MMMBI
glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
Številka 17 — Leto XVII — 22. april 1978
'VX/XZ\y^V'V'^V\AVXAVV\Z‘V'V
Sindikat danes in v prihodnje
V vseh organizacijah sindikata potekajo obravnave izhodišč za izpopolnitev organiziranosti in metod delovanja Zveze sindikatov kot prvim zelo pomembnim materialom v predkongresnem obdobju.
Pri opredeljevanju vloge in nalog sindikata moramo izhajati iz obveznosti in potreb, da bolj učinkovito vgradimo sindikat v družbenopolitični sistem, da bi tako lahko v celoti uresničil svojo vlogo v naši družbi. Ob tem tudi ne moremo mimo ugotovitve v študiji tov. Kardelja, ko poudarja, da mora sindikat zagotavljati delavskemu razredu in delavcem takšen položaj, da bodo odločali o celotni družbeni reprodukciji, da se mora zato organizirati tako, da bo omogočal delavcu vpogled v celotno reprodukcijo in v celoten splet dohodkovnih odnosov.
Ob tej družbeni vlogi in nalogah sindikata in snovanja kongresnih materialov pa ne moremo mimo tega, da še posebej poudarimo določila ustave, v kateri je naštetih 18 temeljnih nalog in smeri delovanja.
Tudi v zakonu o združenem delu kar 55 členov neposredno govori o sindikatu, opredeljuje njegovo vlogo in položaj ter ga Zadolžuje v procesu samoupravnega konstituiranja in odločanja (o uresničevanju zaščite in drugih funkcij).
Tudi analiza našega delovanja v medkongresnem obdobju ter uresničevanje sklepov 8. kongresa ZS Slovenije nam v mnogočem zelo koristno služi, da bomo za 9. kongres slovenskih sindikatov ter 11. kongres Zveze sihdikatov SFRJ izoblikovali najboljše dokumente.
Vse to pa terja od nas, da ob obravnavah predkongresnih sindikalnih materialov zelo odgovorno upoštevamo že sprejeta stališča o dokumentih, ki sem Jih navedel.
Kako bo organizirana sindikalna aktivnost v Iskri, je odvisno od nas samih. Bolj kot organiziranost je važna vsebina našega delovanja. Če se bomo dogovorili za tak program, ki ho skupen vsem delavcem — članom sindikata v Iskri, potem Ovajanje ne bi smelo biti poseben problem. Pri vsem tem pa has mora vedno spremljati geslo
kongresa slovenskih sindikatov, ko smo se dogovorili, da n'česar, kar se tiče delavca, ne ttore mimo sindikata.
Jože Čebela
'V
^,yNA«/X/\/SAZ\y

Han proizvodnje za I. kvartal leta 1978 smo, kot je bilo iz povedanega razvidno, izpolnili 23,1 %, pri čemer je še posebej razveseljivo, da so pod povprečjem le nekatere delovne organizacije. (Široka potrošnja, Avtomatika) večina jih je pa odstotek presegla, še najbolj naša najmlajša. DO Znaj. Rezultat četrtletja je dober, saj smo dosegli skoraj četrtino planirane proizvodnje, čeprav vemo, da je I. kvartal navadno precej slabši od zadnjega kvartala preteklega leta, ko si vsi prizadevamo po najboljših močeh, po novem letu pa zadihani obstanemo.
V primerjavi s I. kvartalom lanskega leta smo v letošnjem letu dosegli za 40 % boljši rezultat planirane proizvodnje. Ker pa take primerjave navadno niso realne, je rezultate vendar raje primerjati z rezultati zadnjega kvartala lanskega leta. V tej primerjavi smo dosegli proizvodnjo 91,6%. Tako smo s proizvodnim rezultatom lahko zadovoljni, saj moramo priznati, daje kazalo slabše. Tudi zastoja zaradi uvoza, kot večina jugoslovanskih podjetij — nismo imeli.
Zaposlenost se je v zadnjih šestih mesecih povečala za 3,5 %, pri tem pa je proizvodnja precej porasla. Popre-ček je torej dokaj ugoden, čeprav je bil v nekaterih DO precej presežen (Avtomatika).
Tudi izvoz je zadovoljiv. Izvozili smo namreč kar za ^312.000 dolarjev, kar predstavlja 32,4 % letnega plana, ali 41 % več kot I. četrtletje lani, oz. tudi več kot v zadnjem kvartalu lanskega leta. Izvoz še vedno raste. Seveda pa so tudi tu razlike med DO. Vse, razeri Telekomunikacij, so pod omenjenim poprečkom. Tako izvoz vse preveč visi na ramah Telekomunikacij in prav v tem je lepotna napaka te sicer lepe številke v poprečju. Zato obstaja nevarnost, kakšni bodo končni rezultati. Vsi v bistvu črpamo devize Telekomunikacij in premalo mislimo naprej.
Uvozili smo v I. četrtletju le za 23,2 % proizvodnega plana, kar je manj kot leta 1977, vendar so tudi tu nekatere DO preveč prekoračile plan uvoza (Kondenzatogi, Avtoelektrika celo za 234%). Še vedno premalo pazimo tudi kaj uvažamo.
Področje investicij tudi še v tem kvartalu velja za kritično. Le 55 milijard S din je bilo planiranih do posvetovanja v Poreču, kjer smo poudarili, da je plan prenizek in da je to področje potrebno premakniti. Sedaj so plani spremenjeni; narasli so na 183
Pred kratkim je Iskro Elektromehaniko obiskala potujoča razstava j1*1? AmphenoL Ta velika ameriška firma, ki ima svoje tovarne v Evropi, ndiji in na Japonskem, je znan proizvajalec konektorjev. V svojem proiz-°dnem programu ima tudi razne kabelske zveze, koaksialne VF zveze, ^nektarje za tiskana vezja, koaksialne kable in potenciometre. Sodeluje z nekaterimi našimi temeljnimi organizacijami, s Tovarno računal-nikov. Elektroniko Horjul, TEN, itd.	Foto: I. Okršlar A. Boc
»Menim, da bi veljalo posebej poudariti, da je prvo četrtletje minilo bolje kot smo pričakovali; vendar pa še vedno na nekaterih področjih nismo naredili dovolj, nekaterih stvari še vedno nismo premaknili,‘‘je v uvodu poudaril generalni direktor Jože Hujs na posvetovanju vodilnih delavcev SOZD Iskra, kije bilo v četrtek, 13. aprila v poslovni stavbi Iskre v Ljubljani, kjer so pregovorili predvsem o poslovnih rezultatih prvega kvartala in obravnavali še nekaj drugih tekočih zadev. To bi bil lahko tudi že povzetek vsega razgovora.
milijard S din, vendar se vse to še ne odraža na realizaciji. Možnosti bomo natančneje videli šele naslednje leto. Prodor z investicijskimi projekti bo letos težji, saj se razmere v poslovni banki spreminjajo.
Tudi glede uvoza opreme se nismo znali primemo organizirati, da bi prek gospodarske zbornice, dobili kvoto, ki nam gre. Krivi smo sami, saj se je vsaka TOZD pojavila pri zbornici posamezno namesto, da bi zahtevke združili na SOZD in bi tako dobili primeren delež. Zato velja poudariti, da se investicije ne smejo koncipirati v TOZD, ampak na ravni SOZD, kjer se tudi skupinsko planirajo programi, v katere potem investiramo."
Ko je govoril o zunanjetrgovinski dejavnosti in izvozni usmegenosti je Jože Hujs nadaljeval, da je »konferenca v Portorožu sprejela sklepe, ki se nanašajo na obnašanje v tej dejavnosti. Pri nas kljub tem sklepom še vedno vlada tak red, ki vnaša škodo, zato se moramo dogovoriti in preganjati kršitve ter poudariti posebno disciplinsko odgovornost. Kot primer je navedel pojav nedopustne uvozne politike, saj oživlja delovanje raznih posrednikov ha relaciji s TOZD mimo naših DO. To je bil že v preteklosti problem Iskre. Posamezni posredniki iz drugih velikih firm so mnogokrat naredili velik promet in s tem seveda dobro zaslužili. TOZD pa so takšno blago dražje plačale, kot bi bilo treba. Zato bomo predlagali delavskemu svetu SOZD, da prepove vsem organizacijam Iskre nakup prek posrednikov mimo naših DO - kadar pa je posrednik potreben, naj se naši ljudje poslužijo lastne organizacije, to je IC, ki je zato zadolžen.
Kritično se je ustavil Jože Hujs tudi pri oživljanju komercialne dejavnosti TOZD: vse želijo postati mini podjetja. Ugotovil je tudi, da moramo bolje urediti tudi notranji informacijski sistem. V srednjeročnem planu smo zapisali, da bomo na tem področju več naredili. Potreba po tem se.bo še posebej pokazala z novo interno banko; brez sodelovanja podjetij tu ne bo šlo.
Seveda pa je tudi na tem področju stanje različno. Nekatere DO imajo to
Predavanje o
delovnih
razmerjih
V	sredo je bilo na pobudo sindikalne konference v Iskri Elektrome-haniki predavanje o problematiki delovnih razmerij. Uvodno predavanje o novostih zakona o delovnih razmerjih je imel republiški sekretar za delo Pavle Gantar. Rešitve, ki se pripravljajo v pravilnikih o delovnih razmegih, pa sta podala B. Račič in N. Pavlin.
V	Elektromehaniki v tem času potekajo obravnave pravilnikov in zato je bilo postavljenih precej vprašanj, to pa tudi dokazuje, da vlada za to problematiko precejšnje zanimanje.
Kritično pa lahko spregovorimo o udeležbi. V dvorani je bilo še dovolj prostora in opaziti je bilo predvsem odsotnost mlajših delavcev. Takšna predavanja so namreč ena od oblik obveščanja in zato bi morala biti predavanja bolje obiskana.
N. Pavlin
Kot je znano, so se v Iskri Commerce v sedanjem obdobju preobrazbe samoupravne organiziranosti v skladu z Zakonom o združenem delu odločili za ustanovitev nove temeljne organizacije - TOZD Servis. Novi kolektiv je imel tudi že prvo sejo delavskega sveta. Na njej so izvolili za prvega predsednika Marjana Cankarja, za njegovega namestnika pa Jureta Šuštaršiča. Hkrati so imenovali za vršilca dolžnosti TOZD Servis dolgoletnega vodjo donedavne direkcije servisne dejavnosti v Iskri Commerce, Ivana Virtiča
V središču pozornosti prve seje delavskega sveta je bilo tudi poročilo o lanskoletnem poslovanju Iskrinih serviserjev. V njem so delegati DS opozorili na številne probleme, ki pestijo Iskrine serviserje ter obenem izrazili bojazen, da teh problemov sami še ne bodo mogli tako kmalu premostiti, „kajti TOZD Servis ni sam sebi namen, saj opravlja delo za celotno Iskro in končnega kupca in je torej neka podaljšana roka med proizvodnjo in kupcem, “ so poudarili na seji
Lado Drobež
.J
področje organizirano, dmge ne. Zato smo se odločili za lastni računski center in v zvezi s tem že pripravljamo predlog za poenotenje organizacije.
Računalništvo bo ena bodočih panog področij Iskre. O tem pogledu je zlasti važna pogodba s tvrdko Con-trol Data. Iskra želi vzpostaviti stike s še nekaterimi dmgimi jugoslovanskimi partnegi in se tako predstaviti za nosilca računalništva v Jugoslaviji.
Ob koncu je generalni direktor opozoril še na nekatere podrobnosti v poslovanju Iskre. Med drugim je opozoril, da je sicer možno dogovarjanje TOZD med seboj, da pa pri podpisovanju medsebojnih samoupravnih sporazumov le morajo paziti, da ne pridejo v opreko z okviri SOZD. Beseda je padla tudi o disciplini v odnosu do prihodnjih sejemskih nastopov.
Mak
Med nedavnim uradnim obiskom v Jugoslaviji se je Vzhodnonemška delegacija sešla na pogovore tudi s predstavniki naše sestavljene organizacije. To srečanje je bilo dejansko nadaljevanje pogovorov, ki jih je imel letošnjega januarja med uradnim obiskom v Ljubljani minister za elektroindustrijo NDR Ottfried Steger. Podobno kot takrat, so bile tudi zdaj v središču pogovorov možnosti za okrepitev sodelovanja med Iskro in vzhodnonemškimi firmami, zlasti na področju stikalne in merilno-regu-lacijske tehnike, pomožnih relejev in elementov računske tehnike, optike in elektronike, elektronskih elementov, avtoelektrike, računalništva, elektromedicine itd.
Vzhodnonemško delegacijo je med sedanjimi pogovori v Ljubljani vodil vodja oddelka » planski komisiji Nemške demokratične republike za elektrotehniko in elektroniko WemerEnge.
Na pogovorih so tako gostje kot predstavniki Iskre izrazili prepričanje, da obstajajo vse možnosti za okrepitev sodelovanja, največja osnova za ta optimizem pa so že dosedanji trgovinski in drugi poslovni odnosi rried Iskro in vzhodnonemškimi firmami	Lado Drobež
.V
TOZD UPORI ŠENTJERNEJ
Bo konjuktura po svetu padla?
TOZD Upori v Šentjerneju je s svojo proizvodnjo v veliki meri odvisna od izvoza, saj proda na različnih svetovnih trgih okrog 85 % svoje proizvodnje. Lani so komaj zadostili naročilom in jih celo odklanjali zaradi premajhnih zmogljivosti, letos v prvem četrtletju pa čutijo manjše povpraševanje, nam je povedal direktor Ludvik Simonič v pogovoru o poslovanju v letošnjih prvih treh mesecih.
Proizvodni plan so v Šentjerneju v prvem trimesečju dosegli približno v isti višini kot lani v istem obdobju, čeprav so načrtovali 20 % višjo proizvodnjo. Tu se pozna predvsem izpad na zunanjem trgu. Že je čutiti manjše zanimanje za nakup elementov, zlasti potenciometrov, pri katerih je nastal v
T Tnnri	V
izvozu. Ob tem dejstvu pa Šentjer-nejčani niso ostah križem rok, ampak so v proizvodni program uvedli nekaj novih izdelkov, ki imajo večje možnosti. Drugi ukrep pa je bila preusmeritev na domači trg in tako so s prvim četrtletjem kar zadovoljni.
Direktor Simonič meni, da se bodo pogoji prodaje tudi na zunanjem trgu v drugi polovici leta izboljšali in takrat bodo nadoknadili tudi izpad prvih treh mesecev.
Treba pa bo več prizadevanj tudi v marketingu. Lanska konjunktura je raziskovalce malce uspavala. Podatki o manjšem povpraševanju pa so za proizvodnjo še kako važni, da ne pade v obdobje padca prodaje nepripravljena. Letos tudi proizvodni stroški hitreje rastejo, saj se bo cena repromaterialov na domačem trgu dvignila za 20 do
(Nadaljevanje na 6. strani)
PO Vlil. KONGRESU ZKS
r

KRITIČNO 0 ZDRAVSTVU
Zveza komunistov si je skupaj z drugimi dejavniki prizadevala za razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v zdravstvu, za večjo učinkovitost zdravstvenega varstva, za povezavo z drugimi deli združenega dela ter za postopno zmanjševanje razlik pri zadovoljevanju potreb po zdravstvenem varstvu.
Delovni ljudje in občani so pokazali velik interes za uveljavljanje samoupravnih odnosov v zdravstvu, zlasti za uveljavitev solidarnosti. O tem pričajo samoupravne odločitve o izenačevanju pravic do zdravstvenega varstva med delavci in kmeti o naložbah v razvoj zdravstvenih zmogljivosti ter o enotnem programu zdravstvenega varstva, ki je zagotovljen vsem občanom na območju Slovenije. Temu interesu ni dovolj sledil razvoj samoupravnih odnosov v zdravstvenih skupnostih, ki so se prepočasi uveljavljale kot prostor za dogovarjanje uporabnikov in izvajalcev o programih, prednostnih nalogah in medsebojnih obveznostih. V zdravstvenih skupnostih in zdravstvenih organizacijah združenega dela so še marsikje osamosvojene upravljalske strukture opredeljevale programe zdravstvenega varstva ter razporejale sredstva za njihovo uresničevanje. To je povzročilo, da v zdravstvu nismo v zadostni meri uveljavili tistih prednostnih nalog, ki bi zagotavljale močnejšo preusmeritev na preventivno zdravstveno varstvo in krepitev osnovne zdravstvene službe. Zato se kljub strokovnim dosežkom so.očamo s krajšanjem delovne dobe, naraščanjem števila invalidskih upokojencev ter z velikim številom izostankov z dela zaradi bolezni.
Občinske zdravstvene skupnosti še niso postale temeljne nosilke načrtovanja celovitega zdravstvenega varstva in izpeljave solidarnosti v občini, regiji in republiki, čeprav smo v zadnjem letu, ob močni aktivnosti družbenopolitičnih organizacij, dosegli odločnejšo preusmeritev na uveljavljanje vloge občinskih skupnosti. Pri tem se srečujemo s težavami, ki izvirajo iz dejstva, da se strokovne službe zdravstvene skupnosti še niso preobrazile skladno s svojo ustavno funkcijo in delegatom v zborih zdravstvenih skupnosti še ne posredujejo potrebnih podatkov in informacij za uspešno dogovarjanje o zdravstveni politiki in izpeljavi družbenoekonomskih odnosov.
Prepočasno uveljavljanje dogovarjanja o celovitem programu zdravstvenega varstva v občinskih skupnostih je porajalo zahteve po širjenju in izenačevanju pravic, ki je neredko presegalo realne dohodkovne možnosti.
V	zdravstvu je ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela potekalo hitreje kot v drugih družbenih dejavnostih, kljub temu pa lahko ugotovimo, da je ostalo marsikje le pri formalnem prilagajanju zakona o združenem delu. Zato zdravstveni delavci v temeljnih organizacijah še ne odločajo v celoti o načrtovanju in uresničevanju zdravstvenega varstva ter ustvarjanja in razporejanja dohodka. Prepočasi poteka tudi združevanje temeljnih organizacij v funkcionalno in dohodkovno povezano dejavnost, v kateri bodo zdravstveni delavci zagotavljali občanom humano, hitro in učinkovito zdravstveno varstvo.
V	tej dejavnosti imamo še kar zadovoljivo število zdravstvenih delavcev. Vendar pa njihova strokovna usmeritev in razporeditev ni ustrezna in povzroča precejšnje težave pri izvajanju zdravstvenega varstva zlasti v osnovni zdravstveni dejavnosti. Razmere niso povsod enako kritične in nedvomno odražajo nedoslednosti v kadrovski politiki kot bistveni sestavini zdravstvene politike. Nasploh zelo primanjkuje zdravnikov za delo v osnovni zdravstveni službi v precejšnji meri vpliva tudi medicinska fakulteta, ki izobraževalnega programa ne prilagaja dovolj hitro potrebam in nalogam na področju zdravstva.
