ne usmrti na odru, kakor Lenbach, ker bi bila to malo zanimiva ponovitev prvega dejanja, pozoriSče se preseli in razgiblje navzven in učinkuje mnogo gloolje.
Vsi trije igravci: gosp. Sancin kot Lenbach. gospa Mira Danilova kot Lavra in gosp, Gregorin kot Križovec so 6e odlikovali v močnem in stvarnem pojmovanju igre, podrobni in fini izvedbi, Lenbach je izredno naporna in kočljiva naloga, prav tako Lavra. Oba igravca sta pokazala, da sta zmožna najtežjih nalog. Sancin raste v močno karakteristiko, čeprav se čuti, da se mu pod Len-bachom šibe noge. Gregorinu Križovec izredno prija in zlasti njegov mirni monolog v drugem dejanju je lepota svoje vrste. Naše gledališče v resnici zori, ne s posamezniki ampak, v celoJ,j in »Agonija« je bila težka in uspešna preizkušnja.
F. K.
Pohujšanje v dolini šenlHorjanski
Tretja dramska predstava je bilo Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski (v nedeljo, dne 17. t. m.). Tudi ta večer udeležba ni bila obilna.
To Cankarejvo delo je režiser gosp. O. Šest že mnogo izpopolnjeval in scenično preurejal. Sedaj smo dobili v skupni igri do skrajnosti zgoščeno farso, v posameznostih vsebinsko točnejše akcente — zlasti v II, dejanju — odrski prostor pa je v podobi smešne miniature pokazal zanimivo in morda najbol] ustrezajočo rešitev. Ker farsa prehaja na skrajne robove estetične dopustnosti in jo je mogoče prenesti samo kot izraz pisateljeve prav osebne ogorčenosti do občinstva in njegove morale in ker se je mnogo največje pesnikove bolečine zagrnilo v skrajno čudno podobo, ni tega dela nikoli mogoče gledati in uživati v povsem harmonični obliki. Smeh in bolečina je v njem, skladnost in odpor vzbuja. Pesem svetemu Alojziju — misel ni nova, pa jo moram ponoviti — boli količkaj resnobnega človeka. Žal velik del občinstva ostane hladan ob pretresljivem kriku o domovini in hlapčevstvu, z nekakim osebnim zadoščenjem pa jemlje moralno farso za pravo realistično podobo.
Igra je dobila tudi mnoge nove igravce. Pater g. Jermana je res dvignil igro, ker je zajel tudi njeno vsebino, gdč. Kukčeva ni sicer premagujoča pač pa zadovoljujoča Jacinta. Zlodeja g. Pečka poznamo že iz prejšnjih let kot odlično ustvaritev, nov je učitelj Šviligoj g. Gregorina in ima dobre karakterne domislice, ves domače originalen cerkovnik g. Lipaha. Krepak župan je g. Cesar; prav tako županja gospa Juvanova (nova režija ji je napisala za I. dejanje še nemo igro, ki spada v poglavje »Rošlinke«), Tudi ostale osebe so v marsi-kaki značilnosti dopolnjene.	F. K.
Na Durmitor
(Nadaljevanje)
Tisti dan je bil torek — pravoslavni praznik. slavili so sveten llijo. Zato je bil v Žabljaku vašar — semenj. Od vseh okolišnih krajev so prijezdili ljudje v narodnih nošah. Mladina se sprehaja po ulici, možje sede pred knfano na stolicah, naslanjajo se nazaj kot pri brivcu, trebuh imajo povezan s svilenim pasom, za katerega sta zataknjeni dve pištoli, nož, ven.kaj visi tudi težka verižica od ure. Možje «ede in »zborijo«, l^po umirjeno z dostojanstvenimi obrazi. Pred najboljšo kafano je skupina veljakov: poj), župan, trgovec, ki se niti ne ozrejo. ko greva s tovarišem mimo.
V splošnem sva pa zbujala pozornost. Dva tenka študenta, s cepini in ohlapnimi nahrbtniki, smešnimi klobuki, golih nog, ki se skon-čujejo v ogromne »te-Tctne« (tovorne) čevlje, kakor pravijo tod gojzercam. Hodiva med Črnogorci, mnogo večjimi od tebe, če meriš po telesu.
Postala sva dobre volje. Jaz sem požvižgaval. požvižgnil sem fantičku, ki je lekel od peka fi kolačkom v roki. Fantek je pritekel k meni in postala sva priiatelja. Sinka edinka je pri tem opazoval njegov skrbni oče, žandarmerijski narednik. Povabil naju je v svoje stanovanje, da naju bo »častil«. Vstopiva v prijazno izbo. nosedemo po skrinji in žena prinese vareniko, I juto mleko, knjmak, kavo, kruli in začela se jc costiia. (Kot človek narave imam dober in-
stinkt, zato sem se počutil kot Janko in Metka, v pravljici, ki so ju redili za vzvišene cilje čarovnice.) Ko sva pospravila zadnje drobce, je častitelj z muko iztisnil, če imava pri sebi fotografski aparat. Da ga imava, sva odgovorila. In že smo se znašli za skednjem, kjer sva slikala njegovo porodieo, rodno mu sestro, ženo v narodni noši in sinka edinkn samega. Obljubila sva na svojo čast, da pošljeva slike, kar sva re storila. Še nama je naročil, naj pošljeva za sinčka mornarsko oblekco, hlače, kupo in jopič, kar j)o jKivzetju. »Mogoče«, sva odgovorila, nato odšla.
Mimogrede fitojiiva k peku, natovoriva se s kruhom. Greva še v dučan-trgovino z mešano rol>o. Trgovina je prav taka kot naše podeželske — sukno. o.dc, kose, sladkor, sploh, vsega kar hočeš. Zlasti innogo jia opaziš steklenih ogrlic, ki jih dekleta prav rade devajo okrog vratu.
Oprtana kot osln sva bila v posmeh po-nosnim Črnogorcem, ki čez junaške rame vržejo le z zlatom pretkano surko, vse drugo jim nosi konj. Ko sva odgovorila, dn greva še nocoj preko vsega Durmitorja, so pokazali bele zobe, nekdo je bajal o volkovih, drugi o medvedu in kačah, tretji o duhovih.
Midva sva pa poslala sile v svoje mišice in se zagrizla v hrib. Ko se je zmračilo, je nastal na grebenu silen veter, odneslo naju ni. ker sva bila dobro obložena, privlekla se je megla in zakrila razgled. Vscdln sva se pod skalo, k jer sem tovarišu razkladal svoj sistem, da mi, mešanci po krvi, zmoremo večje duševne
in telesne napore kakor pa nebastardirana plemena.
Zapela sva pesem, veter je prinesel iz doline odziv tovarišev, ki so pristavili k ognju večerjico — prižgano juho.
Zbogom škrke!
Prinesla sva v bajto svežega brašna. Ostali bi lahko še nekaj dni. Pa so se jirivlekle sive megle, ki so se strnile v b ezkrajen oblak, nemilo jc začelo deževati, nebo je sproščalo
šnreni pasovi
svojo jezo z grmenjem, bliskanjem in točo. Kaj hočeš, moraš se pripraviti na odhod. Poješ vse, kar imaš preveč, nato pospraviš stvari v nahrbtnik, zatekneš rožico za klobuk, v roko vza-meš cepin, vrežeš svoje ime v bajtico, kljubovalno skloniš tilnik pod 30 kg težkim na-
hrbtnikom, pa hajdi na pot: svet je velik 'ii dober jc Bog, ki živi in čuva uradniške otroke.
Ob jezeru stopamo na Vratca, sedelce med Šarenimi pasovi in glavnini grebenom. Tu se zadnjič ozreš na Škrke, divno dolino. V nov svet stopaš na Dobri 1% Na levi so ti Zuhci in Uvite grede, na desni Štit in Korulja s svojimi brezupnimi južnimi stenami. Čez sočne pašnike hodiš. gori. doli. med samimi ovcami.
Pred seboj zazreš kolibe, vse drugačne kot na Ališnici, lepe in snažne. Ko nas je zagledala pastirica, žc postarnn žena, je iz rebri pritekla k nam, poželela si je tobaka, mislila je, da pa imamo mi s seboj. Vedla nas je v svojo lepo, prostorno kolibo, kjer smo zamenjali zavojček cigaret za obilno mlečno malico, ludi pa-)ir, tenek in voljan, ki smo ga bili vzeli s .se->oj v izvestne namene, smo dobro vnovčili. Prav radi vzemo tod slehern košček papirja, da si zvi jejo svalčice. Posebno žene jili z neznanskim vesel icm popu ha jo.
Dobri Do je dokaj velika planina, cepljena v dva dela — gorenjega na rebri in dolenjega v dolinici. Prijazno te pozdravljajo ljudje. Neki pastir, že star, na« je oiovoril: »Sivi sokoli moji, kam vas pelje |>ot?« »še danes v Ko-marnico!« smo mu odvrnili. »Koliko jc do tja?« »Dve tiri vi, jaz bi prišel v uri in pol I< Privzgojen čut za pravilno ocenjevanje razdalij nam je narekoval, da pomnožimo črnogorski dve uri s štiri in bo rnvno prav. In res, za pot do Komarniee smo rabili hitre hoje brez prestal ka — osem ur.
(Dalje.)
Kostevski kmetje branijo svoje
pridelke Divji prašiči, pustošijo njihova polja
Banja loka, septembra.
Naš kmet pravi: če ne bo suše in toče in ne divjih prašičev, bomo imeli jeseni živeža za zimo. Če ne bo divjih prašičev, pravi, ker tudi te živali vplivajo na letino naših krajev.
Letošnjo jesen je to prav posebno važno, kajti prašiči morejo napraviti iz razmeroma dobre letin«' slabo. Živali se pojavlja vedno več, v tropi; h, ki se z veliko naglico pomikajo iz kraja v kraj, za seboj pa puščajo puščavo. Njih zvesti tovariš jc 6eveda jazbec.
Letos v gozdu ni želoda, žira, ne divjih hrušk in jabolk, zato prašiči silijo na polja, četudi je več ali manj nevarno. Lansko leto je bilo dovolj gozdnih sadežev, ki so nasitili divjad, zato smo imeli mir. Šele trda zima jih je prignala z višjih hribov v naše jarke in rebri.
Ako prijadra trop prašičev na koruzno njivo, polomi in potepta, seveda, če ima čas, prav do zadnjega koruznega stebla in zjutraj ne kaže kmetu drugega, kakor da pobere ostalo slamo in jo pokrmi živini. Gorje ovsu, ee ga zavohajo. Niti pokositi ni mogoče slame, tako je stlačena in stolčena k zemlji. Prav pripravne so one njive, kjer sadijo krompir s plugom. Kar po vrsti gre dalje, orje in hrusta. Ti trije sadeži so v tem času najbolj v nevarnosti. No, v pozni jeseni bo prišlo tudi drugo na vrsto, letos je pričakovati, da bodo orali tudi pozimi po žitu, ker jih bo preganjala lakota.
