— 159 — Novičar iz slovanskih krajev. 1% Gradca. Ž. Predzadnjo nedelo 9. maja ob pol petih popoldne je tukajsno slovensko društvo spet „be-sedo" napravilo v dvorani glasbenega Gračkega društva ino usled razredbe sledeče pesrae prepelo : 1. Klic u boj, kor, napev od Miroslava Vilhara; 2. Savica, četeropev od Gr. Rihara; 3. Kde domov muj, bariton-solo, pevan od g.Appe; 4. Zvonikar- — 160 — jeva, tenor-solo z brenčečim korom od BI. Potočnika; 5. Šesti červenec, basso-solo, nape v od F. A. Vogl a; 6. Moja ladjo, peteropev z glasovirom, od Lisin-pko^a; 7. Strunam, četeropev od C. Mašeka; 8. Srbska ilavoria, z glasovirom za kor vredjena od G. Ip avica. Vsaka teh pesem je zadovolila, tretja pak, peta po izverstnem igropevcu g. Appe-u, ino zadnja, vredjena od pridnega pevovodja g. Ipavca, ste poslušav-cem tako milo v srca zaigrale, da ste jih vse presladke radosti popolnoma zavzele. Po pravici se mladi pevci zmirom hvale vredno obnašajo. Preziraje trud, nemične okolnosti ino zapreke napenjajo verno svoje sile za omiko ino čast slavenščine. Cesar vedno — od prve do zdanje besede—pogrešamo, je žali Bog! obilneje vdeležnosti naših tu vdo-mačenih rojakov, ki so dobra tretjina žitelstva mestnega. Temu v okom priti je društvo v svoj prerod, okrep ino razšir nove postave dotični oblastii predložilo. Ako se odobrijo ino ako se poda dovolj saj penezne podpore naših tukajšnih rojakov pridobiti, se smemo kakor na gotov obstoj tako tudi na vesel napredek ino srečen uspeh društva slobodno zanašati, naša pak od leta do leta sem prihajoča mladež na blago priložnost, se lehko tudi umetno ino višestrano izobraževati v svojo ino svojega naroda korist ino slavo. Xp. Iz Celja. (Konec pravde o prigodbi v Vinskem verhu.) S tem, kar so v hiši fajmostra počeli, še ne zadovoljni, se je 15 razbojnikov podalo v pol ure odaljeni vinograd na Videš in v ker čin o pri St. Štefanu, ktera je lastnina rajncega, pa v najemu bila; povsod so tako ravnali, ropali in pokončavali, kakor doma; škoda v vinogradu je na 132 11., v kerčmi na 38 fl. dobr. den. cenjena. Tega početja, ki ga skoro nima para , se je vdeležilo 86 oseb, večidel gruntarjev, ki so scer za poštene može veljali, z ženami , sinovi in hčerami vred. 15 med temi je bilo zavolj hudodelstva tatvine in pregreš-ka razžaljenja straže, 46 pa zavolj prestopka tatvine zatoženih , in Celjski zborni sodii v sodbo izročenih. Zatoženi so se večidel s tem zgovarjali, da so bili po slabim izgledu celo tacih mož zapeljani, ki bi jim morali izgled poštenosti biti, in da so se enake tatvine duhovskih zapuščin tudi v Šmarji po smrti tehanta , v Kostrevenci, vPrevorji, v Za-gorji itd. primerile, brez da bi bil kdo zavolj tega kaznovan bil. Več zaslišanih prič je pa naravnost reklo, da edini uzrok dopernešene hudobije je bila kriva misel med ondašnjimi kmeti, po kteri zapuščina duhovnov, ki l>rez oporoke in brez znanih dedičev (erbov) umerj6, nima nobenega gospodarja in gre v last farm a no m tiste fare, kjer si je rajni premoženje pridobil. Ce ravno to ni edini uzrok bil silovite razujzdanosti, je vunder žalostno slišati, da so še take napčne misli med ljudstvom, ktere, čeravno niso razbojstva vzročile, so vunder ljudstvo v njegovem silovitem ravnanji poterdile! Spet je ta prigodba živ opomin: kako neobhodno potrebna sta poduk in omika prostemu ljudstvu! Čeravno ne moremo od vsacega terjati, da bi postavo vedil, ktera veli, da zapuščina brez oporoke (testamenta} umerlega duhovna se razdeli na tri tretjine, kterih eno prejmejo ubogi, drugo žlahtniki rajnega, tretjo pa cerkev, kjer je zadnjič bil, se zamore vunder toliko vednosti od vsacega terjati, da zapuščina kterega koli umerlega človeka ni nikdar blago za rop in tatvino! 12 zatoženih, od kterih se je v preiskavi po lastnem obstanji in po pričah zvedilo, da so z druženo silovitostjo v tovarsii kradli, je bilo hudodelstva tatvine krivih spoznanih in po veči ali manjši hudobii v teško ječo na 4 do 14 mescov obsojenih; 42 pa prestopka tatvine in razžaljenja straže krivih spoznanih je bilo v ojster zapor od 48 ur do 3 mescov obsojenih. Naj bi bila ta prigodba vsacemu svarilo in po-min, da pregreha zoper 7. zapoved Božjo, če tudi d u-hovsko blago zadeva, zapade s ve t ni pravici! Opomniti moram še žalostnega primerljeja, da je v ti pravdi nekdo krivo prisegel. Vodja in predsednik obširne pravde , ki ni več kot 9 dni terpela, je bil svetovavec tukajšnje c. k. nadsod-nije, g. U. Lininger, ki se je ravno tako bistroumno in previdno v vsem svojem opravilu obnašal, kakor gladko in čisto slovensko govoril, da malokdo naših tako. Oboje zasluži očitno hvalo. Spomniti moramo tudi izverstnega govora za pričo poklicanega g. kaplana K....., ki je brez vse spotike v slovenskem jezika točne izvedenja dajal. Spet se je v ti obravnavi očitno razodelo, kako neobhodno potrebno je, da preiekavni sodnik jezik za-toženca popolnoma razume, da se mu oponašati ne more, da govora zatoženca ne razume, ali da ga je napčno razumel.__________