*tev. 34. V Trsta« v soboto* 3. februarja '1917 Letnik KU3. izdaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praži.ikih, ob 5 zjutraj. ^ l 'ftd :.3 Ulica Sv. Francija As ?kega št. 20. L nad>tr. — Vsi ~z . !:.edn:>tvu 1'sta. Neirankirana pisma ce ne -prejcrr.ajo in rck »pisi se ne \Tačajo. ■ i- oJ'-'vorni urednik Štefan God na letnik konsordj lista^Bdfnost• — r-sk tiskamc „Edinrsi*. vpi-ane zadruge t nmrjfnim poroštvo-::'v Tr-... i .ca Sv. Frančškc ■ kega 20. Je. • n ure- ištva in uprave 11-67. Naročnina z a š a : Za celo ie»o.......K 2.A.— /a it r • ..................• 12.— 1 c' 6.— za tn______ - - - - za nedeljsko Izdajo za ceio leto za pol leia ......... 5.20 2.60 Posamezne >tcvilke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 viriaricv. Oglasi >e računajo na milimetre v širokosli ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po lu vin Osmrtnice, zahvaie, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po 1 vinarje beseda, najm-nj pa vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina ».t reklatracije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi ,edinosti1 Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega st. jO. — PoŠtnohranilničnl račun Št. 841.052 Pregled nolnoreTh flosočkeo. Na bojišči:? razven poizvedovalnih bo-|cv in letalskega delovanja nič novega. MrijsRo uroifno poročilo. DUVAJ. 2. (Kor.) t radno se razglaša: 2. februarja 1917. \a \ «e!i treh bojiščih nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, fini. i c :H3 uiainj poročilo. BEROLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. februarja 1917. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprchta: Med Ar-mentic resom in Arrasom so se izjalovili ilni ^un! i močnih angleških poizvedovalni/. oddelkov. Na obeli straneh Ancre : Somi.e je hI! >ivahcn topovski b »j. V ji>t~anji*i in večernih urah živahno delovanj- naših izvi 'nikov. ki so jugozapadno Miraunionta in severozapadno Le Sarsa privedli iz sovražnih jarkov enesa oficirji in 22 liicž. Nfc po J Gueudecourt in Beau-ic nemir t so Angleži po močnem ognju biici poslanka zopit očiščena. Več ujetnj-n-■;> ni v širini stotnije; s protinapadom je kav le o^tilo v naših rol ah. — Prestolo-naded«vr ova aru ada: Na combreški vi- } i i v- g .»zlu Aillv so se naše navadna sKuriiie vrnile iz razstreljenih francoskih 1 liki V Vcgezih so tffi iz-vi^. I liieli pii reki ckciji šesr Francozov. Na severni zapadni fronti so b:ii le-; * i i ko tfela :,ša bro4ovia so v an-' -ke • dela r iie dosegla dragocene i to vit ve. Sovražnik je zgubil v zračnih hoji'? sedem letal. Vzhodno bojišče. — Vsled be-de ra mraza »n sneževja noben" p^se^nih dogodkov. l.acedons!' i fronta, — Položaj neizpremen.e.i. BEROLIN, 2. (K r.) Veliki glavni stan, 2. febr. !917., zvečer. Nj nobeni fronu me poscbmii bojnia oe-janj. Prv: generalni "i-vurtirmoister: j 1. l.uJen BOi Blfl»~SoS3 rs -i SOFIJA. 