PROSVETA JraialM to LETO—yeaexxn. glasilo slovenske narodne podporne jednote Chictgo, Ili., pondeljck, 4. februarja (Feb. 4), 1929. a. im. MIT a UwruUlo Am Offtee of Pebb^ill*. S0S1 Soutb Lnvndnt« An ToUphono, EookwoU «00« STEV.—NUMBER 29 Kako elektranurskitw$ .M? Protest proti voftpa galuni pokszujeja, ia ao za v porabljeno električno silo V provinci Ontario veliko nižji, kot to štren reke na ameriški zemlji. Washington, D. C. — Senator Norris it Nebraske, vodja v boju za lastovanje javnih naprav, je v senatu pokazal, kako elek-tramarski trust molze ameriško ljudstvo. S tem jo dokazal, da so neresnične tvditve,, da ao cene ravnotako nizke za vporsbo električne sile v Zdrušenih državah kot v Kanadi. Norris je čital prave računa, torej ni samo trdil in govoril, temveč se je lahko vsak prepričal na avoje m da je to resnica,^kar aena-tor Norris čita. Tu je bil račun lastnika hiše s sedem sobami v Ntagara Fallsu, N. Y. za 256 kilovatnih ur za razsvetljavo v mesecu decembru lanskega leta. Ako bi se ta račun plačal na drugem bregu reke, kjer razdaja električno silo Ontario hidro-električna komisija, tedaj bi bilo treba plačati za 256 kilovatnih ur le $2.96. Senator Blaine mu je eegel v besedo in je rekel, ako bi bil račun dostavljen v njegovi državi, tedaj bi bilo treba plačati $26.-50. Norris je čital račun nekega ............? . . fotografa za 224 kilovatnih ur remstvu fašistovski disciplini in to stran reke Niagaia v državi« New York.* Račun je izkazoval, da je plačal $7.00. Eno miljo proč od tega fotografa in nt drugi strani reke, bi bilo treba plačati za ta račun le $2.W. Neto je ne iz International Fallsa, in St. Frsncisa, Ontario. Ti računi so pokazali, da je razlika še večja in da privatni interesi še bolj molzejo ljudstvo. V teku svojega govora je Norris spomnil senat na dejstvo, da je kongres dovolil Backus kompaniji, ki proizvaja elektriko in lesno kašo, da zgradi jez prek reke i& ustanovitev električne centrale, ki oddaja električno silo »tanovnikom na obeh obrežjih. Mesto v provinci Otatario plato štirinajst dolarjev sa eno ttfijsko silo na leto, da električna centrala Backus lahko konkurira OnUrio hidro-elsktričnl komisiji. Ta cena je nizka. Zaradi tega plača gledališče v St Francisu, Ontario za razsvetljavo $1.80, ki bi stala v Minneso-ti $7-20. Za kurjavo plača gle-hlliče'fl*fc na meeec. Takur-iava bi stiha f Minneaoti $16.-& In električna sila ae preje-iz ene in tiste električne >ntraleJh i< v St/ Francisu, "Ontario, se 'tfuna čn cent za Idlovatno uro, iko se elektrika vporabl za kur-isvo, za razsvetljavo pa tri cen-V International Fallsu. U>nn. je pa treba plačati za ki-ovatno uro električne eile od ivanajst do oeem centov, v Rai-»rju, ^nn., ki nI daleč od In-"rnational Fallsa, pa od trinajst devet centov. fEVUAHMU DELAVCI NA STAVKI Vtrfbe je HaverUL Meen^-Tristo čev-jarskih delavcev je saatavkalo tovarni Superior 8hoe Co., ker * (|rutba prelomila pogodbo s "Ijarsko organizacijo in znlfta- • mezdo. Unija tudi protestira 1roti Privatnim pogodbam, kato-Ve dr^ba sklenila s nekatori-r delsvel, ki eo ee izneverili Švicarjem. . f'r»g«, 2. febr. — Premijer utoete Svehla. ki boleha to la-0 dri«. jo podal ostavko. Presi-Mssarjrk je naprosil vojne-* ministra Františka Udrftala, N ^Uvi novo fasistovskih uradnikov Najbri bo toliko zalegel kot Bla žev žegen. — Mueeoiini je per aoaa graU pri ameriških ve-fcf bančnikih. Waahingtoa, D. C, — Delav-ski department Zdruienih drŽav je na pismo, ki vprašuje, kaj dela Pierre Parini, gL tajnik fa-šistovske organizacijo za tuje-semstvo v Ameriki, uvedel preiskavo, da dožene, ako Parini u-ganja propagando proti ameriški formi vlade v Združenih državah. 1 Poizvedbe so dozdaj dognale, da je Parini prišel v Ameriko z dlplomatičnim potnim listom, da je plačan kot urednik italijanske fašistovake vlade, da ni samo strankarski političar in da sta ga sprejela italijanski kon-zul v New Yorku in Thaon di Re-val, načelnik Fašistovske lige Severne Amerike. Dobili so se dokumentarni dokazi, da so italijanski konzuli pisali pismo raznim časnikom, v katerih so hvalili princip fašistovske diktature. Izrezki iz časnikov pokazu-jejo, fla Parinijeva organizacija skuša fašistovsko Italijo zanesti v tujezemstvo na ta način, tla podvrže Italijane, živeče v tujo- for moilieg mt apostol rnte st vatnim interesom Nekateri zakonodaje! ao zelo to-nerozni z ljudsko batnino. Waahington, D. C. r- Zastopniki strokovno organiziranih delavcev ao pred senatnim mornariškim odsekom protestirali proti predlogu kongreenika Will Wooda. Po tem predlogu bi se plavajoči dok ameriško mornarice v New Orleansu s vso drugo potrebno opremo na pomolu oddal v najem sa zelo nizko veo-to privatnim interesom. Splošno se razume, da so ti privatni interesi Todd Shipp Building kompanija v New Yorku, ki je zelo delavna za sprejem mornariške predloge za zgradbo petnajst križarjev in enega nosilca letal. Ta kompanija nima nobenih stikov s strokovno organiziranimi delavci. Wood, ki zastopa kongresni distrikt Gary, Ind., je predlagal ta amendment pri proračunu za mornarico. Amendment je bil sprejet v zbornici. Ako ga bo sprejel senat, bo napravljen pre-cedent, da se dajejo milijoni dolarjev, naloženih po vladi v mornariški opremi za gradnjo in popravljanje bojnih ladij privatnim korporsejjam, da imajo priliko razviti ameriško ladje-gradništvo. Ako bi bil plavajoči dok laetnina Will VVooda, tedaj bi ga prav zanesljivo ne ponujal za skledo leče privatnim interesom. Ampak plavajoči dok je lastnina ameriškega ljudstva, Iti Wood se lahko kaže kot ženerosen človek, ko njega prav nič ne stane njegova ženeroz-nost. ski f>alanik obrne na delavskf department, da se preneha s preiskavo. zapovedim. Ako se vpošteva, kako naklonjeni so Mussoliniju Morgan In drugi ameriški velefinančnikl, tedaj se lahko razuma, da bode- kvski w tajsaMMm ni, kot kriče Wood in sakono-dajci njegove vrste, zakaj ti privatni ladjegradnttki interesi ne ponudijo svojih ladjedelnic in strojev v najem vladi sa zgradbo novih križarjev in po niaki oeni, da ne bi bilo treba vladi izdati 22 milijonov dolarjev za opremo vladnih arzenalov in ladjedelnic, da lahko zgradi križarje? Kaj takega bi bil res petrijotičsn čin! Ampak taki patrijotični čini ne pridejo privatnim interesom in njih podpornikom v zakonodajnih zborih na misel ia v sanjah* NIZU MEZDE PLETENI-NAR8KIH DELAVCEV. sklicuje zbor Vrši se prihodnjega leta v Rimu, ko preteče 60 let od zadnjega. Skušali bodo epravill katolicizem v skladje s modernim življenjem. — Jezuit-je proti rešitvi rimskega vprašanja. _ Rim, 2. febr. — Iz virov, ki so v tesni zvezi z Vatikanom, poročajo, da papež skliče cerkveni zbor ali t zv. ekumenikalni koncil, ki se otvori prihodnje leto v Rimu. Papež je že imenoval odbor štirih teologov, ki pripravijo program zborovanja. Ti zbori, ki se vrše morda en-krat ali dvakrat v sto letih, so najvišja oblast rimako-katoliške cerkve, na katerih se lahko ovr-žejo stare dogme ali verske dok-, trine in sprejmejo nove. Kakor poročajo, bo ena glavnih nalog prihodnjega zbora, da ratificira pakt z Italijo glede rešitve rimskega vprašanja, na podlagi ka-terega dobi papež spet svojo dr-£evo. Dalje nameravajo "prenoviti" cerkveno organizacijo in revidirati nekatere dogme, da bo cerkev v skladju z modernim življenjem. Ob takih prilikah pa. pet tudi kanonizlra nove avetni-ke in svetnice. Ne cerkvene zbore pridejo kardinali, nadškofje in škofje if vaeh d«žel. Pričakuje a di ^ prihodnji zbor Imel čez tisoč zbo- zbor je bil leta 1670. Takrat je Mla sprejeta dogma "papeževe nezmotljivosti," kete-ro je predlagal kardinal Hohen-lohe, brat nemškega ministrske- vprečno $21.29 na teden. V tekstilnih tovarnah v tem mestu in v Central Fallsu je zapoelenih nad šestnajst tisoč delavcev. Cene življenaklm potrebščinam so visoke in družina petih oeeb potrebuje najmanj $40 tedensko, da ee dostojno preživi. V družinah, kjer očetje ne za-služijo toliko, je naravno, da vlada pomanjkanje in so to v slučaju bolezni ali neereče izpostavljene na milost javne dobrodelnosti. "___ "rimsko vprašanje," ki ga zdaj reši Mueeoiini, ki je pooudil pepelu kos teritorija okrog Vati-kaaa s železniško postajo vred, n* katerem je "sveti oče" lahUo aem vladar. Vsa snamenja ka-ftejo, da pepež sprejme to rešitev rimskega vprašanja. Obenem poročajo, da ao Jesu-itje proti tej rešitvi rimeknge vprašanja. Jezuitski "črni pe-pmt" Lendohowakl zdaj potuje po Evropi in pozive katoliško du-hovščino ter lajike. naj nastopijo proti paktu med Museolioljem in pnpešem. Kasneje pride v A-meriko z isto misijo. Jecultje menda hočejo, de pop* dobi več ozemlja ia večjo odškodnino se iigubljeni Rim. • šstif UŠI. AS al Oot. S. ltlT, nntknrtooS on Jano 14. 