D. Ž.
Usmerjeno izobraževanje bo zagotovilo kadre
Skladno z Zakonom o združenem delu in zaradi potreb v naših delovnih organizacijah je vzklila ideja o usmerjenem izobraževanju. Namen te šolske reforme, če ji lahko tako rečemo je zagotoviti ustrezen kader združenemu debi in omogočiti mladini in odraslim doseči čimvečji obseg znanja za bodoče delovno področje. O tej problematiki smo se pogovaijah z direktorjem Šolskega centra Iskra v Kranju Cirilom Rekar-
Ciril Rekar, direktor Iskrinega šolskega centra v Kranju.
Kaj pričakujete od usmerjenega izobraževanja in zakaj sploh ta sprememba v načinu šolanja?
Kot predlaga osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju, je namen spremembe sedanjega šolskega sistema v tem, da bi združenemu delu zagotovili znanje in kader, ki ga potrebuje. Drugi namen je poenotenje učnega
ISKRA
Številka 17 -22. april 1978
procesa za vse šole, ki bo zagotovil teoretično in praktično družbenopolitično in strokovno izobrazbo vsem šolam.
Kadri se bodo šolali tako, da bodo dejansko že plansko usmerjeni med učnim procesom in bodo v celoti ustrezali zdmženemu delu. Ob tem naj povem, da gre za preosnovo v globini. Ne bo več različnih nazivov kot sedaj, na primer učenec, dijak in študent, ampak bo na vseh stopnjah izobraževanja enoten naziv študent.
S tem korenitim posegom v študijski proces bo naša dmžba naredila temeljit red na področju strokovnih zvrsti. Predvsem bo važno to, da iie bo enih poklicev preveč, drugih pa odločno premalo, kot se dogaja sedaj.
Drugi važen faktor pa je vtkana praksa ob delu. Ta praksa ne pomeni samo strokovnega izpopolnjevanja v praksi na delovnem mestu, ampak tudi aktivno sodelovanje mladega študenta v samoupravnem dogajanju in dmžbenopolitičnem delu delovne organizacije, v katero se bo pozneje vključil, oz. zaposlil. Praksa bo na prvi stopnji za vse enaka. Služila bo spoznavanju dela, pridobivanju delovnih navad in spoznavanju samoupravljanja. Na naslednjih stopnjah pa se bodo razcepile ustrezne smeri študija, kakor jih pač potrebujejo delovne organizacije. Ob vsem tem pa je važno tudi to, da bodo vzgojitelji lahko spremljali in spoznavali študenta in mu tudi ustrezno poklicno svetovali izbiro bodočega študija in poklica.
S kakšnimi inštrumenti bo bodoči usmerjeni način izobraževanja usmerjal študente v tiste poklice, kijih združeno delo potrebuje?
Prvi inštrument bo prednost pri vpisu na šole za tiste študente, ki bodo imeli sklenjeno učno razmerje z neko delovno organizacijo. Učno razmerje pomeni, daje študent sklenil z organizacijo dogovor, da bo študiral določeno snov na določeni stopnji ali stopnjah in bo v OZD opravljal'po:
Kadrovska politika — pravica delavcev
V pogovom o kadrovski problematiki je novi šef tega področja tov. Boris Mužič podrobno načel vrsto vprašanj, hkrati pa osvetlil tudi idejne temelje, na katerih počiva nova kadrovska politika.
Iskra se je razvijala dinamično in tam, kjer je bila njena geneza naravna, je tudi kadrovska služba dobro organizirana. V tozdih pa je to področje zdaj različno urejeno. Ponekod je celo zanemaijeno v smislu podcenjevanja. Kadrovski službi je posvečeno premalo pomoči in pozornosti. Seveda bi bilo nesmiselno in neučinkovito, če bi iskali enotnost kadrovske službe, pač pa bi se morali dogovoriti, kaj se je sproti potrebno dogovarjati. Pri tem ne mislim toliko organizacijsko kot vsebinsko. Vsebino pa mora narekovati organizacijska oblika in skupno kritično reševanje. Na prvem sestanku, ki sem ga imel kot novi direktor kadrovskega področja z direktorji teh področij v DO, smo se dotaknili predvsem vprašanja informacij o situaciji dosedanjega delovanja in usmeritve.
Naleteli smo na vrsto problemov, ki jih zaradi obsežnosti mora obdelo-‘vati posebno delovno področje. Dogovorili smo se zato, da bomo delali kot kolegijski organ s predstavniki služb za posameuna področja in z vključevanjem tovarišev, ki so na posameznih področjih prišli najdlje. To bo team, ki bo z znanjem in z lastnimi izkušnjami lahko reševal problematiko SOZD. Dogovorili smo se tudi za skupinsko kritiko ali vodeno usmerjanje. Kadrovanje mora postati neodtujljiva pravica delavcev v TOZD, TOZD mora postati nosilec vzgojnega procesa in skrbi za delavce v vseh pravicah in dolžnostih. Razvoj, ki je začrtan v srednjeročnem programu DO, mora biti usmerjen preko srednjeročnega programa. Če je vizija jasna, je vsaj v regiji lahko pravilno usmerjena. Delavci na kadrovskem področju ne morejo sami reševati potreb. Če hočemo reševati potrebe srednjeročnega program Iskre, morajo pri tem sodelovati vse pristojne službe, za programiranje. Povezanost je nujna. Kot skrbimo za razširjeno reprodukcijo, kot pospešujemo proizvodni proces, tako moramo voditi tudi kadre. To je skrb za človeka, ki vodi reprodukcijo. Velikokrat pozabljamo, da je napredek odvisen od človeka. Če zahtevamo od njega izvrševanje dolžnosti, ima le-ta
trebno prakso, ta pa bo delno ali v celoti krila stroške njegovega šolanja. Po končanem šolanju pa se bo izšolani delavec zaposlil v OZD.
Učno razmerje ne bo baziralo na »zabetonirani11 pogodbi, ki bi jo moral skleniti že pred začetkom šolanja. Tako razmerje bo študent lahko sklenil med učnim procesom, ali pa spremenil smer, sporazumno in skladno s potrebami DO, za katero se bo šolal.
In kako bi predstavili organizacijsko strukturo bodoče šole našim bralcem?
Najprej pade v oči osnova nove organizacije šole: 5 stopenj. Prva stopnja bo služila pridobivanju osnovnega znanja za nadaljevanje študija na drugjh stopnjah. Trajala bo dve leti. Druga stopnja pa bo že razlikovala različne smeri poklicnega usposabljanja in bo študent dobil med študijem zaključeno znanje za določen poklic. Trajala bo dve leti. To dmgo stopnjo bi lahko primerjali s sedanjo poklicno šolo.
Trelja stopnja pa bo nekako ustrezala današnjemu profilu tehnika in bo hkrati služila kot vmesna stopnja za nadaljevanje študija na naslednjih stopnjah. Trajala bo od enega in pol leta do dveh let, po potrebi in zahtevnosti izbrane smeri.
1 Iz tega je že nekako razvidno, da bo četrta stopnja izobraževala profile današnjega inženirja, se pravi, da bo na rangu prve stopnje sedanjih visokih šol. Peta stopnja pa bo izobraževala nekako v rangu današnje drage stopnje na univerzi, ali profil diplomiranega absolventa visoke šole.
Ne bo pa ta stopenjska in usmeritvena politika toga. Če bo hotel na primer kovinarsko usposobljen delavec po končani dragi stopnji nadaljevati študij na višji stopnji neke drage smeri, bo to lahko naredil, le pridobiti si bo moral potrebno manjkajoče znanje o področju, ki ga bo želel študirati na tretji stopnji. Klasično bi temu rekli dopolnilni izpiti.
tudi pravico do izobrazbe. Vključiti se moramo v usmerjeno izobraževanje, študij ob delu in iz dela. Naši ljudje morajo dobiti vse možnosti za potrebno izpopolnjevanje. Mi pa moramo zahtevati program, če hočemo dobiti profile kadra, ki jih naša vizija zahteva. Iščemo vizijo tehničnega uspeha, zasledujemo vrsto dragih stvari, pri tem pa pozabljamo na kadre, zanemarjamo delovne motive in vzgojne oblike!
Od tod izvira usmerjeno izobraževanje, ki mora potekati skladno z industrijskim potencialom in potrebarni, čeprav tudi s tem ne bo vse rešeno. Še vedno bosta ostala nujna dopolnilno izobraževanje in prekvalifikacija. Delavec, ki postaja vedno bolj subjekt v politiki odločanja na vseh ravneh, postaja tudi vse bolj aktivni dejavnik kadrovske politike. Nova ustava, XI. kongres ZKJ in VIII. kongres ZKS ter Zakon o združenem delu so najosnovnejši dokumenti naše nove kadrovske politike. Delavci, ki odločajo o svojem položaju v dražbi, si zagotavljajo tudi odločilni vpliv v kadrovski politiki. Kadrovska politika ne more biti odtujena delovnemu človeku. Demokratična in samoupravna kadrovska politika temelji na neposrednem sodelovanju delavcev v temeljnih samoupravnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah z zvezo komunistov na čelu, v vseh fazah vodenja kadrovske politike. Poznavanje in uresničevanje Zakona o združenem delu mora kadrovsko politiko in kadrovsko funkcijo nenehno bogatiti. Kadrovska politika vsekakor lahko pozitivno, ali negativno vpliva na dohodek temeljne organizacije, na njeno tehnološko in delovno poslovanje; privede lahko ne le do uspehov, ampak povzroči tudi izgube. Zato pa člani kadrovske službe in kadrovski delavci s svojim strokovnim delom skupno s subjektivnimi silami v TOZD morajo toliko bolj odločno soprispevati k odpravljanju kadrovskih razlogov za slabo poslovanje TOZD.
Plan TOZD je izhodiščna točka in hkrati končni cilj skupnega planiranja v delovnih in dragih organizacijah ter skupnostih našega združenega dela,
oz. samoupravnega družbenega planiranja. Skupaj z dragimi elementi plana, kot so program proizvodnje, raziskovanje, uvajanje nove tehnologije ali zagotavljanje surovin, so torej tudi določeni elementi s področja kadrovske pohtike, neločljivi del tega plana. Naj opozorim tudi na potrebo po medsebojni informiranosti, o načinih dela na kadrovskem področju v DO in TOZD, kajti samo tako bomo spoznali, kakšne so možnosti za enotno vodenje kadrovske politike. Temu pa bi naj seveda sledili ustrezni sporazumi s tega področja.
Nalog na področju kadrovske politike je mnogo, vse so pomembne in ' vse sodijo v krog neodtujljivih delavčevih pravic. Odločanje o kadrovski politiki ni in ne sme biti prenešeno le na enega ali več delavcev v kadrovski službi, torej le na profesionalne administrativne moči. Pravilna kadrovska politika prispeva k ustvarjanju zdravega delovnega vzdušja, ki omogoča tovariške odnose in vključevanja slehernega delavca v samoupravni in delovni proces. To pa tudi pomeni politiko oblikovanja socialistične osebnosti, najboljši zarodek delovnih mest in izbora najustreznejših kadrov za vsa ključna mesta v naših delovnih organizacijah je v razgovora naglasil tov. Mužič; ob koncu pa je še opozoril, da morajo imeti nadaljnji dogovori za dosego cilj:
1.	Kako najbolj racionalno uveljaviti načela in merila družbenega dogovora o kadrovski politiki;
2.	izvajanje predvidenih oblik izobraževanja za delo in ob delu, računajoč na angažirano sodelovanja delavcev samih pri izbiri programov študija;
3.	uresničevanje štipendijske politike ob sočasnem upoštevanju dela $ štipendisti, prakse in mentorstva;
4.	oblikovanje strukture kadrov v skladu z načrtom dolgoročnega razvoja TOZD, DO in SOZD;
' 5. vzgojno vplivanje na odnos do | družbene lastnine in preprečevanja j ( fluktuacije ter
6. splošno informiranje delavcev I i na vseh ravneh o kadrovskih vpraša- 1
Kdaj in kako bo usmerjeno izobraževanje zaživelo v praksi? Že kje teče eksperimentalni pouk v tej smeri?
Praktičen primer usmerjenega izobraževanja je že tri leta pedagoška gimnazija, ki je tipičen primer usmerjenega izobraževanja. Sicer pa bo praktično na nekaterih slovenskih šolah usmerjeno izobraževanje zaživelo še letošnjo jesen. Ta način študija si bodo »privoščile11 le tiste šole, ki imajo pogoje za novi sistem šolanja. Šolski center Iskre v Kranju gotovo ne bo mogel preiti na novi način, saj za to manjka prostora in opreme.
Prav zdaj teče široka razprava o financiranju novega, če lahko tako rečem usmerjenega kranjskega šolskega centra. Zemljišče je že zagotovljeno in tudi komunalno opremljeno. Zdaj pa se je zataknilo pri financiranju gradnje. Nekatere gorenjske občine bi rade imele več smeri šol dona in niso navdušene za planirani
center usmerjenega izobraževanja v;. Kranju. Ta naj bi namreč imel večino, , smeri na nižjih stopnjah in nekatere | najvišje stopnje in sicer tiste smeri, ki -jih gorenjsko gospodarstvo najbolj j potrebuje.	i
Tudi Iskra stoji pred dilemo. Ustre- l zajoč delež financiranja novega centra | i ni problematičen, saj je utesnjenost i*1 ^ dotrajanost opreme v sedanjem Šol' , skem centra Iskre več kot na dlani- i Večji problem je višina prispevka, saj | še do danes ne vemo koliko in kakšn6 { kadre bomo rabili po naših TOZD $ DO. Sicer je po dragih organizacijah izven Iskre na Gorenjskem še slabše* vendar je to kaj jalova tolažba. Zat° , bo treba v Iskri in po dragih DO na-rediti čimprej dolgoročen prografl1 proizvodne usmeritve in na podlag1 tega program kadrov. Le tako born° vložili svoj denar v tiste smeri študij? in v višini, kolikor bomo potreboval1 določenih kadrov.	p# Kota1' ^
Pred letno konferenco ZSM
Pred letno konferenco ZSMS DO Široka potrošnja, ki bo v Škofji Loki 21. aprila, so člani ZSMS obravnavali vrsto področij, ki bodo vključena v akcijski program mladine v prihodnjem letu, na dnevnem redu pa je bila tudi vrsta aktualnosti.
Težo dela morajo v bodoče prevzeti osnovne organizacije, ki morajo konkretneje izdelati mnenja in predloge, ki se koordinirajo na ravni delovne organizacije. Iz predlogov akcijskih programov posameznih osnovnih organizacij so izoblikovali predlog skupnega akcijskega programa, ki temelji na vrsti področij.
V	ospredju je težnja po formiranju novih osnovnih organizacij v dislociranih obratih. Mladinci so imeli do-sedaj zelo omejene možnosti vključevanja v delo mladinske organizacije, zato želijo stanje z boljšo organiziranostjo spremeniti in izenačiti možnosti.
V	ospredju bo tudi aktivno sodelovanje članov ZSMS pri procesih samoupravnega dogovarjanja, okrepiti bo treba povezanost z delom ostalih družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa doseči večjo enotnost na fronti političnega delovanja.
Člani so izrazili potrebo po večjj povezavi mladine temeljnih orgaf^
zacij z mladino krajevnih skupnosti11 vseh področjih — pohtičnem, kultu nem, športnem itd.	0
Na programu letne konference 11 tudi problematika izobraževanja vključevanja mladine v delov** okolje, beseda pa bo tekla tudi o oir nizaciji športnih prireditev in sode1 vanju mladincev pri organizaciji D06 Iskre.	y.
Pred nedavnim so mladinci obt navah tudi predlog novega pcclovn^ in se odločili, da bodo organizirali s ^ Čanje mladih Široke potrošnje ter P redili srečanja z borci.
Stane FleischU1^

Izhodišča za obravnavo o organiziranosti in delovanju sindikatov
10 KOOOS je na osnovi pripravljenih 9radiv: Osnove politične organizacijske graditve zveze sindikatov (sindikalni poročeva-6c $t. 4/78) in Izhodišča za izpopolnitev Organiziranosti in metod delovanja zveze ^tdikatov Slovenije sklenil predlagati vsem ,U0S v SOZD Iskra naslednja izhodišča za lavno obravnavo:
SPLOŠNE UGOTOVITVE:
Ustavi SFRJ in SRS opredeljujeta v po-Davju temeljnih načel (poglavji X in Vlil) 'dogo sindikata kot najširše organizacije delavskega razreda. Ustavno opredeljeno V|ogo sindikata nadalje opredeljujejo Zakon ° združenem delu in drugi sistemski zakoni, opredeljujejo sindikat kot sestavni del Političnega sistema socialističnega samo-dpravljanja in posebno kot del samouprav-["h procesov v združenem delu. Izhajajoč iz j^ko opredeljene vloge sindikata v študiji E. J^tdelja in sklepov 8. kongresa ZKS je po došem mišljenju v materialih pomanjkljivo opredeljena vloga sindikata v združenem delu (v vseh oblikah združevanja) obenem Pa Predloženi materiali ne rešujejo pojavov ddalizma pri delu sindikatov (zveza sindi-Jtftov in strokovni sindikati). Predložena olika organiziranosti v veliki meri izhaja iz Pdča kovanja da delavec-samoupravljalec dnko uspešno odloča o svojem družbenem ddpredku s spontanim reagiranjem na do-jjdianja okrog njega (saj v 2/3 občin po ™datkih izjnaterialov nima adekvatne orga-[dziranost i si ndi kata). Gradivo premalo1 upo-
. va, da bo funkcioniranje delegatskega lstema mogoče (na stopnji sedanje družbe-zavesti) le če bodo subjektivne site in Posebno sindikat, kot množična organiza-'ia delavcev, postala faktor njegove zavesti. I Utrjevanje družbenoekonomske osnove *dr je ob vključevanju v svetovno gospo-drski sistem edina realna osnova zago-'dvljanja ustavnega položaja delavca) bomo °segli le, če bo sindikat tako organiziran, a bo lahko pospeševal spoznanja o nuj-°sti združevanja dohodka za nove pro-jrfdtne posebno v propulzivnejših industrijam vejah. Še vedno se namreč srečujemo z Razumevanjem družbenosti dohodka UZD, kar povzroča grupno lastniško ob-P^hje delavcev v posameznih TOZD pa u/di občinah, ki ne upoštevajo širših druž-“dfih interesov.
r Gradivo premalo upošteva organizi-®npst delovne organizacije kot obvezne “like združevanja in temeljne samorepro-Pcirajoče celote v okviru katere je po-rebno dolgoročno zagotavljati socialno arnost delavcev, kajti temeljna organiza-'Ja, ločena od drugih TOZD posebno v Propulzivnejših panogah, ne more zagotav-lati dovolj dohodka za svojo dolgoročno 'e Produkcijo.