2. (Kor.) i'o o- !o gencr lnega i dne 2. febr. 1917. — Na uiucedoo-ski fronti v ko ru Čt :ie artiljerijsko ob-strel evanie, ki se i«_ opetovano ni kratek čas stopnjevalo o \ -hariie ;a ognja. -- Na romunski tron i v k »lici Prestave, vzho-dn» Tuictie. ' « in minovški ogeni ni obe* bregovih prekopa sv. Jurija. H^fr iliiž; f-ržflve in pccstrltew potivodnlške vajne. ; . NiiAGEN. 1. (Kor.) Nemško noto o bloka'i jc sprejelo prebivalstvo razme-r« na iniriio, čeprav si je vsakdo svest vei ; ili te . oč, ki nastanejo vsled tega za Ih: -ko. vJijpi-je sc truii, da razprši že v na rej vsako pretirano vznemirjenje. NiiAGEN. i. (Kor.) Se včeraj z.cc^r s c jc \ r ii ministrski svet, na katere.;! ^ Ijalo o iK>ložaju, ki je nastal \ \J nove nemške note. Za danes o; r. ti.-j sie :i obe zbornici k skupni tajni seji. b rza stane zaenkrat zaprta ta iti pr h«rdnji teden. Ki)PCNHAGtN, 1. (Kor.) Med našimi pillipln Ti i mi dru/bami. ki so prizadete w d M i Jc. nahaja tudi družba t o-rc. p; ! /a- i/risilil družbo k naglemu i i aio su za^a^no ustavljene vožnje po Sc riiein morju. Zato od danes i-., rei iil e podatke o meji blokade. Glasom tega poiočiia se nahaja le Cette od \,seh francoskih pristanišč zven blokad-nega pa^u. Zvezni svet se je v izredni seji pečal s težav nim polo/ajem, ki je nastal vsled razširjenja bloka/Je za preskr-bovanje Švice z živili in surovinami. V zvezi s to sejo se je vršila konferenca zastopnikov raznih okrožij, ki se je pečala s preskrbovainiiiii vprašanji hi na kateri se je podrobno razpravljalo o odredbah, ki so postale poirebne vsled novega položaja. BEKOLIN. 2. (Kor.) Glasom krogov, ki so v z^ezi s tukajšnjimi iiplomati nevtralnih držav, poroča »Lokalanzeiger« o sledečem naziranju glede poostritve pod-vniln'^ke vt'jne: Nevtra'ci se ne buuu uaii | zane jati v vojno. Usoda Romunije je posuda posebno poučljiva za manjše dežele. Glede Združenih držav je treba omeniti samo to, da Združene države Nemčiji ne morejo očitati, da je snedla svojo besedo. Bavarski vojni minister o predstojećih oiiočilnih boji1!. MONAKOVO. 2. (Kor.) V finančnem odseku bavarskega deželnega zbora je podal vojni minister k izvaja ein predsednika v ministrskem svetu deloma zaupna poročila o vojaškem položaiu. Rekel je med drugim: Zmagovita vojna v Romuniji nam je prinesla velike gospodarske in vojaške uspehe, vendar pa ne odločilnega pomena za vojno. Odločitev nas še čaka. Pogled na stanje ententnih armad dokazuje, da nas čakajo še težki boji, za katere moramo pripraviti kar največ mogoče. Potem bomo zamogli gledat' lahko tudi mirno na prihodnje napade en-tente. Izključeno je, da se jim posreči prebiti naše fronte in izrabiti krajevne uspehe v večjem obsegu. Po mirovni ponudbi označeni položaj nam daje pravico in dolžnost, da se poslužimo vsakega sredstva. da pospešimo konec vojne. V to svrho je neomejena pod vodniška vojna neobhodno potrebna. Njeni izgledi so jako ugod.ii. O nevarnosti, da zamore povzročiti ta nastop poslabšanje političnega položaja, smo si na jasnem. Vendar pa za-moremo prevzeti ta rizil^o in smo pripravljeni za vsako možnost. Vrhovno ar-'maiino vodstvo in vojaška uprava sta u-kre lila vse potrebno, da pripravita skorajšnjo odločitev. Domovina je dosedaj z občudovanja vredno požrtvovalnostjo podpirala armado: pomagala bo tudi v predstojećih težkih časih in prispevala s tem k skorajšnji dosegi miru, odgovarjajočemu našim žrtvam. 