19U. IMPEMALiSTlCNI PRSMtt PREJEL 0SG0V0R Senator Norrta|ata ji dobro posvetil da logi, ki do-* križarjev, bi bila ta ju s pari- Waahlngtoa» O. C. — Senator Norria iz Nebraske je priobčil skozi Narodno ligo sa ljudsko vlado pismo, ki ga je poslal rov A. A DoLarnu, pastorju prve baptistovske cerkve v Omahi in ki je bU odgovor na pismo pridigarja. Ta duhoven ia piasi Norrisu in mu priporočal, da naj pomaga ratJAetoati Briand-Kellogov pakt. V tam priporočilu je'pisal: "Vee dobro ljudstvo v Nc-braaki je preeaj pobito zaradt Vaše akcije v preteklih letih, pa nikdar tako kot ob čas« zadnje politično kampanjo. Vi nas ne zastopate. Mi se salo sramujemo glede Vašega nastopanja napram administraciji glede mnogih vprašanj javne politike." Norris is n^Jprvo brsojavil DeUrou, ki je trdil, da govori v imenu 842 fargnov avoje fare, kako oni mislijo, da glasuje o mornariški predlogi. Pastor je odgovorlL da jO njegova fara glede tega raadatfena, toda oaeb-no je nakloiijea loča gradnjo On ne Udi predloga v i škim paktom Nato mu >o Norris pisal pl« smo, da se ljudstvo te države sramuje njega. ,, . J. ; "Odprlo povedino", je odg<* voril Norria, "aa verjamem, da se Vaša (ara $42 faranov sramuje mojega dria gled« javnih vpra^adj.«• Zdi ®i» da Vi pišete kot ozkeinStoft političar, ki poetavija svojo partizanetvo višje kot avoje dolžnosti do svoje domovine in svojo vere." Nato prehaja Norris na detajle In vpvalujo, ako so sramujejo njegovega boja proti neinforci-ranju ptohftbicije po Andrew Mellona, ki jo napravil precej, šnji del svojega velikega premoženja v distilacljakem blznlsu. Ali če se sramujejo njegovegs boja, ki je razkril korupcijo in kriminalnost v teapotdomskem in drugih oljnih Škandalih, Mogoče je boj proti podkupoval-cem povzročil, da se reverend bapstistovski paetor tako sramuje Narrisa! Norris nato razpravlja o bom-bardirahju žen in otrok v Nika-ragvi. Vprav poredno ga vpra-šuje, ako so mogoče vsi ne strinjajo t njim glede toga vprašanja. Norria pokazuje, da se jo vedno poganjal za odpotnoč farmarjem. POtom pa pravi, da se je Norris trudil zadnjih oeem let, da se etoktrarnaraki trust ne polasti Muesie Shoalaa. Končno vprašuje pastorja, ako hodi po kostanj v ogenj sa elektranar-akl truat. r Senator Norris na to zaključuje, da ne more primati Kel-ioggovaga peku sa oznajeva'ca miru, ako imamo zadaj za svo-jimi hrbti skrito nabito topove. Pobožni pastor Ima menda dosti od takega odgovora in najbrž ae bo senatorju vel plsal„ds se ga ljudstvo v NSbrsskl sramuje zaradi Bjegove deUvnostl nnpnn uprav. petek jo Prva ženske ob s* sna v Franklin. U. — V bila tukaj obešena prvi na ženili m rs. Ada Bonner Lc-bouf, ki je blls mati Štirih otrok. Z njo vrsd je bil obešen tudi dr. Tom E. Dreher, njen ljubimoc, ki jI Ja pomsgsl umoriti njenega soproga. Barbarska scena je bila izvršena v pričo večjega števila dmšm. K Devet eaeb zferele v hiši. Buckhannoa. W. Va. — Cela družina ievH.h oeeb je zgorela v hiši. kitaro je opsnj onlčil v soboto zjitraj. ko so ie vsi vel speli. Nesrečne družina jo bila Peto Flnee, njegova žena la sedem otrok. Dmhaamua I M JMAI«! rramogovo inansiri- Jo lahko vromvajo deželeke buržoasiji in pod ru-sklm Napoleonom," ji pisal Tro-ckij med dru^m. Dalje pfce, da morajo vsi pravi komunisti v Rusiji sahtovati tajne vitttve. Vprašanje tajnih volitov je vprašanje življenja aU smrti ritih« revolucije. Nadalj«. poziva ruske delavce, naj sahtevajo vi|je plače, ker sedanje so sramotno nizko; če ne dobe po-viška, morajo takoj saštrajkati. Kadar so vsa druga sredstvs izčrpana. J« dolžnost vs«h l«nl-nlstičnlh boljšovtkov, da kopijo v stavki," "Čas za akcijo ja prišel," nadaljuje TrockiJ. Takozvano desno krilo komunistične stranka sloni na nekomunistični masi kulakov, ki ao nova ruska burio-azija. Ako ta buržoazlja zakon-trollra v stranki, dobi moč nad armado in potom bo prepozno. VoJai komisar, general Voroši-lov, je že svaril Stalina, da se armada apunta, če bo treba nastopiti aroti kulakom. Voroiilov je izdajalec revolucije In komunizma; on sanja, da bo ruski Napoleon. Edina tolažba je Šo rdeča kavalerija, katero vodi Bude-nji." TrockiJ se je pritožil, do je bil Stalinov ujetnik. Zahteval j« več osebne svobode. Neto mu Je Stalin odgovorili "Svoboden si !n lahko graž kamor hočei — is Rusije." racije Londen, f. febr. — Brsojavka Kzcheage Teiographa iz Buka-rešte se glasi, da so bile tamkaj danes silovito komunistične demonstracij* proti dinastiji. Ko-munisti so na javnem shodu vpi-U: "Doli s monarhijo! Kralji so trotje! Ne maramo kralja, tudi etrošknge ne I" Dsmon-strantje so raztrgali slike ru-munskegs otroškega kralja Mihaela. Okrog 200 je bik> aretU ranih. KONVENCIJA DELAVSKE IZOBRAŽEVALNE ORGANIZACIJE. •ssdfiaU'*. j .' Vršila ae bo v Wiehlngteau, D. Ch meeeca aprila. Mew York CR|r. —' Workers Educstlonsl Bureau, ki spada v področje Ameriški delavski fa-dersolje« ee prlpravUa najion- vencijo, ki ee bo vriUa v Wash-Ingtonu, D. CM 6^-1 aprila toge lita. Ni seji Izvršnega odbora AFL, ki se je to dni vrtMla v New Vorku, je bil napravljen načrt, da se pošlje večje štovllo organizatorjev na delo, da u-stvarljo zanimanje za ustanovi-tov delevsklh učillšč v rasnih meetlh. Izvršni odbor organisaoijs je « šestimi proti štirim glasovom sklenil, da pretrga vosi s učili-ščeai v Brookwoodu In tako sls-dll akciji, ki je bila započeta na zadnji konvenciji Ameriške de-lavske federacijo. ProU prekinjen ju zvose s učlllščem so glasovali Jsmee H. Maurer, Fannie Cohn, Charlee Itoed In A J* Chicago. - Čeri Wegelt, 27M N. Ashland ave., je zadnji potek stopil ns progo Northfreetom že-lecnir« In vzel pet funtov premo-ge iz tovornega vosa. Strainik ga Je eretiral li odpel jel na poU-cijsko postajo. Tam Je Wofelt iMivedal, oa jo Že dva meaa«a brez dela, ajsgovs žena Je v norišnici In štirje otroil doma smrzujejo V neaakurjeaeoi atonovanju. Bil je izpušno proti kavrijl. PR O 8 PONDEUEK, 4. FF.BRUABJ, runf PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NA HODNE PODPORNE JEDNOTE . LASTNINA SLOVENSKI NAKOliNE PODPORNE JEDNOTE Cene OfiiM« po dogovoru Rokupui N ot nt&io. Naruftrina: Zmliajen* Hriave (izven Cbicaga) $6M no loto. fSOO m pol loto; Cblcaro la O»ro $7 SO aa teto. $1.71 sa pol loto, ia aa ' stoo $9M. M7 tl So. Uvajale Arm«, CMeege, -THE ENLIGHTENMENT" Orcsa of tke ftleveae National emmih Socfetf Own«t hf tke Moren* Nstkrnal BmfH SaH*y. Arivertising ratos on agreement. Sabecrlprton; TJalted Stotos (exeept CbJeage) and Ce pear: rWcar» $7 M, end formIga oountries SS.00 por fear. «a*e »S 00 por MFMBKR OF THE FEDERATED PEE8? m Datum ? oklepaju n. pr. (Doc. 11-1*28) poleg vašoga ln pevoni, da ve mje s tem dnevom potekla narofaina. Ponont. ia aa ns ne oatovi Hat. tona aa naaiovu » Je praeoleseo. KDO JE ZAKRIVIL VOJNO V LETU 1914? To vprašanje se je zopet pojavilo ob sedemdesetletnici nemškega kajzerja Viljema. Zgodovinarji, ki presojajo zgodovinske dogodke z materialističnega zapopade-nja jzgodovine, ki je edino pravilno, so to vprašanje ie zdavnej rešili in dognali, da je povzročitelj svetovne vojne /kapitalizem, iz katerega se je razvil imperijalizem. Meščanski zgodovinarji, ki so mnenja, da osebe—cesarji, kralji, diplomatje, generali itd., delajo zgodovino človeštva, se pa še vedno prepirajo med seboj, kdo je pravzaprav povzročil svetovno vojno. '. Ob času mirovne konference, ki se je vršila v Ver-Baillesu, je komisija, v kateri so sedeli zastopniki aliiran-cev, izrekla, da je svetovno vojno zakrivila Nemčija, pravzaprav njen glavni predstavnik—kajzer Viljem II. Nemški kajzer zdaj vrača aliirancem šilo za ognjilo. Ob svoji sedemdesetletnici je podal izjavo, v kateri imenuje proglasitev Nemčije kot povzročiteljico svetovne vojne za veliko versaillsko laž. V podkrepitev svoje trditve navaja, da bi bila Nemčija lahko pričela vojno ob drugih prilikah, ko so bili zavezniki šibki, Nemčija pa močna. Dalje navaja, da so zavezniki izdali vejiko več za vojne namene, kot Nemčija in Avstrija. Kajzer dokazuje s šte* vilkami, da sta bila armada in mornarica zaveznikov veliko bolj močni, kot Nemčije in Avstrije. Kajzer navaja tudi druge dokaze, tako na pr. je bila Avstrija prisiljena mobilizirati zaradi vojne aktivnosti Rusije, Nemčija pa zaradi vojne aktivnosti Francije in Anglije. Odgovarjajo mu razni voditelji in diplomatje alliran-cev, ki sicer ne pobijajo kajzerjeve izjave z direktnimi protiizjavami, ampak očitajo kajzerju, da skuša po deset letih zopet oživeti sovraštvo med narodi. Človek, ki študira zgodovino in je prišel do materialističnega zapopadenja zgodovine, se smeje, ko čita o takih prepirih glede l^ivde za svetovno vojno. Ne kajzer in ne zagovorniki zaveznikov ne morejo utajiti, da ni ob času svetovne vojne bil v vseh deželah, ki so bile zapletene v vojno, uveljavljen kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije. Ravnotako ne morejo zanikati, da ta gospodarski sistem povzroča konku renčne boje za trge med kapitalisti enega naroda in nato med kapitalisti vseh narodov. Nemški, francoski, ruski, angleški in kapitalisti drugih narodov so stremili za tem, da* dobe izključno kontrolo nad sirovinami in trgi v deželah, ki so zaostale in v katerih ni še industrija razvita. 