: k*;OGA SINDIKATA V SOZD ISKRA IN i '"USEDANJE DELOVANJE
, Sindikat je v SOZD Iskra organiziran v iKoraj sto O OS ali 12 konferencah sindi-ata delovnih organizacij. Na nivoju SOZD i organiziran koordinacijski odbor OOS z rsnim odborom kot njegovim izvršilno v. mičnim organom. V dosedanjem delo-nIP je sindikat odigral izredno pomemb-viogo v procesu samoupravnega sporazu-č6 Vania in dogovarjanja znotraj SOZD, pri rner je v glavnem deloval na naslednjih 1 ^Pfijih:
'Sklajeval je procese samoupravnega sPorazumevanja v SOZD, pri čemer je P°sebno spremljal uresničevanje s samoupravnim sporazumom o združevanju v PUZD dogovorjenega delovanja organi-Zacii skupnega pomena, ki izvajajo s^Ppaj dogovorjene funkcije (člen 3 SS 0 združevanju). Trenutno je v organiza-0'jeh skupnega pomena v SOZD Iskra
zaposlenih že preko 2500 delavcev, ki izvajajo naslednje dejavnosti:
a)	tržna dejavnost, ki združuje kompleks trženja od marketinga, akvizicije do izvedbe zunanjetrgovinske dejavnosti, servisov, lastne prodajne mreže itd.
b)	organizacijo za informatiko in organizacijo, ki opravlja od razvoja metodologij za izbiro in oblikovanje informacij do zagotavljanja informativne dokumentacije
c)	organizacijo za kakovost in metrologijo, ki opravlja od razvoja in oblikovanja sistema zagotavljanja kakovosti do atestiranja proizvodov
d)	organizacijo za izvedbo investicij, vzdrževanja poslovnih prostorov, organiziranju družbene prehrane do organiziranja rekreacije in letovanja delavcev
e)	šolski center kot izobraževalno institucijo za potrebe izobraževanja delavcev Iskre
f)	dve delovni skupnosti od katerih ena organizira obveščanje delavcev preko glasila Iskre, druga pa pripravlja strokovne materiale za odločanje poslovodnega organa SOZD, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v SOZD
g)	v razpravi je še organizacija interne banke, ki bo izvajala denarno poslovanje v SOZD.
Pri tem se je KOOOS posebno ukvarjal z analiziranjem uresničevanja dohodkovnih odnosov med temi DO in TOZD z analizo uresničevanja udeležbe na skupaj ustvarjenem prihodku in uresničevanju svobodne menjave dela. Na osnovi analize je KOOOS nato dajal pobude za sklepanje dodatnih samoupravnih aktov, dajal pobude za neposredne ukrepe, predlagal izhodišča za izvajanje kadrovske politike v teh organizacijah ter si prizadeval za dosledno seznanjanje delavcev v Iskri z delovanjem teh organizacij in njihovem pomenu za delovanje; SOZD kot celote. Pri tem se je KOOOS posebno prizadeval za vsklajevanje posameznih interesov z interesi vseh delavcev SOZD iskra in družbe kot celote, upoštevajoč pomen SOZD Iskra kot podpisnika srednjeročnega načrta SRS in neodtujljivost odločanja o dohodku TOZD.
2.	Koordiniral uresničevanje kadrovske politike in izdelavo enotnih kriterijev kadrovske politike za samoupravne organe in poslovodne organe SOZD Iskra ter za enotno delegiranje predstavnikov SOZD Iskra v primerih, ko v posameznih organizacijah, institucijah ali organih sodeluje SOZD kot celota (svetu fakultet, G Z, svet s poslovnimi_ partnerji npr. inštitut Josef Stefan, VTŠ Maribor itd.).
3.	Dajal pobude za sklepanje samoupravnih sporazumov na področjih:
—	delitve dohodka OD in skupne porabe
—	vsklajevanje pravic iz medsebojnih razmerij delavcev SOZD Iskra
—	obveščanje delavcev preko časopisnega sveta Glasila Iskra
— družbene samozaščite itd.
4.	Vodil skupno politiko na področju športno-rekreativne, letovanjske in de-
javnosti kulturnih društev SOZD Iskra, pri čemer je aktiviral znatno števiičTdi^ lavcev zaposlenih v SOZD.
5.	Organiziral skupne oblike družbenopolitičnega izobraževanja v okviru SOZD Iskra z množičnimi seminarji, posvetovanji in delovnimi srečanji aktivistov D PO.
6.	Organiziral številne druge oblike neposrednega vsklajevanja stališč o vprašanjih gospodarjenja, planiranja, investicijske politike, kvalitete, organiziranosti TOZD ali DO, organiziranja solidarnostnih akcij, aktivnosti žena itd.
OSNOVNE PRIPOMBE NA PRIPRAVLJENA GRADIVA
1.	Pri upoštevanju opredeljene vloge delovne organizacije v našem družbenopolitičnem sistemu, bi bilo potrebno pri nadaljnji razpravi o organiziranosti sindikata močneje poudariti tudi organiziranost sindikata na nivoju DO, smiselno organiziranost in delovanju OOS. Zato bi bilo potrebno v skladu s stališči 8. kongresa ZSS tudi pospešiti profesionalizacijo sindikalnih delavcev na nivoju DO, da bi lahko zagotovili uresničevanje ustavne vloge sindikata.
2.	Na nivoju SOZD bi morali ohraniti stalne oblike delovanja sindikata s koordinacijskim odborom, ki bi preko svojih delegatsko sestavljenih operativnih organov lahko dinamično uresničeval vlogo sindikata v SOZD. Ti organi bi opravljali koordinativno vlogo med OOS glede na dosedanje delovanje in dolžnosti sindikata po ZZD. Kljub temu, daje bila dosedanja organiziranost in delovanje sindikata v družbi predvsem usmerjena k združenemu deju, bi morali ohraniti tudi tako obliko organiziranosti, ki je dala pozitivne rezultate, vlogo sindikata, v celotnem sistemu družbene reprodukcije pa zagotavljati preko efikasnejše organiziranosti zveze sindikatov.
3.	Jasneje je potrebno opredeliti sodelovanje sindikata z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem v smislu delitve dela med njim, kar bi omogočalo efikasnejše delovanje OOS in s čemer bi se izognili večkratnemu obravnavanju istih problemov v različnih DPO.
Ta izhodišča daje IO KOOOS v javno obravnavo vsem OOS v SOZD Iskra. Zbrane pripombe in predloge bo obravnaval 10 KOOOS, ki jih bo pripravil za vskladitev na seji koordinacijskega odbora OOS predvidoma 8. maja 1978.
Zato pozivamo vodstva OOS in sindikalnih konferenc DO, da razprave organizirajo takoj in jo zaključijo do 4. 5. 1978, zbrane pripombe in predloge pa posredujejo na Sekretariat DPO SOZD Iskra, Trg revolucije 3, Ljubljana.
Objavljamo predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD združenih v delovnih organizacijah in delovno skupnostjo Skupnih služb v SOZD Iskra.
Na osnovi pripomb, ki so prispele v času javne razprave na Osnutek tega sporazuma (objavljenega v glasilu Iskra 2. januarja 1978) je Odbor za spremljanje izvrševanja programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v SOZD Iskra na svoji seji dne 11. aprila 1978 vskladil tekst Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD združenih v delovnih organizacijah in delovno skupnostjo Skupnih služb SOZD Iskra in ga posreduje delavskim svetom delovnih organizacij v sprejem.
PFEDLOG
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH MED DELAVCI TOZD, ZDRUŽENIH V DELOVNIH ORGANIZACIJAH IN DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB V SOZD ISKRA - ELEKTROKOVINSKE INDUSTRIJE, LJUBLJANA
Na temelju 404. člena Zakona o združenem delu in 58. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, sklenemo delavci, ki združujemo svoje delo in sredstva v naslednjih delovnih organizacijah:
1.	ISKRA — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko o. sol. o- Kranj, Savska loka 4.
2.	ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, n. sol. o., Ljubljana, Stegne 17.
3.	ISKRA — Industrija avtoelektričnih izdelkov, n. sol. o. Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Vrtojbenska 62.
4.	ISKRA — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub. o. Ljubljana, Savska c. 3
5.	ISKRA — Industrija širokopotrošnih izdelkov „ŠI ROKA POTROŠNJA," n. sol. o. Škofja Loka
6.	ISKRA — Industrija kondenzatorjev p.o. Semič, Vrtača 1
7.	ISKRA — Industrija baterij Zmaj, p.o. Ljubljana, Šmartinska 22
8.	ISKRA — Commerce n. sol. o. Ljubljana, Trg revolucije 3
9.	ISKRA — Inštitut za produktivnost dela in metrologijo, n. sub. o., Ljubljana, Snežniška 1
10.	ISKRA — Center za avtomatsko obdelavo podatkov, p.o. Ljubljana, Trg revolucije 3
11.	ISKRA — Invest servis — vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb p.o. Ljubljana, Trg revolucije 3
12.	ISKRA — Delovna skupnost skupnih služb, Ljubljana, Trg revolucije 3 naslednji:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD, združenih v delovnih organizacijah in delovno skupnostjo Skup-,nih služb v SOZD Iskra — elektrokovinske industrije, Ljubljana.
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Ta sporazum ureja medsebojna razmerja in pogoje svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka, kakor tudi ostala razmerja, ki zadevajo uresničevanje skupnih ciljev in interesov delavcev delovne skupnosti Skupnih služb SOZD Iskra (v nadaljevanju: delovna skupnost) in delavcev TOZD, ki združujejo svoje delo v delovnih organizacijah v SOZD Iskra (v nadaljevanju, združene delovne organizacije), zlasti pa:
—	vrsto del, kijih opravlja delovna skupnost,
—	temeljne pogoje glede strukture del in nalog, kvalifikacijske strukture in števila delavcev v delovni skupnosti,
—	osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti,
—	načela organiziranosti delovne skupnosti,
—	pravice delovne skupnosti glede odločanja o zadevah in uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem njenih del,
—	odgovornost za izvajanje letnega programa,
—	način koordiniranja dela med organi upravljanja SOZD in delovno skupnostjo,
—	način reševanja medsebojnih sporov.
II.	VRSTA DEL
2.	člen
Dela in naloge delovne skupnosti kot izvajalca administrativno-strokovnih pomožnih in tem podobnih del je razvrščeno v naslednje zvrsti:
1. Priprava informacij za odločanje v organih upravljanja in družbenopolitičnih organizacijah SOZD Iskra, ki zajema:
a)	Pripravljanje prognoze razvoja okolja, gospodarskih gibanj, razvoja tehnologije, mednarodnih gospodarskih političnih odnosov ter zbiranje ustreznih informacij.
b)	Pripravljanje informacij o spremembah družbenega urejanja (zakoni, dogovori, sporazumi in drugi normativni in zavezujoči ukrepi) odnosov v finansiranju, investiranju planiranju, zunanji trgovini, organizaciji, informatiki, kontroli kvalitete, samoupravljanju in skrbi za kadre.
c)	Pripravlja podatke o finančno-ekonomskem stanju SOZD, stanju investiciji, proizvodnje, tehnologije, inovacijske dejavnosti, organizacije, informacijskega sistema, kadrov, ter kakovosti proizvodnje in storitev.
d)	Ugotavljanje razvojnih možnosti SOZD Iskra z makroekonomskega vidika in predlaganje delitve dela ter predlogov proizvodnih programov, kar je osnova za izdelavo samoupravnih sporazumov o temeljih skupnega plana, planov in letnih programov ter predlogov sprememb in dopolnitev teh dokumentov.
e)	Priprava in izdelava predlogov samoupravnih splošnih aktov, s katerimi se ureja politika na posameznih področjih kot na: kadrovskem področju, ki zajema štipendiranje, zaposlovanje, izobraževanje, delitev osebnih dohodkov, nagrajevanje posebnih dosežkov in izenačevanje delovnih pogojev delavcev v
SOZD: področju planiranja in analiz; finačno kreditnem področju, ki zajema
(Nadaljevanje na 4. strani)
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
tUŠAN
ZEUEZNOV
^•'Na drugi strani pa smo tudi poskrbeli," je nadaljeval svojo i 60?°Ved Marijan Henigman, „da je bila tudi embalaža naše i iii0rVoc*ne kamere oblikovana estetsko in funkcionalno. Pri tem ) |>Q^arn seveda pristaviti, da je bil prav takrat tudi na začetnem -	naš tako imenovani iskrški hišni stil za oblikovanje
.'zdelkov, stil, ki nam je tudi kasneje in danes prinesel ) 'n Priznanje. Sicer pa se spominjam, da je bila tudi kamera Vj|c? estetsko oblikovana in da so naši konstruktorji in obliko-•	! Pri njej že takrat našli elegantno rešitev za tedanji čas. In
i ^a"es, po tolikih letih, nas bi je ne bilo sram pokazati komur-
l^ue hočem biti natančnejši, moram reči, da je v bistvu tu šlo , rusža celoten podvodni televizijski studio, ki je vseboval dva-lW naPrav, ki so bile med seboj povezane — od televizijske *6q'fdne kamere do dveh monitorjev. Vse to je bilo, kot sem ^Ds ma'° P0Prej, zelo lepo oblikovano, zlasti kamera s Vo^lo in komandni pult, odkoder je lahko predsednik kamero 'n seveda hkrati tudi opazoval vse, kar je bila kamera težila pod vodo.
^ko *e k'*3 torej vsa ta naša ..zadeva" izdelana in narejena že hj0Q daleč, smo jo šli najprej preizkušat na Blejsko jezero in z 8l0b.dosegli komaj globino enaindvajsetih metrov in še to iti0'f'.0 $mo komaj našli s pomočjo domačinov, ki so vsekakor ^ 1 Poznati dobro svoje jezero in njegova najgloblja mesta. r6Čea Vse ljudi, ki smo takrat delali na tem projektu, lahko m. da so delali z neverjetnim entuziazmom, elanom, navdu-
šenjem in predanostjo in da sploh ni bilo vprašanja ne ure ne dneva. Kajti naš čas, oziroma rok za dokončanje naše ..zadeve" je bil namreč zelo kratek — vsega skupaj pol leta, in sicer od ideje pa do izročitve našega darila predsedniku Titu. Za sebe dobro vem in se spominjam, da sem velikokrat prespal kar na svojem delovnem mestu.
In tako je napočil najtežji trenutek — vse se mi je zdelo nič v primerjavi z dejstvom, ko se pojaviš pred predsednikom republike s takšno kompletno napravo, ki ne sme v nobenem primeru odpovedati, hkrati pa mora na vsak način vzbuditi zanimanje in razveseliti našega Tita.
V skupino, ki naj bi našo celotno „zadevo" izročila Titu smo bili določeni, kot delavci Iskre ing. Klavs, ing. Fon in jaz.
Tako smo torej vse naše naprave prepeljali na Brione. Ko smo prispeli tja, nam je bilo rečeno, da jih lahko najprej preiz-kusirrfo nekje ob obali in ne na ladji. Sicer pa smo vse naše priprave že prej skonstruirali tako, da so bile prilagojene za
uporabo tako na ladji kot na obali, seveda pa pri vsem tem nismo natanko vedeli, kako se bo glede tega odločil sam predsednik: ali jih bo hotel preizkusiti na ladji ali na obali. Kapsulo s kamero smo namreč prilagodili tako daleč, da je bila uspešna in uporabna tudi takrat na ladji, če se je le-ta premikala z minimalno hitrostjo dveh vozlov na uro. In na Brionih so nam najprej naročili, naj vso našo ..zadevo" zmontirano najprej ob obali. Tako smo tudi storili, pri tem pa smo imeli precejšen problem z dejstvom, da je bil tisti dan izredno sončen, televizijsko sliko pa je bilo treba namreč gledati v bolj zatemnjenem prostoru. S premočno sončno svetlobo bi namreč izgubili precej na kvaliteti sprejema na monitorjih in zato smo na obali takoj improvizirali nekaj šotoru podobnega ter tako zasenčili oba televizijska sprejemnika. Priprave in montaža so trajale nekaj ur, morali smo namreč vse elemente povezati, spustiti kamero v morje ter smo tako okrog enih popoldne vse dokončali in sporočili, da je vse pripravljeno in nared.
Kakih dvajset minut po našem sporočilu je prišel predsednik Tito k nam na otok Vango, kjer smo vso našo „zadevo" zmontirali in pripravili.
Dobro se še spominjam, tako kot bi bilo včeraj, kako je počasi prihajal k nam predsednik s svojimi značilnimi trdimi koraki ter je seveda takoj vsakega izmed nas posebej pozdravil.
Nismo se še nehali predstavljati, ko se je predsednik Tito že začel zanimati za naše tehniške naprave, zazrl se je v sliko na zaslonu in takoj vprašal, odkod prihaja televizijska slika. Takoj smo mu pokazali, kje je montirana kapsula s televizijsko kamero in kod leži v morju. Napotil se je na obalo in šel sam pogledat, kje je ležala kamera in tudi za to pokazal izredno zanimanje. Se posebej pa je njegovo pozornost vzbudilo dejstvo, da se nam je posrečilo prikazati na televizijskih zaslonih podmorsko življe-nje, ribe so plavale sem ter tja po ekranu, morska trava se je majala in nihala, vse to pa nam je seveda omogočala širokokot-na skala, ki smo jo vgradili v televizijsko podvodno kamero.
ustanovitev interne banke, ter stimulacijo izvoza, pri ustvarjanju in delitvi dohodka, pri delitvi dela; v razvojno-raziskovalni in inventivni dejavnosti, politike, kakovosti, strokovnega informiranja, o proizvodnji in tehnologiji, standardizaciji, družbeni samozaščiti in ljudski obrambi, vzdrževanju stikov z javnostjo in na področju samoupravljanja.
2.	Opravljanje drugih izvedbenih nalog za SOZD kakor so:
a)	plačilni promet in finančno poslovanje zzdruženimi sredstvi na ravni SOZD, periodični obračun, zaključni račun za SOZD ter priprava informacij o finansiranju iz združenih sredstev,
b)	registracija SOZD in spremembe ter dopolnitve registrskih podatkov, opravljanje ostalih nalog, ki zadevajo statusna vprašanja SOZD,
c)	administrativno-tehnična opravila v zvezi s podeljevanjem in obračunavanjem štipendij.
3.	Strokovna opravila za delo organov upravljanja.
4.	Priprava informacij za sodelovanje družbenopolitičnih organizacij v procesu upravljanja.
5.	Pripravljanje predloga za uveljavljanje skupnih interesov SOZD Iskra v družbenopolitičnih ter samoupravnih organizacijah in skupnostih in mednarodnih institucijah.
6.	Intervencije in posebne naloge po pooblastilu združenih delovnih organizacij kot so: nadomeščanje, revizije, sanacije in analiza stanja.
7.	Pojasnila in svetovanje, ki zadeva interno ter družbeno zakonodajo.
8.	Administrativno-strokovna dela za delovno skupnost Skupnih služb.
Obseg vrste del se določi v letnem programu dela in nalog z upoštevanjem osnov in izhodišč tega sporazuma.
III.	Temeljni pogoji glede strukture del in nalog, kvalifikacijske strukture in števila delavcev v delovni skupnosti.
3.	člen
Temeljni pogoji glede strukture del in nalog ter kvalifikacijske strukture kadrov v delovni skupnosti izhajajo iz zahtevnosti del in nalog delovne skupnosti glede na družbeno vlogo SOZD Iskra, opredeljeno z družbenim dogovorom o temeljih plana SR Slovenije za srednjeročno obdobje, samoupravnim sporazumom o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje ter samoupravnim sporazumom o združitvi delovnih organizacij v SOZD Iskra.