59 Ž Iz £1^*8,...!" Roman. Ko sc je p4>slavijal od Sonje, je skoraj joku! in jo rotil, naj Ml zapusti samo maj-. Stoi'i a jc k jjasovirju m za-pcla kitic » iz opere »Carmeiu: »Ce vas i.iiO m, l. i ac la juin že. eno pa vem: danes pač — ne!c ki> se je nbr ik . jc zria v žareče se oči drugega snubca, ki je b'l popolno na-je iii-.rl\i.ia. Bil jc velikan po stasu, .a •- ani P'>aiJj. ki ga jc oboževala iHOđrm dražba, imel je črne kodra-> c lase. zelo tenise oči in je bil gospodo-\ a en sirovosti. Ljubil jo je z viharno ognjevitostjo, a jo jc skušal tiranizirati. K » je predkratkim pripo\ edovaia strica i-, soprtigu. ki bi vedno «>maljo\ al med iju-1 , »sijo in bičem, je mislila njega. Šele predkratkim ji je v svoji besnosti zlomil JraK^ccno pahljačo, ker mu je odrekla DOGODKI NA MORJU. j LONDON. 2. (Kor.) Napram uradnemu berolinskemu poročilu z dne 30. jan., v katerem se sporoča, da je neki nemški podvodnik v angleškem kanalu 18. januarja potopil nekega angleškega rušilca razreda M, izjavlja adrniraliteta, da ni bila uničena nobena angleška vojna ladja, kakor trdi nemška adrniraliteta. (Pripomba VVolffovega urada: Kakor doznavamo s pristojnega mesta, je poveljnik dotičnega nemškega podvodnika tor-pedni zadetek na angleškem rušilcu razreda M dne 18. ianuarja neoporečno opazil ter videl rtisilca v potapljajočem stanju.) _ Potopljeni parnikl. BEROLfN, 2. (Kor.) Te dni vmivši se podvodn ki so potopili 21 ladij, skupno 30.000 ton. Potopljene ladje so imele na krovu 7.500 ton premoga in 5000 ton kovin, vrh tega fosfate in les. LONDON, 1. (Kor.) Nizozemski parnik »Epsy!on« je bil potopljen. Moštvo je bi^o izkrca io. En angleški in belgijski carn k .rta bila istotako potopljena, dalje tudi norveški parnik »Dandy«. Moštvo je bilo razven ene osebe rešeno. BERN, 1. (Ko-.) »Progres de Lyon« poroča iz Madrida: Španski parn k »Ptm-ie- u« je bil potopljen. Isti list poroča iz Cadiva, da je bil po tori jen grški parnik »Aristoteles«. _______ Položaj na Grškem. .MILAN, 2. (Kor.) »Secolo« poroča iz \ten, da je bil od tamkaj odveden sedaj zad-iji 'del grškega mornariškega kontingenta in to v smislu zahtev note er.tente. LUG ANO. 2. (Kor.) Italijanski listi po-:atiskuje$o vsebino nove note entente Grški, v kateri se zahteva odprava tudi vsakega neporabrega vojnega materijala, vštevši uniforme in druga oblačila, na Pe-loponez. Vrh t€ga je angleški poslanik razpravljal z ministrskim predsednikom ! ambrosom o dejanski nerazoro/itvi rezervistov in glede 50.000 pušk. ki niso do-pele na Pelopcnez. Angleški poslanik ie izja il dalje, da bo v očigled pomanjkanju živil ententa sicer v kratkem poskrbela 7:i živila, da pa ne opusti blokade, ker se r? irknzala kotMispešno sredstvo. f'a privede grško vlado k pameti. Konferenca aliiraucev v Petrogra lu. LONDON, 1. (Kor.) »Times« poročajo iz Petrograda z dne 30. januarja: Konferenca aliirancev v Petrogradu dela v treh oddelkih. Prvi se peča z vojnimi operacijami. drugi z dobavo zalog, tretji s fi-rtaačaiBB vprašanji. _ Francoska zbornica. PARIZ, 1. (Kor.) Predsednik vojnega vJseka je izjavil, da pride po sedaijem f)redlogu nie^to prvotno določenih 950.000 mož le 350.