2iv krst, ki je dospel do materialističnega zapopadenja zgodovine, ne verjame, da je umor avstrijHkcRa nadvoj voda v Sarajevu povzročil svetovno vojno. To bi bilo celo neverjetno, ako bi v vseh deželah vladali absolutni kronani vladarji, ki se delijo po krvnem sorodstvu v dve skupini. Se takrat bi bili gospodarski vzroki močnejši in bolj odločujoči, kot sorodniške vezi. Zgodovina človeštva sama potrdi, da so odločali gospodarski vzroki pri vseh velikih bojih, ne pa sorodniške vezi, ali pa volja kronanih vladarjev, diplomatov in generalov. Ta volja kronanih in nekronanih vladarjev, diplomutov, generalov in drugih važnih funkcijonarjev v javnem življenju enega ljudatva ali naroda je vedno služila le za pokrivalo, da so se pred ljudstvom in narodom zamolčali pravi vojni vzroki in da so imeli vedno grešnega koala, nad katerim ae je ljudatvo lahko znosilo zaradi strašne bede in trpljenja, ki ga je prinesla vsaka vojna. Teh grešnih kozlov ni bilo nikdar med onimi, ki ao zmagali, ampak vedfto so bili med premaganimi.. In tako je še danes. Rusko ljudstvo je našlo svojega grešnega kozla, ko je spoznalo, da se vojna obrača na slabo za Rusijo. Zavezniki so našli svojega, da potolažijo svoja ljudstva zaradi silnega trpljenja in bede, ki jo je prinaaln svetovna vojna zavezniškim ljudstvom. Po deset letih je grešni kozel, ki so ga določili zavezniki, spoznal, da ja varen, ako pokaže tudi na druge grošne kozle in zavpije, da so sokrivi svetovne vojne. Naj se oni, ki hočejo na vsak način imeti grešnega kozla v kakšni opekli ali narodu prapirajo med aabo (Me grešnih kozlov, kolikor hočejo, resnice, da je svetovno vojno zakrivil kapitalistični sistem blšgovne produkcije in distribucije s svojimi zlimi uredbami, ki so iarastlle iz njega, pa ne bodo \itajili. Zato je čas, da človeška družba, ako hoče živeti v miru v bodočnosti, prične z odpravljanjem kapitalističnega sistema blagovne produkcije in distribucije. In čim prej se to zgodi, toliko bolje za vse človeštvo na svetu. VESTI IZ NASELBIN "Z uma bistrim Kraja. Pa. — Okrog voglov brije ostra burja, vmes pa naleta va aneg. Človeku se noče ven. Da se ne dolgočasim, vzamem v roke Prosveto in Proletarca, dve resnično najboljša slovenska delavska lista v Ameriki, ki sta ostra kakor zimska burja napram nazadnjaškim elementom-S:veda sta valed tega ponekod obsovražena. Ker prečitam vse. kar dobim v roke. sem dtt)H po naključju tudi "A. S.", in sicer številko z dne 19. januarja t. 1. To je bila prva številka tega lista v mojih rokah. Ko sem ga prečital ia štivo premislil, sem se odločit da podam glede tegn javnosti moje mnenje. V gotovih krogih je U list o-pevan, po mojem je le flika, po-tvarjalec pameti. Ka prvi strani seveda z debelimi črkami vpije "Nemški general govori o vojni — Proučevanje prohibi-cije." Ne bom nadalje citiral stavkov, rečem le toliko, da je j ako revno in premleto vse skupaj zvezano — za moj okus seveda. Da jim voda teče v grlo, ne morejo utajiti: priča je njih jadikovanje za neki vseslovenski katoliški shod, kl je — kot pravijo — ne samo priporočljiv, ampak tudi v današnjih razmerah potreben. Ha, ha! Kako znajo, ampak nič ne bo kruha iz te moke. Spet drugi bav bav: "Sovjeti in religija". Razume se, da je vse skupaj zmešano kot v ogtr-skem gulažu, socializem in komunizem, kl ie davno ne odgovarja resnici, da sta istovetna. Pravijo, da sta ravno na letošnji božič udarila socializem in komunizem na en ton proti veri ln cerievi. Nikakor ne morem verjeti, da bi bile ravno na letoS-nji boiiČ ruske cerkve obiskane bolj kot kdaj prej. Zopet velik bav bav. Odkod dokazi? Ali je g. Trunk resnično tako dalekovi-den ali pa vseveden? Resnično, vi katoličani, ste srečno, ko imate takega dušnega vodja. Bilo kakorkoli, biznes je biz-nas in ostane, dokler se bo dalo ljudstvo vleči. Najfalostnejši se mi pa vidijo dopisi lz Forest Cltyja, Pa., in is U Salla. 111., prvi kot drugI is še nekoliko organiziranih postojank. Prvi navaja teftkoče in prerane smrti, ki so jih seveda krivi socialisti ln komunisti, da premogarjl lete j o v preranl grob. Eno je, alt je takorekoč ubog na duhu, ali pa js tako navihan. Oseba, kl se ne upa na dan s polnim imenom. po mojem mnenju ni vredna nobenega zaupanja. Spodtl-ka se ob našega brata Moleka, toda ne bo tilč. Našega piaate-lja Ivana Moleka nikdar nobon nazadnjaški element ne užene v kos j i rog. Njegovo Ime bo slovelo daleč v bodočnosti/ko bodo Trunki pozabljeni. Kar jih je Trunkovega kalibra vem, da bi nas pekli na ražnju, lomili nam kosti na priiprsvljsnem kolssju. Ali tisti čsai so minuli. Z vašo sveto bsrbarsko inkvizicijo ne pridete v ospredje nlkdsr več, o tem sem skoro gotov. besničen je rek alavnega predsednika Abrahama Lincol-na, ki se glasi: Lahko se farb.i nekaj ljudstvs vselej, nlkdsr se ns more fsrbstt vsega ljud stva zavedno. Tako bo tudi njihovega farbanja konec. Ppčani ln stopnjema ljudatvo sposnava in napreduje ter se otrese co-kelj. Kolikor več obrekovanja o materiallstih ln brssverrlh. toliko prej se boste znebili še tistih vsših podlošnkkov. Ml brezverci ps smo lahko ponosni na našega plaatdja Ivana Mole* ka. ker on je pravo jedro in on Je naš, Id oatane v spominu še leta ln leta, ko ne bo ne duha ne sluha sa Trunk!. ko bodo ie davno pozabljeni, ki bi le dane« morali biti. Pa še se dobe roja-18tcer delamo vsaki dan in noč. Duniet ln s#m proti vsaki diktaturi. nikakor pa ne morem trpeti, da se tako nesramno piše o »jih. Da eo milijoni padli pod .arizmom. to je res. Seveda kaj lakega resničnega v katoliškem .istu ne ame biti. Ubogo ljudstvo. kdaj ae boš srečalo z resnico? I ssalsjri opazovalec se mi zdi sumljiv in ne verjatpsm, da ima ta oeeba čiste roke, ko se hvalila s božično kolekto |630, in to v teh kritičnih časih. Koliko ima pri tej kolekti sveti Rok in cerkev koristi, vemo. 2s^oetno, zelo žalostno se mi vidi. da je kaj tsštegtf §thh mogoče v Združenih državah. AU tako je. Seveda, s tem ni rečeno, da propadamo. Nikako ne. Vidimo pa, od kje prihaja sovraštvo do naprednega elementa. Ali zastonj se močite in belite glave. Tisti, ki je le malo oči odprl, se več ne povrne v vaše vrste nikdar. Vi zagovarjate svojega Trunka, moja dolžnost pa je našega Moleka, naša lista Prosveto in Proletarca. Se to: Kadar dopisujete, bodite toliko možati, da se podpišete s polnim Imenom. Kdor tega ne stori, je strahopetec radi ene ali druge stvSH, to velja za vse liste, napredne ali nazadnjaške. Tako je nspireč moje mnenje, do kateregs si lastim pravdo, dbenem pa čislam iskreno mnenje vseh drugih ljudi. Bratski pozdrav vsemi Naprej za svobodo vsega človeštva l Henrik Pešsrič, Box 2, Krayn, Pa. _ Predpuatna. Martin galar v Chiaholmu, Minn., prvi Slovenj, kl se je tsm naselil, je zadnje dpi slavil srebrno poroko ob obilern obisku sorodnikov,' pri j steljsv ln znancev. Ob tej priliki Ttam pošilja sledečo pei^m, ki'jd^ila objavljena v nekem slovenskem lifctu pred 26 leti, ko se je on ženil: P r«d pust ja v (klali t Kdor misli snubiti, nevesto dobiti, po volji in ftolji. Saj dobro pramisli. ' Fant mnogi si stavi svoj grad nad oblaka, ko v nJega so spravi, pa vidi napaka. Ca dsfiva na domu sa nll ae »menila, bo tudi v sakonu vso v miru pustils. S** dobra preftganke K d mola ao da; ilovica Iranca asu itaa sem ke. Ca mati Jo trolna, so hčerke potrata. '<'jBo s Jasnega to#a, , prijatelj. Ua nato, in ko bo delovalo, karkoli teliš, _ na be pomagalo, fls take dobil. Kjer mati očete " ' le malo spottuje, Ml, strupa navseta, • < mola sanitaje. u j • Pri taki polasti , mol gloje koit^ Vsa polna Je strasti in pas|e vesti. * Slovenk. . *r.v, eo tak), rdefe kot gorske vila ve, cvetlice cvetje. Bohinjska dekleta pa najbolj slave, ker kravo s teletom * aa doto dobo. , (iorenjka Gorenjcu uajU>|Je postreie. Dolenjka Dolenjcu ae srn prllete. Zato pa Gorenjec h Goceajki naj gre. Dolenjec k Dolenjki, da prav bo sa vee. Gre m večji dobiček. ' Wlden. W. Va. ^v Tu naa je par Slovenosv in Hrvatov ter prečanakih Srbov. Imamo svoje društvo št. 4*7 SNPJ, ketereja člani so tudi bratje Poljaki in par Rusov, ia vsi smo enega mi-šljenja. Veesliro vprid društva hi se tu ae splačalo prirejati radi sedanjih delavskih razmer. ki. da hvalisajo Trunka. No, ae-aeda, gotovo ao v blsniau z njim iivljen ni- Ni res, ds so botjšcviki zaht* vali fte toliko ti vi jen j kot Je bilo. nov sistem. --.