Vpričo takega stanja si mora kmet sam pomagati. Svoja polja straži noč za nočjo in odganja klateže, dasi je ta posel silno težaven in naporen. Po poljih vidiš iz vej napravljene
Koledar
Sreda, 20. septembra: Kvatre. Evstahij in tovariši, mučenei.
Alovi grobovi
+ Julij Bellak. Na Dunaju je v ponedeljek v starosti 75 let umrl bivši dolgoletni glavni ravnatelj in upravni svetnik TPD g. Julij Bellak. Rojen na Dunaju je po dovršenih študijah vstopil v službo TPD. Bil je zelo vesten in marljiv, zato je hitro napredoval. Leta 1906 je bil imenovan za glavnega ravnatelja in je kot tak vodil TPD do 1929. Pod njegovim vodstvom so bili modernizirani vsi obrati in uvedene vse najnovejše pridobitve na polju tehnike. Med uradništvom je bil rajnki zelo priljubljen in so ga vsi nameščenci visoko cenili. Pokopali ga bodo danes dopoldne na Dunaju. Blag mu spomin!
■f Dr. Viktor Slamnik, mornariški štabni zdravnik v p. je pri Sv. Juriju ob Taboru mirno v Gospodu zaspal. Pokopali ga bodo v četrtek ob 10 dopoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- Na Bledu je nenadoma umrla ga. fiiannind Mvsz. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj v miru počiva!
Osebne vesti
= Za stalnega izvedenca v pisemski in slikarski stroki je bil pri deželnem sodišču v Ljubljani zaprisežen g. Viktor C o t i č , profesor na III. realni gimnaziji v Ljubljani.
= Upokojeni so nižji voj. uradniki I. razr. ekonomske stroke Lovro Verčko, Ivan Marenčič in v inženjersko-tehnični stroki Ivan Kutnar; poročnik korvete Božidar Magdič in peh. narednika-vodnika I. razr. Miroslav Kimle in Josip Prohaska.
—	Pri motenjih v želodcu in črevih,
bolečinah v trebuhu, razdraženosti, ner-voznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josef« grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josel« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in hemeroidih._
Ostale vesti
_ Brezposelnim učiteljskim abiturijentom in
abiturijentkaml Odsek brezposelnih učiteljskih abi-turijentov pri sekciji JUU v Ljubljani bo priredil 29. in 30. septembra tečaj, združen z občnim zborom. Na tečaju se bodo obravnavali problemi, ki so danes nad vse aktualni: Učiteljstvo in sokol-stvo; Izvenšolsko delo mladega učitelja; Življenje vzgaja; Mlada učiteljica; Iz šolske prakse; O našem položaju itd, Na sporedu so tudi hospitacije. Vršil se bo tudi občni zbor odseka za leto 1933/34. Da bo vsakomur mogoče priti na tečaj, smo poskrbeli za povrnitev stroškov za vožnjo, hrano in stanovanje. Zato na postaji ne oddajte voznih listkov, marveč jih predložite odboru. Prosimo vsakogar, da si po možnosti preskrbi vse sam, kdor pa ne more, mu bo pomagal odsek. Vsakdo naj pošlje svo.j naslov do 25, septembra in omeni, na kaj reilektira, ali samo na povrnitev vo<znih stroškov, ali samo na hrano ali stanovanje. Vsakomur, ki nam bo pravočasno javil svoj naslov, bomo poslali izkaznico, s katero bo dobil povrnjeno vožnjo (hrano, stanovanje). Tovariši, ki so v Ljubljani, naj tudi sporoče svojo udeležbo. Kdor bi rad pomagal pri organiziranju tečaja, ali pa dal prenočišče ali hrano za dneve prireditve, naj se uglasi vsak dan med 10—12 dopoldne v »Čitalnici« v Frančiškanski ulici. Pozivamo še enkrat vse absolvente ljubljanskega učiteljišča, da se tečaja udeleže, absolvente mariborskega pa, da pošljejo svoje delegate. — Odbor.
—	Pomlad v jeseni. Na vrtu posestnika g. Vinka Vidmarja cvete jablana. Prav lep cvet je s te jablane 18. septembra utrgal g. Rudolf Drolc in ga poslal našemu uredništvu. Hvala!
—	Slovensko planinsko društvo sporoča, da bosta Aleksandrov dom in Vodnikova koča od 20. t. m. dalje zaprti. V Triglavskem pogorju so odprte in oskrbovane še naslednje planinske postojanke: Aljažev dom v Vratih, Triglavski dom na
Speciielni entel oblek, ažuriranje. oredtfsb
naihitreiša postrežba — nailineiše delo pri
Mate h & M tkeš, Ljubljana
poleg hotel* Strnkel)
Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, raves,
pregrinial. entlaaje, izdelovanje gumhnic. Velika izbira predtiskanih žen ročnih del Vsled naimodernejše ureditve podjetja — najnižje cene.
lope, pred njimi čez dan kup pepela, ponoči pa ogenj, ki daje toploto in razsvetljuje okolico. Prve dni je že suni ogenj odganjal živali, strah jih je bilo svetlobe, čez čas so se pa privadile tako, da jim je ogenj le še mrtvo strašilo.
Prve noči so preeuli čuvaji. Po napornem dnevnem delu se čestokrat zgodi, da znaten del stražnikov proti jutru v svojih lojjah po-spi, živali pa okoli njih uničujejo pridelek.
Do polnoči in čez gorijo ognji, čuje se razbijanje po starih loncih in starih kosah, čuje se petje in vpitje, ki proti jutru ponehava. Noč ima svojo moč. In kako ne, mnogi jx> več tednov že niso imeli ene cele noči spanja, to celo v času košnje in ko je bilo na polju dela čez glavo.
Skušnjo očuvati pridelke tudi na ta način, da koruzo, oves, krompir sejejo in sade v bližini vasi, v nadi, da se živali vasi ne bodo tako približale. Nekaj časa je bilo to kaj vredno, pred dnevi pa so v vasi jkx! Zdihovem naleteli nn šest prašičev komaj sto metrov od vasi v koruzi in celo za obrambnimi ognji.
Drugače si pa naš kmet pomagati ne zna in ne more. Mali lovski pogoni pa zaležejo prav malo. Živali se pomaknejo drugam, a se prav kmalu vrnejo. Pa tisto ninlo število od-streljenih živali še daleč ne dosega števila,- za kolikor se divji prašič letno razmnoži.
Naj bo tako ali tako, res je le, da bo treba najti način, kako bi se zajezilo razmnoževanje v toliki meri, ker drugače bo čez čas obstoj marsikaterega kmeta, ki ima polja med gozdovi. v resni nevarnosti.
Mariborske vesti
Izgnanci se vračajo v domovino
Te dni se je zopet vrnilo v svojo domovino Slovenijo nekaj delavcev z družinami, ki so bili doslej zajx>sleni v Nemčiji. Med temi žalostnimi primeri je hudo tragičen in krivičen slučaj obratovodje A. Pavlica, ki je bil dolga leta zajioslen pri neki berlinski steklarski tvor-nici. Izgnani Pavlic je doma od Sv. Vida pri Planini in se je že njegov ded oh pričetkih slovenskega izseljevanja v tujino izselil v Nemčijo. Pavlic jedva zna še nekaj slovenskih besed, pa so gu izgnali navzlic vsemu, ker je rodom iz Slovenije, dasiravno je že po pokojnem
dedeku prešlo nanj nemško državljanstvo. Kakšna jc bila procedura pri izgonui' Silno kratka. V dveh dneh je moral pobira viti in zbrati, kar je najnujnejšega, v koveeg. Vse drugo so mu zaplenili, tudi hranilne knjižice z nekaj prihranki, ki jih je ob skromnem življenju dajal na stran ter jih vlagal v denarni zavod. Vozovnico so mu kupili do Maribora, ga pospremili do kolodvora... Še bodo sledili, kakor pravi Pavlič, ljudje, ki nosijo jk> tujini samo to krivdo, ker so slovenskega pokoljenja in krvi...
Na željo številnih interesentov je redni vpis v DOPISNO TRGOVSKO ŠOLO v Ljubljani
podaljšan do 22. t. m. Tudi za ta čas nudimo izjemne ugodnosti.
Kredarici, Staničeva koča in Koča pri Triglavskih jezerih.
—	K požaru pri g. Zupančiču v Dolskem nam
pošilja Prostovoljno gasilno društvo v Dolskem sledeče: »Ni res, da gasilnemu društvu iz Dolskega pri požaru mi pritekla voda, ker so morali cevi zamašiti, pač pa je res, da so bile cevi popolnoma v redu in da je voda pritekla takoj. Res je sicer, da so gasilci iz Dola tudi pomagali gasiti, vendar pa že takrat, ko so ti prišli, ni bilo več tolike nevarnosti, da bi zgorel tudi dom g. Zupančiča. Res je tudi, da je bila med brizganjem prerezana ena cev z nožem, kar je naredil zloben človek iz sovraštva do gasilcev ali pa do g. Zupančiča, vendar pa je imelo društvo rezervno cev takoj na razpolago in to gašenja ni oviralo.«
—	Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natr-ganili črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem | srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje.
—	Strokovna organizacija natakarjev. Dne 14. septembra se je vršil v Mariboru širši sestanek mariborskih članov Strokovne organizacije natakarjev in hotelskih kuharjev za dravsko banovino. Ljubljanske odposlance je pričakovalo precejšnje število mariborskih tovarišev. Kljub pozni uri je zbor vzel vsa poročila z zanimanjem na znanje ter se je prijavilo mnogo novih članov. Mlado gibanje med natakarji si tako osvaja kraj za krajem. Organizacija zasluži s svojimi težnjami do napredka posebno od naših tujskoprometnih ustanov vsestransko podporo.
—	Černetov poslovni koledar, šesti letnik 1934 izide v novembru ter bo dostavljen in razposlan dosedanjim naročnikom. Cena kot doslej 30 Din, sodišča in uradi uživajo popust. Vsled omejene naklade so naročila nujna: Dvorni trg 1, Ljubljana.
