Omr Write U. Today Advertising are REASONABLE., GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. •BLEPHONE: CHelsea 3—1242 lo. 263. — Stev. 263 tilt, IMS mi Um Offk* M Stm l«ri N. Act mi Coorrew «1 M*rcta M 187». NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" ro poŠti naravnost na SVOJ DOM (iiTtari nedelj in praznikov). NEW YORK. MONDAY, NOVEMBER 13, 1939 PONEDELJEK, I 3. NOVEMBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVI1. ITLERIZEM MORA BITI UNIČEN osežen mora biti »ravični, trajni mir LONDON, Anglija, 13. nov. — Prvi lord angle-'te admirali tete Winston Churchill, je pozval Hitlerja in njegove Hune", da naj prične z neu-imiljenimi udarci, katere že dolgo časa obljublja | Angliji. STRAŠILNI BLAZNEŽ MORA BITI UNIČEN" Churchill je rekel, da se bodo zavezniki bojevali toliko časa, da bo "strašilni blaznež" uničen. Dalje je rekel, da bodo Avstrija, Cehoslovaška in Poljska Fopet dobile svobodo, ako zavezniki zmagajo, ako >a bodo zavezniki premagani, tedaj bodo vsi na-'odi zasužnjeni in ostale bodo samo še Združene Iržave, ki bodo varovale pravice narodov. "Smatrajte za popolnoma gotovo stvar," je na-laljeval Churchill, "da bo vse, za kar se borita An flija in Francija v modernem svetu, uničeno, ali bo zlomljen in uničen Hitler in nacijska vlada [in nemška ter pruska nevarnost za Evropo.*f Dalje je Churchill posvaril Belgijo in Holandsko, da ju more zadeti usoda Avstrije, Cehoslovaške in Poljske, ako se blaznež Hitler posluži svojega največjega zločina. Nato pa je svečano dodal: Ako bomo poraženi, bo vse zasužnjeno in samo Združene države bodo ostale, da varujejo 1 pravico človeštva. Ako pa ne bomo uničeni, tedaj bodo vse te dežele dvignjene v novo življenje in j svobodo.** KRALJ JURU JE ODGOVORIL BELGIJI IN HOLANDSKI I.OMNIN, Anglija, VI. novembra. — Kralj Jurij VI. je odgovoril na (»o* removal no ponudbo belgijskega kralja Leopolda in holandske kraljice Viljemi ne ter rekel, da je Angli-vojo zaveznico Francijo vedno pripravljena pogajati K' zti rnir z ruieiji, toc rt Ubran je odgovoril na ponudilo belgijskega kralja l4M«|K»lda in holandske kraljice Viljemine za i>osredovanjc /.i mir med zavezniki in Nemčijo ter rekel, da nobena država ni pripravljena žrtvovati toliko za mir, kot Francija. Mir mora sloneti na pravici ... t.«ebrun pa je zatrdil, da je le oni mir trajen, ki sloni na pravici. Francija je prijela za orožje, da za večne čase zatre Previdna Balkanska Diplomacija j Pogreb v Monakovem Romunska bo prepustila Italiji vodstvo balkanske politike. — Ro« manska umaknila čete iz Besarabije. BFKARE.STA, Romunska, 12. nov. — Ker Romunska ptiča kuje, «ia bo prišlo med Italijo in Rusijo do diplomatskega boja, ji* sklenila opustiti na-daljne korake za ustanovitev balkanskega .'nevtralnega blo-ka. Povod za ta sklep je napad Virginia <»ayde na Rusijo v "Giornale d'Italia." Po mnenju romunske vlade pomeni Gaydov uredniški članek napo-ve00 oboroženih majnerjev pu-lastilo premogovnika Hart Coal Corporation. Prej se j«« vršil preti premogovnikom spopad, v katerem je bij i družbin uradnik usinrčen, predsednik družbe pa nevarno ranjen. Usinrčen je bil 54 ler-ni Robert Brown, ki je bil dolgo vrsto let uslužben v kom-panijski pisarni. Brenta Har-ta je zadela 'krogla v nogo. Ta premogovnik Hartove Balkan opustil medsebojni ItaCnnVOTlim v skupni nevarnosti SO vzeti orcinog odvažati v Wl.it,- Ci- nesporazum opu8tili teritorijai„e «Jj« 7. r ~ nal,flja v ,,0"kiMS sli. Hoteli ste nas oslabiti, pa K,«UU-hteve. — Italija za jamčila prijateljstvo. ste nas ojačili. Nemški narod Premogarji, zaposleni v BEOGRAD, j ugoslavija, 12. 'je napetost med Madžarsko in BUKAREŠTA Romunska Romunsko, ker so romunske! 12. novembra. — Šest balkan-oblasti nedavno dognale, daj-kili držav je prišlo pripravljajo Madžari v Tran- Zuma, da opuste vse silvaniji vstajo. nov. — Madžarska diplomacija v Beogradu si zelo prizadeva, da bi sklenila madžarsko-jugoslovansko pogodbo. iS tem bi bila dovršena mreža dvojnih med se bojnih pogodb, ki bi vezale Madžarsko, Italijo, Jugoslavijo in Grško in bi bili tudi urejeni gospodarski odnošaji, vsled česar bi Jugoslavija pa se tudi re mara pridružiti kaki skupini, katero bi Nemčija smatrala za -o v razno. Medtem ko skušate Madžarska in Italija skupino držav ob .Jadranu, deluje ru- do spora-sovražno-sti ena proti drugi in vse tc-ritorijalne zahteve za čas ev-; ropske vojne. Države, ki so sklenile ta spo razum, so: Romunska. Jugo- še ni bil nikdar tako gotov zmage kot danes. Naša zmaga bo v spomin teh mrtvih." Godba je igrala, Hitler je sa-lutiral, se poslovil in odšel, pr«'dno so bile krste odnesene iz Feldherrenhalle na jK)kopa-išče. Muhlenberg okraju, imajo pogodi lo z L uited Mine "Workcis of America (CIO), dočim popadajo premogarji v Hopkins okraju Progressive Miners in niji, ki je priključena Ameii-ški delavski federaciji. l\ \V. Powell, poslovodja premogovne družbe, je dejal, da so prišli oboroženi premogarji iz bližnjih gozdov, naj brž iz Hopkins okraja. na*i in silo orožja, kajti zadnjih dvoje let so bile prelo ailj,-;.«- »večalie obljutic in hesede in so bile uničene tri evropske države in so s ... iii .. , m višje cene jIju, da ojuči svo- davke, se je povišalo. Ta davek a Balkanu, trdno/.naša $!,(«], 125. Vsega sku-l WASHINGTON, D. t'., 1 J. ' paj je bilo lani prijavljenih 1,ov- — Pred odborom, ki pre-+4.!,017 psov. Leto prej jih je i>kuje monopole, se je dognalo, b!lo 77(i7 manj. trgovskem po je stališče na stoji za tem sporazumom. Po mnenju diplomatskih krogov je ta sporazum prva. velika pridobitev v stvarjanja nevtralnega bloka v jugovzhodni Kvropi. Na izvanredni seji bolna-1-skega parlamenta je bilo objavljeno, da je Nemčija v obliki ultiuiatuma v ponedeljek od Holandske zahtevala mornariške in zračne postojanke ter je zahtevala, da Holandska odgovori do pondeljka. Te zahteve so bile poglavitni vzrok, da je belgijski kralj Leopold naglo odpotoval v Haag, da se posvetuje glede nemške zahteve. Izid te- čija zahtevala naslednje: 1. Dvoje holandskili pristu- stih balkanskih držav l radno je bilo tudi potrjeno, da je Italija zajamčila, tla ne bo pričela nikakih sovražnosti proti katerikoli izmed še- v času nišč, Haarlem in Haag ter svobodno luko v Am-terdamu. l!. Zračne postojanke v provincah Friesland in Groni^-gen. Diplomatski krogi so prepričani, da bo Holandska zavrnila nemške zahteve. sedanje evropske vojne. Italija se trudi, da na Bal-' poslal aparat za britje ter c kanu vzdrži mir in poveča z Balkanom svojo trgovino in u-trdi diplomatski vpliv. I da je morala zvezna vlada leta 1!