—400.000 mož na nakladno prebiranje. Poslanec Deguise je covoril proti naknalinim naborom in izvajal, da je nemogoče zbrati nove kantingenfe, ne da bi opešalo gospodarstvo. Njegov tozadevni dodatni predlog je bi! odklonjen z veliko večino. Nasprotno pa je sprejela zbrnica predlog, glasom katerega pridejo vsi le enkrat prebiram letnika 1896 — vštevši 1914 zopet k naborom. _ Vrhovni poljski narodni komite končal svoje delo. DUNAJ, 2. (Kor.) Tiskovni urad vrhovnega poljskega narodnega komiteja poroča iz Varšave: Dne 29. januarja se je sestal izvrševalni odbor poljskega nart i ie-ga komiteja in sklenil soglasno, da smatra s prevzeijetn poljskih legij od strani poljskega državnega sveta načelno nalogo vrhovnega narodnega komiteja za izčrpano in torej tudi kot končano. Na isti seji je bil izvoljen pododsek, ki naj pripravi predloge glede likvidiranja raznih ustanov vrhovnega narodnega komiteja. Prebiranja na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 2. (Kor.) Magistrat glavnega mesta je afiširal odredbo hon- rles, prihodnji dan je pa seveda dobila zanjo najlepše nadomestilo. Marsikedaj ji je ugajal, in mislila si je, da bi bilo inte-resamno. če bi tej odločni volji zoper- stavljala svojo____marsikedaj pa ga jo je bilo groza. Smatral tudi ni nikdar za potrebno. da bi se ravnal napram njej po kakih etiketnih predpisih, in tako ji je dejal: Oboževana Sonjuška. vi ste razdra-žujoči šampanjec našega kroga, brez vas je vsaka družba dolgočasna, in prosim vas, ne dajte, da ta šampanjec usahne tam zunaj, ter se ne vrnite kot prazna posoda. iaz dokončam v tem svoj novi roman. čigar junakinja ima vaše poteze. Ce se boste dolgočasila tam zunaj, se boste tem bolj naslajala tu na moji knjigi, ki je polna ognja, duha in čustva----O, kra- sotica moja, potem me končno osrečite, kaj ne? Slovo ž njim je bilo precej toplo. Potem je še prisluškovala pogovoru med obema svoj ma obožavateljema. Solncc mojega življenja izginja, — je vedskega ministra, po kateri se imajo v j Budimpešti bivajoči črnovojniški obve-j zanci letnikov lh72 do 1S91., tako ogrski' kot avstrijski državljani ter oni, ki so pristojni v Bosno in Hercegovino, ki so bili na dosedanjih prebiranjih spoznani kot nesposobni ali pa so radi nesposobiosti bili odpuščeni iz aktivne voj a skd službe, nadalje oproščenci teh letnikov ter črnovojniški obvezanci letnikov 1865. do 1891., ki niso bili prišli na prebiranja, potom izkaznic. katere jim izstavijo oblasti, zgla-siti tekom 24 ur. Na ta način konskribirani črnovojniški obvezanci bodo od 26. februarja do 14. marca r« Micani na novo prebiranje. Oproščenci morajo od 12. do 14. februarja pri pristojnem okrajnem pred-stojništvu dokazati, da obstoja pravni naslov njihove oprostitve še dalje.