—	Vkuhavanje (konserviranje) sadja in zelenjave za zimske mesece je sedaj najvažnejše opravilo naših gosfjodinj. Nov pomnožen in izpopolnjen natis je knjižica našega sadjarskega strokovnjaka M. Humeka: »Sadje v gospodinjstvu«, kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi je najboljši pripomoček in svetovalec gospodinjam pri teh opravilih. Knjiga ima 100 strani in nad 90 slik ined besedilom in 4 večbarvne tabele. Cena je za broširano knjigo 24 Din, založila jo je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Ker je bila druga izdaja te knjižice že precej časa razprodana, je oskrbelo založništvo sedaj tretjo, jako jiomno-ženo in izpopolnjeno. Obširno je obdelano [Poglavje o sadnem izboru dravske banovine, o povzročiteljih razkrajanja, o spravljanju, razbiranju, shranjevanju in vlaganju ter važnosti sadja kot živilo. Razširjeni sta zlasti poglavji o sušenju sadja in o najjravi brezalkoholnih sadnih pijač. Knjižica bo našim gospodinjam in njihovemu naraščaju velik pripomoček in kažipot pri uporabi in predelavi sadja v domačem gosfjodinjstvu. Ker je ravno sedaj pravi čas za vlaganje in konzerviranje raznega sadja in zelenjave, knjižico toplo priporočamo.
^■■■■■■■■■nnHBnnHHnBBi
—	Pri boleznih erca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora.
Krka
Vabimo k blagoslovitvi novih orgel in slav-nostim v čast sv. Kozmu in Damijanu v župni in romarski cerkvi Krki .. . Stični, dne 24. sept. Začetek ob pol 3 puildne: Blagoslovitev orgel, nato govor z razlago orgel. Spored cerkv. koncerta: 1. Rheinberger: iPreludij (orgle); 2. Železnik: Vi oblaki (adventna); 3. Premrl: Le spi... (božična); 4. Vodopivec: Pod oljkami (postna), 5. Vavken: Razveseli se Kraljica (velikonočna); 6. Premrl: žlastorale (orgle); 7. Mihelčk: Večerni zvon (ten. solo z violino); 8. Kimovec: Slava ti, Brezmadežna; 9. Foerster: Ave Marija (»Gorenjski slavfekc); 10. Canestrari: Slavnostni Allegretto (orgle); 11. Premrl: Sveta Cecilija (moški zbor); 12. Sattner: Evliaristično Srce; 13. Mav; Sv. Kozma in Damijan. — Blagoslov z Najsvetejšim. — Orgelske točke in spremljavo izvaja mons. SI. Premrl. Vstopnina: sedeži: 10. 6. 4 Din' stojišča: 3 Din. otroci; 1 Din. Predplačila se hvaležno spreirmrijo! — Vabimo k obilni udeležbi! — Pripravljalni odbor. — Cerkveno nredslojništvo
□	Pomagajte revnim študentom! Vsi, ki bi bili pripravljeni pomagati revnim mariborskim dijakom za časa šolskega leta 1933-34 s stalnimi mesečnimi denarnimi prispevki (tudi najmanjši dar je dobrodošel) ali s lirano (zajtrek, obed, večerja) naj se blagovolijo zglasiti v Gledališki ulici št. 2, pritličje, desno, popoldne od 5. do 6. Lstotain se ob označeni uri sprejmejo naslovi za instrukcije, ki bodo revnim dijakom zelo dobrodošle.
□	Pomemben uspeh planinca. V začetku septembra je obsolviral g. Žoltan liollosy, zasebnik iz Murske Sobote turo na Matterhorn, kot jirvi član mariborskega slovenskega |ila-ninskega društva v času 7. ur 40 minut ter s tem izboljšal dosedanji jugoslovanski rekord, ki je znašal 8.20.
□	Moški zbor »Maribora« ima drevi ob 8 jievsko vajo. Pridite vsi in točno! — Tajnik.
□	Mestno načelstvo razglaša, da se vrši popis v tem letu še nepregledanih konj, vprežnih vozil in koles, v vojaško-evidenčne svrhe na vojaškem vežbališču Tezno dne 25. in 26. sept. t. 1., vsakokrat s pričetkom ob 7. uri zjutraj. Dne 25. septembra se vrši naknadni pregled še nepregledanih in za vojaško službo še neoce-njenih konj in vprežnih vozil, naslednji dan 26. septemrba pa naknadni pregled koles.
□	Mestna podjetja se s prvim oktobrom t. 1. preselijo v nove poslovne prostore v poslopju Mestne hranilnice na Slomškovem trgu.
□	Mrtvoud na cesti. 37 letni posestnik Miro- ! slav Ferk iz Št. Ilja se je na Koroški cesti pred j hišo št. 2 nenadoma zgrudil na tla in obležal v nezavesti. Na mesto nesreče so pribrzeli reševalci, ki so ugotovili, da je Ferka zadel mrtvoud po vsej levi strani telesa, ter ga prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico.
□	Maratonec pri mednarodnih dirkah. Mednarodnih kolesarskih dirk, ki bodo v nedeljo, dne i 24. t. m. na Dunaju, se udeleži tudi znani slovenski kolesarski prvak Štefan Rozman, član kolesarske sekcije tukajšnjega SSK Maratona.
□	SSK Maraton. Danes ob 18 redna seja upravnega odbora. Brez posebnih vabil. — Tajnik.
□	še do sobote, 23. t. m. sprejema gledališka blagajna (tel. 2382) prijave za abonma za gledališko sezono 1933-34. ki bo zelo pestra in zanimiva ter bo že otvoritvena predstava — Krle-ževa drama »Gospoda Glembajevi« v režiji najboljšega jugoslovanskega režiserja dr. Branka Gavelle — za Maribor velika senzacija. Poleg imenovanega režiserja bo letos gostovalo več odličnih gostov, kar bo nivo brezdvomno zelo dvignilo. Abonma se plačuje v sedmih, današnjim časom primernih obrokih (od Din 9 navzgor) ter obsega 12 dramskih in 8 glasbenih predstav. Dobe se tudi bloki, ki omogočajo obisk na poljuben dan in pri poljubni predstavi. Letos je razpisan tudi abonma »četrtek« ter bodo abonentie tega abomnana dobivali svoje predstave izključno ob četrtkih.
□	Mrtvaški zvon. V splošni bolnišnici je v ponedeljek večer umrl Matjašič Franc, strojni pomožni delavec državne železnice v 41. letu starosti. Pogreb bo v četrtek ob 4. popoldne na pokopališče v Studencih. Rajnemu večni mir, preostalim pa naše sožalje!
□	Za dijaštvo velika ugodnost. Da se omogoči učencem in dijakom, ki stanujejo izven Maribora, cenena vožnja v šolo, je upravni svet Mestnih podjetij na svoji včerajšnji seji sklenil, da so za učečo se mladino, ki pohaja v mariborske šolske zavode, ob šolskem času, in na progi od bivališča do šole, uvedejo jiosebne 6talne mesečne karte po 50 par. Omenjeni sklep je toplo pozdraviti, ker bo mnogim staršem otrok, ki bivajo daleč zunaj, prihranil precej na izdatkih. Omenjene stalne karte bodo veljavne tudi za prestopne postaje.
□	Otrokova slutnja... Že včeraj smo poročali o tragični smrti posestnika Jožefa Divjaka iz. Svečine. Obdukcijska komisija je zastrupljenemu Divjaku odvzela notranje organe, ki se odpošljejo fiziološkemu institutu v Ljubljani. Tudi se je zaplenilo nekaj zastrupljene moke, ki je ostala pri prirejanju usodne potice, in kos preostale zaslru- i ljene potice. Značilno je, da je 12 letna rejenka i najprej pokusila potico, ki se ji jc pa zdela tako j grenka, da je takoj dejala Jožefu Divjaku, naj ne je, češ da je potica tako čudna. Divjak se za to ni zmenil in je navzlic vsemu povžil tri kose zastrupljene potice, kar je bilo zanj usodno. 12 letna rejenka pa je povžito potico radi grenkobe izbljuvala, kar jo je rešilo. Za Divjakovo ženo, ki je šla čez mejo in ki je osumljena dajanja, so naeš oblasti izdale tiralico.
□	Revna deca. Tudi letos se je sprejelo v tukajšnje Dnevno zavetišče 101 otrok, ki so preko dneva brez zaščite in nadzorstva zaposlenih staršev.
□	Nova avtobusna proga. Na včerajšnji seji upravnega sveta mestnih podjetij se je sklenilo izvesti poizkus uvedbe rednega avtobusnega prometa na progi Glavni kolodvor—Banov, hranilnica in Koroška cesta—Vrbanova—Smetanova ulica.
□	Žrtev... Pred senat petih sodnikov sta včeraj stopila dva mlada fanta, brata: 23 letni Pih-ler Avgust in 20 letni Pihler Matija iz Očeslavec. Na vesti imata krvav zločin — uboj mladega fanta, Jožefa Mira. Bilo je v nedeljo 23. julija t. I. Oba Pihlerjeva sta šla h Kapeli in od lam v vinotoč posestnika Bračka, kjer je bila zbrana večja družba lantov. Čez nekaj časa se je tej družbi priključila še druga družba, bili so to fantje iz so-
sednje vasi, Grabanoša, med njimi je bil tudi Mir, Vsi skupaj so popili več litrov vina. Od Bračko-vega vinotoča so odšli še v Smodišev vinotoč in od tam na dom posestnika Frasa Ivana, v Oko-slavcih. Od soseda Kurbusa so si dali prinesti vina. V začetku je vsa družba mirno popivala in bila dobre volje. Nihče ni slutil, da bi prišlo do kakšnega nesporazuma in prepira. Naenkrat pa je obtoženi Avgust Pihler udaril s kupico po mizi in sunil Hrašovca v prsa tako, da se je prevrgel, dočim je njegov brat zagrabil Maguša Leopolda in ga vrgel skozi vrata. Naenkrat so bili vsi fantje izrinjeni od obeh obtožencev iz Frasove veže in so začeli bežati. Med begom je padel Mir vznak. Prvi je priskočil k njemu starejši Pihler ter ga začel vleči za lase, brat Matija pa ga je brcal z nogami, potem pa potegnil nož in ga zabodel naravnost v srce, pri tem je ?e vedno držal Pihler Avgust nesrečnega fanta za glavo, tako da ni mogel vstati. Šele na poziv drugih je izpustil svojo žrtev. Mir je takoj podlegel rani, ki je bila smrtonosna. Obtoženca sta dobila po osem let težke ječe.
Celje
& Drugo javno predavanje o plinskih napadih in o zaščiti zaledja proti njim se je vršilo v nedel|o dopoldne pred številnim občinstvom na Dečkovem trgu. Predaval je g. poročnik Toš, ki je v poljudni obliki opisal delovanje posameznih plinskih bomb in tudi povedal, na kakšen način se moremo proti njim braniti.