>.'»7 in 1!>38 mnogokrat več plačati za ameriško jeklo kot pa drugi odjemalci. Fugene G. Grace, predsednik Bethlehem Steel Co., je iz- i. , 4 , ,, . javil pred odborom, da je bila - V eleporota »Schuylkill okra- jtiejansku tržna cena jekla več-ja je obtožila nekega moškega,; kl,a nižja ^ ecna y ^ da je pošiljal »nesmiselne' i k (loi,im je lata . . fTOO Ca l*al IMm ................fS-56 f*/JO|la iBowmatrc. n eato Mo .. «7JO ILK'Sa pol leto ............... *OU8 NABODA IZHAJA VSAKI DAN PRAZNIKOV IZVZEllfil NBDBLJ IK "OLA* NABODA", 111 WEST lttfc STREET, NSW ¥0U, N. I. flimiONI: CHeleeo k^lUl ,iitiiKaiii1|i,iBitiO«i|tftiS|litMiit1| !|fliii«iii|||ii^B j_Miiiiitfl''®M||||||iil"'l||j|||||||i!ii|||||jj|||iH|||| Misleč, da ima pred seboj vlomilca, je ustrelil nedolžnega človeka Tiir«'\«-:i 1-Vanja Tomašino-viča iz Vii -i Svilam a v okoli-' nr*n'ro-ci Vi rovitiee je le dni ponoči prebudil i 11 l« i ropot. Trgovec je planil pokonci in ugotovil. ■Ulii-ali olW*tnHke**a zdravnika,! ki .j«* pregledal Ivana. Znlrav-; nik j«» rzjavil, da v.u ivatia ni; ji o I m *i k' hmi %t H**i v«*č in la nima -misla, da iti na peljali v bol-Ko jo z. I ravni k vpraša!, kJdo ho plačal zdravniško o~krl»o, j«, mati cinično vmila: "Naj plava tisti, ki j«* Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN FOSTAL MONEY ORDER, ako je vam ie priročno tla j<- nekdo z «tvori šea za-Tial >l»"klie:il travnika." -kozi oki:o v soIhi kol, ki je! . _ .. padel na posteljo i.^oveeve že- Priprave za regulacijo ne. Tomnširiovi«"' je mi-lil, da Drave pri Varaždinu je to .storil kak vlomilec in je: zaradi tega vzel v roke «-anio-; -—------- ----------.. - ; ri|IIIIH(||,H|||lllltl||t .|i|lt:iii,, utllllllii, ,,|| 'i«|l||lll»',,l|||||iltl«l,l||M|tIill»?,ill|||||||M',li|| obrali kmetje im vse okolice. Po blagoslovitvi jo bila ljudska zabava ki pa jo bila žalostni« prekinjena r -mrtnim klicem 2<)-letncna kmet&kega sina IVntelija Bajiea,. katerega je pred očmi množice (Kl-letni krnel Družil tin Pejič zabodel z nožem v sreč. Stari Pejič je na ta način maščeval smrt svo- Peter • • I* K < Zima se je približala. Za kurjega sina, ki ga je Bajic pred javo je treba skrbeti. Ni je več niMiiu nbil. Pejie >«■ je sini ja- j«' neprijetnosti kot ie mrzlo vil orožnikom POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Ča*opis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. kres. Popot na je »li^al tndi Tomašinovičev so>ed na dnini strani ee-te Jo.-i.p Ten*žan, ki je priliit«*1 iz hiše potrlednt, kaj s«* j«* znodilo. Toniašinovie je opazit nje.irovo po-tavo iti odda! nanj strel iz -amokre-a. Tercžanov >in, ki je oriše) za očetom iz hiše., if* zaklieal To-mašinoviču. naj ne strelja, da mu ne ubije očeta, toda bilo j«* že prepozno. To roža n -starejši je bil že zadet. Prepeljali so na v bolnišnico, toda rarui je l»il,i tako liuda, da ji je po ni- zala ii raz r: ili bolezni v otroški dobi. X jenov ooo, St je pa n Miki« -ovie je Še danes a'ktivni železniški čnva.j, ki je imel v ni-- Tehniški oddelek pri okraj-nejit glavarstvu v Varaždimi je razpisal dražbo za rogu I a-; ,vo j,.m Z:,,ko,m S otrok, mod eijska dela na Dravi za prora-1katerimi je bil eden prvih Bar- eun^ko vsoto l.(UMMMK» din. Znano je. da Drava okron Va- \mt\lt ;„ (ti\ u. bolezni ra/dina povzroči vsako lotojs^ tllll j,. po!m.ai--n iiiil Starši veluko škodo. l)o-loj so bre- <4) ^ kmalu pomirili z usodo nove Drave samo krpali. nam-1 >Vo jena otroka. Da bi no inie-esto dn l»i jib temeljito re-iili-!]; toliko križov z njim. so na rali. t panje je. da ho sedaj' oMaeili v ženo na oblekli. Starši so 100,000 Din je izgrinilo iz torbe Pred dnevi je prišel ves prepad en na zaniebško policijo sluga Anton Požnaj, nameščen pri tvrdki Pollak v Zanrcbu in povedal, da mn je nekdo iz-nufknil iz torbo HM).(MM> lin. K«» je I »i I o deeku tri lota, | /Požiga ja jo «fo>podar poslal z denarjem na poštno hranilnico, po Poznaj mod mno-nimi čakaj« hm m i prišel na vrsto in senci v torbo, v kateri jo bil denar in katero jo ves eas stiskal pod pn^lnlio. denarja ni bilo Vee. ANGLEŠKA VLADA IN INDIJA Znani indij-ki voditel j <>andlii je nedavno izjavil, da in dijski nacijoiialisti ne bodo vee -odelovali z annle-ko vlado. S tem -c je fm>javila nova in nevarna kriza. P'otiannleška kampanja >c je žc pričela, kajti po (ia»;-dijevent na-vel u je rcsigniralo pet proviiieijaluili vlad kou-nre-i.e -traiikc. To je treba >ma1rali kot prvi korak v to >uiei e j<* Velika Hiilanija pred d\eii!.i mesecema vmešala v vojno z \emčiji začeli indijski voditelji z«-p«'l pri/aoevali. da izsilijo od Annlije več pravic /.a svojo d^--Želo To lli^o llikak^lie HO\e zahteve. Illiiijei Že več let zalite vajo, naj p«.stane Indija domini j in naj uživa take pravice kot jih uživajo ostali annleški domini ji. Anglija je to zahteve odločno in dosledno zavračala, češ, da je samovlada v Indiji nenionoča, dokler -o na ta ali oni način ne -porazumejo hiii*!i in uioliniiiedaiici. \eodvisno-i v -edanjili razmerah bi pa pahnila Indijo v državljansko vojno. i;; katere bi t ii jc/.em-ki zdražbarji ko\'ali svc»j dobiček. Kdo bi zameril Indijcem, ker skušajo v sedanji krizi izsilili priznanje svojih zahtev* Annleška vlada predobro ve, kako jm.razen bi bil za -tvar zaveznikov resen spor \ Indiji. Annlija je doslej trdovratno mašila uše-a pred indijskimi zahtevami, zdaj jih j< pa že vsaj voljna poslušati. Podkralju je že naročila, naj stopi v zvezo z indijskimi voditelji, (iaiidbijciii, NYkrujcui in drunimi ter naj jim sporoči, da bo Indija dvignjena na -tališče dominija. toda lie pro I koncem evropske krize. (ialidlii zahteva takojšnja mirovna ponajanja in takojšnjo akcijo v zadevi indijske samovlade. Anglija je odvrnila z uadaljno koncesijo in |M»nudiI:i indijskim voditeljem soudeležbo v centralnem odi Miru. Lord Zeth.nd, angleški državni tajnik za Indijo, j<« j»ree cent r.d nem u fwlboru ter naj s tem pokaže dobro vljo. Angleški lalmriti in liberahi (»dločiio podpirajo zjihtevc indijskih voditeljev. Clement Atlee, voditelj delav-ke strank«', in viseoniit San.'