____ ZvsstoM naročnin In nimcun praca. Sklicev a je se na protest političnega vodstva Cehov in Slovencev proti kolektivni noti entente, v kateri trdi, da se bori za »osvobojenje malih narodov«, vzklika »Information«: »Zopet doznavajo so\ raž-niki naše države, da ne koristi, dotikati se zvestega mišljenja naših * narodnosti!« Je torej to zopet klasična priča od ne-slovanske strani o zvestobi narodov in ob enem protest proti frivolnosti in hudobiji izvestnih ljudij, ki bi z obdol'ževanjem nelojalnosti na strani drugih hoteli ustrezati le svoji lastni sebičnosti in brezobzirnosti ne le do pravic drugih, ampak tudi do interesov države! Take izjave od drugorodnih strani so in bodo za nas naj-krepkeja moralična opora na deiu našem za svoje pravo do — življenja enakopravnih v tej državi. Naj izjavimo vnovič, kar smo povedali že tisočkrat: tu smo, la tu hočemo ostati ir« živej naroda da-iojno življenje!! Iz ust merodajnih faktorjev slovanskih narodov v državi ve vsa javnost, vedo naši nasprotnici in vedo tudi odločilni ,'aktorji v prestolnici države, da _ kakor je to posvedočeno s čini naših sinov na bojiščih — z vso odločnostjo odklanjamo vsako izpremembo glede državne »pripadnosti in 'a ne oričakujemo m ne želimo nikakega odre raja« od u* oene strani. Ali, ob enem in ravno zato-zahte-varno z isto odločnostjo v tej državi mesta, ki nam gre po božjem in člove kem pravu in ki smo si je že v prošlosti zaslužili v polni meri in do katerega nam sedaj kakor še nikdar v vsej, na težkih bojih toli bogati zgodovini naše staročestrtljive države, pišejo pravico naši sinovi. »Zvestega mišljenja naših utfrodnosii se ne sme dotikati nikdo« — kliče »Imor-mation«. Nikdo! Ravno zato se pa tudi ne sme nikdo dotikati njihovih pravic! Ne sme se jih tudi zato, ker bi se s tem grešno dotikal zakonov države, ki jamčijo na rodom te pravice, in bi steni rušil granitno podlago, na kateri edini inore var io sloneti država! ; . In vendar je l:udij v naši dr/avi, ki ni hoteli zgrešilo zakrivati luč "resnice, jasne kot božje soince na nebu, ki bi se ho:eh dotikati pravic narodov in se pregrešiti na državi z razveljavljeni'm nje osnovnih zakonov. Hudo. uničevalno obsodbo o njih je izrekel cesarski svetnik Penižek. kakor smo priobčili v včerajšnjem izdanju. Pregrešajo se z nnmenom. ki ga hoč jo doseči. Še huje pa z motivi, ki so jim odločilni za to. Ni jim do interesov države, marveč jih vodi le mise? — na-se! Ali ne misel na svoje pravice, na svoje upravičene interese, na pozicijo, ki jim pri) a -a v tej državi — sai jim vsega tega nikdo ne oporeka in rtikdo noče krktiti ar-več jim je le edino do vnanjega znaka, da so oni po višji volu predest ini rani za gospodstvo v tej državi! Seveda prihajajo z različnimi »razlog «z na katere bi hoteli opirati svoje zahteve. •S tavi j a jo v kontribucijo — kulturo. Na to imamo enostaven odgovor, da avstr:'-,ski državni temeljni zakoni ne poznajo 'nobene razlike med narodi z ozi >m na 1 njihovo kulturo. Zakoni pravijo jasno in javkal mali marki. — jaz odidem za Sonjo v inozemstvo. — Ne javkajte, marki, — je dejal velikan in mu položil roko na ramo, — sploh si izbijte lepo Sonjo iz glave. Na Ruskem dragi moj, ostane moja! Saj se pa vidva tudi nikakor ne skladata; vi ji