Vsi navedeni dokumenti opredeljujejo SOZD Iskra kot proizvajalca materialnih dobrin in izvajalca storitev na področju elektronske industrije, ki:
—	ustvarja novo vrednost z razširjeno družbeno reprodukcijo,
■ — zagotavlja delo obstoječim in novim delavcem,
—	omogoča vključevanje v mednarodno delitev dela,
—	nenehno prispeva k trajni in kvalitetni usposobljenosti družbenih dejavnosti posebnega pomena (PTT, železniški promet, energetika),
—	prispeva k razvoju sredstev za obrambo in družbeno samozaščito.
4.	člen
Pri zagotavljanju v prejšnjem členu opredeljene vloge SOZD Iskra, morajo biti delavci delovne skupnosti usposobljeni za pripravo informacij za odločanje v upravljanju iz naslednjih vidikov:
1.	Prodajnih sistemov, metod organiziranja, zagotavljanja kvalitete, informatike, ekonometrije, komunikologije, zaposlovanja in izobraževanja, samozaščite in ljudske obrambe, politične ekonomije socializma, zakonodaje,
družbene razširjene reprodukcije (makroekonomika).
2.	Programov in tehnologij za blagovna področja: telekomunikacije, avtoelektrike, elementov, široke potrošnje, avtomatizacije, računalništva in kompleksnih sistemov.
3.	Sistemov posebnega družbenega pomena kakor so: JLA, PTT, promet in energetika.
Kadrovska struktura in število delavcev v delovni skupnosti se določa z letnim programom dela in nalog.
IV.	OSNOVE IN MERILA ZA PRIDOBIVANJE DOHODKA DELOVNE SKUPNOSTI
5. člen
Delovna skupnost pridobiva svoj dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvari s svobodno menjavo dela z delavci združenih delovnih organizacij, za katere opravlja dela skupnega pomena.
Prihodek delovne skupnosti je odvisen od:
a)	vrste, obsega in kakovosti dela delovne skupnosti,
b)	ustvarjenega dohodka združenih delovnih organizacij,
c)	prispevka k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in interesov združenih delovnih organizacij.
6. člen
Celotni prihodek delovne skupnosti vsebuje:
1. z letnim programom dogovorjeno višino materialnih stroškov, Z zakonsko oziroma dogovorjeno stopnjo amortizacije,
3. dohodek delovne skupnosti, ki se razporedi za:
—	prispevki iz dohodka,
—	sredstva za osebne dohodke,
—	sredstva za sklad skupne porabe.
a) Materialni stroški
7. člen
Materialne stroške predstavljajo:
—	najemnina,
—	stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja poslovnih prostorov,
—	funkcionalni stroški, kakor so PTT stroški, kopiranje, tiskanje, dnevnice, potni in selitveni stroški,
—	ostali stroški v skladu z določbami členov 12 do 17 zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka.
b) Amortizacija
8. člen
Delovna skupnost izloča iz skupnega prihodka sredstva za amortizacijo po minimalnih stopnjah, ki so z zakonom določene.
Morebitna amortizacija iznad minimalnih stopenj se lahko dogovori z letnim planom dela in nalog ter kvalifikacijske strukture kadrov.
c) Dohodek
9.	člen
Izdatki iz dohodka delovne skupnosti so:
—	dogovorjena višina prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim,
—	dogovorjena višina prispevkov za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, razen izdatkov za predmete, ki predstavljajo osnovna sredstva po veljavnih predpisih in razen nadomestil osebnega dohodka delavcev za čas, prebit na opravljanju obveznosti za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	premije za zavarovanje osnovnih sredstev delovne skupnosti,
—	drugi izdatki delovne skupnosti, ki so predpisani z zakoni.
10.	člen
Sredstva za osebne dohodke delavcev delovne skupnosti se oblikujejo na osnovi samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov delavcev delovne skupnosti, ki odraža odvisnost osebnih dohodkov:
1.	od vrste, obsega in kvalitete opravljenih nalog, določenih:
—	po samoupravnem sporazumu o temeljih skupnega plana SOZD,
—	po letnem programu.
2.	od osnov in meril za delitev osebnih dohodkov, določenih:
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Sklepi poslovnega odbora
Objavljamo važnejše sklepe, ki jih je sprejel poslovni odbor DO Iskre Elektromehanike na svoji 41. seji v Kranju:
1.	Imenovan je strokovni team, ki naj bi do konca aprila izdelal vse potrebne investicijske elaborate, na podlagi katerih bodo pridobljena sredstva za razširitev prostorskih zmogljivosti. Predvidena je nadaljnja gradnja prostorov na Laborah za telekomunikacije, računalništvo, števce in skladišča, s čimer bodo sproščeni prostori v matičnih tovarnah v Savski loki. Vsa dela in preselitve bodo predvidoma opravljene v letu 1979.
2.	V proizvodnji se kažejo različni problemi: Tovarni ATC manjka 30 do 40 delavcev, ki jih bo morala nujno pridobiti; v Elektroniki plana še ne dosegajo, največ zaradi programskega problema, morala bo zaposliti nekaj strokovnih sodelavcev; v Tovarni TEA je pomanjkanje plastike, kar ovira tudi nekatere druge tozde, zato bo treba to vprašanje čimprej ustrezno rešiti; v Vegi proizvodnja za kooperanta Carl Zeiss še ne poteka kot bi morala.
3.	V zvezi s problematiko prodaje je odbor sprejel naslednje sklepe:
—	urediti je potrebno točno prikazovanje izdelkov za narodno obrambo in temu področju nasploh posvetiti večjo pozornost.
—	določiti, kateri izdelki oziroma enote se vodijo na razredu 6. O tem je treba doseči soglasje s tozdi.
—	ponovno pregledati podatke o realizaciji prodaje M 10 C za februar.
—	pregledati zaloge telekomunikacijskih tozdov, ki so po podatkih
za febmar morda previsoke.
—	izdela naj se ocena o možnosti prodaje izdelkov za letošnje leto.
—	pripravi naj se točne podatke o povečanju obsega prodaje, ker iz dosedanjega pregleda ni razvidno, kolikšno je povečanje na račun višjih cen.
4.	Poslovni odbor je obravnaval poročilo o poslovanju firme IRET iz Trsta v preteklem letu. Firma je imela lani 338 milijonov lir izgube. Vodstvo DO naj poskrbi, da bo v roku enega meseca izdelan program potrebnih akcij za sanacijo te firme in predlog za pokrivanje izgube. Poslovanju firme IRET je treba v prihodnje nameniti več pozornosti.
5.	Odbor je sprejel predlog za ustanovitev službe za vodenje projektov z naslednjimi pripombami:
—	s telekomunikacijskimi tozdi, za katere bo ta služba delala, naj se pregleda sistemizacija delovnih nalog in opravil in njihovo vrednotenje.
—	služba za vodenje projektov se ustanovi v DS SS.
—	stroške nove službe krijejo telekomunikacijski tozdi.
6.	Odbor je obravnaval predlog o organiziranju dmžbene prehrane na območju Kranja in gradnji tovarne hrane in na predlog odbora za družbeni standard in varstvo pri delu sklenil, da tudi Iskra Elektromehanika podpiše samoupravni sporazum o združevanju sredstev za priprave. O združevanju sredstev za izgradnjo tovarne hrane v Kranju pa bodo odločale temeljne organizacije po predložitvi investicijskega programa, predvidoma čez pol leta.
Medsebojni odnosi — vgriz v kislo jabolko
Prav tak občutek sem dobil na javni razpravi o samoupravnih in medsebojnih odnosih, ki jo je organizirala mladinska organizacija kranjske Iskre v ovkiru novinarskih dni, ki prav te dni potekajo v Kranju. Kljub 87 vabilom, ki so jih organizatorji naslovih na družbenopolitične in vodstvene delavce, se je razprave od njih udeležilo komaj 14. Delavcev iz neposredne proizvodnje, ki resda niso bili vabljeni še s posebnimi vabili, pa skorajda ni bilo. Omeniti moramo še slabo udeležbo mladine, saj so od njih bili prisotni le predstavniki predsedstev posameznih osnovnih organizacij.
Vse to je dovolj zgovoren dokaz, da o tej temi ne želimo razpravljati in da je mladina z organizacijo javne razprave resnično zagrizla v kislo jabolko, torej tja, kjer nas najbolj boli. Tu pa že najdemo odgovor na vprašanje, zakaj se nekateri družbenopolitični in vodstveni delavci javne razprave niso udeležili. Zbali so se je. Dobro so vedeli, da je to sporno vprašanje, ki ga še nikoli niso razreševali in se je zato najbolje umakniti. Po drugi strani pa so videli,da razpravo organizira mladinska organizacija, ki po njihovem mnenju itak ni pomembna dmžbenopolitična organizacija. Pri tem se seveda ne zavedajo, da prav s svojo neudeležbo mladino silijo k organizaciji podobnih razprav, saj je mladinska organizacija v vsej svoji zgodovini edina dmžbenopolitična organizacija, ki ni obremenjena z elementi preteklosti in s tem v zvezi z raznimi ugodnostmi.
Toda, vrnimo se k vsebini javne razprave. Škoda je, da so bili uvodni referati preveč splošni in ne napisani konkretno za Iskro, saj tem niso bili najboljša podlaga razpravi. Je pa res, da mladina težko piše o nekaterih stvareh, saj soji kot družbenopolitični organizaciji informacije najbolj nedostopne. To se je videlo tudi iz odgovorov. Na nobeno konkretno vprašanje, ki ga je postavila mladina, ni bilo konkretnega odgovora, skoraj vsi so bili iz trte izviti. Jasno je, daje tisti, ki v takem primem nima informacij, postavljen pred zid.
Tudi člani Centra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Kranj, ki so na tribuni sodelovali kot gostje, so izoblikovali nekaj zanimivih vprašanj za razne vodstvene in družbenopolitične delavce. Večina teh vprašanj pa je ostala le na papirju, saj jih člani Centra niso hoteli izreči, ko so uvideli, da tistih, ki bi morah nanje odgovoriti, ni — in odgovori tako enostransko prihajajo le od enega predstavnika.
Tu se ustavimo pri vprašanju, ki ga je Center postavil v zvezi z oblikovanjem sredstev solidarnosti. Tovarišica, ki je vprašala, je bila prekinjena, saj se je tistemu, kije odgovaijal na to vprašanje, hudičevo hitro mudilo odgovoriti.
Odgovor je pokazal, da delavci pri oblikovanju sredstev sohdamosti nimajo nobene vloge. To pomeni napačno pojmovanje zakona, tako zveznega, republiškega kot tudi samega pravilnika. Vsi ti zakoni namreč dopuščajo možnost, da delavci v organizaciji združenega dela, ki ustvarjajo dohodek po načelih gospodarskega poslovanja, sami odločajo, ali bodo organizirali delo prek 42-umega delovnega tedna in tako doseženi osebni dohodek v celoti plačajo kot prispevek sohdamosti, ali pa bodo ta prispevek plačali iz povprečnega neto osebnega dohodka. V Iskri so bila ta sredstva avtomatsko odtrgana, kar je povzročilo močno reakcijo med delovnimi ljudmi. Res je o tem sicer predhodno pisalo v glasilu Iskra, vendar smo te informacije lahko prebrah le med številnimi drugimi sklepi poslovnega odbora naše delovne organizacije. Takšna neobrazložena informacija pa itak nima nobenega smisla.
Po drugi strani pa smo iz odgovora na to vprašanje čutili preveliko odvisnost TOZD od delovne organizacije. Nekateri tovariši pozabljajo, daje tozd danes osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in dmge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega dmžbenopohtičnega položaja. Delavec, zaposlen v tozdu, je svobodni združeni proizvajalec, hkrati pa tudi kolektivni podjetnik, ki upravlja dmžbena proizvajalna sredstva in ki ekonomsko odgovaija za svoje odločitve. Delavec v tozdu mora odločati o vseh pomembnih zadevah. To pa seveda ne pomeni, da se tozd „pod-jetniško" vase zapira in da kot tak delovne organizacije ne potrebuje. Nasprotno. Takšna oblika in način dela tozda, kot smo jo navedli, je izraz in jamstvo za osvoboditev neposrednega proizvajalca in podlaga za njegovo samostojnost. Težnja po prevelUci vlogi delovne organizacije, kot jo je bilo moč čutiti na javni razpravi, pa je odraz negativnih teženj, ki stremijo k neki obliki odtujevanja in monopola.
Kopica je še odprtih problemov na relaciji proizvodnja-skupne službe, kjer smo prišli do dveh skrajnosti - še
čisto proračunskega financiranja teh služb, oblečenega v samoupravni sporazum na eni strani in do atomiziranja delovnih opravil do vsake najmanj!*6 podrobnosti na dragi strani. O odnosu med tozdi in skupnimi službami nit bilo v razpravi povedanega nič konkretnega, oziroma so govorili le o ne; katerih stvareh, ki jih želijo (in tudi delajo) spremeniti, pa da bi navsezadnje ostalo vse po starem.
V razpravi so se dotaknih tudi p0-jasnila k pobudi družbenega pravobranilca samoupravljanja v zvezi 1 usklajevanjem delitve sredstev za osebne dohodke z zakonom o zdraženeU1 delu, ki sta jo pripravila odbor za uveljavljanje ZZD in sindikalna organizacija. Člani Centra za obveščanje h1! propagando pri OK ZSMS Kranj 5C postavili zanimivo vprašanje, kakšnaje bila vloga ZK in sploh dražbenopob tičnih organizacij pri organiziranj11 referenduma, na katerem so se delavcl izjavljali o sprejemu pravilnika o osnovah in merilih za dehtev sredstev z3 osebne dohodke. Čeprav odgovOf niso bili zadovoljivi, smo vseeno p0, stavih splošno ugotovitev, namreč tc da v naši delovni organizaciji ni n0, bene družbenopolitične organizacij6 med množicami.. Zveza komunisto' kot vodilna idejna in pohtična su3 delavskega razreda in vseh delovni ljudi, se tudi po neuspelem referent mu ni znala uveljaviti kot vodila idejna sila. Jasno je torej, da njeO' vloge v neposredni proizvodnji, rt61' delavskim razredom, sploh ni bilo b1 titi. Sindikat pa je vse prevečki3 skrbel za »sindikalni golaž“, pozab1* pa je, da je njegova temeljna funkcij5 po ustavi borba za uresničitev social* stičnih samoupravnih odnosov j' odločilne vloge delavcev pri upravij3 nju družbene reprodukcije. Čudiu*1 se, da se razprave nista udeležila pr6*' stavnika vodstev Zveze komunist6’ (sveta ZK) in sindikalne konferenc Elektromehanike. Nihče od njiju svoj1 odsotnosti ni opravičil. Iz tega f lahko zaključimo, da ne opravlja1' dobro zaupani funkciji ah da ima1' slab odnos do mladinske organizacij6 Pravzaprav pa imamo tako mnenj6 1 vseh, ki so bili vabljeni pa so ne op1' vičeno izostah. Kar se tiče mladinsl*1 organizacije, ugotavljamo, da je t njih sicer opaziti nekatere nove p°z: tivne revolucionarne elemente, vendj še vse preveč foramsko delajo, torej *‘ v predsedstvu in sekretariatu, ne Pj tudi med množicami.
Na razpravi smo slišali tudi p°| tek, da se komaj 10% dijakov iz * Iskra zaposU v naši delovni org6*; zaciji. Čeprav ne vemo, ali je podaj6 točen, lahko zapišemo, da tem d*J' kom, razen štipendij, prav ničesar * nudimo. Vzrok za odhajanje dijakov druge kolektive je torej popolno1* razumljiv.
Na razpravi je bilo postavljeno ^ več vprašanj, od katerih vsako zaldč še dodatno razčlembo, vendar smo f v tem članku omejili le na naj P, membnejše. Vsekakor pa so zakljuC ^ javne razprave pomemben prisp6', za razreševanje problemov na P0<^J ju medsebojnih in samoupravnih nosov. Upamo, da bomo z izbolf, njem le-teh odpravih tehnokrat3^ elemente, ki so bili tokrat na trio ^ še kako prisotni. Organizacija ZSM * v prihodnje pripravila še več podobo, razprav. Vendar pa te ne bodo ro *jjf uspeha, če se mladinska vodstva ' bodo oprla na vse svoje članstvo* ^
udi na delavski razred kot celoto-bodo to storila, potem se ne b0^ več spraševali, zakaj na tribunah n* tr posrednih proizvajalcev, saj tega P blema ne bono več poznali.
bodo to storila, potem se ne b0*11:
tak0'
Svet pa se vrti naprej, žal ne 1 >e. cot bi mi radi.. Mi, ki se pustimo m ti. Milijoni koleščkov, ki sestavu^, colesje, milijoni, ki smo tudi cakršnega nimamo radi. Ne torej, da kislo jabolko postane 56
Z
Miro ^ ____
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
PREDSEDSTVO SINDIKATA IŠP
Potrdili volitve
Poslovna hiša v Škofji Loki je bila 13. aprila gostitelj zasedanja predsedstva sindikata Široke potrošnje. Seji so poleg članov predsedstva prisostvovali še predsednik 10 KOOOS SOZD Iskra Jože Čebela, predstavniki Počitniške skupnosti in generalni direktor IŠP Simon Primožič.
Na sestanku so obravnavali obsežno problematiko, ki se je vrtela predvsem okrog dveh točk — ob zaključku vobtev v samoupravne organe so delegati evidentirali še ostale nosilce samoupravnih funkcij — predsednika delavskega sveta Delovne organizacije, člane odbora za samoupravni delavski nadzor DO, predlagali pa so tudi delegate v odbore na ravni SOZD Iskra.
Druga točka, poročilo generalnega direktorja DO o poslovanju v prvem kvartalu, pa je potrdilo predvsem črnoglede napovedi iz začetka letošnjega leta — fizična proizvodnja ne dosega plana, gospodarsko stanje je več kot zaskrbljujoče, še zlasti zaradi dejstva, da ni opaziti zadostnih sprememb na bolje.
V prvi točki dnevnega reda so nega Sp0razuma oziroma zaposlenim v predstavniki Počitniške skupnosti Iskri Za okvjrno ^0^6 po po-iskra, ki v skladu s podpisanim samo- sameznih TOZD bo skrbel Stane sporazumom o združevanju Heischman iz DSSS. v SOZD Iskra deluje v okviru Iskra Invest servisa, predlagali potrditev NAGRADE 4. JULIJ letošnjega plana stroškov. Opozorili so na tri osnovne dejavnosti te skupnosti
Letošnja podelitev Iskrinih nagrad letovanja, rekreacija in organizacija ob Dnevu borca, ki bo za delavce Široke potrošnje še toliko bolj aktualna, saj je njihova Delovna organizacija
vetjih prireditev - in na skromno stanje počitniških kapacitet Iskre.