.n I, ki novori v imenu libeial<*ev, zahtevata za Indijo t:1-kojšujo samovlado. Boža Kopydja Ln njegova 1>0-j letna žena iz vasi Madjariei kaj urah p«»dleneL Tomašjrio- pri Sarajevu sta prišla te dni vič je bil ves obupan, ko je, na okrajno načelstvo v Sara-, . . . .y i , i • • , -i . 4- - . . ■ m i • uvnleli, da ne nvorcio nit- opra- zvedel.kai |e storil v zmoti. ji-vu in se tam bridko pritoze- . . 1 v . i i ... . • • ■ viti. pa M '/'"i k;i"'i rad g!e la. U; ee/. Savo pri Si^kii ne-j ca prebijala skozi revsenio, ka-l . i • • 4 -ii , i i j - kor prano vodu je io po va-i. . iena starejšega moške- kor sta mogla in znala, zdaj | 1 * 1 pa nista mogla več vzdržati iu sta prišla iskat pravice l> oblastem.. Pred mostu /.a vest m na. (Ch vest i I i so jMilicijo. ki je unotovila, d;i je ni'zave-1ni ^U-lctni Janko Ivičič iz Pet l ilije. Priše j«* [io [Mislili v Si-sek. Pri starem možu hi našli dve steklenici. V" eni je bilo znanje, v dnini pa oetova kislina. V obeh steklenicah je manjkalo že iireccj tekoeine. I m ne vajo, da je starec uaj-i-rej pil znanje, nato pa, ko jo bil že nekoliko pijan, zamenjal -teklenici in pil iz one, v kateri je bila oetova kislina. Star-en nko Tli'. Petrovič, ki je ooročen in o"o d voli otrok, se ie zaljubil v Streli na stražnika in nje> V!,0V0- vztraino odbija- ame sebi, w v di 70 pa so vodno hofii v yep- k' oh eki. Ra«l n:i zahaja v moško družbo in tudi za pra- rad nle la. ka stanovanje in ni vceje ugo- i s če ie 7 i , - », i s ni i tno ol i-o 'bo. njctgova .lO-letna zona .Ma- liudo ranjena. Zi-konca Roksandič sta se zve- -t \ ai i. Zverinska mati V neki vasi blizu Konstanjo-vice se je odigrala družin-ka žaloinra. v kateri j<* oO-letna-mati Mauda Ivalaj Ižič .s >eki-io pobila svoji»ga 2ft-letnega sina Tvana. Ivan jo ponoči pi-jaučcval in ga je zjutraj mati našla v s(k|,j. kjer je za mizo spal. Ne ve s,. kakšni nagibi s«, jo vodili; mati je prijela sekiro in z u jo je osemkrat udarila sina. Nesrečni sin t-e je ves dan boril s smrtjo, nečloveška mati pa jo v sosedni sobi robkala koruzo, n -e za sina. Ko oilišče že delj časa prcii-knje milijonsko goljufijo v Bački 'Pojmli. ('lani Bačko- topolske okrožne poljedelske zitarske /.adrunc >o državnemu tožilstvu v Subotici naznanili javn« na i.otarja v Bački To]>o-li. dr Luka Bog la novi ča, ki je eden izmed ustanoviteljev omenjene zadruge ter obenem lrieneč ujen blagajnik in upravni svet-2Xo-'nik. Preteklo loto jo za^lruna dvignila pri Priv. agr. banki j kis *>j i 1 o proti vknjižbi na uo-premičnine čianov zadruge. V-pravni svet zadmgo pa članom ni sporočil, da so mora ta dolg vknjižiti na njihovo neprenrič-li in c, marveč je na svoj način in brez veo izjavo, s katerimi so dovoljuje vknjižiia. Dr. Bogdanovič jc v imenu zadiu-garjev poo protolcciji dajala enim več. fTrngim manj. injiosrim pa nič. To je povzročilo veliko razbil r-ienje in zahtevali so preiskavo, !'i ie n no t o vil a številno nepravilnosti pri razdeljevanju posojil in naisla veliko pnaroionih ipriznanic. Državno tožilstvo v Subotici jo odredilo preiskavo in preiskovalni sodnik je doslej zaslišal nad 00 prič, za-slišati r»a mora so oTcro^ G00 nadalujih prič. približal neznani moški inajli- Pretekli teden je prispelo v ne postavo, ki je nenadoma pri- Varaždin na štirih osebnih av-čel streljati na njih. Izstrelil j tomohilih 17 poljskih bonuncev je ve« naboj samokresa. Bok mod katerimi -o bilo tri žen->anilie .-e je znrudil na linvtu «ke in trije otroci.: Po krat-inrtev, ker na je sinirt no zadelo , kem no-dankii so nadaljevali več krogel, dočiiu s«, njegovovožnjo. katere cilj jo Francija. Ženo trije streli nevarno ranili.j Umetni dečko ubil očeta Xeznan zločitnec je po konča-j mm dejanju oohcnnil v noč. \ ^ N"earecni alkohol jo povzro-Prtsantje. ki >,, slišali divjo j JJ'' dnr/»nsko /»doinro v Al»«»i-streljanje, so prihiteli na kraj p;11 nr' Vinkovcih. 11 letni ^^i-nesreče in našli obe žrtvi v liila. 'n ^uvakovič ie »ekiro ubil ki krvi. Obvestili >o oolici jo j svoje«.-« očeta Stjopana. Rt join reševalno motajo. Zono so n;U) Suvotkovič ie v z-wlniem čas-n pričel zelo piti in jo v piva rem stanju n»do ravnal z družino. Te dni je Stjepnn r»i-ian navalil na sVo>o ženo. ^r«-tori na ie nriskocil na pomoč •in. ki 'O piianomu očetu i'/vil -o'-iro iz rok in na nato z nekaj udarci po nI a vi ubil. prepeljali na kliniko, moža pa v mrtvašnico. Krvavo maščevanje V vasi Jabučje na Hrvatskem .so blagoslovili novo žnp-niščo. K slovesnosti so -c DARILNE POSILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.--- $ 2.50 200 Dinar.--- 4.80 300 Dinar.--- 7.00 500 Dinar.--- 1 1.25 1.000 Dinar.--- 21.75 2,000 Dinar.--- 43.00 ZARADI RAZMER V EVROPI so bil« na&e ime zm denarne pošiljat ve v Jugoslavijo začasno prekinjene.'Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je mogoče našim rojakom vztreti in denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana eena, ker srn stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti. ZA NUJNO POŠILJATE V POSLUJTE SE "CABLE ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA 7.A VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO 30 let se že oblači v žen-*ško obleko neki kmet iz Bosanskega Sanv ca. Je to 35-letni Bartol Mi-kloževič, ki je duševno zaostal SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : 216 West 18th Street, N e w Y o r 1 I praktično in se nam obetajo š»; | večje izpojMjlnitve v* tem oziruj >o«la zdi se mif da nam noben;' modema iznajdba ne more mi dili tistega ugodja kol na nan je nudila domača j>eč. Hiša, v kateri sem se rodil je imela nad veznim! vrat vklesano letnico 44172!)". Olio kana veža je bila tlakovana '/ okroglimi kamni. Ta svojevr sten tlak nam je najiovedova vreme: če s,» >(. kamni orosili je po čilem ali dveh tlneli za čelo lieževati ali >iiežili. V veliki izbi je bila peč i. zelenih kabel, ki je zavzemal: skoro četrtino v>cna prostora Domača peč! Kdo je n« sjpomiii z voeljem; koga, p. naj je še toliko let /.doma, s ne loti domoto/je ob spomin nanjo Dva zapečka je imela in ši roko klop ob dveh stranicah. Zgodaj jeseni je začelo gore ti v nji ter je lienehoiiia gorilo vso zimo v zgodnjo pomlai Kurili so z debelimi bukc vini i panji. Eii panj je bil volj za ves dan in vso noč. — Tlel je, prasketal in pokal, č so l>ile grče v njem. Okna so bila zaiiirznena, zi naj jo snežilo v velikih kosmi! Snežink ni bilo videti, toda * čitovalo nam jih je narahlo b< zanjo na šipe. Debela javor jeva miza, ki j j zavzemala drugo četrtino se be, je bila po kosilu in večeri prazna. Vsa družina je bila o^ peči. Vsak je imel svoj strog« določen prostor. Le bolniku je bilo treba umakniti. Kajti peč je bila tudi sre«1] stvo zoper vse bolezni. Kogar je želodec bolel, j< pač zlezel na peč in legel n; trebuh. Takoj je minila boi Zoper trganje v križu jo bih treba leči na hrbet. Peč in lipov čaj sta odprJ vila vsak prehlad. Poč je A zdravila več putike in protiiJ kot vsa zdravniška znanost toda kdo je v tistih časih sploj klical zdravnika? Če peč ni pomagala, so šli p gospoda in se je bilo treba za četi na tihem pripravljati z; pogreto. V tej deželi ni takih peči. -'ti tudi v sreib ni več tiste prijet] ne toplote. "GLXft N1E0D A™ m New YozS Monday. November 1 3, I 939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY itet illu mmi M v »red« x jutraj- tz Dopisi so n&m vedno dobrodošli, ker zanimajo vse našp rita tel je in se ž njimi nasi rejaki tako-rekoč med seboj pogovarjajo. .. --------, V« I----/J --------- - " J • " !t kovček ze |imilružuic. Sveti Sebastijan je eEovall oo ostal brez zvona. Farna cerkev Trnomelj, 25. 10. 1930. n. I reiini»tvo "(Jla> Naroda** Jew Volk, X. V. Vljudno Vas pn^mi, «la bi blagovolili v Vašem eenj. listu til.i' Naroda*' prioW-iti čimprej v kaki številki priloženi spi-ek Zvon Svetega Koba-tijana'*, ki je obenem zahvala na-cniu rojaku g. Stfetarieii iz Cliieage za njegov «lar nbožni erkviei v domovini. Z odličnim spo&tovanjem (Podpis) Franc Tajner. 'liloga: Spisek "Zvon Sv. Sebastijana". ZVON SVETEGA SEBASTIJANA (Dopis iz Črnomlja v Sloveniji.) Majhna je zeialja, ki so j«, vanju prikipcla do vrhunca, J K>*elili Slovenei, majhna, u'morali celo zvonovi doprinesti etnlar tako lepa. Kakor da >e >voj kravavi delež. Staknili • bolel Bog oddolžiti Sloven- ! jih. Staknili so jih iz župue «er-•m radi njih majhuo*tif jh«» da je postalo ftraaiio k > dal v po*e»t tukorekoe biser kur na Veliki petek(saj je bile ! v rope. Pa zato ni čudno, če Itako), staknili ^o jih tudi i/. i» v raznih časih ta d je močnejši obte *eh >traui, želeč >e ga |>ola>ti-1 jih je pač dobila kasneje, yx popolmnua in le čudež je, da ; železne, ne bronaste kakršne ino se sploh Slovene) obrat' -lo danes. Pri rezanju in o rn je vanju iu*še zemlje pa so t ran. Nič maaj žalostno pa ni dej-tvo, da ta mali koieek zemlje i mogel in ne more p reži v tja-Vseli svojih otrok. Ko -e je uprla bajna dežela Amerika. • izšeljeniški val po SloVeU:-ntočno pustošil, |»o-ehito po >el i Kra i ni. Pa >o odhajali: ajboljši, mladi, zdravi, cvet «iroda za kruhom. . . Teško je ilo slovo, solze s« tekle, v gr-i jo tiščalo: l"log ve če se ilaj vidimo. Zemlja je klicala njimi, jokftla z njimi, p.; loralo j«« biti tako. hi večina jih se v resniei ni nikoli vrn: Morda bi -e bili radi, pa se m v novem h vet u ni sreča loko nasmehnila, da bi si moli privoščiti ta užitek. Tam z?« »orjein tako rastlc nove xlhine, ki slovenske zemlje n:-več poznale osebno, ki so > poznali' le iz pri | Kmetovanja ixiiteljev. ti pa so «t njej pri-o\eoŠiljali v hranilna o n vendar >o vedeli da od tega le bodo imeli p ni v ničesd.*. jjulN'zen do domovine je bil.i n je v njih silna. Nekateri *c tn-ii vrnili in ostali doma, oda teh je razmeroma zelo nalo, ker na primer v Beli raji n i je ni stare rodbine, k*» ie bi imela svojih za vodami. Cekateri pa so prišli obiskat voje, videli so revščino in zo-»et odšli. Ljubezen domovine šla z njimi. . . Sredi vitkih brez in duh teče telje stoji mala cerkvica sv. bastijana, pinlružnica črno-neljske župne eerkve. V davili dneh je bilo okoli nje poko-ališče, ernoinelj-ki očanci iti lanike čakajo tam vstajenja >ane» pa |a>koplišča ni tam. Nekajkrat na leto je tam fv. naša, iu sicvr pa prijazna eer-vk'a sameva, le pastirji veri jo lax I njenim zvonikom ob lahem vremenu, pa zaljubljeu-i, sprehajajoč se po krasnem ozdičkn pišejo vzdihujoče Kti-ie na njene stene. Njeno tiš'- je imela prej, za bronaste ni bilo namreč moči zbrati denarja, čeprav so [»omagali tudi nato in on-iši vrli Amerikanei. Dolgo, dol-ko >o se zvonovi plačevali iu teško je šlo, zato ni nikomur prišlo niti na misel, da bo kdaj dobil svoj zvon tudi sv. Seba stijan. <>b nedeljah, ko je biiu tam sv. maša brez zvonenja je Vsak čutil da mnogo manjka. Raznesla se je novica, da je prišel iz Amerike iz Chicago rojak gosjjod Šuštarič Jože z ženo in mladim sinom. Videli smo jih, govorili smo z njim: in veseli smo bili: eden izmed mnogih j«' prišel domov, do mov, čeprav samo za nekaj ča-.