-©■ Nočni plinski napad, ki bi se moral vršiti v torek, dne 28. t. m., je preložen na poznejši čas.
-©" Za izlet na Plitvička jezera, Senj—Novi— Crikvenica—Sušak v dneh 23. do 25. t. m. je prostih še nekaj mest. Prijave sprejema samo še do četrtka 21. t. m. pisarna mestnega avtobusa na magistratu.
0 Umrl je v celjski javni bolnišnici Karel Herman, 48 letni zidar s Pristave pri Dobrni. N. v m. p.
•0" Seja okoliškega občinskega sveta se je
vršila v petek ob 6 zvečer na Bregu, V uvodu je g. župan poročal, da se je uredba o zatrošarinie-nju vseh alkoholnih pijač dobro obnesla. Iznova se da v zakup občinski lov v Zagradu. Odobri se 1200 Din, ki jih je dobil gospod, ki je zastopal okoliško občino pri deputaciji, ki je šla v Belgrad 30. marca. Nato so bile izvršene volitve v rekla-macijski odbor in za vsa tri volišča pri predsto-ječih občinskih volitvah. V imenu računskih preglednikov je poročal g. Gams, ki je poudarjal, da so vse knjige v najlepšem redu in da zasluži blagajnik vso pohvalo za delovanje v svojem re6oru. G. Pečuh je pa poročal v imenu cestnega odseK^, da je Dečkovo cesto proti Lavi in cesto na Ostroi-nem prevzela banovina. Popravi se jarek pri Skalni kleti in ograja ob Savinji pod Starim gradom, kakor hitro bo na razpolago potreben denar. Za pomožno akcijo bo mestija občina prispevala vsega skupaj še Din 10.742.
13 Najdeni predmeti. 16. t. m. je bil na Ljubljanski cesti najden črn ženski čevelj. — Isli dan ob je bila Za kresijo najdena zračna sesalka. Dne 17. t. m. je bil pa najden na Kapucinskem mostu med 2 in 3 popoldne zavitek z notami. — Dne 19. t. m. se je našla o'b 7.30 v Aškerčevi ulici rjava ženska ročna torbica, vsebujoča razno drobnarijo, manjšo vsoto denarja in železniško legitimacijo, glasečo se na ime Šinkovec Frančiška.
Radio
TEKSTILNA TOVARNA BKER, HRIBBRNIK & COMP., ŠT. VID NAD LJUBLJANO sprejme za takojšen nastop
enega
(Kalnega moistra enega prevzemale« blaga enega hosmalllca (Rauher)
s prohso.
Prednost imajo vojaščine prosti jug.državljani Lastnoročno pisane jionudbe s prepisi spričeval ler zahtevki se sprejemajo do 25. t. m
Prodraml tiadio-LiaM/nna t
Sreda, 20. septembra: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 13.00 Čas, plošče, borza. 19.00 Otroški kotiček (gdč. Vencajzova). 19.30 Plošče 20.00 Literarna ura: Slov. biografski leksikon (prof. Vodnik). 20.30 Pihalni kvintet oj^ernega orkeslra. 21.30 Samospevi gdč. prof. Milene Verbičeve; čas, poročila. 22.30 Angleške plošče.
Četrtek, 21. sept.: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 13.00 Čas, plošče, borza. 19.00 Radio orkester. 20.00 Gospodin jska ura (ga. -Gruin-Škuljeva). 20.30 Tamburaški sekstet. 21.30 Čas, jioro čila. 21.45 Ura šlagerjev, poje gdč. Anta Ko-vačičeva s spremljevanjein Radio orkestra.
Drugi programi t
Četrtek, 21. septembra.
Belgrad: 19.50 Vokalni koncert. 20.45 Simfonični koncert orkestra kraljeve garde. — Zagreb: 20.45 Iz Belgrada. — Dunaj: 20.00 Und uiti, romantična opera, Lortzing. — Budimpešta: 13.30 Vojaški orkester. 17.30 Ciganska kapela. 20.00 Medeni liolač, muzikalna igra, Sirmai. — Milan: Gusarji, muzikalna drama. Belini. — Praga: 14.50 Orkestralna glasba. 19.25 Havan-ščina, opera, Musorgski. — Rim: 17.15 Vokalni in instrumentalni koncert. 20.15 Sopran solo. 20.45 Lahka glasba. — Stuttgart: Sercnada 21.45 Klavirski koncert.
Naznanila
Združenje sobo- črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev naznanja, da se vrše redne pomočniške preizkušnje v mesecu oktobru. Nekolkovane |iro-šnje je vložiti do vštevši 5. oktobra t. 1. v tajništvu Združenja, Vegova ulica 8. Priložiti je potrdilo o trajanju učenja, odpustnico obrtno-nadalje-valne šole ter potrdilo o uplačani oprostnini. — Predsedstvo.
Damska honfekdja
plaščev, oblek
Avgust Iglič Damski salon
Josipfna IgllC
Najnovejši francoski in angleški kroji. Nizk* cme Tavčarjeva ti licu 3
Prvi manevri irske armade: oddelek pehote v vojni opremi.
Indiji. Britsko-indijski ostroslrelci obvladujejo dolino blizu prelaza Khaiber na severozapadni indijski rneii
Hvaležni tat
Vsi ruski Nemci, najsiže bodo katoliki, protestanti ali menoniti, so izrazito verni in pobožni ljudje, ki sta jim krščanstvo in cerkev vodilni zvezdi Ruskega kolektivizma v njegovi marksistični izpačenosti nikakor niso mogli razumeti, vendar so sc slednjič vdali v njegov jarem, ki jim jc gospodarsko zavil vrat; toda na noben način sc niso hoteli prilagoditi sovjetskemu brezbožnemu valu. Ker se mu niso mogli drugače izogniti, so v tisočih prosili za potne liste — začeli so javno in skrivoma bežati iz dežele brezboštva. Tedaj se je sovjetov polastil strah, da bi jim pri petletki zmanjkalo delavnih rok. Prepovedali so izseljevanje. Toda ljudstvo se ni dalo več zadržati. V deželi, v kateri je prepovedano izgovarjati božje ime, ti Nemci niso hoteli več živeti. Potem jim je bil že ljubši pogin. Desettisoči so oblegali urade v Moskvi, a le malo tisočev jih je moglo zbežati v Nemčijo. Velike trume so se odpravile proti vzhodu, da bi čez Perzijo ali Kino ušli strašni sovjetski ječi.
Usoda teh beguncev je bila strašna, smrt in vsakršna poguba, lakota in mraz so neusmiljeno redčile njihove vrste. Koliko jih je ostalo na poti — nihče ni štel in nihče ne ve. Ena izmed skupin je dospela v Harbin v nepopisnem položaju. Pa tudi tu jo je še čakalo zasledovanje sovjetskih straž in stotero drugo gorje. Usodo te skupine na harbinskem prizorišču je ovekovečil film »Begunci«.
Upton Sinclair, znameniti ameriški romanopisec, ki kandidira za guvernerja Kalifornije. V svojih spisih se včasih približuje že komunizmu, a sedaj kandidira za demokratsko stranko.
Krompir — žrtev mode
Angleška vlada je sklenila, da bo še ta mesec popolnoma prepovedala uvoz krompirja. Ta odredba bo posledica strahovitega padca cen, ki so nazadovale od 10 na 2 lunta šterlingov za tono. A tudi po tej ceni krompir ne najde nobenega kupca. Krompir na Angleškem je letos izredno dobro obrodil. A padec cen ima še druge vzroke. Krompir ni priljubljen, ker sc ga proglasili zdravniki za povzročitelja debelosti. Pridelovalci krompirja so postali žrtve modne »vitke linije«.
»Hripavi žrjavi na južno lete«... — no, pa niso žrjavi, ampak to je tistih 180 mladih štorkelj, ki so jih na ptičji postaji Rossitlen — Prusija — opremili s posebnimi znaki in sedaj prepeljali v Essen, da doženejo, katero pot si bodo izbrale na jug: čez Balkan, kakor njihove sestre vzhodno od Labe ali čez Španijo, kakor štorklje, ki so preživele poletje zapadno od Labe. Na morebitni pojav teh štorkelj so opozorili naše prebivalstvo tudi naši znanstveni činitelji.
Strela je muhasta
Zadnja nevihta v Needvvoodu na Angleškem 1 je presenetila delavca, ki je pravkar hotel odma-šiti steklenico piva. Nenadno je zagrmelo, strela je švignila skozi dimnik v sobo in omamila moža. Ko je nepoškodovan zopet odprl oči, je videl, da je prerezala strela kakor z nožem steklenico. Ostal mu je le vrat, ki ga je še vedno stiskal v roki. Letošnje nevihte so večkrat napravile slične šale. V Liverpoolu je strgala strela iz rok britev možu pred ogledalom in jo vrgla na vrt. A vrtnar, ki je vedril zunaj, je bil ubit. Strela mu je sežgala vso desno polovico obleke in celo desni čevelj. Leva polovica je ostala nepoškodovana. Lani je zadela ena sama strela čredo ovac v Clermont-Ferrandu na Francoskem in pomorila 450 od 600 živali. Leta 1930 je razbila strela v trske srednje-veliko tovorno ladjo v zalivu sv. Lovrenca v Kanadi. Od 42 mornarjev so rešili življenje samo trije. Na srečo sproži strela le malokdaj tako velike količine zračne elektrike. Sicer bi morala pomeniti veliko nesrečo sleherna nevihta. Ne smemo pozabiti, da razvija povprečna strela električno energijo, ki bi zadostovala za dvig 550 tonske teže v višino dveh kilometrov!
Druga rusko-japonsha vojna neizbežna?
V Banfu (Kanada) se je zaključila peta mednarodna konferenca za raziskovanje in ureditev razmer na Daljnem vzhodu. Navzoči so bili za-
stopniki Anglije, Avstralije, Kanade, Zedinjenih držav, Holandske, Filipin, Kitaja in Japonske. Zveza narodov in Mednarodni urad dela sta poslala »opazovalce«. Največ vtisa je naredil govor nekdanjega japonskega zastopnika pri Zvezi narodov Nitobeja, ki je odkrito govoril o bližnji drugi ru-sko-japonski vojni. »Odločila bo, kdo bo vladaj na Kitajskem, v Mandžuriji in v Vzhodni Aziji sploh. Dobro vemo, da sc Moskva pripravlja. Otvorila je ob Amurju več tovarn za strelivo in polaga dvojni tiT po sibirskih železnicah. A tudi mi smo popolnoma pripravljeni.« Zato je potolažil Nitobe konferenco s tem, da ».je urejeno razmerje Japonske do Kitaja«. Govorice o vojni z Zedinjenimi državami je označil za pravljice, ki jih na Japonskem na mara nihče poslušati... Senzaoijski Ni-tobejev govor je odmeval v vsem angloameriškem tisku. Označil ga je za izraz mišljenja vojnih krogov, misli pa, da je naredil Nitobe slabo uslugo japonski vladi, ker je povečal splošno nezaupanje in nerazpoloženje napram Japonski.