— ^ naiih. Nisem ko-'drete pa saaluiimo komaj ske potrebščine, kogar ae vabim Dmiba je sadnje čase uvedla llem katerega delavcu 5c na vo- zičku, če ostane en dan dom*. Novi delavci imajo lOc manj kot I stari, zato pa odpuščajo stare, pa nastavljajo nove, da je več profita za druibo. Dne 21. jan. so pa uvedli4e lo, da mora ves k nakladalec zabeleiiti v posebno Irnjižico uro ko dobi voziček in kdaj ga naloii ter kdaj odide z dela. Ce kateri ne zna pisati, mora pač prositi sodelavca, d? mu stori to uslugo, imeti pa mora tudi uro. Ce se tako ne ravna, tedaj ve, kaj ga čaka- Lahko sami čitatelji prehodijo, ali smo srečni v letu 1829 po Kri-stu. Ne vem zakaj vse to? Samo svobodni in zavedni delavec nam lahko reši to uganko. Izkren pozdrav vsemu članstvu SNPJ! Garavi radnik—S. K—c. • Ga. Lovšetova in Subelj priredita operne prizore. Waokegaa, UL — Z velikim veeeljem sporočamo tukajšnjemu in okoliškemu slovenskemu občinstvu novico, da priredita v nedeljo, dne 10. februarja v tukajšnjem Slovenskem domu o-perne prizore naša umetnika iz domovine, ga. Pavla Lovšetova in g. Anton Subelj. Vprizoritev je omogočil vvaukeganski Slovenski narodni dom, pod čigar avspicijo se bo ta izredni program izvajal. Pričetek opernega programa bo ob 2:S0 popoldne. Ga. Lovšetova je pela že mnogim slovenskim naselbinam v Ameriki in je osvojila mnogo srce s svojim lepim in močnim sopranom. Njene vrline poznajo tudi narodi v Evropi, tako tudi mnogi tujerodci Amerike. Zdi se nam, da je dosedaj naaa pri-madona že toliko znana našim ameriškim rojakom, da zadostuje le omeniti datum vprizori-tve, brez posebnega uvajanja, in občinstvo pride v dvorano, ker ga silijo čustva in ga sili želja po lepi slovenski pesmi* Subljeva osebnost, njegov nastop in dar dramatizacije ter Interpretiranja, ki so njegova last, je menda že slehernemu znana. Spet tu je treba samo povedati kdaj in kje, pa je spet dvorana polna. Prvič sedaj pa bosta naša odlična goeta iz domovine nastopila skupno v Ameriki v nedeljo 10. februarja na vvaukeganskem odru Slovenskega narodnega doma. Kdo bi ju ne šel poslušati Prostrana dvorana tega Doma bo nabito polna, o tem nI dvoma, zato pa je treba biti previden, da tudi nam ostane kje kakšen kotiček v dvorani, do katerega pa se lahko prikopljemo le potom vstopnice, ki si jo moramo 2e sedaj nabaviti. Program operne predstaVe naših pevcev-umetnikov bo bogat ln Ubran, predstave opernih odlomkov bodo nudile Izreden užitek našemu posetniku. V selekciji iz opere "Pagliaoci" aode-luje tudi znani naš pevec Vinko Pink, ki bo nastopil v vlogi Caniota. Vspored bo sledeči: I. Rossini: Brivec Seviljaki. II. dejanje: Roeina .......... Lovšetova Pigaro ..............debeli IL Leoncavallo: Pagliaed. I. dejanje: Nedda ..........Lovšetova Tonio ..............Sabelj (salo ................Pink Odmor. K III. Verdi: D Trovstore. IV. dejaaje: Loenora .................Lovtetova . Ceale Leaa.................feibelj IV. Poerster: Gorenjski alaviek: I. dejanje: Mlaka ..........Lovšetova Franjo .. . .h........ Sabelj V. Slovenske nsrodne pesmi: Ga. Lovletova in g. Sabelj nastopita v narodni noti e dasta. Spremlja Mr. P. Kabina. Vstopnice ae dobe pri g. F. a-lešu, 2124 S. Crawford ave., in v uradu SNPJ na 2657 So. Lawn-dale ave.. In stanejo $1, rezervi-•rani sedeti f 1.50, otroci 25c. leaa Molet* opazovanja Moralični eodniki. Moralične persekucije so naj-grši madež na zgodovini Amerike. Tu noeijo odgovornost predvsem protestantski fanatiki. Protestanti so hudo zamerili Rimu inkvizicijo, in grmade, ■toda kjerkoli so sami dobili premoč, bo takoj adoptirali rimsko grmado in natezalnico. Nič boljši niso bili in še danes niso nič boljši, kjer imajo moč. V Ameriki so že od začetka imeli moč in tu so bili poleg drugih tudi katoliki žrtve njihove be-stialnosti. Puritanska doba s Cotton Matherjem in drugimi inkvizitorji je bila dobra imitacija Torquemadove Španije. M Plevel iz te dobe še ni iz-trebljen. Mirijada zakonov /.a "očuvanje javne morale" so plevel. Fundamentalistične organizacije, ki rohne proti poučevanju evolucije v javnih šolah, zahtevajo "stopro-centni Gospodov dan," cenzurirajo filme, umetnine, drame in knjige ln ki izvajajo prohibi^ cijo, so še dolg rep, ki ga je pustil Mather za seboj. Dalje Kukluksklan. Dežela je polna te nesnage. Ustava, ki je ločila cerkev od države, jih nič ne moti. Leto za letom in dan za dnevom naska-kujejo zbornice in kongres z novimi in novimi moraličnimi postavami. Njihova zasluga je, da v zbornicah molijo, da se u-siljuje biblija v javne šole in da so bili sprejeti zakoni, ki o-mejujejo svobodo tiska, odra in likovne umetnosti; zakoni bo protiustavmi, ali to je aH right. Kar služI njim, protestantskim ftganje padlo is sraka. Michigan City, Ind. — Prod par dnevi, v toku hudega snežnega viharja, je letalo padlo ns led samrsnjenega jezera blizu obrešja. dve milji od tukaj. Zvegna obrežna nt raka je našla letalo z repom v vodi, toda prednji konec viai na ledu. Zaman so iskali pilota. Srečno ai je rtšU življenje in popihal bogvekam. Ko so pretakali letalo, so našli 16 šakljev. v katerih je bilo 340 pa j nt o v finega kanadskega žganja. Zdaj stoji straža aa bregu asi la dan ps čaka fanatikom, je vse ali right če je še tako krivično. V mnogih alučajih jim magajo tudi katoliki in zi Tak alučaj se je odigral za teden v New Yorku. Keks ska je bila pred sodifceir obtožbo, da je poslala % ralno" knjigo po pošti. Kn ni kak pornografičen roi temveč znanstvene vsebin spolu. Kljub temu so upriz srednjeveško sceno. In ^ bila scena totalno v skl z Mather j evim ali špans tribunalom, je sodnik pc k sebi katoliškega duhe protestantskega pastorja ij dovskega rabinca, da so g sedli poleg njega na sodni in mu "pomagali aoditi v te levažni, izredni zadevi." Can you imagine? V dr ki je ločena od vsake cerkv v kateri ima biti Civilna o edina in najvišja, sede ofi< ni predstavniki treh cerkv« leg sodnikp in pomagajo v proces proti eni sami žensJ ni storila nič slabega! ! edini "zločin'' je bil, da je lomila idiotako puritansk( stavo, katero ogorčeno ol vaak pošten zdravnik in 2 stvenik. Če kdaj pride diktatu Združenih drŽavah, prid« radi ogabnega morallčnegi konodajstva in uzurpator Amoriški delavci lahko pr do svojih pravic brez ci vojne in diktature, kadar zreli in pametni, ne bodo 1 iznebili moralistov brez dri ne operacije. Za očiščenje , rike od fundamentalistične lege bo najbrž potrebna ( doza kloroforma... In zadruge v sovjetski Rusiji? « , Piše Anton Kristan, Ljubljana. Iz Pittsburgha, Pa., in Detroi- Samo člani konzumnih u ta, Mich., in iz Chicaga, IU., sem tvorijo 10.20% od prebiva dobil več pisem, ki ao najbrže Po tej statistiki je ta ods pisana po naročilu od nekoga, ki le za 0.60% manjši kot je rad ljudi "potegne". Vsa pisma mi Veliki Britaniji, kjer : soglašajo v tonu in namenu. 10.80'' "Ton" pisem gre za tem, da ae Promet je ogromen in š delajo norca iz samopomoči, češ, ke za poslovno leto 1926-2 kaj pomagajo zadruge delav- vedo, da je bilo promet« stvu, glavno je politična moč; konzumnih zadrugah 10,00 kadar dobi delavstvo politično Hjonov rubljev; v poljede moč v roke, potem bomo že o- zadrugah 3,062 miljonov bračunali s kramarji in z vsem, ljev; v poljedelskih obrtni ki ne bodo "naših načel". Namen 010 miljonov rubljev; v po piscev ali pisca (ker je povod za nih zadrugah 192 miljonov ta pisma dal najbrže le eden!) ljev. je, da ml z visokega pove, dtf je Kdor zna te številke bra vsa sreča ljudi le v — komuniz- lahko presodil veliki pom< mu. silno važnost zadružne orgt • Seveda pisma niao tako signi- cije v — Sovjetski Rusiji, rana, da bi mogel nanje osebno Barrou je komunist in odgovoriti. Mislim, da bo odgo- v prvih vrstah komunistični vpr v "Prosveti" zato prav na gpodarskih strokovnjakov, mestu. 