-a. In videli smo jih v cerkvi in dvakrat smo bili veseli, da jih tujina ni bila izpridila. Neko nedeljo smo slišali ii prižnice da bo prihodnjo nedeljo sv. maša pri Sebastijanu in obenem blagoslovitev novega bronastega zvona, katere -ga je kupil roj ak-a meri kanec gos^Kxl »Šuštarič. Pa je bilo zo pet govorjenja in pričakovanja. Prišla je nedelja. Izpred župne cerkve >o potegnili konji na novem, lepo okrašenem vozu bronasti zvon, ki je Lil tudi ves ovit s cvetjem. Ob njem so sedele belooblečene deklice. Godba je zaigrala in -prevod je .krenil po ulicah in I nit ih, med brezami in hrasti sv. Sebastijanu. Ljudi se je od blizu in daleč nabralo toliko kot še nikoli sredi te gozdne tišine, ki pa se je da neti spremenila v veseli živ-žav. Pa je stopil k zvonu č. gospod dekan črnomeljski in spregovoril o zgodovini te cerkvice, o njenih zvonovih, in o praznoti brez njih. Na njih je napisano: "Žive kličem, mrtve objokujem, strele lomim." Zvon nas spremlja od zibeli do groba hi zahvalil se je plemenitemu darovalcu, ki srečen, da inorc »lati (ker dajati je vedno slajše kakor jemati), stal ob zvonu. Marsikatero oko se je ob izbranem govoru orosilo. Pa so še zapeli pevci, godba je igrala, -belooblečena deklica je deklami rala voščilo novemu zvonu in začel se je pomikati navzgor. Vseli oči so bile uprte vanj, ko se je narahlo zibajoč pomikal v lino. Novi občutek je prevzel naša srca ko se je njegov glas -prvič začni sredi avgusta, občutek veselja. Veseli smo bili novega zvona, veseli svojega dragega ki najstarejših slovenskih listov. revij, knjig, -zapiskov« slik in drugih rt vari, ki bodo v muzeju služile generacijam kol ogledalo na naše celokupno delo in prizadevanje pionir- ho SLOVENSKI NARODNI MUZEJ V CLEVE-LANDU KREPK O NAPREDUJE! Pravijo, da je človek že ro- Clair Ave., v Olevelamlu, O., jen gol o v mni nagnjenji k te-j meseca januarja letos, Slovenian ali onen*i, dobremu ali zlu , ski narodni muzej, kateri bo -kili let s!oven-koga priseljen-] in ta prirojenost ga potem j sjprejel v varstvo, za razkazo- ca v Ameriki. vanje iu pouk bodočim gene- Poleg br. Pogorel ca zbirke je racijam, celotno zbirko našega Slovenski narodni nmzej do sc-rojaka, Matije Pogorel ca, nje- daj prejel večje ali manjše pri-govo 40-letno delo zbiranja v j-pevke raznih zanimivosti tudi nifuzej spadajočili stvari. I činlveč prispevate. p<»polnejša i St. Clair Ave.. (Mevelaml. O. Hprem4ja vse življenje. Jaz se tej teoriji pridružujem. Za vzgled imam našega vrlega r<»-jaka, Matija Pogorelca, sedaj živei"*oga v Minnesoti. Matija Pogorele je ena izmed tistih slovenskih, izjemnih korenin s< danje dokh<\ ki si je brez dvoma o-kiliel, da njegovo ime ne l*o nikdar zatem*nilo, dokler se bodo čitale knjige in še potem, ko ne bo nikjer nobenega pravega Slovenca več. ko se lodo «tla nje narodnosti v A-meriki |»relile v eno ramo na- Sjoveiiske narodne domove l»o naselbinah prosim, da bi pt^lali slike -tavb in progra- Za Prosvetni klub Slov. Nar. t Doma. Krazem (ioishe. tajnik. ZGODOVINA CERKVENIH ORGELJ. jev xbirk<' Matija Pogorelca in'iro. 111.; Jos. najmanj -e toliko v kratkem1,Skok. Mike l V prvih stoletjih krščanskih cerkva ni bilo »še v cerkvah »r-gel j. Vendar so pa rimski cesarji silno radi poslušali orirlje o imeli posvetne zabave in veselice. Ko so bi 'c gladiatorske borbe in dirke z vo- zovi. dalje pri ^»oganskih ple-s. Po i; raje. Joseph jn y ,alonil| ril|1>kih (Ml pcV- \ rhica- rodnost in izginile v valovih [*-le«li, v muzej -padajoče zbir-1Seni-a Kr/en. Slovenska amerikanizma.. j fce. Tozadevno -«*ni že prejel | rodna čitalnica v <'levelan lil Matija Pogorele je eden iz-1 o-b ventil o. da je z«ii>et ena zbir-ipa je sklenila na -eji v okto- _ . _ _ , - ... m v salonih rim-kih jilem- Romih .n Mi-s. Fr.|kinj _ pov<()<| ><( S(. ,,a" orgije. SevtMla SO bile tedanji' _ rojaka m bili smo mu lz srca io razen pto-jega iietja prav . «« »»,«♦; t., r ■ . _ hvaležni za njegov plememti ne ne moti. rudi zvon je, ker , .... . iic ne uioii. iuui zvon je, X* cerkvica nima, oziroma £a o nedavnega ni imela. PnČ% mela ga je do onih strašnih ni svetovne morije. Ko je člo-eška *tra*t in želja po uniče- domislek in njegov dar. Ob večernem "ave" se bo sedaj pridružil k zvonenju pri mnogih cerkvicah po grrrkili in dolinah tndi do sedaj samc- tneil tistih, redkih naših rojakov v Ameriki, ki mu je bila prirojena daiekogledno-1, vjio-gled in zaupanje v jutri, v bo-doV-nost. In te prirojeno-ti se je d o-led no držal; je dosle«lno ^Kidz.M vi ,-tno in zavestno delal za nekaj in /hiral, kar še ni bilo in ni vedel kje bo. pa j«» vseeno zbiral in hranil za jutri, za bodočnost, za zgodovino ameriških Slovencev. - trdno vero v -rcu, da nekje -c bo že enkrat od/jirla prilika, da uveljavi -voje delo, svoj ideal — Slovenski narol'ni muzej. Naš rojak Matija Pogorele je bil dostikrat zasmehovan, žaljen od ljudi, ki nimajo smisla za -tvari, ker je zbiral in hranil za Slovence podatke, kar ni storil nihče d miri v tako veliki meri tozadevno, kot on .sani Pomislite. -KI let je zbiral in hrani', vztrajno, z zaupanjem da bo enkrat njegova zbirka prišla do veljave. Nihče ga ni v to poveril; zamislil si je to sam in z lastno iniciativi! je šel na delo. zbral in ohranli je stvari ki se danes ne dobe nikjer drugje več. kot od -e la- ...... ..i.,,. . . Ufili. Uporabljanje vedenih ,z ene h,se v Minnesoti zlo-.bru. da t«d. prepust, vse letin->nirkf>v v j^ 1|(o |a <|;1. GLAS NARODA"^ fi ^ pošiljamo v staro do- ^ § Kdor ga ho- j| movino. 