vendar izginjate pod roko. Sicer pa ona rdečelascu itak ne bi ostala zvesta, znati jo je treba brzdati. Ne hodite tudi tja preko, kajti ne skladalo bi se z vašo narodnostjo in znalo i bi se vam zgoditi, da podiežete. kot je podlegel vaš velik rojak. Poiščite si majhno, nežno ljubico, golobičico----mlado Ievinjo pa prepustite meni. Marki, ki ni bil nikdar kos temu tekmecu, se je obrnil na peti in se zatekel v okrilje kneginje, ki ga je podpirala. Da.... teh stvari se je domislila Souia pri svoji današnji toaleti.... kdo pač zmaga?____Najbrž nobeden teh dveh. V sobo je stopila teta — Sonja, hvala Bogu, da si gotova. — je dejala zelo začudeno, ko je zagledala zmešnjavo na toaletni mizi. — Kaj sem ti hotela reči, dragica, prezračiti moraš še sobo, kajti knez ne bo mogel prenašati f tega parfuma. V tvoji bližini sc človek | kar utaplja v dišavah. — Kaj še, draga tetka. Ali naj me prične ! boleti glava? — Toda. Sonja, kaj pa vendar delaš? : — Kaj delam? Barvam si nohte. i __ Zopet nekaj novega----o tem ven- I dar pri nas nimamo niti pojma. — Seveda ne. Kaj se pa sploh ve tjJ o ! elegantnih navadah. Pri vas je samo ena elegantna oseba, in to je knez. Da. ugaja mi, njegova nervoznost ga dela interc-santnega. Krepki možje so sirovi;----domislila si je Rusa----zelo se veselim, da se bom mogla z njegovo Visokostjo nemoteno pogovarjati. _Ce bi v splošnem le ne bilo tako nepristojno. — je tožila tajna svetnica. — Mislim, da se moram žrtvovati in vsaj nekaj časa biti navzoča. Sonja se je okrenila tako hitro, da je skoraj vrgla stekleno skodelico s toaletne mize. (Dalje.) brez vsakih klavzul, oa imajo vsi narodi enako pravico v šoli, v uradu in vsem javnem življenju. In če bi onim ljudem res bilo do kulture, do povzdige vsega prebivalstva na višjo stopnjo kulture, patent bi se že celo ne dotikali narodnega bistva Foedinih narodov, marveč bi jim šli na roko, bi jim dobrohotno oddajali o J tiste svoje pretvezno višje kulture, da bi se narodi kulturno razvijali, primerno njihovemu narodnemu bistvu in s sredstvi tega bistva! Sklicujejo se na veličino svojega naroda in hočejo uveljaviti inajoritetni princip: kdor je močneji in silneji, ta edini imej' moč v rokah, uživaj svobodo življenja in bodi — gospod nad drugimi! Na tako zahtevo je odgovor kratek in lahek. Mi živimo v avstrijski državi. Za njj notranjo uredbo morajo '"iti odločilne edino le nie notranje razmere. A, ravno te dni je Če ki »Venkov« s številkami dokazal, da so »veliki narodi« v naši monarhiji — legen-:a! Konstatiral jc, da se prebivalstvo monarhije sestavlja po 23*3 odstotka po Nemcih, 19*6 Madjarih, 16'3 Cehih, 96 Poljakih in v ostalem po drugih maniih plemenih. Tako. seveda, glasom ljudskega štetja, pri katerem je kolikor toi-iko igralo svojo vlogo tisto znano pravilo: Corrig; /, la fortune! Sicer bi se utegnile številke "e precej premakniti — ne v j rilo^ »velikim narodom«. Kateri narod je torej v monarhiji tako močan po številu, da bi v tem imenu mogel reklamirati pravico do gospodstva nad vsemi drugimi?! Ta argument je hiša na rahlem pesKtt. Pesek se razmika in