Pariz se koplje v hopejkah
»Temps« poroča, da je Pariz poplavljen z bakrenimi ruskimi polkopejkami, ki jih imajo ljudje v temi za novčiče po 50 centimov. Ta zmešnjava je dobičkanosna za nepoznane tihotapce, ker velja zdaj ena sovjetska kopejka samo dva centima. List priporoča previdnost in odklanja v Parizu razširjeno pravljico, da je francoska vlada v Moskvi nalašč naročila zalogo kopejk, ker je imela premalo drobiža.
Beg iz dežele brez Boga
Po širni Rusiji živi nešteto plemen in naselbin. Med njimi so zavzemali Nemci po svoji visoki kulturi vedno n^joclličnejše mesto, katero smo jim izven ruski Slovani vedno zavidali. Danes za to ni več razloga. Odkodi sploh Nemci v Rusiji?
Ruska cesarica Katarina II. je bila hči majhnega nemškega kneza (Anhalt-Zeebst). Med drugim svojim prizadevanjem za civilizacijo ogromne ruske države je povabila v deželo tudi pridne in umne nemške kmete ter jih naselila ob Volgi južno od Saratova. Njeni nasledniki, posebno cesar Aleksander I., so kolonizacijo nadaljevali in naselili nemške kmete iz južne in zapadne Nemčije in zapadne Prusije še v Besarabiji, v okolici Odese, na Krimu, ob Donu in na Kavkazu. Nemci so se morali izpočetka boriti z velikimi težavami in
| vsem tem pa jc bila v njih vedno močna zavest I narodne skupnosti; vnuki in pravnuki v Ameriki si zvesto dopisujejo s svojci v domačiji. Listi, ki jih izdajajo ruski Nemci v Ameriki, romajo na Volgo in Don in v Sibirijo in vzdržujejo medsebojne zveze.
Naravno je, da so vzbujali ti narodno tako zavedni Nemci v času svetovne vojne veliko nezaupanje; carska vlada jih je na desettisoče odpoši-| ljala iz volinjskih močvirnih gozdov, ki so jih bili izpremenili v orno zemljo, v Sibirijo. V črnomor-skih pokrajinah in ob Volgi so stali v meščanski vojni na carjevi strani in zanj prelivali kri. Rdeča armada jim je oplenila vasi, za njo so prišli beli gardisti in drugi legionarji in vsak si je vzel, kar mu je prijalo. Strašne vrzeli je napravila v njihovih vrstah lakota v letih 1921—1923. Bratje v Ameriki in Nemčiji so sicer velikodušno pomagali, vendar cenijo, da je takrat umrlo 300.000 ruskih Nemcev. Nato so se razmere nekam pomirile. Ob Volgi se je ustanovila nemška sovjetska republika, nemške naselbine v Ukrajini in drugod so zopet dobile svojo nemško upravo, kakor so jo bile imele pred vojno. Toda kakor hitro se je boljševizem okrepil, se je začel nov boj.
San Martino, najnovejši diktator Kube, ki se mu pa že tudi majejo tla pod nogami.
Profesor na graški univerzi Skrabal je bil en teden odsoten radi počitnic. Ko je zopet prestopil prag svojega stanovanja, je ugotovil, da mu je odnesel nepoznan tat najboljšo obleko, ves denar iz predala pisalne mize in vse zaloge živil iz kuhinje. Razen tega je našel na pisalni mizi tatovo pismo, kjer se mu je ta zahvalil za gostoljubnost, »Zdaj, ko odhajam popolnoma preoblečen, bom izpraznil na Vaše zdravje zadnjo steklenico Vašega izvrstnega vina in Vam želim vse najboljše. Nikoli nisem tako sijajno spal, kakor v Vaši postelji in sploh sem prvič v življenju videl tako udobno, prijazno stanovanje, dasi sem obiskal že dosti hiš.«
Romarji papežu ne bodo več poljubljali roke
Zaradi ogromnega navala romarjev v Rim je sv. oče odločil, da ceremonijo poljubljanja roke odpravi. Da zadosti temu dosedanjemu običaju, je moral sv. oče obhoditi vse dvorane, kjer so čakali nanj romarji. Nestrpni romarji se tudi tesno zgrinjajo okolu njega. Vse to je za sivolasega moža zelo utrudljivo. Poslej b? sprejemal sv. oče romarje le v velikih dvoranah in govoril z njimi s prestola.
Guverner »Angleške banke«: Montague Norman na vsakdanjem potu v urad. Kakor vidimo, se Norman tudi v dežju ne vozi z avtomobilom na delo, marveč si obleče nepremočljiv plašč in podviha hlače.
Slepa tipkarica — zmagovalka na tekmi: 14-letna elepa deklica, ki je na pariških tipkarskih tekmah dccegla prvo nagrado. Ni le tipkala najbolj hitro, marveč tudi najbolj točno.
ovirami in napeti vse sile, da so se obdržali. Potem pa so se začeli mogočno razvijati. Izpremenili so 60.000 kvadratnih kilometrov stepe v orno zemljo in ustvarili prekrasna plodna polja — žit-nioo Evrope. Silni mlini ob Volgi so bili njihovo delo in last. Kljub blagostanju so ostali nravno zdravi in se hitro množili; potomci 70.000 naseljencev so narasli do svetovne vojne na dva milijona duš.
Eno je bilo vsem nemškim naseljencem na Ruskem lastno: nemirna popotna kri in neutešljiv pohlep po grudi. Če jim je postala domača vas pretesna, se je del mlajšega rodu izselil, da le ne bi postal doma nemanič. Izprva so našli dovolj zemlje v bližini prvotne naselbine; in res je vsaka stara vas ustanovila po nekaj novih vasi. Ob koncu 19. stoletja so se pa začeli seliti dalje in dalje od domačije: v Sibirijo, kjer je nastalo na stotine nemških vasi, pa tudi v Kanado, Združene države, Brazilijo in Argentino. Zemlje, veliko, zelo veliko zemlje se je hotelo tem Hesencem, Palača-nom in Švabom, da so ji s svojim plugom komaj prihajali na kraj. Ni je nemške naselniške skupine, ki bi bila s toliko gorečnostjo, tako obsedeno trebila in kolonizirala kakor ruski Nemci. Pri
Letina v Slovenski Krajini
Slovenska krajina, 17. septembra.
Živahno je sedaj v naši prekmurski ravnini. Vse je na njivah. Pospravljajo krompir, kosijo proso in pripravljajo polja za setev. V splošnem lahko rečemo, da je naš kmet z letošnjimi pridelki zadovoljen. S strahom je sicer gledal spomladi po polju, ko je deževalo poldrugi mesec skoraj vsak dan. Za tistim dežjem pa je nastopila precej huda suša, pa hvala Bogu nista ne dež ne suša naredila prevelike škode. Radi dežja je sicer žito zelo poleglo, vendar je bila žetev srednje dobra, v nekaterih krajih v okolici Sobote pa prav dobra. V lendavskem okraju je bilo nekoliko slabše. Krompirja sicer ni toliko, kot ga je bilo druga leta, a ga je veliko več ko lansko leto. Koruza kaže zelo dobro in je bo letos dovolj. Če ne bo zgodaj pritisnil mraz, bo tudi ajde in repe dovolj. Sena je bilo letos v Slovenski krajini zelo veliko, prodajalo se jc že po 15—20 Din meterski stot, dočim smo lansko leto uvozili več vagonov sena iz Slavonije po 40—45 Din.
Vinska letina pa bo letos zelo slaba, V naj-
Stanje Narodne banke
Po provizoričnih podatkih jc bilo 15. f. m. stanje Narodne banke naslednje (vse v milij. Din; v oidepajih razlika v primeri z izkazom za 8. sept. 1933): Aktiva: podlaga 1865.3 (+0.2), devize izven podlage 91.0 (—7.1), kov. denar 194.2 (+14.6), posojila, menična in lombardna 2228.0 (—2.65); pasiva: bankovci 4302.4 (—45.3), obveznosti po vidu 850.6 (—50.8). Obveznosti z rokom so se zmanjšale. Obtok in obveznosti po vidu 5153.0 (4 5.4). Skupno kritje 36.10% (36.23% v prejšnjem izkazu), od tega samo zlato kritje 34.88 (34.91)%.
Ureditev turških dolgov
Svet za turški dolg sporoča, da je stopil v veljavo sporazum o ureditvi na Turčijo odpadli oto-manskih dolgov 12. septembra. (Sporazum je bil sklenjen 22. aprila.) Doslej ie namreč 50% lastnikov otomanskih posojil dalo za to dovoljenje. S 1. oktobrom (po drugih vesteh že z 20. septembrom) se bodo stare obligacije zamenjale v nove po 7 5%. Na vsako turško srečko odpade nova obligacija za 40 ir. Pri zamenjavi bodo lastnikom izročeni provizorični prejemni dokumenti, ki veljajo kot terjatev do nasledstvenih držav, ki še niso izpolnile svoje obveznosti iz otomanskega dolga. *
Razstava tvrdke Souvan. Renomirana ljubljanska tvrdka Souvan na Mestnem trgu je priredila sedaj pod geslom »Sedem dni za dom« razstavo v svojih trgovskih prostorih. Razstava ima namen pokazati občinstvu, kako se da ustvariti vsa udobnost v stanovanju, kakor jo zahteva moderni čas. Razstavo je aranžiral tvrdkin aranžer Franc Bru-mati, dekoracije pa arh. Švigelj. Pohištvo je prispevala tvrdka »Oprema«, svetlobna telesa »Elektroindustrija«, cvetlični aranžma pa Herzmansky. Občinstvo se za razstavo zelo zanima.