4 če naročiti za svoje S J sorodnike ali prijate- ^ j| Ije, to lahko stori. — J 4 Naročnina za s t a r i S ^ kraj stane $7. — V \ ^ (talijo lista ne poši- ^ d liamo. S s ________________^ j je bizantinski ce-ar •.in Kopronvnios po-lal Pipi::u Malemu orirle v «lar. Ko j»* vladal Karel Veliki, so bile «o-gle v naših krajih že udomačene. in leta X24 je papež poslal meniha Georgiora iz Bi-zanca v Aachen, da naj omli zgradi orgle, o,J leta *27 je torej v Aachenu delavnica za orgle in v nasletlnjih stoletjih -o v Nemčiji nastajali- vedno vočje f>i*gelske delavnice. Kmalu sf> postavljali orgle tudi v Angliji in Franciji. V 1*. stoletju so bile orgle že jm>-v-mui dovršene. Namesto pi- Konštnn- vajoči Sebastijan. Morda je slovenska zemlja ravno radi tega tudi tako lepa, ker vsak griček krasi cerkvica, morda je spomin na nje in tiho, skrito življenje pod njimi ono, kar prinaša v amerikančeve spomine ua dom toploto. Nenadoma smo izvedeli, da je gosjiod Šuštarič odšel nazaj. Nismo se mogli od njega in družine slovesnejc posloviti, ker oditi je moral z največjo naglico z ladjo, ki je prišla iz Amerike po svoje državljane pred novo svetovno morijo .. . Hvaležne pozdrave pa smo poslali za njim in vsemi, ki so iztrgani iz naše srede, ki pa so naši, ud našega slovenskega telesa. Naj nam ne zameri gospod Šuštarič in morda še tudi kdo drugi, ako bomo v svojih denarnih zadregah kdaj prisiljeni izreči tako težko besedo—prosimo! tObiščiteSlovenske Prireditve! I Bi žena v zaboje in pripravljena ke ameriških slovenskih listov >ti takm jn za oij,nnslati v Clevelan 1. v muzej, kolikor jih nnnjo na ^ kakoi. poro,,aio t(Ml|1|lji Torej. žtk Pogorel če v a zbir- j jMiročevalei. j»* liil poglavitni ka sama je majhen muzej, ki je | i(> P|('ce j lop ll-peh za . namen orgel.i ta, da >o i»o\-/ro- sphišnega narodnega •pomena.j«'k, vsaj po mojem mne-Lv,aj0 hinp in lmčanje. cer-> Kdor ima trdno vero iri zaupa-j " i11- I pam. fla -e lwxlo v krat-j |-(IV |ls|aj njso VMI.tili or-iije. navadno tudi do-eže svoj1^*111 '"^.vale še vse druge or- gelj; omli ^o imeli -amo eno-cilj, če že ne v celoti, pa j ^»"izaei je in poslale svoje pn-j glasne pevske zbore. Polago-! deloma. Tudi v oziru nfuzeja sT>ovlit' v muzej, kot tu<'.i šte-|ma p., obledel spomin na -pevke v muzej, kot tudi številni naši rojaki, ki imajo ne-: poganski izvor orgel j. ttizan kateri prav le|>e in bogate zbirke doma. pa do sedaj še lepo molčijo, upam, da bqdo v doglednein času kaj prispevali. Aipeiiram še enkrat finski mojstri -o zares mojstrsko spopolnili to gla-bilo„ ta-k.i da sr» imele orgle v vzhodno rimskem cesarstvu bolj in boli, pristop tudi v cerkev. Sveti j August in ie rekel: "Kdor z v< se je končno izpolnila želja Matija Pogorelca. Poslana zbirka in kar še pride, je tudi stala precej denaria br. Pogorelca. ker enkrat je moral vse kupiti, le tu pa tam je dobil od drugih j ^peuram se enteral na vse manjše pri-]>evke za .spraviti j ameriške Slovence, kateri ima iii potem pa. da je imel slini- te starine zbrane doma. prepn- pcsluša orglic, bo šo z njeno vso tf» do:go dobo. !-tite jih v muzej sedaj Ne ^'"ii"1 veseljem pn^nšal br-i» Za enkrat ne morem drnge- j o llašajte. Pogle.fte takoj na hožjo. ga reči. kot da smo vsi Sloven- podstrešje ali pritličje v -tare • y zaln dnih pokrajinaii ci dolžni br. Pogorelon večali. "Medtem ko -e je >v. Tomaž Akvinski izrekel zoper U|>oraibo orgel v cerkvi, pa je -kleni! milanski cerkveni zbor tn 1."»<;.">. "da je v cerkvi -a- nam ohranil zgodovino v obli- zapi-nike organizacij od kon- prišle prve v.-ti o orglah. ko mo za orgle prostoi Kdo bi ne hotel biti z Mayem v <(Padisahovi »en-ci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V 5TAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nila. — Kak4 sem v Mekko romal. — Pri ftamarih. — Med Jezidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DE2EU SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča ▼ soteski. — Miridit. — Ob Vardarjn. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri Slovenic 216 WEST I8th STREET V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na gledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami. 1 753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med KomanČi in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. __Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rib in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Company NEW YORK. N. Y. _ VASA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K DRU-NE SAMO SVOJIH ČLANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JAVNOSTI. *BLX1 VXIDCP-KmM Monday, NovcmBer 13, 1939 BUJVUW* (YUGOSLAV) DAILY? j'^iiiM je si bil tako dolgo? toman is Urljcnj* — Za "01m Naroda1' priredil L h. 70 *4Saim morete misliti da ntu stvar ni posebno všeč. S too* w ni t«ko hitro e-prijaznH kot Ida, pravzaprav se sploh Še ni *tpri jasni I. Napovedal mi je boj, toda to n#u i«e l o prav nič koiifertilo. Ttfda o vsem tem bom govoril 7. vami enkiat pareje, kadar bo we pojasnjeno in rešeno. Naj^w-ej ho«"e vi (pomagati n»voji sestlični, kajti, ker je vaš fco*-pod brat sa>mo danes tukaj, ne smemo zamuditi f-a^a. Ida I-o prav gotovo do štirih na križišču potov in upajmo, da se bo izišlo \»e dobro in -ta liasta dva nesrečno zaljubljena srečen r.Lroeni j>ar. Prosim, povejte še vašemu gospodu bratu, naj i »kar ne bo v skitbeh zaradi bodočnosti. Kadar bo v-e čisto, bcm ž njim govoril, da se utorava posvetovati, kako je n.ogoee pomagati mlademu paru." Truda se smeje in joka v in ti ta^i, mu stisne roko in pravi: ♦"Svoje km storila, o tem bodite brez skrbi. Han« bo ob nfitirih na krr&u In če ga nvoram sama tja vleči." itiarles jo re«no pogleda. . "Sedaj pa »se ne «inete več razburjati, gospica Truda, kajti to vam škoduje. Tukaj sem jaz odgovore« za vas." Vri se vrnejo k ostalim, ki so komaj opazili njegovo od-►otno>t. Klau* >e kmalu poslovi, kajti ve, kako željno čaka lila r.a njegovo vrnitev. Klaus we m seže v roke, nato pa odjezdi. Ko se poslovi cd Harasa Holla, iga resno, pa -sočutno pogleda. Vsi Hollovi ^o liin zelo v*5eč. med vsemi pa najbolj Hair*. Naiglo jaha proti tgordu, kjer je pustil Ido. Visa \Tmemirj«na nrtu pribiti naproti.. "Klans, najbr/c ne bo prišel, kaj ne?" ga vpraša. • Klaus ipa fe ji pomirjevalno nasimeje. MNa v**ak na^in bo pri>el; Truda je rekla, da ga bo s .silo privlekla k križišču, ako sam ne bi hotel iti." "Torej Truda v resnici ni huda na mene?" Kinu« r-koči s konja, prime Ido za obe ranfi in jo nekoliko smeje stre-e. "Sama si malo prej rekla, Ida, da je v nebesih večje vei-elie nnd enim grešnikom, ki se ^pokori, kot pa nad devet-i ml e v e t d eset i n u pr a v i-či. i mi." (Ida skrije *voj obraz na njegovih prsih. . "T^jnfri, dobri Klaus; ko bi te ne imela ob svoji strani, kaj bi if zgodilo z menoj?