hiša se ruši. N -beden! Odpadata torej »kultura« in »večina . Tretji glavni argument so niihove za-'uge za državo, ki da so tolike, da so oai edini »kitt«. ki veže državo v trden sklad. Tudi ta argument se topi kot pomladni sneg na soincu spričo dejstev, ki jih b:-eži vsa zgodovina države, >pričo sedanjih činov vseh narodov v obrambo države -— spričo sijajno dokazane njihove zvestobe. Tudi ta argument ne drži. Ne drži nobeden teh argumentov, ker ie naša država — država narodnosti, ki jan gredo po zakonu, pO njihovi zvestobi in po njihovi pomembnosti za (Ir^^i - ;a »e pravice in mora biti vsaKo razlikovanje izključeno tudi v interesu države! □ izK-e molMmo l ežko vprašanje i;a Poljskem. Se 'aj jako zanimajo, kako se reši vprašanje ve-leposestev na Poljskem, ki jih je ruska vlada za časa vstaje i. 1831 iu 1863 od vzela poljskim plemičem in razdelila med zaslužene Ruse. Vstaja se je obakrat ponesrečila. Vlada je vzela imetje in posestva nasprotnikov in jih razdelila med general j in druge zveste pristaše, ki so morali biti pravoslavne vere. Posestva so ostala last države, vendar so jih otroci podedovali po svojih starših. Leta 1831 so Rusi na ta način obdarili 144 oseb, leta 1863 pa 15!S. Dobile so skupno 665.715 hekt irie\ zemlje, ali 8'9 od sto vse zemlje. Ker so sedaj naši in Nemci zasedli Poljsko, zahtevajo otroci prejšnjih lastnikcjv zemljo, ki jim je bila po krivici vzeta. Vlada sc še ni odločila. Vseuč-liščna ustanova nadšlioia Kohna in češko dijaštvo. »Svaz češko-slovanskc-ho studentstva«, to središče češkega di-jaštva v kraljestvu Češkem, se je v svoji zadnji seji bavil z vprašanjem odklonitve ustanove pokojnega nadškofa Kolina v svrho ustanovitve drugega češkega vseučilišča. V sprejeti izjavi izjavlja češko di-jaštvo, da je presenečeno po vesti o odklonitvi te ustanove, ker je drugo vseučilišče neutajljiva potreba z ozirom na šte vilo čeških dijakov, po zgodovini razvoja mejne grofije Moravske, po potrebi znanstvene konkurence v češkem kulturnem življenju, pa tudi zagotovljena po sklepu moravskega deželnega zbora in po slovesni izjavi avstrijskega ministrskega predsednika in naučnega ministra. Češko dijaštvo je uverjeno, da je prišla odklonitev legata Ie vsled sedaj še ne rešenih pravnih vprašanj ter da absolutno noče preprečiti porabo zapuščenega premoženja za tak visok kulturen cilj. Češko dijaštvo, katerega večina, se že mesece kot znamenit faktor bori za blaginjo monarhije, katerega velik del v tem boju krvavi in zastavlja svoje življenje, se smatra nele za opravičenega, marveč tudi prisiljenega da z vsem povdarkom zahteva od c kr. avstrijske vlade, da čim prej ugodi njega najvišji in najnujneji zahtevi po ustanovitvi drugega češkej;a% vseučilišča na Moravskem. Zato prosi c. kr. vlado. da nemudoma pomiri utemeljeno, po odklonitvi legata provzročeno vznemirjenje z določnim označenjem svojega stališča v vprašanju ustanove in napram pritr-cipijelnemu vprašanju ustanove češkega vseučilišča na Moravskem. Češko dijaštvo pričakuje, da c. kr. avstrijska vlada na kulturelen način reši svojo visoko nalogo! Ženske, ki