Državna statistika insolvenc v avgustu izkazuje samo 17 (lani 37) korkurzov in 14 (96) prisilnih poravnav. V Sloveniji je bilo: 3 (6) konkurzov in 3 (28) poravnav.
f Kvasne glivice za vinogradnike. Ob bližajoči trgatvi si lahko preskrbijo vinogradniki kulture čistogojeuih kvasnic na banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru, Vrbanova 63, posebno letos, ko se je nadejati, da bo grozdje zelo pozno zorelo in da bo prišel vinski mošt pozno v klet. V kleti bo našel mošt razmeroma zelo nizko temperaturo in ne bo hotel prevreti. Neprevreti mošt bo povzročil skrbi lastnikom, ker se ne bo sčistil in ker mu preti nevarnost, da se bodo v njem razvijali škodljivi mikroorganizmi. Zato je potrebno spraviti vinski mošt po možnosti takoj v vrenje, da se torej vinski mošt sam ob sebi segreje in da mu ne bo hladna klet kos. Primerno hitro vrenje dosežemo s porabo čistogojenih kvasnic, ki jih moramo pravočasno naročiti pod gori omenjenim naslovom. Posamezna cevka stane 2 Din, navodilo^ uporabi stane 1 Din. Naročila je kolkovati s kolkom 5 Din. Razpošilja se po povzetju. — Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru.
Borza
Dne 19. septembra.
Denar
V današnjem prometu so narasli tečaji Amsterdama, Bruslja in Prage, Curih je ostal neizpreme-njen, drugi tečaji so pa padli. Dolar in funt sta ponovno padla.	.......
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.80, ua zagrebški po 8.62, v Belgradu je notiral 8.55—8.65. Grški boni so notirali v Zagrebu 38—38.75, v Belgradu 39 bi.
boljših krajih bo približno polovico lanskega pridelka, v splošnem pa le četrtino. Vina bo malo, pa še to bo slabo. Trgatev bo vsaj 14 dni pozneje ko prejšnja leta. _ Juholk prodajo naši kmetje malo, plačujejo jih sedaj prekupci po 2.25 Din.
Kljub temu, da letina letos v naši Krajini ni preslaba, vlada pri nas veliko siromaštvo. Vsak je težko pričakoval žetve, ker je mislil, da bo prodal pšenico in poplačal nujne račune. Pa varali so se naši ubogi kmetje. Kakor hitro so spravili na trg novo pšenico, jc cena zelo padla. Prodajali so lepo pšenico že tudi po 90 Din meterski stot. Marsikateri kmetič je sedaj prodal pšenico, ker je nujno rabil denar, a spomladi bo moral sam kupiti živež in to po dražji ceni. Davke točno iztirjujejo.
V	nekaterih krajih so skoraj cele vasi zarubljene,
V	marsikateri družini nimajo več niti denarja za sol. Naši ljudje so bili vedno dobri davkoplačevalci, a kjer nič ni, tam niti Bog ne more vzeti. Živino sedaj sicer plačujejo dražje ko lansko leto, pa kaj pomaga, če pa živine ni veliko. Lansko leto ni bilo sena in so ljudje prodali živino, ki bi jo sicer prodali letos ali pa šele drugo leto.
Ljubljana. Amsterdam 2309.29—2320.65, Berlin 1364.58-1375.38, Bruselj 709 13-803.07, Curih 1108.35—1113.85, London 178.30-170.90, Newvork 3708.27-3736.53, Pariz 223.88- 225, Praga 169.79 —170.65, Trst 300.68- 303.08.
Curih. Pariz 20.195, London 16.175, Newyork 337, Bruselj 72.05, Milan 27.1625. Madrid 43.20, Amsterdam 208.35, Berlin 123.30, Dunaj 72.60 (57), Stockholm 83.35, Oslo 81.20, Kopenhageu 72.20, Praga 15.32, Varšava 57.75, Atene 2.93, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08.
Pariz. Ob 11.45. Newyork 16.75, London 80.05.
London (začetek). Pariz 79.875, Newyork 4.7S, kasneje 4.7825.
Z.lato v Londonu 131/9.
Vrednostni papirii
Tendenca je bila danes slabejša in so tečaji večinoma popustili. Promet je bil slab in je znašal na zagrebški borzi samo 1000 dol. 7% Bler. pos. iu 1000 dol. 8% Bler. pos.
Ljubljana. 7% inv. pos. 49—53. agrarji 26.50— 29, vojna škoda 246—248, begi. obv. 38-39, 8% Bler. pos. 36—37.50, 7% Bler. pos. 31.50 -32.50, 7% pos. DHB 50-55.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 49 den., agrarji 26.50 den., vojna škoda 246-247.50, 10. 246—248, 12. 247-249, 6% begi. obv. 36.50 -38.50, 8% Bler. pos. 35-35.50 (35.50), 7% Bler. pos. 30 50 —31.75 (31), Tobačne srečke 8 den., Srečke Rdečega križa 8 den. — Delnice: Priv. agr. banka 227— 233, Sečerana Osjek 170 bi., Impex 50 den., Trboveljska 120 bi.
Belgrad. i»riv. agr. banka 228—229 (230, 229), 7% inv. pos. 52-52.50 (52.50), vojna škoda 243.50 —4244.30 (245.50, 244), 6% begi. obv. 37 75-37.90 (37.90), 8% Bler. pos. 36 bl„ 7% Bler. 32.50 blago.
Živina
Dunajski prašičji sejem 19. septembra. Pripeljanih je bilo 8118 pršutarjev in 5C09 špeharjev, skupno 13.127 glav, od tega 4673 iz Avstrije, 8454 pa iz inozemstva. Cene so bile sledeče (v šilingih za kg žive teže): špeharji L 1.33—1.36, stari 1.20— 1.30, kmetski 1.32—1.46, križani 1.40—1.56, pršutarji 1.35—1.65. V začetku je bil promet miren, kasneje je poslovanje oživelo. Pršutarji so bili trgo-vani po slabih, kasneje po istih cenah kot prejšnji teden. Prvovrstni madjarski veleposestniški špeharji so se podražili za 2—3 groše.
Fižol
Ribničan. Letos je bil pridelek slab po količini. Ker pa ta fižol prihaja prvi na trg, je nakupna cena narasla od 210 na 245 Din za 100 kg. Verjetno je, da se bo ta cena z malimi izpremembami držala do konca tega meseca. Oktobra pa pride že na trg v inozemstvu poljsko blago, ki ima nižje cene. Za ostale vrste je prav malo ali skoro nič povpraševanja, tako da se sploh ne imenujejo fiksne cene. Zaloge raznih belih fižolov so še znatne, kar pritiska na ceno.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
Drama
Začetek ob 20
Sreda, 20. sept.: »V agoniji«. Red Sreda. Četrtek, 21. sept.: »Sonata strahov«, premijera. Red
Četrtek. Petek, 22. sept.: Zaprto.
Sobota, 23. sept.: »Pohujšanje v dolini Šentflorjan-
ski«. Red B.
Opera
Začetek ob 20
Sobota, 23. sept.: »Pikova dama«, premijera. Izven.
Bodoča plavalna prvenstva
Predlog za nov način tekmovanja.
Znani športni delavec in tehnični referent plavalne zveze g. Hrvoje Macanovič je glede na to, da je prešel Petrinovičev jiokal v stalno posest »Jadrana«, predložil jugoslov. plavalni zvezi svoj predlog, kako naj bi se organiziralo plavalno prvenstvo. O predlogu bo seveda razpravljal občni zbor jugoslov. plavalne zveze, vendar je potrebno, dn ga naši klubi že sedaj proučijo, da bodo mogli zavzeti svoje stališče in staviti event. spreminje-valne predloge na občnem zboru.
Omenjeni predlog vsebuje sledeče važnejše določbe:
Prvenstveno tekmovanje jugoslov. plavalne zveze se deli v;
1.	klubsko prvenstvo,
2.	prvenstvo posameznikov iu
8. \vaterpolo-prvenstvo.
Klubsko prvenstvo.
Klubi, člani jugosl. plavalne zveze se poraz-dele v dve skupini. Primorsko skupino tvorijo člani podzveze Dubrovnik, Split in Sušak, podonavsko pa člnni podzveze Belgrad, Ljubljana in Zagreb. Po nekem določenem programu, ki ga bo vsako leto potrdil, odnosno sprejel občni zbor in čigar težišče leži vedno v štafetah, torej v kvantitativni vrednosti klubov, bodo tekmovali primorski klubi za prvenstvo Primorja, podonavski pa za prvenstvo IPodonavja. Vsako leto pa se vrši finale klubskega prvenstva kot klubski dvoboj podonavskega In primorskega prvaka. Kadi enako in pravične porazdelitve prvenstvenega tekmovanja se že tudi turnus vnaprej določa. Prvenstvo Primorja se vrši 1. 1938 v Dubrovniku, 1084 v Splitu, 1035 na Sušaku. prvenstvo Podonavja pa 1. 1933 v Belgradu, 1934 v Ljubljani, 19&5 v Zagrebu, ali v kakih drugih krajih na teritoriju teh podzvez. Finalni dvoboj se vrši alternativno vsako leto na drugem področju, kar se odloči z žrebom.
Prvenstvo posameznikov.
Prvenstvo posameznikov ima ta namen, da se omogoči najboljšim posameznikom borba za naslov prvaka med poedinci. To jirvenstvo bi se vršilo po olimpijskem programu samo za prvorazredne pla-vače (tu so mišljeni oni, ki so na javnih kontroliranih tekmah dosegli določen rezultat na prini. 100 ni v 1:05 ali podobno). Možno pa bi tudi bilo, da se za klube z najboljšimi poedinci razpišejo posebne nagrade, toda tako, da za te nagrade odloča samo najboljša kvaliteta zopet po olimpijskem načinu, po katerem se plasirajo samo prvi trije in točke se štejejo 8, 2 in 1. Prednja določila veljajo samo za plavanje in skoke, v vvaterpolu pa bi imeli dve posebni prvenstvi. V okviru klubskega prvenstva se vrši tudi vvaterpolo-tekmovanje za prvenstvo Podonavja in IPrimorja. To vaterpolo se s skoki in plavanjem šteje za plasma klubov, finalni dvoboj klubov pa se vrši v vseh panogah plavalnega športa.
Waterpolo-prvenstvo.
Posebno prvenstvo v vaterpolu se vrši kot tekma klubov v naeijonalni ligi in kot kvalifikacijska tekmovanja za vstop v ligo. Najboljših 5 do (5 vvaterpolo klubov jugosl, plavalne zveze tvori ligo. Ti klubi so: Jug, Victoria, Jadran, Ilirija in še en ali dva kluba, katera odredi občni zbor. Ostali klubi so kandidatje za ligo. Vsako leto izpadeta dva kluba iz lige, dva pa prideta notri. Prvenstvo lige se igra tour-retour z žrebanjem. Za prvenstvo lige se morejo upoštevati tudi tekme, odigrane za prvenstvo Podonavja in Primorja ali razne druge odigrane vvaterpolo tekme, če so se klubi vnaprej za to sporazumeli in če uprava J. P. Z. to odobri. Kvalifikacijske tekme se morejo odigrati po sistemu eliminacije za podonavsko in primorsko skupino, iz vsake skupine pa pride po en klub v ligo na mesto poslednje dvojice v tabeli.