** "T'pam, da bi postala dobra in pametna. Stomo zlezti mo-rrš iz Murine krže in zopet zlef-ti v Idino. V tebi je mešanica značajev. Oče je bil Idunn. mati T»a Ida." "Ko bi vedel, kako mi ie pri sreu. Klaus. Redaj pa poi-diva driror; imeti moram črs in mir. da se pripravim na sestanek r Hansom. Saj je od tega odvisna vsa moja življenjska ^reča. ** Klan« ji p^mpira v »edin. Ko ji poaiudi vajeti, pravi Ida: "To je zpdiijikiftt. da Tih vzamem v roke. V bodoče bo jnbnnje za mene razkošje, ki si ga ne bom mogla privoščiti." 44Ali ti bo to z?lo težko pogrešiti ?" Ida a-e nekoirko zasmeje. "Ne, rikvlar nisem ra*la nedela na konju; to je bilo samo odJičro fci>,n<>nl„J MEHKO VEZANE KNJIGE l^ažp roda"ja KNJIG Da napravimo prosto: za novo zaloga smo zni žali cene teh knjig, ds vsakemu jih je mogoč« naroČiti. Storite to še da nes, ker bo zaloga kmal« iztekla. jevat k*\p došlih pisem. Iz ce in prepis zemljiške knjige ?" nftiozice pisen^ zagrabi mali,) Prestrašil se je, kajti opa-po resedi dišeči omot, ga hlast-V.il je, da je te besede sprego- no odpre in malo preleti vrsti- . dovoljujem si, Vas danes opoldne posetiti in upam, da bo tukoj prišlo do odločitve.*' IVr predsobi je sedel novooo-stavljeni sluga Barrv. Težko pcha»blVno nogo je položil na f-otsednji stol in strmci izpod sključenega hrbta brez zanimanja predse. Pr(N Vs t o jn i k o v a vrata so se odjprla. "Opoldne sem zopet doma. V primeru, da pride neka gospa in vpraša po men", naj tr«-nutek potrpi." • • Hook je odšel iz pisanir* in pu-til napol spečega Barrv.ia v predsobi. voril previhravo. Toda ona ni opazila tega. Odgovorila je mirno in nič kaj zmedeno: 4 4 Da, vse. Tudi polnomočje za vas.** "Potem je vse v redti." ji je površno prikimal. (V sprejemni isobi je dremal Barry. "Zaprite pisarno in lahko odidete domov. Danes vas ne potrebu iom več. * * Žiro ITock je izginil z gospo Si bil o Sumer. Barrv je zaprl pisarno in odštorkljal s svoio pohabljeno nogo po stopnicah navzdol. 1 Ko je bil prišel iz hiše. je yt.fi! na nn-proti ležeči stezi neznan moški in motril cesto, po kateri je pravkar videl švigni- • In res točno opoldne j«~> pri-1 ti avto. Barrv ie skrivno-tno šla dama. j-nrikinvd. Moški je vstopil in bančno vložno knjižico in vse skupaj položila predse na mizo. Nato je potrpežljivo čakala. •Nenadoma pa je silno zaje-čala . . . Kakor senca je zdajci zdrknila čez njen obraz vrv, že -e je napela čez njene prsi. Začutila je, kako je bila na težak hrastov stol, na katerem ie rc- AndrrJ Hofer Tiroleev (Junaški vodji« Vihravo je o-iT" u 6 7. 9. 10. 11. 12. 14. "Morate počakat:- go^pvl da pritisne na vzvod za odmo- Hock bo prišel takoj," ii je pota van je l>nni>b v letalih, ki bi|jasnil čemerno, in potegnil s svojo nalogo opravljale tako^tola svojo jnihabljeno nogo. daleč od oporišča, da bi njih! Dama je čakala potrpežljivo, zaloga bencina ne zadostovala I Bila je neznantna gospa, dobro za povratek. Deset jetič- toda preveč mladostno obleče- za se vee na. Xjene poteze r=o imele izraz naivnega otroka. » (Končno je prišel go-p"l Trajalo je neka.) dalje "Priznanje je prvi korak do poboljša nja." "Xe, Klaus, ne prvi, toT%otekel v nasprotno stran. "Mislim, gospa Sumer. da boste našli svojo srečo." ii ie rKvasnjeval Hock v dnlraločeni avtu. ki ju je pripeljal v mestno okolico. Gospa Sumer je zasanjalo gledala skozi okno in ni odgovorila. Vile so postajale čeda- časa, kakor je zagotovil, zrtoilje bolj enolične, pokrajina pa se j-? opro-til. Vendar je otr- nezanimiva, vidno zan>olčal, da je bilo to "Takoj smo tam," ji je dejal namenoma. Nato je odvedel ,Hock. Potrkal je na šipo hliž-damo v pisarno. njega okna in velel obstati ter "I^ahko še enkrat vidim fo- da- Medtem ipa -e jo» na Gravensteirm dogodilo nekaj velikega. Ko Rut odide od gospe Marije, prav tiho zaklene za se-Je ji naenkrat zazdi, da po stopnicah prihajajo prav tisti koraki. Vodno v ^ki^beh za Kl&usa in vedno misleč na nj«gov pklrj, rftrtoji pii neki omari in se za njo skrije. Po^evro nasproti so Klausove sobe. In ko Rut previdno pogledu inra omare, naenkrat zagleda strica Kurta na najvišji stopnici. Oprezno se ozre ter posluša na vse strani. Rut se re gnne, teda ?roe ji utriplje do grla. Kaj namera-\a stric, zakaj se tako tiho plazi! To pa kmalu izve. Kurt gre po pnstih dalje v smeri, kjer je bila skrita Rut. Toda tudi sedaj se ne zgane z me-«ta, kajti misli si, da stric ne bo prišel mimo nje, ker se je namenil v Klausovo sofbo. In v tem se ne moti. Pred vrati Klausove sobe se vstavi, ,.