8em citfral njegove števil Neznane pisce (najbrže ko- offoijelne knjižice. Upann muniste) opozarjam najprej, da mi bodo prijatelji-komi se motijo, ker smatrajo, da jo verj^ da kar je v Rusiji, "samopomoč" nekaj, kar je bur- nanovo poraja, v gospodar žoazno ali nazadnjaško. Pripo- živijenju vzeto kot najbolj ročam jim, naj vzamejo v roko to iz klasične dežele Angl knjižico, ki je te dni izšla v Lon- da to ni — za smeh in k donu pod naslovom "The C o- ^ operative Banking oi U. S. S. Priporočam naj pogled) R.",Izdal in napisal jo je N. novejšo gospodarsko liter Barrou, ki se je podpisal kot in naj se v nji informiri •Mlrector Moscow Narodny važnosti kooperativizma. 1 Bank, Ltd." Predgovor (Pre- 8e 0 ruskem koop< face) pa je podpisan po Gastonu vizmu utoko informirajo p Lewyju, ki je tajnik mednarod- ^ Centrosojuz^America nega zadružnega bančnega ko* l7 Battery Plače, New miteja. Ctty, ki je "Representinj? 1 V tej knjitici; ki točno opisuje merica the Consumers* Coo vso rusko sovjetsko gospodsr- tive Societies of U. S. S. R sko organizaijo, bodo brali na 2) Selskosojuz Inc.. 90 uvodnem meatu statistično do- gt. New York City, ki je kumentirano poglavje o "The Ruggian of Agricultural Cooperatlve Movement in the operative." • u. S. S. R." jim bodo razloliil Po statistiki iz L l«27fc je v no8t »družnih organih oficijeinih zadružnih Unijah So- j) Lnocentre (Central vjetake Rusije bilo organizirano Qrowers Association). v 6112 konzumnih zadrugah — 2) Maslocentre (Union of 15.074,000 članov; v 83,9*1 po- ry Cooperatives). ljedelsklh zadrugah 7.7S9.000 8) Sojuk Kartofel (Unic članov; v 10.957 poljedelsko- p0uto Growers). obrtnih zadrugah 616,000 čla- 4) Pazevodjosojuz (L'ni< nov; v 21,000 vzajemnopodpor- Fniit Grovrers). nih zadrugah 1,050.000 .članov. Xam jim bodo poveda' V neofkrijelnih. ki jih Barrou veliko vašnost polaga nov« Imenuje "unattached Coopera- vjeUka H u sija na gadrutne tive Societies" (tO ao tiste, Vi ke in svedeli bodo. kak " niso včlanjene v državnih ko- spodarake važnosti so n. pr operativnih unijah), je bilo pa |) Vsekobank (A11-»UI leto 1925. včlanjene še 42% "<* Cooperatlve Bank). the toUl"; l 1927. ae je pa član- 2) Ukrainbaak v stvo v teh zelo sannjšalo. ker (Ali U k r s Cssp« so člani morali valed rasvois Bank).I razmer prestopiti v oficijelnc zadruge. Na sploh ceni Barrou števih Rigs). itd., sadnagarjev v U. B. S. R. na Prašna politična KUMM, kar representira vajo lahko na puh K P"** 16.5% od vsega prebivalstva, ve. Uradba gospodarski kl ga ceaijo aa 146.000,000 duš. (Dalje m t sMaaD S) Zadružna banks v (The Cooperatlve Trans t ® Riga), POSDELJK, 4 Vesti iz Jugoslavije DR KOROŠEC DOBIL VSE AVTOMOBILE SKUPŠČINE. (Izvirno.) Beograd, 9. jan. 1929. Prometni minister dr. Korone je izdal naredbo, da veljajo ooslanske vozne karte še do 20. L uarja, tako da lahko poslanci uredijo svoje zadeve v Beogradu preden se razidejo tja, odkoder jih je narod izvolil. Doslu-«lj so novi režim ne rabi več poslancev, ki jih je narod izvo-U] zdaj lahko gredo odkoder so prišli. Dr. Korošec je tudi prevzel vsa vozila—avtomobile, ki so jih doslej uporabljali skupščinski funkcionarji. Pravijo, da je dobil dr. Korošec mnogo brzojavk iz cele države, kjer izražajo razni "zastopniki našega gospodarstva" nado, da bo Koro-iec dober železniški minister, kakor se je izkazal že leta 1919, ko je bil minister za lokomotive in vagone. Menda ga smatrajo u "fahmana", strokovnjaka, kar se tiče železnic. . ^ 0 parlamentarnih volitvah mislijo sedanji vladni krogi takole: "Parlamentarne volitve so drfavo mnogo 'koštale", a so po navadi pritisnile državo in narodno življenje za eno leto nazaj. Volitve niso nikdar pokazale resnične ljudske volje, ker io zlorabljali državno oblast v strankarske namene itd." Tako mislijo sedaj pod novim režimom o dosedanjem parlamentarizmu tisti, ki so* toliko govorili o njem... Drugače pa vlada dela z vso paro. Razpustila je v Beogradu vse strokovne organizacije, iz Česar sledi, da bo podvzela vlada iste korake gotovo tudi po vsej državi. Zato ni čuda, ako gospodarski krogi pdzdravljajo novo vlado! Pravosodni nynister sestavlja nove zakone in jutri izidejo spet. , Vlada dela; imenuje se tudi vlada dela. Študentje v Oaijeku fttrajkajo. Osijek, 9. jan. 1929. Na osiješkem učiteljišču poučuje kot protfesee neki Rue, ki ga pa smatrajo dijaki za nezmožnega, da bi učil gojence u-čiteljišč, bodoče učitelje in učiteljice. Zato so pred tedni že napovedali direktorju šole, da bodo stopili v štrajk, ako ne bo odstavljen ruski profesor Ma-ksimenko. Direktor seveda ni pristal na to "kolektivno pogodbo" in je izjavil, da smatra profesorja za sposobnega kot profesorja. Stopili so v štrajk in zdaj že delj časa držijo v svoji "bitki". Direktor jim namreč ne ugodi želje, da bi odstavil Rusa, pač pa je zdaj izdal poziv, naj pridejo dijaki v šole sicer bodo kaznovani. Temu vabilu »e jih odzvalo kakih 12, a ker ne marajo drugi dijaki stavko-Jomcev, ho to dvanajstorico počakali pred šolo in jim zaprli vhod v moio. Direktor je moral poklicati policijo, da je napravici nd s tem, da jih je razgnala in okrog 20 aretirala. Ako je z tem stavka zlomljena, ni znano. Dva umrla od zastrupljanja. Litija, 9. jan. 1929. Večkrat je ljudem že škodo-v»!i ljudsko praznoverje. So 'Judje, ki več , verujejo raznim ■jazačem in padarjem, kakor pa »ravniku. To pa ae jim včaai «lno oteplje. Zdravnik bi bil s svojim nasvetom rešnik »ariHkoga a ljudje ne marajo ■'»■ti ten nasvetov, verujejo ^■m, ki jih zdravijo z raz-n»mi žavbaml, dokler ne spoznajo zmote, ki jo spoznajo prepoz-n,J Tudi so ljudje, ki se zaneee-J0 preveč nase in na svoje laat- * *vbe. ali pa podcenjujejo po-J*)ic«., ki utegnejo nastati po ^■Jhnih začetkih. Sele ko pride *H**en dor vrhunca, gredo in po-J*PJ0 travnika, ki jim poUm usodni* "Prepozno!" Da bi l">be ljudi o tem boljše po-»n /streti nekak strah pred Mravniki. ki M predpogoj, da * * bi vršili taki-le slučaji, ka-,r slednja dva; J'"* »Hižičnlal prazniki je na gJ^nn kolodvoru nalagal drva Koleša, leeni delavec U gnovfc pri Lit|Ji Briktm# j# ^ »n ranil se je nekoliko, o- kožo. Se zmenil ae niza-■a ran* ra je skelela, čaz dan. SU* »ačelo šil Jo močno o- Nt Ljud k zdravniku, a on ni maral nič slišati o tem. " ~ A kaj, saj se že bolje počutim, čemu bi le hodil k zdravniku po nepotrebnem? In ni šel. Bolečina pa je naraščala, zastrupljena kri se je širila po telesu. Prijatelji in znanci so sami poklicali domaČega zdravnika, ki je takoj videl, da je skrajni čas ako ne že prepozno, da se ga odpelje v ljubljansko bolnico. Ceš, takojšnja operacija bi utegnila mogoče se pomagati. Sosedje so nato Kolešo spravili na vlak za Ljubljano, a Kolega je med potjo že umrl Iz preproste, majhne rane, ki je zastrupila kri, je prišla za Kolešo smrt. Ce bi bil rano izpiral, bi se kri gotovo sploh ne zastrupila. In če bi potem, ko je uvidel, da mu je kri zastrupljena, podal k zdravniku, bi mu gotovo ne bilo treba umreti. Drugi slučaj se je zgodil te dni. Umrl je 61-letni Janez Boštjan iz litijske okolice. Na Štefanovo se je hotel obriti, pa je britev nabrusil na jermenu in potem poskusil, ali je dovolj o-stra. Prisnll je rezilo na mezinec in se ob tej priliki malo ranil .Stari Boštjkn pač ne bi nikdar pomislil, da bi utegnila postati ta rana zanj odločilna. Se malo se ni zanimal za rano, ki ga je malo skelela. Tudi povedal ni nikomur, čemu? Ljudje bi ga imela za strahopetca. Sele kp je roka modro-otekla, je povedal, odkod da je bržkone ta pojav. A bilo je prepozno, zakaj zastrupljena kri se mu je že razlezla po vsem telesu in je vsaka operacija ali sploh pomoč nemogoča. Umrl je. Dva svareča primera, da človek vendarle ne sme biti tako površen v takih slučajih in da je ob vsakem takem primeru treba čuvati rano in ob najmanjši slutnji, da je rana zastrupila kri, je treba poiskati zdravnika, da rano sčisti. ali s nožem ali s lekom. Javne peči za gretje v Zagrebu. Zagreb, 10. ^jan. 1929. Azili in slične 'ustanove za brezposelne in revne so pri nas zelo slabo organizirani. To radi tega, ker jih namreč prav za prav ni. Par lukenj je v nekaterih mestih določenih v U namen, a je to tako revno, da je zelo malega pomena. In zdaj pozimi pri tem mrazu bi bili dobro urejeni azili, ki bi v Zagrebu nekak ekstrakt, nadomestek in najavili, da se je v kleteh šole v Samostanski ulici otvorila javna ogre/e val niča za brezposelne in siromašne. Vanjo