Letošnji plan stroškov je sestavljen na letošnji organizator prireditve dneva podlagi sprejetega samoupravnega spo- Iskre, je predvsem želja po aktivnejši razuma o Samoupravnih interesnih prisotnosti na tem področju, skupnostih, celotna vsota pa je pri- Predlagali so direktorja TOZD TV bližno 20% višje od lanskoletne. Pržan Iva Stembergaija, na ostale dele-Vzrok tolikšnemu povišanju je pred- gate pa so apehrali, da zberejo še osta-vsem v visoki najemnini, ki še ni po- le predloge iz dragih temeljnih organi-ravnana niti za preteklo leto. Sama zacij. Rok za oddajo predlogov je 20. vsota pa sicer ne predstavlja nobene april.
Možnosti za razširitev Iskrinih kapa-citet, zagotavlja pa vsaj status quo. Po sedanjem ključu ima Široka potrošnja
138 ležišč ter lastne šotore na Dugem	Lii	________________
otoku - to pa je za vse potrebe seveda trošnji aprila To uspešno zaklju-
IZIDI VOLITEV
Volitve v samoupravne organe SOZD in DO, ki so bile v Široki po-
mnogo premalo.
čene. Na sestanku predsedstvai sindi-
Letos so predvidene 10-dnevne kalne organizacije DO so predlagali ‘Zmene, cene pa so bile že objavljene v člane odborov SOZD Iskra.
glasilu Iskra. Predstavnik Počitniške
.	------ ------------ ---------- Predlagani član odbora za tržništvo
sKupnosti je opozoril, da bi se cene je Srečko Zalar, TOZD Prodaja, član Kapacitet in ostalih hotelskih storitev kadrovsko socialnega odbora je Franc nekoliko znižale, če bi v Iskri enot- pefer, Vrhnika, član odbora za do-neje ukrepali - za prihodnjo sezono hodkovne odnose je Albert Murn, bi morah že vnaprej rezervirati 70 - TOZD TGA, član odbora za razvojno 70 dni. To pa bi seveda pomenilo tudi jn raziskovalno dejavnost je Jože tveganje za poravnavo nezasedenih Šturm, Železniki, član odbora za fi-kapacitet. Omeniti velja tudi razšiije- nance je Jože Svetek, TOZD TV no mnenje, da je najcenejša oblika le- Pržan, član odbora za informatiko in
tovanja razmestitev prikolic posamez nih TOZD. Verjetno ni neutemeljena Ugotovitev, da je to mnenje podprto z8olj s pomanjkljivim izračunom stroškov — vsakoletno prevažanje, razmestitev in zimovanje poleg nabavne cene precej stane - koliko, pravzaprav nihče ne ve.
S tem v zvezi so delegati potrdili osnovni namen Počitniške skupnosti,
organizacijsko dejavnost je Peter Čemažar E6SS, predlagani delegat odbora za kvaliteto pa je Milan Šebart, TOZD Sprejemniki Sežana.
Za predsednika DS DO so predlagali dosedanjega predsednika Albina Pahorja, za namestnika pa Janeza Bogataja, TOZD TGA. Za predsednika odbora za samoupravni delavski nadzor so predlagali Franca Ivanušo,
.	—..univ.. ,	ZQr Sq premagan rranca ivanusu,
f! mora doseči možnosti cenenega le- T0ZD TV Pržan, za namestnika pa »Vanja delavcev. Prizadevanja v pre- Toneta šolarja, TOZD Tovarna elek-osti tem zahtevam niso bila kos, tromotorjev Železniki. Določili so ^»anje stanje pa to kategorično
tudi rok za izvolitev članov odborov, 20. april.
SLABI PROIZVODNI USPEHI
Ob zaključku zasedanja je generalni direktor DO Široka potrošnja referiral podatke o značilnosti proizvodnje v prvem letošnjem kvartalu.
Že iz januarske ocene poslovanja je bilo razvidno, da je proizvodnja močno zašepala. Vsi podatki od takrat naprej pa svarijo, da bo treba radikalno ukrepati, preden pride do resnejših težav. Iz ocene predstavnikov posameznih temeljnih organizacij pa je žal razvidno, da so krivci neznani, navadno izven tovarne.
Taka pot iskanja rešitve iz kočljivega položaja pa veijetno ne bo pripeljala do zaželenih uspehov, vsekakor pa ne do temeljite sanacije vseh problemov. Posamezni rezultati (fizična realizacija plana po TOZD) pa so: TOZD TV Pržan 71 %, TOZD Tovarna elektromotorjev Železniki 95 %, TOZD TGA Reteče 80 %, TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika 104 %, TOZD Montaža elektromotorjev Idrija 83 % in TOZD Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana 90 %.
Iz podatkov je razvidno daje plan presegla edino vrhniška, najmanjša temeljna organizacija, vse ostale pa imajo velike izpade — največji je nedvomno iz Pržana, ki z 71 procentno realizacijo prikazuje skoraj mesečni izpad proizvodnje.
Celotni rezultat pove, da je imela Delovna organizacija skoraj 10 % manj čistega ostanka dohodka od predvidenega.
Lanske zaloge se dobro prodajajo, žal pa se kopičijo letošnje — prevladujoča tendenca je, da se vsepovsod zvišajo cene ob nespremenjeni kvaliteti — dolgo to ne bo več mogoče. Sedanji položaj pelje v ekonomske in politične posledice. Sedanji osebni dohodki so že zdaj eni najnižjih v Iskri in regijah, grozijo pa še nižji — če proizvodnja ne bo prišla na zeleno vejo.
Uvoz neprestano narašča, izvoz pa istočasno upada, tako da postaja likvidnost vprašljiva. Investicij je premalo, tiste, ki so v teku pa temeljijo na ročnem delu, premalo pa v sami tehnologiji in izboljšanju delovnih pogojev. Trenutno je v DO najavljenih precej investicij, vendar pa samo 20 % v opremo. Investicijsko politiko bo treba spreminjati mišljensko - ne gre za olepšave pročelij temveč za bistveno drugačno utemeljenost vlaganj.
Delegati so sprejeli tudi informacijo o stanju sanacijskega poteka v Idriji, kjer je že jasno, da bo izgubo moč pokriti, sam sanacijski program pa je že v teku.
Delegati so ob zaključku sprejeli sklep, da se mora na vseh osnovnih organizacijah sindikata obravnavati tudi planske izvršitve, v celoti pa aktivneje vplivati na izpolnjevanje
planskih obveznosti.	,
Stane Fleischman
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
Zahteva. Prejšnja organiziranost Po-
. hniške skupnosti kot samoupravne ------------------------------------------
peresne skupnosti, ki se je financi- TOZD SEM
ra*a iz skladov skupne porabe, ni ^ _ v m	v ■
H^ela možnosti razširjene reprodukci- Q |]|*g|Q|J || 11| nflCftl
Nedvomno mačehovski odnos je reba čimprej presekati. Jasno je »amreč, da takšno stališče ni v skladu interesi delavcev in sindikata. Dele-j&ti so zato potrdih pripravljenost, da vključijo v širše združevanje, ki bo oino lahko zagotovilo cenena letova-nJa in rekreacijo.
v skladu s samoupravnim spora-
To pravzaprav ni nič nenavadnega, saj IEŽE potrebuje glasilo ISKRA in novinarja za obveščanje in seznanjenje delavcev s stanjem v delovni organizaciji in izven nje. Nenavadno ali bolje, težavno je to, da tedaj ko novinar obišče temeljno organizacijo, ne odneha prej, dokler ne dobi, kar si je
---------------r_____... „r  zamislil. Treba je torej nekaj podatkov
ZUltiom o združevanju v SOZD Iskra o poslovanju naše TOZD v 1977. letu,
ln ‘	... '	"	....... nekaj načrtov za 1978 leto in še vse
kar bi bilo zanimivega, ne samo za
s stališčem družbenopolitičnih iganizacij je Iskra Invest servis po-!čno odgovoren za izdelavo razvoj-®ga programa počitniške dejavnosti.
^Hdikat je zavzel odločno stališče, da 0 »del nad izvrševanjem sklepov.
naše sodelavce ampak tudi za ves kolektiv delovne organizacije.
Kako smo zaključili 1977. leto? Dejal bi, da še kar ugodno, čeprav je
Delegate na sestanku je med dra- tista številka, ki se pojavi na koncu zanimalo tudi stanje prikolic, ki letnih poslovnih rezultatov takšna, ,° jih delavci Iskre prispevali kot obli- kot da bi izgubila zadnjo ničlo. n0 sohdamostne pomoči prizadetim v Samoupravljala sprašujejo: „Kje je ^sočju. Poročal je Jože Čebela:	denar ? Finančnik v DO odgovarja:
red nedavnim je bila v Tolminu raz- materialu in nedokončani proiz-? ?Va> na kateri smo se odločali, kaj	9 avn!. direktor pravi: „V
J storimo s prikolicami, ki niso več	vodja za ekonomiko m
P°tiebne. Bili so trije predlogi - vrniti organizacijo poslovanja pa vpije: „Po-x Okolice tistim, ki so združili sred- žrli smo ga! Nekaj mi, nekaj spora-sra> podariti prikolice Počitniški zumi- SaJ delamo s sredstvi, kot svinja Kupnosti, sprejeli pa smo predlog, da z mehom, prisklednikov, upravičenih stab civilne zaščite prikolice odproda, in neupravičenih pa se nikoli ne Pomoč3 namerd za namensko zmanjka!“
prizadetim v potresu.
No, malo za šalo malo za res, leto
Dre za dejstvo, ki smo ga morda že 1977 smo zaključili tako, da smo pre-nrii*L’ da so bila sredstva za nakup	50 milijonov din planirane reali-
zacije in prodaje za 16%. Rezultat smo v minu-
Dril. 7"*’ vul su uua sreusiva za nakup
Pri»°^c zbrana kot pomoč predvsem zaciJe in prodaje za Ič 7 7adetim Iskrašem iz TOZD AET ocenjujemo ugodno, ker uunin.“	lem letu preseljevali del proizvodnje s
njjj Ob zaključku so delegati skle- Tržaške ceste v Kotnikovo, s čimer •Zva' • lotos potrebno dosledno smo močno ovirali normalen potek $p0:!ati določila iz samoupravnega dela. Izvajanje adaptacij in zakasnitve PočitZU-ma’ ,ki govorijo o zasedbah dobav nove opreme, načrtovane plane volio kih kapacitet - 16(08 bodo na popači tako, da načrtovalci, bre? J samo podpisnikom samouprav- humorja, obupajo.
Poslovni sklad TOZD smo z bilanco 1977 res povečali le za nekaj 100 tisoč din, vendar je treba upoštevati, da smo oddelili nekaj manj kot 1,5 milijona ostanka za sklad skupne porabe. Sicer pa so skladi skupaj z amortizacijo dtii okrog 9 % akumulacije, kar kaže na zmanjševanje tega dela dohodka.
Kakšni so naši plani za 1978. leto? Ne prenapeti, ker smo vsa zadnja leta „rasli“ z okrog 25 %. Sedaj so potrebne večje dopolnitve, kot je razširitev v Kotnikov ulico. Tu bomo povečali za 100% proizvodnjo tračnih jeder in preklopnikov, ostalo pa le neznatno. Celoten plan realizacije in prodaje 1978 je blizu 70 milijonov din. Izpeljati ga ne bo lahko, ker bomo šele v dragi polovici leta normalno pognali preseljeno proizvodnjo.
Razvojna enota ima trenutno dovolj dela s tekočimi nalogami. Mlajši sodelavci se uvajajo v delo in precej časa je treba za obvladanje določenega področja dejavnosti.
Za izpolnitev SPR se pripravljamo z elaboratom za večjo razširitev proizvodnje. Najtežje je priti do realnih ocen in podatkov tam, kjer želimo vpeljati novo tehnologijo in opremo, ki je ne bo mogoče kupiti. Skratka izkušenih sodelavcev — strokovnjakov, ni nikoli dovolj.
Sicer pa je vzdušje v TOZD dovolj optimistično. Takšna stanja se zamajejo le ob spreminjanju nekaterih sporazumov, ali pravilnika o delitvi OD, ki se najbolj direktno nanaša na posameznika. Tovrstne spremembe vedno terjajo določen čas za ureditev in normaliziranje odnosov in delovnih rezultatov.
Za danes naj bo dovolj. Dragič pa več in z višjimi številkami!	y p
—	v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov delavcev kovinske in elektroindustrije ter proizvodne obrti SR Slovenije;
—	v ustreznem samoupravnem sporazumu o enotnih osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v SOZD Iskra;
3.	od osebnega dohodka za enoto dela kot je določena v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke kovinske in elektroindustrije ter proizvodne obrti v SR Sloveniji, pri čemer je osebni dohodek za enoto opravljenega dela v delovni skupnosti enak poprečno izplačanemu osebnemu dohodku za enoto dela v SOZD Iskra.
11.	člen
Sredstva za sklad skupne porabe se dogovorijo med delovno skupnostjo in združenimi delovnimi organizacijami z letnim programom.
12.	člen
Sredstva za širjenje materialne osnove dela delovne skupnosti bomo namensko združevale vse podpisnice v skladu s sporazumno načrtovanim razvojem delovne skupnosti. Delež, ki ga bo združevala posamezna podpisnica bo določen v letnem programu v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih skupnega plana SOZD Iskra.
č) Letni program dela in nalog
13.	člen
Letni program dela in nalog — letni plan svobodne menjave dela — se pripravi na osnovi določil samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, samoupravnega sporazuma o temeljih skupnega plana SOZD ISKRA, ugotovoljenih potreb združenih delovnih organizacij in določil tega sporazuma.
V letnem programu dela in nalog so podrobneje določene in ovrednotene delovne naloge v skladu z vrsto del iz 2. člena tega sporazuma.
Program dela in nalog je sestavljen iz:
1.	ovrednotenih del (vključno s številom izvajalcev in kvalifikacijsko strukturo, potrebno za izvedbo teh del), ki jih opravlja delovna skupnost, opredeljena v 15. členu tega sporazuma in
2.	ovrednotenih del kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra, opredeljenih s statutom SOZD Iskra.
Letni program dela in nalog pripravi strokovna služba delovne skupnosti in postane sestavni del Letnega programa uresničevanja ciljev in izpolnjevanja obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra, ki ga sprejme delavski svet Iskre v skladu s statutom.
14.	člen
Delavci v TOZD in enovitih delovnih organizacijah, združenih v SOZD Iskra, zagotavljajo iz doseženega dohodka sredstva za delovno skupnost SOZD.
Osnova za zagotovitev deleža delovne skupnosti SOZD so vrednotene delovne naloge delovne skupnosti v odvisnosti od pričakovanega dohodka TOZD in enovitih delovnih organizacij.
TOZD in delovne organizacije zagotavljajo delež dohodka za delovno skupnost SOZD v razmerju doseženega dohodka v preteklem letu po 1/12 do 10. v mesecu za pretekli mesec.
Ob zaključnem računu se opravi poračun danih akontacij na temelju dejansko doseženega dohodka v tekočem letu.
V.	NAČELA ORGANIZIRANOSTI DELOVNE SKUPNOSTI
15.	člen
Na osnovi vrste del iz 2. člena tega sporazuma in na osnovi v prejšnjem členu opredeljenih znanj, je določena organizacija del in kadrovska struktura tako, da delovno skupnost sestavljajo:
1.	strokovna služtja,
2.	sekretariat samoupravljanja,
3.	sekretariat družbeno-političnih organizacij,
4.	administrativno-tehnična služba,
5.	služba štipendiranja,
6.	vodja delovne skupnosti.
16.	člen
Člani kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra uresničujejo svoje pravice iz dela v delovni skupnosti v skladu s statutom SOZD Iskra.
17.	člen
Strokovna služba pripravlja ustrezne informacije, ki so potrebne organom upravljanja (DS SOZD, izvršilni organi SOZD, kolegijski poslovodni organ SOZD), da lahko sprejemajo kvalificirane odločitve.
Strokovni potencial te službe mora obsegati vsa znanja, navedena v 4. členu tega sporazuma in se določaš srednjeročnim planom in letnimi programi.
18.	člen
Sekretariat samoupravnih organov zagotavlja pravno regularni potek dela teh organov (DS, izvršilni organi, odbori in komisije SOZD) in opravlja strokovna opravila za delo organov upravljanja.
19.	člen
Sekretariat družbenopolitičnih organizacij opravlja strokovna dela za potrebe DPO.
20.	člen
Administrativno-tehnična služba opravlja vsa spremna dela: tajniška, steno-daktilografska in administrativna dela, finančno-računovodska in personalna, ki omogočajo nemoteno delo DSI, izvršilnih organov SOZD, komisij, članom kolegijskega poslovodnega organa, družbenopolitičnih organizacij SOZD in delavcev strokovne službe.
21.	člen
Služba štipendiranja opravlja administrativno-tehnična opravila v zvezi s podeljevanjem in obračunavanjem štipendij.
2Z člen
Vodja delovne skupnosti zagotavlja tako organizacijo in potek dela delovne skupnosti, da omogoči optimalno izvrševanje del in nalog delovne skupnosti, ki so določene s plani in programom dela, s sklepi organov upravljanja, poslovodnega organa SOZD Iskra, organov DPO SOZD Iskra in delovne skupnosti in zagotavlja uresničevanje pravic iz dela delavcev delovne skupnosti.
Imenuje in razrešuje ga DS SOZD po javnem razpisu, potem ko dobi mnenje DS delovne skupnosti; njegova mandatna doba pa traja 4 leta.
Oseba, ki kandidira za vodjo delovne skupnosti, mora izpolnjevati pogoje, kot so določeni v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD za člane kolegijskega poslovodnega organa.
VI.	PRAVICE DELOVNE SKUPNOSTI GLEDE ODLOČANJA O ZADEVAH IN UPORABE SREDSTEV V ZVEZI Z OPRAVLJANJEM NJENIH DEL
23. člen
Delovna skupnost ima v pravnem prometu s tretjim pooblastila za sklepanje pogodb in drugih pravnih poslov, vendar v zadevah in mejah sredstev, s katerimi ima po tem sporazumu pravico razpolagati.
•	24. člen
Delovna skupnost ne more opravljati del in nalog za pravne in fizične osebe izven SOZD Iskra.
25. člen
Delavci delovne skupnosti lahko poverijo izvršitev posameznih strokovnih del ali nalog pravnim in fizičnim osebam izven SOZD Iskra, če gre za dela oziroma naloge takega značaja, da za kvalitetno in strokovno izvedbo le-teh, v delovni skupnosti ni
ustreznega strokovnjaka. O tem odloča delavski svet delovne skupnosti, ki je tudi pristojen, da v smislu statuta delovne skupnosti odobri tozadevno pogodbo o delu.
Določbe prejšnjega odstavka ne zadevajo primerov, ko je za kvalitetno in učinkovito izvedbo del in nalog delovne skupnosti potrebno sodelovanje ustreznih strokovnih organizacij združenega dela oz. strokovnih delavcev v okviru SOZD - taka razmerja pa se urejajo s posebnimi medsebojnimi pogodbami oziroma dogovori.
Delavci delovne skupnosti lahko za združene delovne organizacije opravljajo tudi druga dela in naloge izven okvira 2. člena, vendar na podlagi posebnih sporazumov ali pogodb in pod pogojem, da opravljanje takih del in nalog ne valiva na redno, kvalitetno in pravočasno opravlanje s tem sporazumom dogovorjenih del in nalog.