-e eiikrat pogleda na v>e strani, tako da se Rut niti ne upa dihati. Tiho cdklene vrat in takoj nato izgine v sobo. Sfdaj pa pride življenje v Rutino nepremično postavo. Mora vedeti, kaj namerava stric — ali boLjše, o vsem je hotela imeti samo gotovost, kaji slutila je, da je prišel saimo zato, da >e polasti Klausovega potnega lista. Imeti ga je hotel, da se Klaus ž njim ne bi mogel legalizirati. ' Tiho kot senca se e*plazi Rut do vrat in posluša. Prav natančno sliši žvetiketati ključe. S/iši, kako je bil vtaknjen kljw v ključavnico. V svoji veliki skrbi za Klausa se pri-pogne do luknje v ključavnici. . Vidi del sobe, kjer je stala pihalna miza ob oknu. Vidi, kako stric pregleduje vse predale nnize. Mislil je, da se mu ni treba nikogar bati, ker sta Kinu« in Iduna odjahala. V kakem ;predaiu mora najti Klnusov potni list. Rut je vznemirjena in se trese in vedno z < češem na luknji premišljuje, kaj naj napravi, da Klausu pomaga. Predno pa je o tem na jasnem, sliši vesel vaklik strica. SlorHrjič je vendarle naiše) potni list, si ga najprej ogleda, nato ra ga vtakne v žep. Zadovoljeni zaklene pisalno mizo in se obrne proti vratont Prav natančno vidi Rut njegov zmagoviti obrrr. umne ti, lahko spremeni lice sveta," pravi Peri card. Legija smrti svojim članom ne bo podeljevala romantičnih odlikovanj in prirejala bahavih sprevodov. Kdor je pripravljen svoje življenje žrtvovati, se po Pericardovem mnenju lahko odreče gloriole. f'lan legiie smrti bo služibo-val samo sest mesecev, kajti ni mogoče zahtevati, da bi kakišen mož in njegova družina dalj časa živela v neprestani okrajni živčni napetosti. Vsakesra prostovoljca bodo preizkusili glede njegovih sposobnosti. Žreb bo odločal, kdo se bo udeležil trenutno potrebnih dejanj. Zase pa zahteva Pericard izjemo; oditi hoče kot prvi na boj, "tkakor se spodobi za moža, ki je izdal ta proglas.'* čeprav ie oče desetih o-trok in že večkratni stari oče, si ne more predstavljati lepše naloe-e, nego je ta, ki jo pripravlja. Boril se je že pri Ver-dunu kakor lev in hoče ponovno dokazati,- da mu še ni zmanjkalo poguma. Hock ji je sliko izročil, ona pa jo je dolgo časa in natančno opazovala. Bila je slika Mladega moža, podpisana z imenom Harold Rolfen. *1 Pride danes sem?" je vprašala dama. . "Ne, dmga gospa, morava ga posesti v njegovi vili. Pre-hlajen je malo in zato naju je kar povaibil. Saj o zadevi moreva prav tako govoriti tam. Obenem kar lahko spoznate £T«noda Rolfena v njegovem okolju." odslovil vozača. Nekam začudeno je izstopila gospa Sumer kajti na cesti ni bilo sedaj opaziti nikake hiše. "Tam čez," je dejal Hock, in pokazal čez travnik, kjer se je za gostim drevjem dvigola streha podeželske hiše. Oiba sta šla tja molče skozi tnali vrt. Hock je potegnil iz žepa ključ in odr>rl duri. "Goispod Rolf en stanu io namreč sam v tej vili." ji ie hitel pojasnjevati pri tem. "Tn ker je bolan, mi je davi poslal ki inf." Prekoračila sta majhno dvo- NAPROŠEN JE •Naglo zopet skoči za omaro, dokler stric zopet tiho ne odiene oknice in prižgal luč. Vzel je na mizi leže-J15. če papirje. "Dobro ste to ukrenili! Takoj jutri zjutraj bom dvignil denar in prodal hišo ..." "Kje je gospod Rolfcn?" je vzdihnila gospa Sumer in boječe odprla oči. "Ta sploh ni, ljuba moja — zapletli ste se v mojo mrežo. Sicer pa niste prvi. A i rtv mislite, da se more živeti od pošteno vedene ženitbene imv sredovalnice? Jaz gotovo ne. je preveč truda. Toda take go-S7^e, kakor ste na primer vi. ki so -ame, ki nimajo nobenega sorodstva, za katero bi morale skrbeti — o tem sem na-, tančno obvešečn — in ki raapo-' lagajo s tako prikupnimi pri-1 hranki, ti so mi najljubši go-F«tje.** Napotil se je proti duriiit. '"Tam v kotu se svetlika petelin. Odprl ga bom in vas zapustil, da ve malo odpočijem. V dveh urah se vinom in vse bo opravljeno ..." Gospa Sumer ni mogla izreči besede. V vseh njenih k ret njah se je očitovala groza. Zastor preti durmi je hotel Hock potegniti v stran, pri tem j47. pa je bila njegova dvignjena roka, ki je hotela odpreti petelina, hipoma oklenjena z železnim prijemom.. * * Dober večer, gospod Hock! Pred presenečenim Hockom je stal Barry. — Istočasno je skočilo iz sosednje sobe nekaj njegovih pomočnikov, ki so zgTabili Hock a. . Barrv je, »smehljajoč se. odstranil težak kos železa s svoje noge, vzel iapod suknjiča prekhnet, ki je bil pritrjen in je napravijal videz grbe, in dejal gospe Sumer. . "Mislim, da bi bil lahko malo bolj previdni. Vi ste že šesta žrtev, ki jo ie Hock semkaj .privedel. Tokrat sem prišel še o pravem času. Dve uri ipozneje — in vaša sreča bi šla mimo." Belgrmjski Biser (Vit..J Jelene. Beiie&ka Vedeževalka Boj in Zmaga Korejska Brala, trtira iz misij« nov v Koreji (Josef Sptliiuau Mesija , Dr. Jeglič Mladim Srcem. jHimtl Ta lulailiao (Ksavor MeSko Maron, kršfanski detek z Lil »a nona Musolino Ob 50-Letniri dr. Janeza Ev. Kreka Pariiki Zlatar Patria, Povest iz irske junaki dobe HI. Fed»»rer Paberki iz Roža (Ivnn Albreht Popotniki, novele in trt ire (Milan Rug^lJ • Požigalee Pravljiee C If. Maj-r Pravljlee in pripovedke za ml dino i S. K.^iitnH Povesti in Slike (Ksa*er Me5k» Ptiee Selivke (Tagon Praski Judek t Josip Vole Prapretanove Zgodbe. Povesti (Anton Stražiirl Preganjanje ■•a rje v Indijanskih misijo (Jonef Spilliniii MOČ FRANCOSKE KOLO NTAI.NE VOJSKE. 'Vojaški potencial francoskih kolonij v Afriki je precej velika- Poslanec Dojurf je izjavil dopisniku agencije "United Purees** da bo samo zapadna Afritka poelala na francosko bojišče milijon mož. Minister za kolonije Mandel, računa, da bo dobila Francija iz vseh svojih kolonij najmanj dva milijona mož in pol milijona delavcev. Rd*+a in bela vrtnira (Anton Himnder Revolurija na Portugalskem S'sto s Šesto (H. Fetlere Skozi Širno Indijo Spisi Krištofa Amida Študent naj bo (S. FlnZgat Strahote vojne Suneški Invalid (S. KnSntnl Sveta Nolburga 53. Tri Indijanske povest (Josef Sptllman) Vrtnar (Taj;or< Volk Spokornik in druge pove za mladino (Ksaver Meftkt Vojnimir ali Poganstvo in kr (Josip Ogrlnec Zbrani spisi za mladino (Enjrelhert flangll Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. IMantusk Zgodovinske anekdote (Dr. barabo? Zlat okopi (Josef SpiUmai 55. 56. 57. 61. 62. 63. (Vezava nekaterih knjig Je od nja nekoliko izkaiena.) lei Ako ima kaka knjiga več zve kov, se šteje vsak zvezek 7 knjigo. POZOR I Ker imamo nekaj teh knjv v omejenem številu, naved te pri naročilu ved knjig, c Vam moremo postreči. KNJIGIRNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREE* HEW YORK illtllli: »Milili'1 :iih!iiiHiiiii,. (Iiiiiiui„ ..iirtuii,, „p ll*'*l|>||ffgv|9l'■l|||f|||||«»-H||||||||f|**M||,