Tudi finančno vprašanje je upošteval g. predlagatelj. Po turnusu bi imel vsaka tri leta eden od priedileljev celotne dohodke prvenstva Podonavja ali Primorja, cul katere vsote bi dal nek pavšalni znesek (n. j»r. 5000 Din) Zvezi. Tudi finalni dvoboj bi se vršil po turnusu in bi imel enkrat prvak Podonavja drugič pa prvak Primorja vse dohodke finalnega srečanja, le Zvezi bi dal zopet neko pavšalno vsoto (n. pr. 5000 Din).
Za prvenstvo poedincev je predvidenih več načinov, o katerih bi sklepal občni zbor Zveze: ali po turnusu, ali v stalni režiji Zveze ali po dosedanjem načinu z dogovori na občnem zboru. Dohodki od tekem poedincev bi bili glavni vir dohodkov zveze. Waterpolo prvenstvo naj bi bilo glavni vir dohodkov klubov, ki bi se ves razdelil med nje po dogovoru, ali, če se ne zedinijo, po odločitvi Zveze.
Končno je določil g. zvezni kapitan tudi tehnični program.
Klubsko prvenstvo: moški: 5X50 m, 4X300
m, 3X100 m mešano, 3X200 m prsno, 1500 m, skoki s stolpa in deske (vsak klub (K> 2 skakačal), vvaterpolo. Ženske: 5X50 m, 4X100 m, 3X100 m mešano, skoki s stolpa in doske, 200 m prsno iu 100 hrbtno. Tekmovanje ousameziiikuv za prvenstvo (/.a prvorazredne, ne glede na kategorijo ju-nior ali senior): moški: 100, 200, 400, 1500, prsno 100 in 200, hrbtno 100 in 200, skoki s stolpa in deske. Ženske: 50. 100, 400, prsno 100 in 200, hrbtno 100, skoki s stolpa in deske. Prvenstvo posameznikov bi bilo vedno kvalifikacijsko lekino-vanje za reprezentanco.
Termini — tako pravi dalje predlog, niso bolj zasedeni kot dosedanji. Tudi juniorska ali pod-zvezna tekmovanja se bodo mogla prirejati kot doslej.
S?affiene objave L M P
(nadaljevanje iz seje p. o. dne 13. sept. 1933.1
Kazenskemu odboru se preda igralec Doberlet Miodrag (SK. Ilirija, Ljubljana) na podlagi sodniškega poročila od prijateljske Ickme S.K. Laško ::SK. Ilirija dne 27. avg. 1933. v Laškem.
Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo; Kokalj Kdo, Vinšek Ivan, I odrekar Ludvik, Arhae Ivan vsi Sk. Slog«, Ljubljana.
Košmerl Milko, SK. Svobod«, Vič.
Radivojcvič Branko, SK. Železničar, Maribor.
Puh Valter, Janžekovič Vencel, llrešč-ak Justin, 'Iergle7 Ivan, Koren Franjo, Stojanovič Živojin vsi ISSK. Maribor, Maribor.
Fabjančič Ervin, Golob Karel, lloedl Eine-rik, Vidovič Viljem. Stojanovič Živojin, Mernik Erih, Breznik Maks, /elezinger Josip, .Sak-sida Rado, Kalšek Josip, Kotzbek Rudolf, Kam-berger Alojzij, Vodušck Ljudevit, vsi SK. Svoboda. Maribor.
Štipendirata se do nadaljnega igralca Košmerl Josip (?SK IlermeV. Ljubljana) in Jenko Gabrijel (SK. SvoIhhIh. Vič) dokler ne poravnata svojih obveznosti do prejšnjega kluba. — Tajnik 11 .
Avstrija : Češkoslovaška 3:3 (2:1). V nogometni tekmi, ki se je vršila preteklo nedeljo v Pragi med avstrijsko in češkoslovaško reprezentanco, |e bil dosežen neodločen rezultat, Za Čc-hoslovakc so zabili gole Puc 2, Silny 1, za Avstrijce pa Sindelar 2, Miiller pa L
Zopet nov damski svetovni rekord v plavanju. Japonska prvakinja v prsnem plavanju gdč. Mavehata je v Tokiju zboljšnla rekord v 200 m plavanju na 3:02. Doscdunji rekord je držala danska plavalka Jucobscn.	.
Amerikanski plavač Mcdika je postavil v Los Angelo.su nov svetovni rekord v plavanju na 800 metrov, katero progo je preplaval v 10:13.6.
V lahki atletiki rekordi nimajo obstanku.
Komaj poročamo o tem ali onem novem svetovnem rekordu, že pride poročilo, du več ne drži. Tako se je preteklo nedeljo zgodilo tudi z rekordom na 1300 m, ki ga jc imel znani francoski atlet Ladoutnegue. V Milanu se je namreč vršil lahkoatletski dvomateh med italijansko in angleško reprezentanco, pri katerem je izborili italijanski atlet Beccali zholjšal sedanji rekord za celi dve sekundi. Zn 1300 m progo je rabil 3:49.
Evropsko prvenstvo v dviganju uteži. Pri evropskem prvenstvu v dviganju uteži, ki se jo vršilo v soboto in nedeljo v Essentl, so bili doseženi: ti-le prvi rezultati. Lahka: I. Thierscli (Nemčija) 447.50 kg; 2. llelbrich (Nem.) 442.50: 3. Blane (Švica) 450 kg. Srednja: 1. Alleene (Francija) 497.50 kg; 2. Ismayr (Nem.) 492.50 kp; 3. Jordan (Nem.) 470 kg.
Svetovno prvenstvo proiesijonalnih tenis igralcev. V Berlinu se je v ponedeljek končalo tekmovanje za svetovno prvenstvo profesionalnih tenis igralcev. Niisslein je postal svetovni prvak, ker mu je uspelo v dramatičnem boju premagati Til-dena z 1:6, 6:4, 7:5, 6:3. Niisslein si je s to zmage , prvikrat priboril ponosni naslov svetovnega prva-| ka. V tekmi parov sta zmagala Tildcn—Barncs I nad dvojico Niisslein—Najuch z 1:6, 6:4, 7:5, 6:5.
S "5 -s J
K> m J3 «>Q C O D >
ti a
•s sip.
f r -1
i o
j S ;u a
a, £ a
► ! i." B
tuJbd 4> » »j
M " S °
S I tw_ f .2 o J gCLCO a
«■<=> I I 1
a . o
5°
S ^QQ§Q
-	N2S2
«1 e M M H »I
-	8 d i"z
S	S
E o o 124! ■N u.	>
O jO
o ° 1
" rt O P
— o .
S "a
*	•§ u
|sl«a
11 lit j a -a k t.
•	a. S 5-c
121
Samuel Lover:
ROKY O'MORE
Irski ljudski roman.
>Ali ne razumeš, da so ga vrgli v ječo?«
»Koga, prosim?«
>Roryja 0'Morea; ali ga ne omenja pismo?«
»Ne, ne omenja ga; v pismu sploh ni podatkov. Ti lahko ugane?, kaj pomeni ta mešanica, sicer pa dvomim, da bi živa duša mogla razumeti, kam merijo ti migljaji. Saj v pismu ni nobenega imena, razen imena bombastičnega pisca, ne dejanja, ne časa, ne kraja. Ni ne datuma, ne naslova.«
>Iles je tako, zdaj šele vidim, ko si me opozoril na to. Vem pa, odkod prihaja in za kaj gre in me silno skrbi.«
»Poglejva pošlni pečal,« je dejal odvetnik, ko je pismo obrnil. »Z juga je.«
»Da,« je potrdil De Lacy,« to je pošta v njegovem okraju; a datuma ni. To pa ni nič hudega, zakaj šele pred nekaj dnevi se je ubogi fant ločil od mene in šel domov. Zdaj je v ječi, obtožen zaradi umora, zaradi katerega vem, da je nedolžen.«
»Potem ga tvoje prepričanje lahko reši.«
»Gotovo,« je odvrnil De Lacy, » a vendar je težko, če mora nedolžen človek biti v ječi.«
»Tam ne bo dolgo, zakaj zdaj so tožbe in zasliševanja kratka; zato mi povej, kako je s to stvarjo,« je pristavil odvetnik, »bomo videli, kaj se da storili.«
De l>acy mu je začel razlagati, kako je bilo, ko so Rorvja in Srrubbsa odvedli; povedni mu je, kako je spoznal 0'Morea, in kako je prišel v njegovo kočo. Ko je
končal, je odvetnik kimal z glavo in dejal, da je to nerodna zadeva.
»Na vsak način pojdem takoj na jug in govorim z njim,« se je hitro odločil De Lacy.
»Tega ne smeš storiti. Pozabljaš na položaj, v katerem je dežela. Vrh tega bi tvoja navzočnost zadostovala, da ga takoj obesijo.«
»Mar naj pustim fanta v ječi brez upanja in tolažbe?«
»Gotovo ne. Ce hočeš, pojdem jaz k njemu. Tako bo veliko več upanja zanj in tolažbe za oba, če bom jaz posredoval. Ti bi ga s svojo navzočnostjo samo postavljal v nevarnost.«
»Hvala li, dragi prijatelj,« je rekel De Lacy. »Ničesar ni na svetu, za kar bi li bil lako hvaležen kakor za to, da se nemudoma poprimaš te zadeve. Naj stane, kolikor heče, vse bom rad plačal, samo da rešiš tega fanla. Kdaj pojdeš? Hočem, da čim prej izve, da bomo storili zanj vse, kar se da.«
»Časa nikakor ne smemo izgubljati, zakaj obravnave se vrše skoraj nepretrgoma.«
-S teboj pojdem, se je ponudil De Lacy.
»Poudarjam, da ne smeš govoriti z jetnikom,« ga je resno zavrnil odvetnik.
»Temu se vdani, a za ves svet ne bi hotel biti zdaj daleč od njega. Ne morem ti povedali, kako ga cenim.«
»Dobro; torej, če želiš, pojdi /, menoj do mesta in ostani nepoznan v gostilni; a rečem ti, če bodo oblasti zvedele o tem, da bo še slabše za tvojega prijatelja Ro-ryja.«
»Previden bom, kar se da, skratka, pod tvojim nadzorstvom bom.«
»Torej dobro, pojutrišnjem so odpeljeva.«
X L 111, poglavje.
Nad Roryjem se zbirajo fml oblaki.