26.	člen
Delavci delovne skupnosti sklepajo samoupravni sporazum o združevanju del delovne skupnosti in sprejemajo statut, samoupravni splošni akt o urejanju delovnih razmerij ter druge samoupravne splošne akte, skladno z zakonom.
VII. ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE LETNEGA PROGRAMA
27.	člen
Delovna skupnost je odgovorna za vsebinsko ustreznost in pravočasnost informacij, potrebnih za odločanje v upravljanju ter za ustrezno izvedbo vseh ostalih del in nalog delovne skupn'sti, določenih v letnem programu.
28.	člen
Združene delovne organizacije so odgovorne za pravočasno dostavo, točnost in ustreznost vseh potrebnih podatkov, ki jih delovna skupnost potrebuje za izvedbo del in nalog iz prejšnjega člena.
29.	člen
Če delovna skupnost ne opravi ali ne opravi zadovoljivo prevzetih del in nalog iz 27. člena — kar ugotavlja kolegijski poslovodni organ SOZD Iskra kvartalno — lahko DSI na predlog kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra ali podpisnic sprejme naslednje ukrepe:
—	kadrovske premestitve v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD oz. drugim samoupravnim splošnim akom,
—	reorganizacija delovne skupnosti,
—	sprememba letnega programa dela nalog.
30.	člen
Kadar združene delovne organizacije sklepajo o zmanjšanju in zoževanju programa dela delovne skupnosti ter temu ustreznemu zmanjšanju svojih finančnih obveznosti do delovne skupnosti, morajo hkrati tudi odločati o ustreznem razporejanju tistih delavcev delovne skupnosti, katerim bi zaradi takih ukrepov prenehala potreba po delu.
31.	člen
Če združene delovne organizacije ne ravnajo po določbah 28. člena in zaradi tega delovna skupnost ni mogla opraviti, ali zadovoljivo opraviti prevzetih del in nalog, predlaga kolegijski poslovodni organ DS SOZD, da sprejme proti tem organizacijam ustrezne ukrepe v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD.
Vlil. NAČIN KOORDINIRANJA DELA MED ORGANI UPRAVLJANJA SOZD IN DELOVNO SKUPNOSTJO
32.	člen
Dela in naloge delovne skupnosti, opredeljene s tem sporazumom in s sklepi organov upravljanja SOZD daje delovni skupnosti:
a)	poslovodni kolegij prek vodje delovne skupnosti oz. neposredno ustreznemu delavcu v soglasju z vodjo delovne skupnosti,
b)	predsednik DS SOZD neposredno delavcem sekretariata samoupravljanja;
c)	predsedniki družbenopolitičnih organizacij neposredno delavcem v sekretariatu družbenopolitičnih organizacij.
IX.	NAČIN REŠEVANJA MEDSEBOJNIH SPOROV
33.	člen
Nadzor nad uporabo določil tega sporazuma opravlja delavski svet SOZD in organ samoupravne delavske kontrole SOZD.
34.	člen
Vse spore, ki nastanejo v zvezi z izvrševanjem tega sporazuma, rešuje notranja arbitraža na način in po postopku kot je določen v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Dokler ne bo sklenjen samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v SOZD Iskra, s katerim bo dogovorjena metodologija ugotavljanja in merjenja dela, bodo OD v delovni skupnosti odvisni od gibanja osebnih dohodkov v SOZD Iskra. To določilo velja najdlje eno leto.
36.	člen
Vse določbe tega sporazuma, ki zadevajo službo štipendiranja in njeno delo, veljajo do sklenitve družbenega dogovora o štipendiranju in kadrovski politiki v SR Sloveniji.
37.	člen
Delavci delovne skupnosti morajo najpozneje v roku 6 mesecev od dneva veljavnosti tega sporazuma sprejeti in vskladiti svoje samoupravne splošne akte z njegovimi določili.
38.	člen
Ta sporazum prične veljati, ko je bil v predpisanem postopku sprejet v TOZD, združenih delovnih organizacijah v SOZD Iskra in v delovni skupnosti.
S tem dnem prenehajo veljati določbe dosedanjih samoupravnih splošnih aktov, ki so v nasprotju z njegovimi določili.
39.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlaga vsak delavec, postopek za spremembo in dopolnitev pa se mora pričeti, če podajo obrazložen predlog:
—	delavski svet katerekoli Udeleženke tega sporazuma,
—	delavski svet SOZD,
—	družbenopolitične organizacije,
—	pristojna družbenopolitična skupnost.
Bo koniuktura po svetu padla?
(Nadaljevanje s 1. strani) 25 %, uvožene surovine in polizdelki pa so na srečo še ostali pri starih cenah.
V šentjemejski Iskri imajo pred očmi tudi svetovni razvoj na področju njihovega programa. Z uvajanjem mikroelektronike bo jasno del klasične proizvodnje elementov stagniral, zato mislijo že zdaj na nove izdelke iz svojega proizvodnega programa. Še več, dopolnjevali bodo in se vključili v izdelke, potrebne za uvedbo mikroelektronike. Temu sledijo debeloplast-na hibridna vezja in industrijska elektronika, ki ju usmerjajo v sodobnejši proizvodni program. Ker sta oba ta načrta v velikem zagonu, pripravljajo
prostor in opremo za njuno širitev.
Že meseca maja bodo odprli praktično novo tovarno potenciometrov. Tako bodo dobili še več možnosti za posodabljanje proizvodnega programa — to pa bo tudi pomenilo večje možnosti na zunanjih, bolj zahtevnih tržiščih.
Tehničnemu razvoju sledi tudi organizacijska stmktura proizvodnih oddelkov. Ker so se z osvajanjem in poglabljanjem proizvodnega programa razvile nove proizvodne dejavnosti, bodo tem dejavnostim sledili tudi z novo organizacijo in ustanovili več TOZD, ki bodo samostojno odločale o svoji proizvodnji in gospodarjenju sploh.	pY
INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV
Člani ZB so zborovali
Pred nekaj dnevi so se zbrali člani zveze borcev Iskre — Avtoelektrike Nova Gorica na občnem zbom. Predsednik aktiva Živko Kokelj je podal poročilo o dosedanjem delu, izvolili pa so tudi delegate v konferenco DO Avotelektrika in vodstvo aktivov v TOZD in skupnih službah.
Organizacija ZB v Avtoelektriki šteje 89 članov. V temeljnih organizacijah in skupnih službah v Novi Gorici je 56 članov, v tovarni AET v Tolminu je 11 članov, v tovarni vžigal-nih tuljav v Bovcu pa 15 članov. Na občnem zbom so bili prisotni tudi člani na novo priključene TOZD v Avtoelektriko, tovarne odlitkov Komen, kjer je 7 članov ZB, vendar v tej TOZD še ni ustanovljen aktiv ZB.
V	svojem obširnem poročilu je Živko Kokelj poudaril, da je bilo obdobje od marca 1975, torej odzadnje volilne konference, zelo bogato in razgibano. Aktiv zvezeborcev jebil prisoten pri vseh dogajanjih tako na družbenopolitičnem kot na gospodarskem področju v Avtoelektriki in izven nje. Delo konference kot stalnega telesa aktivov ZZB je slonelo na sprejetih letnih programih tako aktiva ZB SOZD — Iskra, programih občnega zbora ZZB, krajevnih organizacijah ZZB, kjer so locirane temeljne organizacije Avtoelektrike in na sprejetih programih letnih konferenc. Konferenca delegatov se je v tem obdobju sestala 28-krat, na vseh sejah pa je bUo prisotnih večina delegatov. Vse seje so bile plodne, razprave pa zelo kon-stmktivne. Poleg tekočih nalog, ki so jim jih nalagah sprejeti programi, so bili na sejah obravnavani vsi važnejši samoupravni akti in družbeni dogovori, ki zadevajo celoten kolektiv Avtoelektrike in SOZD — Iskra. Delegati so posredovali na večino teh aktov tudi predloge in pripombe.
V	obdobju 1974—1977 je aktiv ZB organiziral letovanje za 66 članov. Zdravniških pregledov se je vsako leto udeležilo nad polovica članov Z B. V tem obdobju so organizirali razna srečanja članov v Šempetru in v Ijpvcu. Najlepše srečanje in izlet pa so pripravili s člani kolektiva mesne industrije Gavrilovič v Petrinjah, ogled spomenika Matije Gubca in obisk Kumrovca, rojstnega kraja našega ljubljenega maršala Tita. Na srečanju v Petrinjah so se tudi dogovorili, da v znak prijateljstva s tamkajšnjim prebivalstvom postavijo v imenu aktiva ZB in celotnega kolektiva Avtoelektrike spominsko obeležje na hiši Julike Diedovič v vasi Moštonica, ki je v NOB v letih 1941—1945 izgubila pet sinov. Koncem leta 1944 pa je pod puškinimi kopiti ustaških krvolokov podlegla še sama...
Spominsko ploščo je delegacija aktiva ZB Iskre — Avtoelektrike odkrila lansko leto — 5. novembra. Ta dan je bil na skupni seji vaških političnih organizacij in vaščanov proglašen za krajevni praznik vasi Moštonica.
Vnadaljevanju poročila je predsednik poudaril, da mora biti tudi v bodoče ena od stalnih nalog organizacije proslava dneva borca, dneva Iskre 4. julij. Te proslave postajajo iz leta v leto bolj množične, zato jih je potrebno še naprej razvijati v smislu spoznavanja in razšiijanja tovarištva med člani kolektiva SOZD — Iskra in spomina na prve nastanke naše revolucije.
V	veliko veselje so v lanskem letu organizirali v Novi Gorici srečanje prvoborcev Iskre in predstavnikov radiodelavnic iz Starih žag, ki so bili zarodek elektroindustrije Slovenije, oziroma sedanje Iskre.
Tudi srečanja s predstavniki JLA so postala tradicionalna ne samo na njihov praznik, ampak tudi med letom, ko se mladi pomenijo z njimi na raznih športnih panogah in kulturnih prireditvah. Prav zaradi takih zavidljivih srečanj, globjega sodelovanja, gojitve bratstva in enotnosti , je DS Avtoelektrike sprejel sklep o pokroviteljstvu nad vojaško karavlo v Opatjem selu na Krasu.
Živko Kokelj se je dotaknil tudi sodelovanja aktiva ŽB s sindikalno organizacijo, organizacijo ZK in mladimi. Ugotovil je, da je sodelovanje zelo dobro in da se mora še naprej tako razvijati. Tudi sodelovanje z občinskimi odbori in krajevnimi organizacijami ZB obstaja, vendar je čutiti pomanjkanje občasnih posvetov o vprašanjih skupnega pomena.
Revolucionarne izkušnje ter politične in moralne vrednote tako borcev kot celotne organizacije ZZB
NOV terjajo tudi danes stalno in učinkovito, predvsem pa demokratično sodelovanje borcev v političnem življenju. Enotnost in bratstvo sta in morata ostati največji dosežek jugoslovanskih narodov in narodnosti. Naši borci, ki so se borih za to, kar mi mlajši danes imamo in uživamo vedo, kako visoka je bila cena za pridobitev vsega tega in si zato še posebej prizadevajo obnoviti in razvijati duh solidarnosti, ki je temeljni element trdnosti in razvoja samoupravnega socializma.
Od ustanovitve: Avtoelektrike seje upokojilo 77 članov ZB (tu niso všteti upokojeni borci v TOZD Bovec in Tolminu). Iz teh podatkov žal ugotavljamo, da se njihovo poslanstvo v
OZD izteka, da je pred njimi le še nekaj delovne dobe. Zato je predsednik pozval vse, da morajo kot zvesti revolucionarnim načelom še naprej gojiti, razvijati in prenašati tradicije NČB na mlajši rod. S podružbljanjem revolucionarnih tradicij si ZZB prizadeva, da bo skrb za obnavljanje in razvijanje teh tradicij in pridobitev narodnoosvobodilnega boja stvar in last vse naše dražbe.
Svoje poročilo je predsednik aktiva zaključil z besedami: »Uresničevanje ustavnih načel, utijevanje samoupravnih sociahstičnih odnosov in‘samoupravnega organiziranja v združenem delu, razvijanje in utijevanje delegatskega sistema, so sklepi pravkar končanega 8. kongresa ZKS in pomenijo direktno nadaljevanje uveljavljanja pridobitev revolucije in NOB.“
Ža predsednika aktiva so ponovno izvolili Živka Koklja.
Marko Rakušček
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
Sindikat poglablja delo pred kongresom
V sredo, 12. t.m., je bila v Žužemberku seja Izvršilnega odbora tovarniške konference sindikata IEZE. Vodil jo je novi predsednik Lojze Šarlah. Glavna točka je bila priprava na kongres sindikatov in organizacijske prilagoditve, oz. predlog sprememb v organizaciji.
Z zadovoljstvom so člani Izvršilnega odbora ugotovili, da organizacija sindikata v IEZE v celoti ustreza zahtevam in, da bo le ponekod treba poživiti delo sindikalnih skupin, kjer še niso zaživele tako, kot bi pričako-vali v tem živahnem družbenopolitičnem in samoupravnem trenutku.
Poudarili so tudi, da se bo morala spremeniti vsebina in odnos sindikalne dejavnosti. Zlasti bo treba dati več poudarka delu osnovnih organizacij in vedeti bo treba, da je konferenca le koordinator aktivnosti.
Razpravljali so tudi o aktualni temi v IEZE: o osnutku samouprav; nega sporazumi o svobodni delitvi dela med TOZD in Delovno skup nostjo skupnih sTokovnih služb. Dalj6 so se zadržali tudi pri vprašanju izobraževanja sindikalnih funkcionarjev in delegatov samoupravnih organov. Sklenili so, da bodo osnovne organizacije sindikata nosilec dražbe-nopolitičnega izobraževanja vseh delegatov po TOZD in bodo tudi našli in izvedli potrebne akcije, za seminarju in občasna predavanja na temo sindikalnega dela in dela v samoupravnih organih.	fcf
V prvem trimesečju ni šlo najbolje
Letošnji prvi trije meseci so minili v poslovanju IEZE v znamenju nizke konjunkture na svetovnem trgu. Temu primerni so tudi rezultati. Po stalnih cenah so dosegli 77 % načrtovane proizvodnje. Za letos so predvidevah 30 % povečano proizvodnjo in so tako dosegli le njen lanski obseg v istem obdobju. Največji izpad je bil pri TOZD Upori, kjer so proizvodni načrt izpolnili le s 63 %, TOZD Keramika tudi 63 % in TOZD Polprevodniki pa 77 %. Vse ostale TOZD so imele znatno višjo proizvodnjo, saj so nekatere načrtovano proizvodnjo celo presegle, tako TOZD Magneti za 7 %, TOZD Specialni elementi pa celo za 11 %. Takim rezultatom je nekoliko botrovala nizka konjunktura na svetovnem trgu, nekaj pa nedorečeni dohodkovni odnosi med polfinalisti in finalisti.
Rezultat prodaje na domačem trgu je mnogo bolj spodbuden: prodali so 30% načrtovane letošnje prodaje in tako načrt celo presegU za 5 %. Čeprav so doma višje cene je struktura vseeno neugodna, ker domači trg predstavlja le 50 % prodaje. Tako kratkoročna rešitev ni nadomestila izpada v izvozu, kjer so dosegh le 14 % predvidenih kohčin. Problem pa je dolgoročen. S takim popuščanjem izgubljamo pozicije na zunanjem trgu in tako je prišlo namesto osvajanj novih trgov, oz. kupcev, do nazadovanja.
Eden izmed vzrokov je nedvomno kvaUteta. Ne mislim tu, daje kvaliteta padla, ampak na svetovnem trgu se kakovostni kriteriji zelo zaostrujejo zaradi vehke konkurence največjih svetovnih proizvajalcev elementov za elektroniko.
Tako se postavlja pred IEZE eksi- 1 stenčno vprašanje kvaUtete in posodabljanja, če hočejo nad polovico svoje proizvodnje izvoziti. Tako je nekako poslovna generalna ugotovitev, da so v IEZE dosegh 23 % izvršit- f ve letne naloge in so v vseh TOZD pod načrtovanim izvozom, razen v TOZD ' Magneti.
Zaposlovanje se je gibalo v okviru srednjeročnega programa in je bile intenzivno, se pravi, da so zaposlovali po večini strokovni kader in ne večali proizvodnje na račun novo zaposlenih. Pač pa je razveseljive dejstvo, da so mnogo truda vložili v avtomatizacijo in posodabljanje tehnologije.
Osebne dohodke so glede na nov sistem nagrajevanja praktično »zamrznili" do ugotovitve poslovnih rezultatov. Po teh podatkih pa bod° na podlagi novih kriterijev naredil* poračun OD tudi za nazaj. Sicer pa načrtujejo 15 % rast OD, seveda, d6 bodo poslovni rezultati dah podlag0 za to.
Na investicijskem področju je v Industriji elementov verjetno najživah" nejše v Iskri. Velike naložbe v Mikroelektroniko gredo po načrtu, pravtak0 novogradnja_ in nabava sodobn6 opreme v Šentjerneju. Nadaljujejo sanacijskim programom v žužemberšk* TOZD in v TOZD Polprevodniki ’ Trbovljah. Tu predvsem vlagajo novo, sodobnejšo opremo.
Žal pa, pravi Otmar Zorn, se inve' stirana sredstva vse prepočasi obra<^ jo in se ob novih možnostih prepoču^ sučejo. Pri teh investicijah pa je še eU ovira: premalo je še dorečen na°u* združevanja sredstev za investicijsk dejavnost in koriščenje teh sredst® ’ predvsem pa sistem pridobivanja skup nega prihodka.	K- ^'
Iskra Commerce, organizacija skupnega pomena, objavlja p« določilih Pravilnika ZT mreže Iskre naslednji
razpis
A)	1. delovno mesto direktorja firme Iskra America Inc., Nevv York
2.	delovno mesto direktorja Iskra Elektronik G.m.b.H., Stuttgart
3.	delovno mesto direktorja firme Perles, Pieterlen, Švica
B)	Iskra namerava razširiti svojo zunanjetrgovinsko mrežo v naslednjih državah:
—	Turčija
—	Francija
—	Kenija
Vabimo interesente, da se prijavijo.
Poleg osnovnih pogojev, določenih z zakonom, z družbenim dogovorom o pogojih dela v zunanji trgovini in pravilnikom zunanjetrgovinske mreže Iskre, morajo kandidati imeti organizacijske sposobnosti za vodenje podjetij v tujini, poznati Iskrin proizvodni program ter Iskrino razvojno usmerjenost.
Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh oz. do izbire kandidata na naslov: Iskra Commerce Ljubljana, Vodstvo TOZD Zunanji trg, Ljubljana, Trg revolucije 3.	_____
Časi papagajske reklame so minili
Morda je bil občutek rahle zapostavljenosti združen s toliko večjim prepričanjem, da dela prav. Slovenski filmski režiser Jože Pogačnik, ki se znova loteva daljše filmske teme, ki spet ni brez socialne problematike, to je filma o slovenskih izseljencih, je prijazno, čeprav na kratko, odgovarjal na vprašanja, ki smo mu jih zastavili glede na to, da je na beograjskem Festivalu dokumentarnega in kratkometražnega filma dobil srebrno odličje za film o Iskri. Tudi v pogovoru je že prišla do izraza ne samo njegova ljubeznivost in pozornost, ampak tudi široka razgledanost in nekam nežna občutljivost za stvari in dogajanja, kar daje pečat tudi vsem njegovim filmskim stvaritvam.
p°bili ste priznanje za film o Iskri. l'ako ste sami z njim zadovoljni in kaj $te z njim hoteli zlasti poudariti?
Nagrado sem dobil za film Iskra za vas. Gre pravzaprav za mini !'lm o Iskri, pripravljamo pa tudi dalj-?e9a z enakim naslovom Ta je le svo-levrsten povzetek daljšega filma, zato ° njem ne bi kazalo veliko govoriti.
pa bi ga bilo verjetno bolje videti, z'asti za osvetlitev daljšega filma, ki se 9® lotevamo. Bil naj bi to film o dejav-nosti Iskre jutrišnjega dne. Seveda Posneto danes za jutri. Je pa res, da se e|®ktronika tako strahovito hitro raz-j'1!®, da ji celo znana filmska brzina ni .0s- Situacija nam sproti stari. Sploh lrP®rn, ne da bi hotel bi1;i kritičen,
PPčutek, da se snemanje daljšega llrT,a vse preveč vleče.
^ torej sodite o odmevih na prizna-16 temu že narejenemu filmu in na-Utadi sami?
, Začuda je tudi Stanka Godničeva,
0 je poročala iz Beograda, podčrtala,
I® j® Iskra podjetje, ki je že s tem, da Režiserju dala dokaj proste roke v bdelavi materiala, naredila res veliko.
®ko sem se lahko ustvarjalno izpo-edal. s tem pa mislim, da nisem , °dil, denimo, propagandnim učin-0r^- celo nasprotno. Nasploh Pežam, da zna biti Iskrina propa-9®nda zelo široka v svojih prijemih in s ern sodobna. Časi papagajske reklame biinili. Za vsakega ustvarjalca je ®Zumljivo tako priznanje potrebno °t vsakdanji kruh, saj daje potrdilo,
$a delaš koristno delo. Taka priznanja
0	kulturi nasploh dobra, ker so v ecem pristna reklama pomembnih
^bltumih dejanj. Z nič manj prizade-. nia kot slehernemu filmskemu ^ bru se režiser posveča tudi takim ®ročenim filmom. Žal pa so taka pri-n®nja vedno izrazito simbolična in
1	bralna, čeprav so tudi finančni ko-ktiv in bi bilo zato verjetno prav, če e bila zgolj simbolična.
Doslej ste bili v glavnem znani s filmi lirične, socialne kritične tematike in s športnimi filmi. Ali gre torej pri filmih, kot je npr. film o Iskri bolj za liriko, ali bolj za šport?
Mislim da se nujno prepletajo vse moje strasti v vseh mojih delih, pa naj gre za eno ali drugo tematiko. Sicer pa bi na to težko na kratko odgovoril. Morda bi moral povedati, kako sem od socialnih tem prešel na športne; šlo je za vrednotenje s podobnih izhodišč. Liriki se najbrž ne bom nikoli odrekel, saj je sestavni del mene. Vsak film razumljivo nosi osebno noto ustvarjalca. Šele če ima to noto, lahko afirmativno spregovori. Če je brezoseben, le težko prinaša sporočilo. Tu goljufija ni možna. Veljajo splošna pravila igre — kot za vse.
Osebno sem vrsto let delal filme s socialno tematiko in to v glavnem na senčni strani ceste z namenom, da bi probleme odpiral. Jasno je, da jih s filmi samimi ne morem rešiti; zato sem jih vsaj razgrnil. Upam, da je to vsaj nekaj prispevalo, kot splošni družbeni akti. Ko pa se je socialni film v nekih konjunkturnih projektih pričel pri nas — v Sloveniji sicer tega ni bilo.
Prebrali smo za vas
, V počastitev VIII. kongresa slovenskih komunistov in petindvajset-etnice smrti revolucionarja in misleca Borisa Kidriča je Cankarjeva za-gah*3 V Ljubljani ponovno natisnila Kidričevo zbrano delo v štirih knji-
Na več kot dva tisoč straneh spremljamo kronološko razmeroma ob-ežen Kidričev opus, ki se pričenja z njegovim prvim člankom pod naslo-v°m »Kriza Ljubljanskega zvona", objavljenem 1933. leta v reviji „Knji-evnost", konča pa se z njegovo razpravo na VI. kongresu KPJ 1952. leta Zagrebu. Vmes sta torej komaj dve desetletji, vendar desetleji, nabiti z “°godki, zgodovino in akcijo, kar se vse odraža tudi v Kidričevem pi-^ju, ki je spričo njegove revolucionarne zavzetosti in ogromnem orga-•zacijskemu delu tako pred vojno, kot med njo in po njej še vedno našel ®s tudi za pisanje in v katerem je našla še kako svoj odraz in podobo °oa teh dveh velikih desetletij. (Sicer pa uredniki Kidričevega zbranega . ela obljubljajo še peto knjigo njegovih zbranih del, da bi tako zares ptnpletirali in dopolnili to izjemno bogato, ustvaijalno in revolucionarno 'v|Jenje in delo, kije bilo v celoti posvečeno revoluciji in povojni graditvi ClniZma *n samoupravljanja pri nas.)
j, Prvi zvezek zbranih del prinaša uvodoma govora Josipa Broza-Tita in uvarda Kardelja ob grobu Borisa Kidriča, nato pa slede članki in raz-r ®ve, objavljeni v času od 1933 do 1941. leta. Sledijo članki in razprave .pasa narodnoosvobodilnega boja od 1941 in do 1943 leta, ki se zaklju-uJe s člankom „Zgodovinski zbor v Jajcu."
Tudi dmgi zvezek obravnava v prvem razdelku članke in razprave iz rodnoosvobodilnega boja v letih 1944 do osvoboditve 1945. leta, čla v.610 L° drugi razdelek tega zvezka že prinaša tudi Kidričeve govore, auke in razprave v prvem letu po osvoboditvi.
D Tretji zvezek obsega njegove govore, članke in razprave iz prvih treh “Vojnih let, od 1946 do 1948. leta, medtem ko zajema četrti, zadnji ®zek Kidričevo delo iz let 1949 do 1952. Značilnost četrtega zvezka je u/Vv tem, da na začetku prinaša dokaj obsežen uvod izpod peresa Leva katdlCa P°d naslovom „Ob četrti knjigi zbranih del Borisa Kidriča", v tem rem avtor podrobneje govori prav o Kidričevih delih, objavljenih v prg Zvezku in posvečenih obdobju, ki ga označujemo kot prehod od viadujocega državnega administrativnega socializma v sistem sociali-j, nega samoupravljanja, v čigar temelje je tudi vgrajeno pomembno unčevo delo, tako teoretsko kot praktično.
Ust ce^°tne štiri knjige je pomembno tudi to, da prinašajo ob koncu še riZne opombe, pomembne zlasti za študij Kidričevega opusa, o y>. j® v kratkem pregledu tako obsežnega dela govoriti podrobneje ^dričevem celotnem opusu, vendar je eno neizpodbitno: takšna izdaja le potrebna, saj v njej lahko najdemo marsikatero misel, spoznanje in laično postavko, ki še kako velja tudi za danes in jutri, hkrati pa Uiari? • ugotavljamo, kako pomembnega, izvirnega in dalekosežnega n kststičnega misleca smo izgubili prav z Borisom Kidričem. Vendar pa Uadjl6 ostalo njegovo delo v razmišljanje, spoznanje in kot napotilo za uaijnjo akcijo in našo vsakdanjo socialistično prakso.
D.Ž.
gre za jugoslovanski prostor — spreminjati v špekulativni in iskani izvozni artikel, sem se obrnil k izrazito športni temi. Dinamika in lepota sta zamenjali statiko. Ohranjam pa še naprej vse te žanre — kdaj se lotim katere pa je odvisno od družbene in navsezadnje moje osebne potrebe.
Kako ste se znašli v Iskri konkretno na krajih snemanja, z ljudmi iz proizvodnje?
Po uspehu filma sodeč so bili stiki z Iskraši koristni. Sicer pa sem o Iskrinih ljudeh spregovoril nekaj že prej. Vsekakor so široki, ustvarjalni in dostopni.
Imate veliko smisla za iskanje in odkrivanje detajlov. S kakšnega vidika ste se odločali za iskanje detajlov v Iskri?
To izhaja iz povsem estetskih vzrokov. Zdi pa se mi, da pod vplivom TV sodoben filmski izraz v veliki meri uporablja te bližnje velike posnetke, detajle. Mislim še posebej na Iskrino situacijo in na mikroelektroniko, ki ta orientacija še posebej odčarava njeno zapletenost in hkrati perspektivnost.
Kaj je v Iskri, ne glede na njeno tradi
Res preveč izostajamo z dela?
Res je Iskra z izostankom z dela nekje na repu slovenske in jugoslovanske elektroindustrije. Torej položaj ni kritičen, vendar še zdaleč ni tako, kot bi želeli. Večkrat slišimo tožbe zaradi izostajanja, problema se pa globlje nihče ne loti. Naša štipendistka na Fakulteti za sociologijo, Marina Mfltuš je to vprašanje duhovito obdelala v svoji seminarski nalogi. Prosili smo jo, naj nam pove bistvena zapažanja na področju odsotnosti z dela. Jedro teh zapažanj sem zapisal, ker ti prišla prav našim vodilnim in strokovnim ljudem, ki se ukvarjajo s temi zadevami.
Kako da ste se lotili seminarske naloge prav na to temo?
Med študijem sem ugotovila, da zaradi opravičenega in neopravičenega izostajanja nastaja velika ekonomska škoda. Ne samo, da manjka v proizvodnem procesu en človek, kadar gre ta z dela, ampak so motene tudi druge faze dela, ki se jih manjkajoči „člen“

in optičnih aparatov, nasploh v proizvodnji najbolj filmsko mikavno in izrazito?
Mislim, da bi na to najboljši odgovor dal film sam. Upam, da smo v sodobnem prikazu Iskre našli prav take poglede in situacije, ki bodo s sliko najboljše odgovorili na vaše vprašanje o optični predstavi.
Za konec — še nekaj besed o tem festivalu nasploh; koliko je reklama lahko drugačna, kot na osnovi stvarnosti? Baje ste doživeli aplavz na odprti
sceni?
V Beogradu res ni navada, da bi dobil aplavz avtor iz druge republike, saj je le ta namenjen predvsem domačim ustvarjalcem. Kot veste, je naš nacionalni festival dokumentarnega in kratkometražnega filma letos pisal že jubilejno 25. leto. Mene štejejo za veterana, saj se praktično pojavljam na tej sceni skozi 18 let. Seveda sem bil sprva - kot sem že povedal — orientiran k socialni tematiki, zato sem v Beogradu v prvi vrsti poznan kot doku mentarist — v klasičnem smislu festivala. Vedno me je pač zanimalo življenje okrog nas v vsem burnem revolucionarnem vrenju, z vsemi protislovji, ki jih tak dinamičen razvoj prinaša. Nasprotno pa se zadnja tri leta pojavljam izključno z naročenimi filmi, kar ni slučaj, niti ne samo moja volja, ampak žalosten odraz razmer, ki ta čas vladajo v slovenski kinematografiji, je ugotovil Jože Pogačnik in kljub temu žalostnemu dejstvu je bilo zato toliko več vredno razveseljivo dejstvo, da je za svojo stvaritev, kjer je pod imenom Iskre povedal umetniško izpoved z naročilom, dobil srebrno odličje festivala.
Mara Ovsenik
nomsko škodo lahko zmanjšali, moramo poiskati vzroke izostankov (ne povode), jih analizirati in na podlagi rezultatov vzroke odstraniti, če je to možno seveda.
Zakaj pa po vašem mnenju, oz. po rezultatih vašega dela, delavci izostajamo?
Ob izostankih je važno imeti pred očmi, da je za disciplinirano, oz. redno delo potrebno, da ima delavec za delo sposobnost in voljo do dela. Zmotna je namreč misel, da premladi in prestari delavci mnogo izostajajo. Strokovnjaki pravijo: starejši delavci malo izostajajo, pravtako mlajši od 20 let. Največ izostankov je v starostni skupini med 20 in 40 let. To je razumljivo, ker je pri teh delavcih pričakovati največ zasebnih opravkov: (otroci, stanovanje, gradnja hiše, nakupi).
Morda je tudi zanimiva ugotovitev, da izostanki niso odvisni od navajenosti na delo. Rekla sem že, da mladi manj izostajajo, kot delavci srednjih let, z izkristaliziranimi delovnimi navadami. Delno na izostanke vpliva tudi veliko povpraševanje po nekem profilu delavcev (ti več izostajajo), pa tudi to, koliko je kdo zadovoljen z osebnimi dohodki.
Tudi po spolu so izostanki različni. Moški manj manjkajo na delu, ženske več in spet poročene več izostajajo (dmžina, otroci), samske manj. Moški, poročeni manj ostajajo doma, samski pa več. Samske ženske manj izostajajo z dela, kot samski moški. Moški večkrat izostanejo po manj časa, ženske pa redkeje, pač pa takrat dlje.
Absentizem (tako strokovno pravimo izostajanju z dela) ni toliko pogojen z zdravstvenim stanjem, ali z
ISKRA IN VEST SERVIS vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p. o. Ljubljana, Trg revolucije 3
vabi k sodelovanju
za področja dejavnosti za rekreacijo in letovanja (sezonsko)
1.	2 UPRAVNIKA počitniških domov (Poreč, Dugi otok)
2.	2 GLAVNI KUHARICI (Poreč, Dugi otok)
3.	2 BLAGAJNIKA-RECEPTORJA (Poreč, Dugi otok)
4.	1 TOČAJA (Poreč)
5.	1 STROJNIKA za vzdrževanje elektro naprav (Dugi otok)
6.	2 SOBARICI (Poreč, Dugi otok)
7.	6 POMOŽNIH KUHARIC (Poreč, Dugi otok)
8.	3 POMOŽNE SERVIRKE (Poreč, Dugi otok)
9.	1 POMOŽNEGA BRODARJA (Dugi otok)
Poleg splošnih pogojev je zaželeno, da imajo kandidati naslednjo strokovno
izobrazbo oziroma z delom pridobljene izkušnje:
Ad 1. srednja izobrazba in 5 let izkušenj na podobnih delih,
Ad 2. gostinska šola in 3 leta delovnih izkušenj,
Ad 3. srednja izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj,
Ad 4. gostinska šola in 1 leto delovnih izkušenj,
Ad 5. poklicna šola elektro stroke in 3 leta izkušenj na podobnih delih,
Ad 6., 7., 8., 9. priučen delavec in 1 leto izkušenj na podobnih delih.
Za kandidate na področju dejavnosti za rekreacijo in letovanja se sklene civilno pravna pogodba oziroma delovno razmerje za določen čas od 1. 6. 1978 do 10 9 1978.
Kandidate prosimo, da pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi splošno-kadrovskim poslom ISKRA IN VEST SERVIS, Ljubljana, Prešernova 27.
navajenostjo na delo, ampak j e mnogo bolj odvisen od čisto človeških aktivnosti:	družina, stanovanje, šport,
sestanki, hobiji itn. Največ izostankov je opaziti pri nekvalificiranih delavcih, kjer so pogoji dela težji. Vrsta dela je bolj odločujoča, kot pogoji dela. Z dragimi besedami bi rekli, kdor je pri delu s srcem in je pri in v delu , jrašel samega sebe", rajši prihaja v službo. Važna je tudi velikost delovne organizacije. V manjših je vodenje bolj učinkovito, manj pa tudi izostankov
Marina Mikuš
Odsotnost ima predvsem psihološke vzroke: neprilagojenost delovni situaciji, neprilagojenost na poklic, čustvena nestabilnost, nezadovoljnost z delom, konflikt s sodelavci, slab odnos med delavcem in vodilnimi ljudmi in neustrezno vodenje grape na delu. To so notranji vzroki, zunanji pa so: vremenske prilike, oddaljenost od delovnega mesta, oblika prevoza in posedovanje zemlje. Vse to pa bi lahko strnili v eno misel: odsotnost z dela je reakcija na delovne pogoje in ostale pogoje zasebnega življenja in ne navada.
Kakšne so možnosti za zmanjšanje odsotnosti?
Predvsem moram reči, da poostrena kontrola nima trajne vrednosti in običajno ostaja brez resnega učinka. Ta namreč ne odstranjuje vzrokov izostajanja, ampak jih enostavno ignorira. Zato je potrebna resna analiza vzrokov absentizma in po ugotovitvah je treba vzroke odstraniti. Največkrat pa žal poiščejo odgovorni ljudje le razloge, oz. povode izostankov, vzroke pa pustijo vnemar. Vzroke je treba poiskati individualno. To je hvaležno in neobdelano področje za kadrovske delavce, socialne referente in ne bi bilo slabo v težjih primerili pritegniti k sodelovanju tudi psihologa. Nikakor pa ni primeren za tako ugotavljanje neposredno nadrejeni vodja, ker ta deluje na človeka preveč »upravno" in bi se zelo težko prikopal do resničnih vzrokov nezadovoljstva, oz. izostajanja z dela.
Ob tem je važno vključevanje vsakega posameznika v samoupravni sistem delovne organizacije. Tako vsak posameznik nosi pobude in odgovornost za delo. Zakon o združenem delu je to celo uzakonil in mi ne le moremo, ampak moramo dobiti možnost zainteresiranosti in udeležbe pri vodenju združenega dela.
F. Kotar
SVET ORGANIZACIJE ZK ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ
VABI K OGLEDU RAZSTAVE DEL
ZLATE IN JOŽETA VOLARIČA
RAZSTAVO BO*to ODPRLI V PETEK, 21. APRILA 1978.0B 13. uri V AVLI TELEKOMUNIKACIJ NA LABORAH V KRANJU
OGLED RAZSTAVE JE MOŽEN VSAK DELOVNI DAN V DOPOLDANSKEM ČASU DO 27. APRILA 1978
ISKRA
Številka 17 — 22. april 1978
Cenejši oddih za upokojence
hotel DIAMANT	10. 4. doli. 6.	132.00
	11.6. do 9. 7.	180,00
	20. 8. do 10. 9.	180,00
	10. 9. do 15. 10	132,00
	15. 10 do 29. 10	115,00
Hotel NEPTUN	10. 4. doli. 6.	110,00
	11.6. do 9. 7.	130,00
	20. 8. do 10. 9.	130,00
	10. 9. do 15. 10	110,00
	15. 10. do 29. 12.	100,00
Hotel RIVIERA	1.4. doli. 6.	85,00
	11.6. do 9. 7.	105,00
	20. 8. do 10. 9.	105,00
	10. 9. do 15. 10	85,00
ISTARSKE TOPLICE		
hotel MIRNA	1. 4. do 1. 6.	180,00
	1.6. do 1. 10.	230,00
	1.10. dol.11.	180,00
	1. 11. do31. 12.	164,00
Depandansa STEFAN	1. 4. do 1.6.	150,00
	1.6. do 1. 10.	168,00
	1.10. do 1. 11.	150,00
	1.11. do 31.12.	135,00
Cene za hotel DIAMANT in NEPTUN veljajo za polni pension po osebi na dan. Cene za Istarske Toplice v hotelu MIRNA in v depandansi STEFAN veljajo za polni pension na osebo na dan, zdravstveno-medicinske usluge z zdravniškim pregledom, kontrolni pregled, kopanje v bazenu ali kadi, elektroterapija in druge zdravstveno-medicinske usluge po navodilu zdravnika
Vse cene se nanašajo na bivanje v dvoposteljnih sobah, doplačilo za enoposteljno sobo znaša 20,00 din na dan.