se zatekajo predvsem mladi brezposelni, ki se jim je s tem hotelo pomagati, da se imajo kam zateči in jim ni treba zmrzovati na uMcl- Torej na prvi pogled čisto pametna ustanova in ljudje, ki so pomagali do nje, so imeli vsekakor dobro voljo. A novinarji, ki so pregledali te proatore, so se izrazili zelo nepovoljno o teh proetorih. Pripovedujejo: "Ljudje, ki so ustanavljali to ogrejevallšče, sa pozabili neko zelo važno etvar, namreč higije-no. Ime samo: "javno ogrejevallšče" zveni vsekakor lepo in človek bi mislil, dokler ne pogleda vanjo, da je to rea nekaj le-pega ln koristnega. A Če pog e-da od blizu, vidi, da je to tako nekaj žalostnega in bednega, da je naravnost grozno pomisliti, da Zagreb res ne bi premogel kaj boljšega. ■ V to ogrejevallšče, ki sestoji iz malo večja sobe globoko pod zemljo, zahaja vsak dan ln ae natrpa vanjo na stotine ljudi, ki Um prebijejo dneve. Ce vstopiš vanjo, dobiš dojem. da si zašel v kako srednoveško kaznilnico med kaznence. Na par kvadratnih metrov se Je Potrpelo do dvesto najsiromašnejših in naj bednejših mladih ljudi, ki pa so kot žtvl strahovi ki jim je glad in mraz in beda izrezala ln sps-člla vse obraze, farno razcefra-ni ljudje, raztrgani, brez obu-tal. bolehni in nalezljivo boinl-vae to se je zbralo v en samikup kajo. da jih kdorkoU pok «« S&dajih kdorkoli pokHf* delat, da bi kaj zaelužill. da bi poleg te toplote. Id ao jo deležni Juh kleteh dobili še kaj «a še- vhodu, na stopnicah in da — nevajen kakor si vsega tega — gledaš, da čimprej odideš iz teh proatorov, ki naj bi bili nekak i>Ugor vseh brezposelnih in revnih ... Sigurno je, da so ta o-grejevališča leglo nalezljivih bo-leznl, zbirališče vseh vrst bolez- ■mmm^ LA VSMIMUtl M sv v vPMHN^jNgvBta 1929? II. ™ Mickigan. Kakor sedaj kaže, se bo potre- s" v kotu je železna peč, par zbitih desak predstavlja klopi, in nad sto pločevinastih ptzker-cev leži vse vprek po popljuva-nlh tleh. V te posode dobivajo toplo vodo, ki jo imenujejo čaj. In tla: posuta s pljunki bolnih ljudi, odpaki cigaret, papirja in bogve česa vsega... To je približno slika, ki jo dobiš, ako stopiš v to klet. Ko smo posetill te bedne ljudi so se zelo razveselili in se gnetli krog nas, češ, kaj smo jim prinesli. Ko so videli, da smo od časopisa so dejali, da jih veseli, ampak naj bi vendar se našel v Zagrebu kak "goe-pon", ki bi jim poleg tople vode prineeel tudi kos kruha. "Vsaj par kil koruznega da bi bilo. Svakome se od nas v životu nekaj pripeti," se je nasmešil nekdo. Bil je neki "boljši delavec", zakaj obvlada štiri jezike in svoje dni je bil celo uradnik. Pozna Kanta i Schopenhauerja in vso glavno svetovnp literaturo, ki pa je prišel danes sem v te kleti, da bi popil skodelico vroče vode-čaja. ( w "A kaj imate to na očeh?" smo ga povprašali. Videli smo, da se vedno gladi po očeh z nekim Črnim robcem, cunji podobnim. "A — to je trahora, nič drugega," je odgovoril. Vprašali ao ga, kako da potem hodi sem, ko vendar kot intellgent ve, da je to nalezljivo. Tedaj so se drugi oglaaUi: "Ali mislite, da smo mi kaj boljši? Kar poglejte nas!" In ao se pričeli kazati. Skoro vsak je imel kakršnokoli bolo-zen, največ nalezljivih bolezni. To torej je javno ogrejevallšče. Javno okuževallŠČe je, ki več škoduje kot pa koristi v taki obliki. Zakaj kakor že koli je silno mrzel zrak zunaj, vendar ja vaaj čist, svež." Tako pripovedujejo novinarji o svojem obisku v tem Javnem ogrejevattšču In celo buržoaani časopisi se zgražajo nad tako urejenimi prostori. Ce se še hoče dati ljudem malo utehe v siromaštvu, naj bo vendar res uteha in ne urejena tako, da pomaga širjenju nalezljivih bolezni. Smrtna neereča na šeleznld. Ljubljana, 9. jan. 1929. Blizu železniške postaje Sava med Litijo in Zagorjem je bil smrtno ponesrečen železniški zidarski mojater Jože Renko iz Košice pri Polšniku. Sel je na delo po železniškem tiru včeraj Zjutraj krog sedmih. Umaknil se je nasproti prihajajočemu vlaku na drugi tir, po kateri je za njegovim hrbtom pripeljal tudi vlak, ki je zgrabil Renka in ga vrgel ob železno Ograjo, kjer je oblešal ves v krvi s smrtno nevarnimi poškodbami na glavi. Cez nekaj daaa ga je našel neki delavec, ki mu je hotel pomagati, a je Renko izdihnil, čim ga je delavec dvignil. Renko je bil star «0 let in je bil že 8 let v službi pri progovnl sekciji v Zagorju. Zapušča ženo in pet ne-preakrbljenih otrok v starosti od 8 do 16 let. Pokojnik je bil najboljši prijatelj Ivanu Repovžu, ki se je prod kratkim v Litiji ponesrečil in v ljubljanski bolnici umri. Skupaj sta hodila na delo ter sta tudi kmalu eden za drugim odšla v smrt. ■**«tropila ee mu je kri " " ga priganjali naj gre A umazanoet je v Uh proeto-i rib taka. da čutiš smrad še pri Komunistični prerok aretiran. — V vasi Mol pri Subotic! ao o-rožniki aretirali kmete Matijo Nagyja. ki je vršil komunistično propsgando med otroci. Zbiral Je otroke pod nekim kozolcem ter Jih učil o komunizmu. Cela predavanja jim je držal. Ko pa so ga radi tega aretirali (zakaj, kdor pohujša enega teh malih, bi mu bilo boljše, da bi si obesil mlinski, kamen krog vratu Ur ae potopil v glofcočino morja — je rekel Jezus), je dejal. da je otroke učil pisati. Ker pa sam ne zna pisati, mu oblasti. tegs ne verjamejo ia ao ga izročili sodišču, kjer se bo mo-ra! sago/ar jati. AdrokaUv iatame v celi Slo-veniji 91«. od tega v Ljubljani ttnit 75. a r Mariboru 39. P> temtskerr sš Slovenci mnogo to-Urimo Advokati tarnajo, da je vaa »»iroleUrUftraao. delavcih v 1. 1929 dala ugodno primerjati z ono za l. 1928. Zagotovljena je znatna količina gradenj drftavnih in okrajnih cest in pri Port Huronu se bo kmalu začelo z gradnjo mednarodnega mostu ob strošku $4,-000,000. Pričakuje se znatno šUvilo hišnih gradenj, pa misli se, da bodo tukaj naaUnjeni sUvbinakl delavci dobro zaposleni razun seveda v Času, ko zimsko vremi ne dopušča Gradnja cestnega kolobara okoli mesta Grand flapids bo nudila delo mnogim delavcem. Sploh kaže dobro za delo v tovarnah in in-dustrijalnih podjetjih te države. V samem Lansingu so dodali približno 800,000 kv. Čevljev talne površine k štirim izmed največjih tovarn, kaUri dodatni prostor bo na razpolago za razširjeno produkcijo v rano v tem letu. Zeleznioe v tej bliftini po-sUvljajo več tirov in ogibnih naprav, ker pričakujejo več o» brata. . Izgleda boljše aa Industrijo v 1. 19(29 kot v istem času lanskega leta. Smatra se, da bo Več treba delavcev v stavbni stroki. Gradnja ceat bo enaka oni 1. 19CS ln utegne biti še večja. Pričakuje se, da ze bo izkopalo več železne rude, dasi raba dodatnih strojev, nadomeatujočlh človeško delo v odprtih jamah, utegne prizadevati ŠUvilo potrebnih delavcev. Obširne železniške gradnjo M« zahtevale mnogo delavcev. Mlini za moko, klavnlška podjetja, tovarno za montiranje avtomobilov in tovarne poljedelskih strojev bodo bržkone povečale število zaposlenih delavcev. V prvih treh mesefcih 1. 1900 bo živahno povpraševanja po delavcih v ložah. New York. Večje delovanje v Industriji, ki je Ulo razvidno v vodečih industrijalnlh strokah tekem zaključnega dela lanskega leta. bo dobro nadaljevala tekom pr-ve polovice 1.1909, kakor vae Kaše, in bo rasla potreba po izurjenih delavcih. Tekom prve četrtine laU ne pričakuje ss več kot navadna količina sezonalne nezaposlenosti,, kar je v ostrem protislovju a razmerami, ki so obstojala v enaki dobi 1. 1928. Avtomobilske ln z njo spojene stroke, kot tovarne za obroče in tube, avtomobilske kočtjnike in rasne prKikllno, prorokujejo obširen porastek v produkciji in zaposlenosti. Industriia že le/, h in jekla je stopila v tufvo leto na precej visoki stopnji obraU in pričakuje, da ostanejo jako aktivne nadalje. Kovinarska podjetja in tovarne strojev, strojnih orodij, železniških potrebščin, kemikalij, etevatorjev In ličnih produktov ao prepričani, da bo večja potreba po izurjenih delavcih kot 1. 