Ko sta De Lacy in odvetnik prišla v mesto, kjer Je bil Rory v ječi, je šel odvetnik naravnost k jetniku, da bi mu dal podatke. Povedal mu je, kako zelo akrbi De Lacy zanj. »Vaš prijatelj bi sam prišel k vam, a z ozirom na položaj, v katerem je zdaj dežela, sem mu svetoval, da je bolje, da ga ni k vam, ker bi bolj škodovalo kakor koristilo. Je pa tu v mestu, 0'More, in komaj čaka, kako se bo obravnava iztekla.«
»Bog naj ga blagoslovi,« je hvaležno dejal Rory, »vedno mi je bil dober in povejte mu, prosim, gospod, da sem mu hvaležen za vse, kar je storil zame, in čeprav umrjem, lega ne bom pozabil.«
»Ce umijete, se boste malo bolj težko spomnili na to, 0'More. A pustite take žalostne misli, fant, ne mislite na smrt.«
»Pri moji veri, pravijo, da slabo kaže za tislega, ki pride sem v teh časih. Pravijo, da noter pride skozi vrata, ven pa gre skoz okno, ki ima zelo nesigurno dno, in da se ne bi pobil, ko se prevrne skoznje, ga privežejo
na vrv.«
Odvetnik se ni mogel zdržati, da se ne bi smejal tej šaljivi primeri usodepolnega padca skoz okno z vešali. Z mehkim, tolažljivim glasom mu je prigovarjal, naj bc vesel in pogumen.
»Ne mislite, da se bojim umreti, gospod, ker sem govoril o tem. Smrti ne zaslužim; a če mi je živeti ali umreti, pokazati hočem, da sem mož in prepričan sem. da bo gospod De I^icy moji materi in sestri vselej dober prijatelj in tako sem pomirjen v tem ozlru; človek mora umreti prej ali slej, a kadar bom poklican, so ne boni izmikal.«
mal
Vajenca
r.a trgovino z mešanim blagom, ki bi imel tudi veselje do lesne trgovine, s primerno šolsko izobrazbo, spreimem. Poizve se v upravi »Slov.« pod It. 11084.	(v)
HiLHm
Kletar
kateri bi opravljal tudi maloprodajo, se sprejme pri Andreju Čufer, Jesenice, Gorenjsko.	(b)
Krajevne zastopnike
agilne, za prodajo »Pro-vandein-a« — redilnega praška za prašiče — iščemo. Primerno za kmetske sinove kot postranski zaslužek. Pišite na »Pro-vandein« — Junc Josip, Ljubljana, Dvofakovau lica 3.	(b)
Pouk
II
Šoferska šola E. Čeh
(bivii Canirri lkuv« ioieriki *ol«)
l.|nbli«n>, iinnaitka e. J* 3ola za poklicne Soterje In amaterje. Prospekti In pojasnila zastonj In franko.
Dijaki
Reven dijak
aujne podpore potreben, išče mštrukcije. Poučuje vse predmete od I.—V. razr. real. gimnazije. — Cenjene ponudbe na upr. »Slov.« pod »Reven« št. 11059.	(D)
Pridno dekle
želi službo k majhni dobri krščanski družini. Sv. Petra cesta 82. - Marija Kovačič.	(a)
stanovanja
Stanovanja
dvo- in petsobna, komfortna, takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10819._(č)
Po zmerni ceni
sprejmem 2 gdč. uradnici v lepo, svetlo sobo in fino, prvovrstno hrano. Kopalnica. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11092.	(s)
IŠČEJO:
Uprava policije
nujno rabi primerne prostore za začasno nastanitev policijskih zaporov. Ponudbe na upravo policije v Ljubljani, sekre-tarijat.	(m)
ODDAJO: Lep trgovski lokal
s postranskimi prostori -se odda. Poizve se v pisarni dr. F. Luckmanna, Gradišče 4.	(n)
Hotel na gornjem Jadranu
oddam v najem z odkupom vsega inventarja. Ima 12 novo opremljenih sob s tekočo vodo. Naprodaj pod zelo ugodnim pogojem. Pojasnila daje lastnica hotela »Zagreb« — Senj	(nI
Objave
Podpisani
izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih morda napravila moja hči Anica. — Anton Podbev-šek, Zg. Tuhinj.	(o)
I
Automofor
i
Avtomobile
osebne, tovorne, raznih velikosti, prodaja: Garaža Planinšek, Zagreb, Sa-moborska 4.	(f)

MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ienltovanjskl oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska 3 mm visoka petllna vrstic« po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
(reba prlloiitl znamko.
Citre
dobro ohranjene, kupim. Jože Novak, pri g. Turku, Dunajska c. 5. (g)
Klavir
dobro ohranjen, pripraven za dvorane, proda Marija Grobelnik, Prevalje. (g)
mmiiiA
Gozd b njivo
v bližini Maribora, proti gotovini oziroma hranilni knjižici, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 1015. p
Več nepremičnin
od stotisoč do milijona • kupim. Točne ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Globus« št. 11060. (p)
Nova hiša
obstoječa iz 2 sob, kuhinje, nekaj vrta, 15 min. od kolodvora, poleg glavne ceste, naprodaj. - M. Močivnik, Radna, Sevnica ob Savi.	(p)
Staroznana gostilna
v Mariboru, s hišo in inventarjem, s 300 hI vina, radi bolezni in starosti ugodno naprodaj. Velika klet, elektrika, plin, krasen vrt. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Resen re-flektant« št. 11067. (p)
Petstanovanjska vila
komfortna, v Ljubljani — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10820. (pl
Albumi za marke
kompletne izdaje, sedaj novo izdelani. Zelo praktični, prvovrstna izvedba in izvršitev. Album za marke Bosne - Hercegovine Din 40 Din; za marke Črne Gore 20 T)in; za marke Srbije 40 Din; za marke kraljevine Jugoslavije 85 Din. Poštnina 5 Din. Priporočeno 3 Din več. Predplačilo zneska. Izidor Steiner, Zagreb, Masarykova ulica 5.
Kupimo
Bukova drva in oglje
kupi Uran Franc, Ljubljana — Pražakova 8. (k)
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Liubliana, Ilirska ulica 16, vhod r Vidovdanska ceste ori gostilni Možina.
Za dne 23. 9. 1933
ob 17. uri, v Ljubljani, Baragova ul. 13, razpisana dražba modernega pohištva, se ne vrši. (I)
flrua, premog JeranClC
Harlovška cesta 8
Telefon 34-57
Nogavice, rokavice
robce, perilo, torbice,
kravate nizke cene samo pri PETELINC-u
Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
cviceh
originalni dobite v
Centralni vinarni v Ljubljani
m
mu]
Predpasnike (halje)
črne, za šolo in za trgovine, dobite že od 35 Din dalje. Velika izbira vseh velikosti. I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38.	(1)
Trapist-sir
delavski po 10 Din, najfinejši polnoraasten po 20 Din za kg. Stiški tir. Surovo, čajno in navadno maslo. — Preprodajalcem znaten popust. Mlekarna v pasaži nebotičnika. (II
Mizarji pozor!
Najcenejše vezane plošče
jelševe, bukove, Okoume, Panel
v velikosti 230/122 in 200/122 dobite po najniijih cenah v tvorniškem skladišču
Ljubljana, Dunajska 31
Ia suhe sljive
etuirane v zaboju 10 kg 65 Din, 5 kg 33 Din; suhe hruške 10 kg 55 Din. Zdravilni cvetlični med: kante 10 kg 140 Din, 5 kg 70 Din — franko poštnina, razpošilja - G. Drechsler, Tuzla. (1)
Ljubljančani
če hočete lep gorenjski krompir, pišite na: Okorn Matija, Šenčur 94. (1)
Obrt
fttev. 214.
Telefon 2059
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi r veliki izbiri aalugodnelc in najceneje tvrdka Kari Prelotf, Liubliana, Židovska ulica b Stari trfl (1)
Specialno iibiro
modnih hlač in pumpan
dobite najceneje pri Preskerjn, Sv. Petra e.
Proda se:
dobro ohranjena izložbena okna z roleti, stara okna, velika vežna vrata, stopniščna ograja. Poizve se v pisarni dr. F. Luckmanna, Gradišče 4-1. (1)
Oves in koruzo
kupite najreneje pri tvrdki
A. VOLK. LJUBLJANA
Veletrgovine > titom.
Se>ljm eeata £4.
II
Pohištvo
1
Mehka spalnica
dobro ohranjena, se proda za 1300 Din. Bitenc, Gosposka ul. 10. (i)

Premog suha drva
Ladijska tla
lepa, suha, smrekova — dobavi po nizki ceni tvrd- •"oflatlilk, Bohoričeva
ka Božnar Pavel, lesna I ulica 6 industrija, Polhov gradeč. I ........................................
Podgane in miši sigurno uničuje
RATOL
sredstvo, odlikovano z zlato kolajno. Neškodljivo za ljudi in živali. Dobi se v vsaki apoteki in drogeriji ali pri proizvajalcu
BIOMED1KA, Zagreb, Hatzova 25
Tkalskega mojstra
dobro izvežbanega v izdelavi krepov in umetne svile — takoj sprejmemo. V poštev pridejo samo prvovrstne moči. Ponudbe z referencami na Beograd, poštni predal 414.
Šola se prične
Prodajamo otroške nogavic« od 3.50 Din dalje, damske nogavice po 12 Din. Nogavice »Bemberg« družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva 14.	(1)
Spalnice
moderne, orehove korenine, mehke, pleikane, in kuhinjske oprave dobite najceneje pri
Andlovic Matija
Komenskega ulica it. 34.
V neizmerni žalosti naznanjam vsem
sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moja ljubljena soproga
Giannind Mysz
sinoči ob 21. uri nenadoma umrla.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo, dne 20. t. m. ob 16. uri iz hiše »Vila Mon repos«, Črtomirova ulica št. 111. Bled, dne 19. septembra 1933.
2ALUJOČI SOPROG.
t Zapustil nas je po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat in stric
dr. Viktor Slamnik
mornarliki štabni zdravnik v pok.
Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek, dne 21. sept. ob 10 pri Sv. Juriju ob Taboru.
St. Jnri| ob Tabora, dne 19. septembra 1933.
Soproga, sin, sestra, nečakinja in ostalo sorodstvo.
Dne 18. septembra 1.1. je na Dunaju umrl upravni svetnik, gospod
JULIJ
Blagopokojni si je pridobil kot dolgoletni gener. ravnatelj in član uprave nevenljivih zaslug za našo družbo.
Blagega pokojnika ohranimo v trajnem, častnem spominu.
Ljubljana, 19. septembra 1933.
Upravni svet Trboveljske premogokopne družbe
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč.
Izdajatelj: Ivan Rakoveo.
Urednik: Loize Golohič.