Turistična taksa v ceni ni vključena, ta se obračuna posebej.
Vse informacije: Iskra in vest servis. Dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ljubljana, Ilirska 27, tel.: 325-587, 325-589.
v____________________________________________________________________________________'
Kegljanje v ATC
Športna komisija pri DOS Tovarne ATC je priredila 6. aprila tekmovanje v kegljanju. Pomerilo se je 113 moških in 32 žensk, in sicer ekipno (po oddelkih) in posamezno. Dosegli so nekaj lepih rezultatov. Najboljši so se uvrstili v ekipo tozda, ki je sodelovala na prvenstvu Iskre Elektromehanike, kjer so ženske dosegle odlično 3. mesto. V Tovarni ATC vlada precejšnje zanimanje za tovrstno športno aktivnost, zlasti še pri delavkah. Finančne možnosti so žal omejene. • —
Rezultati: Ženske (100 lučajev) ekipno: 1. Proizvodnja 1468 p. keg., 2. Tl V 1361,
SOZD ISKRA LJUBLJANA PODROČJE ZA KADRE

OBVESTILO
Obveščamo, da Iskra v šolskem letu 1978/79 ne bo organizirala izrednega študija na Fakulteti za elektrotehniko, ker je bilo premalo pravočasnih prijav.
Vsi interesirani delavci naj se takoj osebno prijavijo na Centru za razvoj univerze, 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 15, kjer bodo dali prijavnico. Vse informacije o študiju pa dobijo na Fakulteti za elektrotehniko pri tov. Klemencu tel. št. 263-938.
v
Strokovni sodelavec za izobraževanje Sonja Vrhovec
J
3. TK 1311, 4. TR 1158, 5. GPP 1057. Posamezno: 1. Plaznik Helena 437, 2. Se-verič Bojana 397, 3. Zevnik Ana 371, 4. Ažman Beti 367, 5. Sodnik Marija 358, 6. Novak Polona 355. Moški (100 lučajev) ekipno: 1. Proizvodnja 2555, 2. TIV 2398, 3. GPP 2358, 4. TR 2335, 5. TK 2301, 6. TPD 2299. Posamezno: 1. Sitar Ciril 465, 2. Planinc Marjan 453, 3. Leskovec Anton 436, 4. Zorec Jože 431, 5. Nuvan Andrej 423, 6. Brezar Marjan 421, 7. Kavčič Argust 421, 8. Trškan Jakob 416.
R. Stojkovič
" ^ OBVESTILO ŠTIPENDISTOM!
Štipendisti — dijaki, ali ste ob zadnji redovalni konferenci opazili, da vam kakšen predmet dela težave?
Če bi radi te težave odpravili, se oglasite v Službi štipendiranja na Prešernovi 27, pa vam bomo poiskali inštruktorja.
Polovico stroškov krije Konferenca kluba štipendistov Iskra.
Ali ste pozabili, da se zdrav duh nahaja le v zdravem telesu? Če hočete imeti več uspeha v šoli, se morate tudi primemo razgibati. Zato se lahko vsak petek od 20. do 22. ure rekreirate v telovadnici Elektrotehniške šole na Vegovi 4. Lahko boste izpolnili svoje znanje namiznega tenisa, košarke, odbojke ...
KKŠI
V______________________________J
RAZPIS VII. TURISTIČNEGA AVTORALLVA ISKRA 1978
Pogoji za prijavo:	•
1.	Na avtorallyu ISKRA lahko sodelujejo vsa vozila, ki so kot turistični avtomobili homoligirani v kategorije „A" v smislu določil mednarodnega pravilnika FIA, športnega pravilnika AMZJ in tega pravilnika
2.	Moški:
—	razred I. avtomobili do 785 ccm
—	razred 11. avtomobili od 785 do 1150 ccm
—	razred III. avtomobili nad 1150 ccm
3.	Ženski razred: avtomobili vseh ccm
4.	Pravico do udeležbe na avtorallyu SOZD ISKRA imajo vsi zaposleni, ki imajo ustrezno vozniško dovoljenje. Posadko v vozilu tvorita voznik in sovoznik — tekmovalni par. Za sovoznika ni nujno, da je član ISKRE. Vsaka delovna organizacija lahko prijavi neomejeno število tekmovalcev z naslednjimi podatki:
—	ime in priimek tekmovalnega para
—	registrska številka
—	ku batu ra, firma proizvajalca
—	razred, v katerem tekmuje
5.	Pri prijavi morajo vsi tekmovalci položiti kavcijo 100,00din, katera se vrne na cilju avtorallya v kolikor tekmovalec odstopi od tekmovanja, se kavcija ne vrne.
6.	Najboljši v posameznem tekmovalnem razredu prejmejo kolajne, zmagovalne ekipe TOZD pa prejmejo plakete, vsi udeleženci tekmovanja pa imajo pravico do nagradnega žrebanja, prav tako pa vsi tekmovalci prejmejo spominske obeske.
7.	Start letošnjega turističnega avtorallya ISKRA bo 20. maja 1978 ob 8. uri izpred TOZD TE LA Savska c. 3, Ljubljana, od 7. ure dalje bodo tehnični pregledi na istem mestu.
Proga bo potekala od tovarne TE LA, Trzina, Mengša, Brnika, Kranja, Krope, Dražgoš, Škofje Loke, Kranja, Medvod do Ljubljane ISKRA TELA, Savska c. 3, kjer bo končni cilj.
Avtorally ISKRA je sestavljen iz: a — tehničnega pregleda b — tri spretnostne vožnje
c — ocenjevalne vožnje v skupni dolžini ca. 150 km d — tri prehodne kontrole e — dve časovni kontroli
f — streljanje z zračno puško voznik in sovoznik g — reševanje testov o Dražgoški bitki h — stojalo — dotik
Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ter nagrad bo v ISKRA TELA uro po končanem tekrrovanju.
Pravilnik VII. turističnega avtorallya bo pravočasno poslan vsem referentom po delovnih organizacijah in objavljen v časopisu ISKRA.
Zadnji rok za prijavo tekmovalnih parov je 12. maj 1978 na naslov ISKRA ISE -Področje za rekreacijo in letovanje, Ljubljana, Ilirska 27, tel.: 325-587.
Počitniška stanovanja
Nudimo vam prijetne počitnice v popolnoma opremljenih zasebnih bungalovih in apartmajih v družinskih hišah. Prednosti tega bolj individualnega načina dopustovanja so, da ste svobodni in neodvisni od prehrane oz. običajnih penzionskih obrokov, ker si boste kuhali sami ali šli v kakšno gostilno, uživali na sončni terasi ali na vrtu — izkoristili pač boste ugodnosti in udobnosti kompletnega stanovanja.
Naj vam na kratko opišemo ta počitniška stanovanja: Gre za samostojno stoječe dvojčke ali pa vrstne bungalove, z vrtom ter
apartmaje v dvo in tridružinskih hišah, z dvema ali tremi stanovanjskimi enotami, v pritličju ali prvem nadstropju in vrtom, ki pa je v souporabi, ker stanuje lastnik v hiši. Vaš avto boste parkirali ob hiši, dostop je skoraj povsod asfaltiran. Bungalovi in apartmaji so primerno opremljeni, sicer različno po okusu lastnika, vendar precej enotno po udobnosti. Počitniška naselja so dovolj oddaljena od hotelskih in drugih turističnih centrov — nudimo vam vsaj tam, kjer boste stanovali mir in domačnost. Okolica in atmosfera je povsem mirna in prijazna.
Trgovine, gostilne in restavracije so v bliži' ni, športni in zabavni objekti pa v daljSi okolici.
Bungalovi in apartmaji so opremljeni s kompletno kuhinjo (štedilnik, hladilnik, pomivalno korito, posoda itd.), dnevnim prostorom z jedilnim kotom, 1 do 5 spalnicami, (po 2 do 3 ležišča) kopalnico (prho in WC) ter teraso, oz. balkonom.
Plaže istrske obale so pretežno skalnate, vendar primerne tudi za majhne otroke. Tam, kjer so urejene so betonirani platoji, prhe in igrišča. So pa tudi manjši peščeni in celo m iv kasti zalivi, travnate površine ter borovi gozdovi. Oddaljenost hiš od morja je od 50 do 500 m.
CENE Z A POČITNIŠKA STANOV ANJ AS KUHINJO
ROVINJ, OMIŠALJ
PORTOROŽ	SAVUDRIJA	UMAG	KRK, CRIKVENICA,	VODICE
apartmaji	apartmaji	apartmaji	KORČULA	apartmaji
apartmaji
osebe	7 dni	10 dni	7 dni	10 dni	7 dni	10 dni	7 dni	10 dni	7 dni	10 dni
2-3	2.600	3.750			2.700	3.900				
4	3.300	4.700	3.600	5.200	3.500	5.000	3.000	4.300	3.400	4.900
5	3.600	5.200	4.000	5.700	3.900	5.600	3.300	4.700	—	—
6	4.200	6.000	4.500	6.400	4.400	6.300	3.800	5.500	4.000	5.750
8	-	-	-	-	5.600	8.000	-	-	4.700	6.750
10	-	-	-	-	6.200	8.900	-	-	-	-
2-3	2.100	3.000	—		2.200	3.150				—
4	2.700	3.800	2.900	4.200	2.800	4.000	2.400	3.450	2.750	3.900
5	2.900	4.200	3.200	4.600	3.200	4.500	2.650	3.800	—	-
6	3.400	4.800	3.600	5.200	3.500	5.100	3.100	4.400	3.300	4.700
8	-	-	__	. -	4.500	6.400	-	-	4.200	6.100
10	—	—	—	—	5.000	7.150				—
V ceno je všteto: 7 oz. 10 dnevna najemnina, elektrika, plin, voda, posoda, posteljnina ter zadnje čiščenje. Razporeditev sob — počitniško stanovanje: za 2—3 os. (1 kombinirana soba), za 4 os. (2 sobi) za 5 os. (2 ali 3 sobe), za 6 os. (3 sobe) za 7 os. (3 ali 4 sobe) za 8 os. (4 sobe), za 9 os. (4 ali S sob) za' 10 os. (5 sob).
Počitniško stanovanje se lahko uporablja samo za toliko oseb, za kolikor je plačano. Pri prijavi vplačate 30 % akontacijo, ostanek pa 14 dni pred odhodom.
Prijave sprejema USE — Dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ilirska 27, tel,: 325-587, 325-589.
Kolektivni dopusti — ovira za organiziranje cenejšega dopusta
V ponedeljek, 17. 4. 78, je bilo v Iskrini stolpnici v Ljubljani zasedanje skupščine samoupravne interesne skupnosti za rekreacijo in oddih. Dnevni red in materiali, ki so bili posredovani delegatom skupščine, direktorjem TOZD in predsednikom DS TOZD so razgibali razpravo in aktivirali prisotne pri oblikovanju končnih sklepov.
Cene v lastnih počitniških domovih so določene.
Delegati skupščine so analizirali predvidene stroške poslovanja v Iskrinih domovih za letošnje leto, ter čas poslovanja in sklenili, da bodo cene penzionov naslednje:
—	penzion v Poreču v sezoni znaša 110 din dnevno
—	penzion v kampu na Dugem otoku v sezoni 100 din dnevno
—	penzion v Trenti v sezoni pa znaša 100 din dnevno.
V pred in posezoni se sezonske cene znižajo za 25 %. Za tiste Iskraše, ki se bodo odločili, da letujejo na Dugem otoku z lastnimi šotori pa je pristojbina za uporabo zemljišča, ki je last Iskre, določena v višini 10,00 din na osebo dnevno, če pa se bodo odločili šotor postaviti na privatno sosednje
OBVESTILO
Turni smuk za C mirom za 22. in 23. aprila zaradi nevarnosti plazov odpade. Izlet bo prestavljen na kasnejši datum.
Planinsko društvo Iskra
'v_______________—--------------------J
NA KRIŠKE PODE
Planinsko društvo Iskra bo priredilo 6 in 7. maja izlet na KRIŠKE PODE — Pogačnikov dom. Zbor udeležencev in odhod je v soboto, 6. maja ob 6. uri zjutraj izpred gostišča Jelen v Šentvidu. Prevoz bo z osebnimi avtomobili. Prijave sprejema Ppč itn iška skupnost Iskra, tel. 325-587.

Avtorally ISKRA 1978
[Dražgoše
^Sp. Brnik
1 Ljubljana
sv-i.2,3 spretno, vožja
pk	prehod. kontrola
čk-i.2 časovna kontrola st	streljanje
te	testi
sž	stojalo z žogo
zemljišče, pa 15,00 din dnevno. Za tuje goste pa velja ta pristojbina ne glede na ze nljišče 20,00 din dnevno. Cena prehrane pa je v tem primeru 70,00 din dnevno na osebo. Delegati skupščine so že dobili razdelitev kapacitet po TOZD, v naslednjih dneh pa bodo ta razdelilnik z dodatnimi navodili prejeli tudi sindikalni poverjeniki.
Odločanje za kolektivni dopust pretežno v juliju, zmanjšuje Iskrine možnosti za najemanje kapacitet.
V posebni točki je skupščina analizirala interes TOZD po zakupovanju hotelskih kapacitet za 70, oz. 90 dni po nižjih cenah. Pretežno število delegatov se je negativno izjasnilo do ponudb, ki jih je ISKRA ISE pridobila za letošnje leto. Praktično nihče ni bil pripravljen izkoristiti bonitete nižjih cen v hotelih ob morju vkljub temu, da vsi vemo, da je ISKRINIH kapacitet premalo.
Kje so vzroki zato? Ali premalo poznamo želje delavcev v TOZD? Ali nas moti skupno načrtovana akcija? Vsega tega je sigurno nekaj. Vendar še nekaj je. To so istočasni kolektivni dopusti. Pretežno se planirajo v juliju in takrat bi ISKRA zakupila veliko število ležišč, vendar največ za 15 dni. V Jugoslaviji pa seveda ni hotelskega podjetja, ki bi za glavno sezono in za 15 dni dajal kakršnekoli bonitete. To je tisto, kar v veliki meri otežuje, da bi Iskrin delavec za nižje cene letoval v hotelih po Jadranu. Ali ne bi bilo mogoče, da bi kolektivne dopuste, v kolikor morajo biti kolektivni, načrtovali v Iskri bolj smotrno in
ZAHVALA
Ob izgubi mojega dragega očeta ANTONA ZAJCA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD TEA za izraze sožalja, in denarno pomoč
hčerka Pepca Koper z družino
ZAHVALA
ob izgubi dragega očeta ANTONA OBLAKA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz obdelovalnice TOZD TEA za izraze sožalja, podarjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti
sin Marjan Oblak
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta FRANCETA MAČKA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem ploščatega releja — ATC La bore za izraze sožalja, darovani venec, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
hčerka Francka Hafner
ZAHVALA Ob izgubi drage mame NEŽKE VIDIC
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Stikala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti
hčerka Julka Kristan
vsklajeno? Ali mora res neka večja DO vs* naenkrat na dopust, čeprav njeni TOZD niso proizvodno in tehnološko tako moč n0 povezani. Tu je kot vidite problem, o8 Iskrini delavci, ki potrebujejo zdravo ** kreacijo ob morju ne morejo izkoristiti lativno ugodnih hotelskih ponudb. Tudi ^ večjih lastnih kapacitetah, bi nam istočas^1 kolektivni dopusti povzročali obilo glav0' bola pri organiziranju počitnikovanja.
Potrjen predračun dejavnosti za rekr®" acijo in letovanje
Skupščina je soglasno potrdila letošaf plan stroškov te dejavnosti v skupni viši1”
1.280.000	din, kar znaša na delavk 63,55 din letno. Prav tako je bila potrjen8 amortizacija počitniških domov, ki znaš8
485.000	din oz. na delavca 24,05 din letn°' Iskra ISE bo na podlagi sprejetega predre-čuna poslala TOZD ustrezne obremenitvi
Potrebno je izdelati nov samouprava1! sporazum
41. člen samoupravnega sporazuma 0 združevanju v SOZD Iskra določa, da i6 potrebno glede na prenos Počitniške škaf nosti v Iskra ISE, izdelati nov samouprav11 sporazum te dejavnosti. Zato je skupščin imenovala delovno skupino v sestavl' Vukelj J., Pavlin N„ Janežič B. in Stržin3 A., ki mora izdelati osnutek sporazuma.
Nadalje je skupščina imenovala tudi P'
mopredajno komisijo, ki mora opraviti P1
11	cviaj i iv rxw 11 iiuij v, ix i • ■ ivi w w v - ■ -
mopredajo in zaključiti obdobje delovanja SIS dejavnosti za rekreacijo in oddih prenos tega poslovanja v Iskra ISE.
Prav tako so bile sprejete določen^ spremembe sedaj veljavnega sporazuma prehodno razdobje delovanja te dejavn°5 v Iskra ISE.	.
S>
S


ZAHVALA
Ob nenadni izgubi najine drage mame
ANE JAGODIC
se iskreno zahvaljujeva sodelavc®^ TOZD ERO v tehnični kontroli P* dukcije in TOZD Števci za izreč .1
sožalje, darovani venec, den^jj
pomoč poti
in spremstvo na njeni za
sin Janez z družin®
hčerka Anica Per^J družil

ISKRA - glasilo delovnega kolekU' va SOZD Iskra—Industrija za e|eK troniko, telekomunikacije, elektr^ mehaniko, avtomatiko in elem«n — Ljubljana.
Glavni urednik: Bogo Mohor, govorni urednik: Dušan Željezov*' tehnični urednik: Janko C0!08^ Ureja uredniški odbor: Alojz B (Elektromehanika), Špela Dittr (Avtomatika), Lado Drobež * sgj. Commerce), Stane Fleischman ^ roka potrošnja), Franc (IEZE) in Marko Rakušček <^vpo.
elektrika) — Izhaja tedensko . kopisov ne vračamo — Naslov: U n Ijana, Prešernova 27, tel® 24-905, int. 48 - Tisk: Časopis^, tiskarsko podjetje PRAVI DNEVNIK, Ljubljana.	^
Po mnenju sekretariata za im° '' cije SRS je glasilo oproščeno Pla temeljnega davka od prometa P vodov.