192B. Na drugi strani poročila od raznih manjših raznoUrih industrij označujejo, da bo produkcija in zaposlenost morda nekoliko pod nor-malo. Zaposlenost v tovarnah radia in pritiklin, v raznih panogah tekstilne industrije, vklju-čivši predilnice svile lo rajona, in v tovarnah čevljev in oblačil se bo dala ugodno primerjati z ono lanskega leta. Normalna aktivnost ja predvideva v pro-metnlh strokah in železniških delavnicah. ' Okla. Večja bo potreba po visoko izurjenih mehanikih. Aaati v to-vsrnah avtomobilov in strojev. Visoka produkcija v avtomobilskih tovarnah bo okoristlU Industrije kavčuka (rubber) In jekla. Projektirana ao mnoge gradnje. Bilo je znatne nezs poštenosti med neizurjenlmi delavci In bfti ae ja. da to eUnje bo nadaljevalo ukora prvega dela novega laU. Približno 20 mi-1 Jonov dolarjev bo na raapolw sa javne gradnje. všUvši oaste, mostove, uhee in druge občinske naprava. Bilo je pričakovati, da takoj po novem letu bo vzet je Inven-tarjev in poprave v tovarnah prizadevale zaposlenost v mnogih strokah, ali koncem januarja sata* aopet normalna aktiv- nost in pričakuje se sUlen porastek čim dalje v letu. V večjih mestih so department stori, drage velike prodajplnice in razna podjetja, angašlrans v božiču o trgovino, odpustila svoje ekstra pomočnike in, kakor sedaj kaže, se bo pokazalo veliko ŠUvilo nezaposlenih neizurjenih delavcev tekom zimskih mesecev. Izgled v večini strok industrije železa in jekla je ugoden in pričakuje se zadovoljiva zaposlenost. Po novem letu se pričakuje oživljena aktivnost v avtomobilski industriji in sličnih panogah in potreba po izurjenih delavcih >k> Ukom prvih šest mesecev bržkone večja kot Ukom enake dobe lanskega leU. Industrijalne stanje na petrolejlščih in v rafinerijah in aličnih panogah po-kaaalo, je postopno zboljšanje koncem leta 1928 in jako dobro kaše sa zaposlenost v 1. 1929. Znatno zaposlenosti se |>ričaku-je v ladjedelnicah, zlasti kar se tiče izurjenih in poluizurjenlh mehanikov. Kakor sedaj kaše, zaposlenost ln produkcija v antracitnih ln bituminoznih premogovnikih se bo dala ugodno primerjati z ono 1. 1928. V splošnem se misU, da livarne, strojne delavnice in t<»-varne sa stroje, električno bi«-go, radio in šelezniške potrebščine bodo znatno povečale svojo zaposlenost. Bržkone bo pomanjkanje Izurjenih delavcev, ali zaloga neizurjenih delavcev ne bo popolnoma izčrpana od induatrlja do začetka Bpomladl. Zaposlenost v tovarnah nogav!c, v predilnicah svile, v tovarnah sa oblačila in v predilnicah rajona ostane precej stalna. Tekom zime bo opatatl prebitek stavbenih delavcev aH ti tudi najdejo postopama zaposlenost do začetka spomladi. Projektiranih je mnogo • sUvb in začetkom spomladi začne delo na novih projektih v skupni vrednosti 160 miljonov dolarjev. Wlaconaln. Tokom 1. 1929 pričakuje se večja potreba po Izurjenih delavcih kot "l. 1928. Pričakuje se precej dela v sUvbenl Industriji in tukaj nastanjeni stavbeni delavci bodo dobro zaposleni. Bo nekoliko sezonalne nezaposlenosti tekom zimskih mesecev, ali s začetkom spomladi bo zaloga neizurjenih delavcev abaorblra na, čim začnejo dela pod milim nebom. Poročila od tovarniških središč pokazujejo zadostno ŠUvilo prejetih naročil, da aa more zagotoviti ugoden obrat v vat nejšth industrijah. KU& RAZKRITJA URA8TA V U* PRAVI SANITARNEGA DIH-.,/ J TRIKTA. ' Polltikašl aapravill milijone svoje oglaševanje v zadajl va Uliti kampanji. Chicago. — Evidenca, ki je bila predložena veleporotl, ki preiskuje korupcijo v upravi sanitarnega distrikta, dokacuje, ds je bilo za časa, ko je bil T. J Crowe predsednik dlstrlkU, porabljenih tri milijone doUrjev več za plače za razne "ekspsr-U," kot pa v prsjšnjih letih. Plačilna lista 1. 1928 je izkaaovs-la 96,800,000, dočlm je leU 1928 poskočila na 18,700,000. Razlika Js skoro tri mili Jono dolarjev. Nekaj Uga denarja Je bilo porabljenega za povečanj.-aktivnosti pri konstrukcijskih delih, toda večji del U vsoU Je bil izdan za plače raznim politi-kašem. Veliko Uga denarja s« Je porabilo za mazanja politične mašine v Chicagu, ki Je bila pod Crowe - Thompsonovo kontrolo. Crowe, ki Je ponovno kandidiral za mesto predsednika sanitarne-gs dlstrlkU, je bil pri volitvah poražen, kakor ja bila poražena tudi Thompsonovs mašina. In U-ko j{ prišla na dan umazana afera korupcije v upravi sanlUrne-ga distrikta, ki bl morda drugo-če še ostala skriU. ftgLEZNlAKA NEKRECA. M* ubitih. Headereaa, K?« 2. febr—We-raj fta kolldirsls osobni ia tovorni vlak Louis vlile, Hendarson 4 St. Louis Uleznire na oatrem ovinku, pet milj vzhodno od tukaj. Pri tem je Mlo pet železni čarjev in en uslužbenec American Espree* Co. ubitih. Vzrok nesreče je bil napačno razum*' vanje odredbe glede voznega roda. S psi ta MMiit daljav« V deželi najhujše zime, med Kaki ml, ki naseljujejo najsevernejše pokrajine naše Zemlje, ni Železnice ln ne avtomobilov. Preproate sani, ki jih vlečejo psi, so edino prometno sredstvo. Človeška sellšča so često oddaljena med seboj sto kilometrov ali še več; zamislite si, kakšna je vožnja v hudi zimi, ki presega vse naše pojme o mrazu in ledenem vetru. Vsak prebivalec najsevernejših pokrajin ima tedaj več sani, a bogastvo posameznikov se meri po tem, koliko psov ima kdo. Gospodar, ki lahko redi 16 — 20 psov, je še bogataš in veljak. Psi so sorazmerno dragi, približno kot konji v naših krajih, a vzdrževanje je zlasti v slabih letih sila težavno. Saj nastopijo časi, ko ljudem samim zmanjka hrane in morajo žvečiti tjulnovo kožo; če ho-Čejo obvarovati Še pse prod poginom, morajo to preskromno hrano deliti s psi. Psi so v teh krajih sila m6č-nl, utrjeni In kar je zlaatl važno: nenavadno vztrajni. 2e zgodaj jih vadijo ln urijo za vožnjo siaanmi. Eskimski deček nima ljubše zabave kot da vadi mlada ščeneta v vpregi. Trimesečnemu kužku prlveže s tri metre dolgim jermenom okoli vratu koa leea. Z bičem v roki si prizadeva, da psiček vleče to vlako v tati smeri, kar je la-početka dokaj jalov trud: naposled pa se psiček le privadi ln ai zapomni povelja, ko ae nauči ubogkti, je še lažje z njim; zdaj ga deček vpreše v majhne sani in sede nanje, poanemajoč očeU v baranUnju s sanmi. Ko se je pes tudi Umu privadil, ga vprešejo s drugimi izurjenimi psi k večjim sanem, vendar pa previden Eskim nikdar ne Joralja na daljšo pot manj kot leto dni sUrega psa. Eskimski psi so precej divji ln neukrotljivi, zato ae Jim E-sklm nikdar ne laska in ns kaše drži sila stroga Vzllc temu neredko pripeti, da pasja dru-hal raztrga nebogljenega otroka, včasl pa napade celo od-raatla ljudi. Te njegove krvoločnosti nI kriv glad, marveč ne-HkroČenoet, podivjanost, ki se v psu nenadoma prebudi. Ko je eskimski pes pokusll Človeško kri, nI več zanesljiv; po navadi ga vsak severnjak pokonča. V takih primerih nimajo ljudje o-zlra s svojimi četveronogiml pomočniki In ae zgodi, da ne ubijejo samo enega paa, marveč cel trop. Psov ne streljajo, Um-več Jih zvešajo In obealjo s Jermeni na ogrodja zimskega šato-ra. Takšen je običaj Iz davnine; ne gre tedaj le za varčevanje z dragocenim strelivom. Pasja oprema Je narejena kaj preprosto, vendar pa docela ustreza svojemu namenu. Hrbet ln prednjp noge so ovlU z Jermeni, ki ao pričvrščenl k sanem. Psi, tedaj vlečejo a prednjimi ptejčl. Jermenje je Uko smotreno ovito, da sa lahko psi sami zvraU v veččlensko vrsto, ali pa stopajo drug za drugim, kakršen ji |e sneg. Co stopajo drug sa drugim, Imajo prvi štirje psf 'nalogo, da utirajo drugim ppt, zato jim nI treba vleči. Občudovati moramo spretnost In razumnost, ki jo kažejo izurjeni eskimski psi. Na dolgem potovanju, včasl cele tedne In vsak dan 6 — 8 ur, se avtomatično vrsU pri vlečenju In Uko šUdlJo s svojimi silami. Vzllc Umu pa nI iahko voditi vprešene pasje druhali ns dolgi in nsporni poti med ogromnimi snežnimi zameti; tudi bič, ki ja dolg deset do dvanajst metrov In spleten Is tjulenskega usnja, često nič ne zaleže, zato mora gospodar, ki hoče kaznovati tega ali onega nemarnega psa, skočiti a sani v sneg ln leteti sa p»i. predan zapoje bič po hrbtu. Nekoliko drugačna Je pasja \prega na Alaski. I »oči m imajo voanl psi v drugih severnih pokrajinah dolgo la ohlapno jermenje, Uko da je med prvim ln zadnjim peom precejšnja razdalja, so aa Alaski Ueneie speti, a čimer se vlačilns sila, ki jo dajejo pel, bolj oaredoši in je tempo vožaje hitrejši. Tak* vprega pa ni izum domačinov, marveč belcev, ki so prišli v U kraje; v severnem Labradorju ne bi človek š njo nikamor pri- —' Velik njihov strah je bič. zato pa ga ume vsak Eskimec dobro sukati. Včaai zad<»atuje. da Kortpodar zašusti z rokavicami po saneh, da se čuje kot bi kdo leUl po snegu in že jih strah pred bičem nažene k pokorščini. Sicer so pel ves čas — tudi v najhujši zimi — nenehoma na prostem. Za noč ai sami llgre-bejo lešišča v snegu in ondi pre-spijo. Zanimivo Je opazovati fNkimskega psa, kako lega k počitku. Najprej si izgrebe jamo. Nato se nekaj čaaa vrti okoli nje, da pomendra sneg. Zatem al položi na rep najobčutljivejši del Uleea — šape, ki jih greje a dihanjem. Kadar pai pozimi ' ne delajo, Jih nakrmijo samo enkrat na dan a sirovim tjulenjevim mesom. Dobe ga bore malo — komaj toliko, da ne poginUo od gladu. Ne izlačnijo jih iz okrut-noati, marveč zato, ker mora pozimi tudi gospodar varčevati živili; veem prede trda In glad atojl venomer pred pragom. Na potovanju dobivajo nekaj hrane vsak večer, a vedno le toliko, da ne omagajo med potjo, dele po večdnevni vožnji, ko je prispel gospodar na cilj, dobi vsak pes kos tjulenjeve. masti In nato pravilno porcljo mesa. Poleti (mov sploh ne krilijo; hrano ai mora poiskati vsak sam. Da spričo takega IJvtJenja niso izbirčni, Je jaano. Na nekem potovanju so ml anedli perilo. Co je sneg dober ln Uren raven, prevoziš s sanmi 18 km na uro. Daljava 10—160 km, ki je m evropake pojme precejšnja, Je v Uh pokrajinah malenkoat. Ce je pot idealno lepa, prevoziš tudi 20 km na uro. A takih poti Je kaj malo ln vreme Ja ilaatl pozimi le prav poredkoma u-godno, v severnem Labradorju še celo ne. Ob neki priliki aem doživel tukaj strahoviU, dolgo- . trajne meteše; tri dni sem moral a svojim spremljavalcem In prlj.inugir obll^lMm« Jih ' * J**«* "f* 1« iva Jo bila na hitro roko zgradila. Suhor in tjulenjevo meso j+^iaHleealA zmanjkalo, a pal dva dni niso dobili grlšljaja. Ni preoeUlo drugega kot ubiti enega izmed psov. Iibrala sva naj-slabšega. Drobovino ava vrgla paom, midva pa sva Jela obirati atrahovito siroto In aoprno pasja meso. 'Ovngaga dna aa Je vreme malce ublažilo; po velikem trudu sva doapala v neko eskimsko selišče. Tu nisva ves dan delala nič drugega kot uživala smrzjeno meso pravkar u-lovljenega tjulenja ln epala. Tako sa potuje a psi v pokrajinah polarne zime. (2. In S.) IN ZADRUGE V SOVJETSKI RUSIJI?! C Nsdsljevsajs I I. »trsnM IJenJa pa zahUva več kot — "gesla". Življenje Je trdo, in na Ruskem čutijo to prav posebno. Veliko svojih nad polagajo pa ns zadružništvo kot bodočo formo trgovine, industrije (n — poljedelstva. Ko poNU&ia »al osvoji pozicije, morajo tudi vojaki revolucije odložiti bojna gesla In orožje ter vsa zamenjati sa pluge, motike, kfampe ln lo-paU. Ca hočejo novo droibo, ki bo ščitila vse (na aamo poea-maanlkov), jo ta mogoča la na zadružniških temeljih. Rusijs (USttR) to točno prt-kaiuje. Psi razumejo povelja stik" sa daano In "rra. rra" sa levo stria. Ustavijo ae na vzklik "aah, sah". k vošnjl pa sa pozovejo i vUIhib "buli!"* Velik Chicago. — V peUk ja nastal ugenj v poslopju na 701 Fulton marke!, k! Je napravil škode ta pol milijona dolariev. Dva ognje-gaoca sU bila pri rešilnem delu opečena, kako Je ogenj naaUI. nI sušna SLOVENSKA NARODNA POD-PORNA JEDNOTA imAmim »mU nukUkaal U U la ■Maja ■▼•je pumiMajt v um ter potrebne agitacije svojih društev la čiaaašva In aa gaade svojih Ideja Nikaker pa ae m propagaada dragih ped-|Vaaka ar- olaguti gotovo vrednost ns atvsrns odnošaje bivanja. Dospsvšl na lovišča, sem videl Wotfa Larsena večkrat kakor kdaj prej. Ako je bilo namreč vremf lepo Asi smo bili sredi črede, se je vse odpeljalo s talni, aa krovu svs ostala samo on in Jas pa Mugridge. ki ni prišel v poštev. Ampek naše delo ni bilo igrača. Sestorka Čolnov je plula v obliki pahljače od ladije, dokler nista bila prvi pri vetrni čoln In poeiednji od-vetemi čoln kakih deset do dvajset milj vsaksebi. Križaril! eo v ravni smeri po morju, dokler jih nt prignsls nazaj noč ali slabo vreme. Nejina naloga je bile voditi ladljo proti odve-trju poslednjega odvetrnega čolna, tako da so vsi čolni imeli ugoden veter In eo lahko pripluli do nas v slučsju nevihte eli pretečege sls-bega vrsmena. Ni msjhns reč sa dvs človeka — posebno kadsr Je vlekel močan veter — voditi in krmiti ladljo kot je bil Duh. opesovati čolne, rasvijati In savijsti Jadra; tako sem bil primoren ns-učiti se vseh Jph reči, In hitro eem ss neoči). Krmiliti sem snel kmalu, ampak plesati na prečke in po vrveh, je bilo bolj težavna Priučil •em se tudi temu in hitro, kajti čutU sem neko divje pešeljenje. da bi se oprsvičll v Wolf Lar-senovih očeh. dokazal svojo pravico, da živim ns drugačen način kot duševni. Da. prišel je d*, ko sem ee veselil, da sem aplesal vrh jambore in ae aemo t nogami držal v oni nevarni tlsočlni, v tem ko sem s dalnogiedom preglede-val morje in iakal tohte morski vrag Zs njim so ležsle lične vssi Japonskih načelnikov in cvetoče doline, ki so segale daleč v notranje kraje. Ko bi bila na euhem, bi možaka lahko kljubovsls Wolfu Lsrssnu. ■ Opssil sem, ksko sta Henderson in Dimač vse jutro postavsla po kroVu; sedaj sem do-znal, čemu sta blls Umkaj. Vzela sta puško in začela mimo streljati na begunca. Izpo-četka so padale krogle po morski glsdini na obeh straneh Čolna bres škode; ker pa sta mornarja vneto veelala naprej, ao zadevale bliže. "Glej, kako bom sedel v Kellyjevo vedo," je dajal Dimač in skrbnejše pomeril. Gledal sem skosi daljnogled in sem videl, kako ae je lopata vssla razbila, ko jo js zadel. Nato je streljal Henderson in si isbral deeno Hsrrisonovo veslo. Čoln ss js žs zasukal. 0-stall dve vseli sta bili kmalu rasbiti. Možaka sta skušala veslati s drogi vesel, a strelca sts jih Isblla is rok. Kelly je isdrl dssko is čolno-vega dna in sačel vealati, a jo je vrgel proč, ker so ss mu ivsrl zadrle v roke. Zatem sta odnehala in pustila, da je čoln plaval tjaven-dan, dokler gs nI drug čoln, kl gs je bil Wotf Larsen poslal s brega sa njim, vzel na vrv In prlpeljsl do ladje. Poeno tisti popoldan smo dvignili sidro in odplull. Sedaj ni bilo pred nami drugega kot tri, Štirlmeeečni lov na loviščih morskih psov. Izgled Js bil v resnici temačen ia s težkim srcem sem opravljal svoj posel. Skoraj pogrebna ototaost se je zgrnila nad našo ladjo. Wolf Lareen ss js podal v svojo sobo; mučil gs je zopet njegov čudni iUni glavobol. Harrison je, stal bresbrlžno ob krmilnem koleeu in se de-jJks opiral nanj, kakor da bi ga telila tele ujegovega telsss. Ostali mornarji so bili čmer-STn Uhl. Nameril eem ns Kellyja, kl je Idel na odveterni strsnl na aprednjem delu ladje, držal glavo na koleni^, roke okrog glave, bil 4e neizrekljivo obupan videti. Johnsona ssmnafsl ležečega V vsej dolžini prav na eprediijem koncu; srepo se Je oalrsl po nogi, ki se mu je treela; s grozo sem ee spomnil nasveta. kl ga mu je bil dal Wolf Lareen. Po veej priliki ga je vzel v pretres. Skušal sem gs premakniti v temačnih mlellh ln ga poklical proč; on pa ae ml je žaloetno nasmejal ln me nI hotel ubogati. Ko eem ae vrnil na zadnji del ladje, Je atopll k meni Leech. "Proekn za malo uslugo, gospod Ven Weyden," je rekel. "Ako boš kdej tako srečen, da še kdaj vidiš Frieco, sli boš poiskal Matta McCarthyja? Moj stari je. Biva na Hlllu, za-daj za pekarijo Mayfgir, kjer Ima čevljarsko deUvnieo, ki.jo vse pozna; ne bo ti t4ko najti ga. Povej mu, da obžalujem vss sitnosti, kl aem mu jih prlsadsjal. In vse tlato, kar aem storil In — aemo raci mu same: Bog ga živi t" Prikimal sem, vendar aem rekel: "Vel se prerinemo nasaj v San Franctsoo. Leach, In ti pojdsšf menoj, ko obiščeve McCsrthyJs " "Ren bi ti verjel,n Je odgovoril In ml stresel roko, "smpek ne morem. Wolf Larsen me uniči, dobro vem; upsm samo. da se hitro zgodi." Ko je odšel od mene. sem ss zs vedel, da Je mene nevdajala Ista želja v srcu. Ker se je že moralo zgoditi, naj ne zgodi hitro. Obšla me je splošna otošnoat Najhujše Je bilo videti neizogibno. Ko ps aem uro ss uro hodil po krovu, sem adajci spotnal. da ssm se nale-zel zoprnih, odurnih idej Wolfs Lersens. Kaj pa je ns vsem? Kjs Je \eličastjs življenje, ds dovoljuje tako svojevoljno objeetno uničevanje^človsttlhduš? Nekaj cenega. umszanegs js kmasin turne« -to življenje m čim je pri k rs ju. Um boljftst Proč ž njim In konec Lahke dobite pol leta dnevnik PrseveU ftn skupne vrednosti za $2.50 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE, ali pa ZAJEDALCE la HRBTENICO In INFORMATOR ako nam pošljete eveto $$.99. Nečleal pošljejo $4*0. AU pa sa $2.90 pol leta Ust Proeveta In knjigo JIMMT HIGGINS. Nsflsal «8.60. -T To vse velja sa stare ia nove naročnike. Vssk mora poslati celo svoto bres odbitke. Dener ln narefila pošljite na upravništvo na naelev: PROSVETA, 2957 So. Laamdalo Ave., Chicago, IH Pošiljam $. NMPSjHSSMMfiMtiS » SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Ti«ka vabila sa veselice ia ahod«, viaitnice, čamike, knjig«, koledarje, Mak« itd. TSloreiukrai, hrvatskem, iloraikem, 4eikem,.nem-frfff»t angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANBTVO S.N.PJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ■aijifco del« m« vnta. V« pojuaJte daj, rodrtro ttekva* & n. p. j. printery 2t87-ft Sa. Lawsdale A vene