govore — pametno. Te dni se je vršilo na Dunaju zborovanje Splošnega avstrijskega ženskega društva, ki se je razvilo v znamenito mirovno manifestacijo. Predsednica, gospa Beer-Ange- Strsr II. „EDINOST" š ev. 34. V Trstu, dne 3 februarja 1017. rc sk li U m «1 sporočila, da je od mnogih avstrij-»Ki'i organizacij d osi o pozdravnih^ ;» av strijska referentinja gospa j .'ina Kulka jc označala kot dolžnost I .da r zeitscv a. da i rebival- . za tn!r. Tudi hi d\ h držav želi miru. Naredne-j o-, cai inu treba i dre m strupene zo-nar< 'i 5C iiit rajo naličiti znosljivosti j n < .aiJ okreči nadvl^ćjn. Oospa Rc-: Sdiviiumcr iz BuJimi::xc je p«>ve-da jc bila med vojno trikrat v Ame-I n da jej je bila d\ akrat prilika, da je! rila 7. \\ ilsonoiii in večkrat z njego-! i rioidji. Dibr^je torej poučena oj jijah predsednika VVilsnna in more [ viti. da ta niti od dah:č ne misli na i a bi hotel delitev ali razkosanje av-| monarhije. Sprejeta je l ila rc-. so!nc:ia. ki izraza uverienie. da velika vc-: č;?»a ' Jstva v vseh deželah hoče mir. —1 I c s luci j a ie pozvala vlado, naj se rc da rr tit' po hujskaioCih govorih sovra/Jiih n. . ter naj nadaljuje* SvDfl priza- devriija za iii:r. Poživlja inože in žene; Ia? H: rt ti:-n K C! bc in zil d: TI- (Ti vil int Z' to. »*?Ii s!ii sli slovenski«. Si-edni ; Naredni, Lisry< rišejo: Skoraj podobno kot z! bolinnsch a!i čech-sch« je tudi z >ilirski j a'i slove-ki . [5.> s-arih Ilirih, prebivalcih sreJr.jega ir; severnega dela balkanskega • '.h- a, se ] . .^.iovala rimska pro-j 'nciia l!'yricum, v kateri so se za česa r- sijevanja narodov naselili Siovc-ni. S«. ;ofje so imenovali neve s!ovaii5ke ;,rcbi\a!ce Ilire, dcči:n so sc pa Ic-ti sami i mer vali Sloveai, in tako je nastalo Jvoj v i t tj mv&nje tega naroda, v kljub iemu, da so Slcvcni ustanovili posebne i'ržave, jc v ti.; ar k rajala dalje in sc ol:ra-: n9a prvotna etnična} omačba vsj do da-j nes. o čeirer irramo dovoli dokazov. V j ^ari!i bolgarskih in te Janj h grških pisateljih sc balkanski slovanski prebivalci: imenujejo Sloveni« in nj hov jez k >:slovenski Kr'k*. Isto nahajamo pri da!ma-inskih pi atcljih. Macedonsko, dalmatin-ko in slovensko ljudstvo govori se danes, ili ; -luvenski. pa naj to zveni v narečju ki a i slovenski«. Slavonija je Ijud-! mleko, ne vem). A sedaj mi je rekla žena, vplivno socijalno pozicijo, marveč da je tu- ? ki ^a nosi, da bodo mlekarice dale mleko, di udruženi, ki se love za mamoneni nal* le onim, ki jim bodo dajale tudi »tesere«. škodo trpečega ljudstva. V tem pogledu g Za b<;?jo voljo, kakšne icsere naj i a ic čuti tudi zelo grenkih in ogorčeni]1, pri-j: dam, če meni %ami vsega primanjkuje? tožb. Vceraj sem dobila mleko ne direktni;,! Plavajoče mine on dalmaiin'ki chuli. Iz \]* po dru^i ženi — liter za 1*20 K! Pcleg te-! Dubrovnika javljajo, da mnogoštevilne, £ ga pa sto priporočil radi »tesere«. \zca plavajoče mine ogrožavajo obalne napra-l| sem mleko — ker sila kola lomi — in ko; Vc in bližnje hiše. Vendar ni bilo doslej jI je nekoliko postalo v loncu, sem prelila nikake škode, ker stražijo in tudi pre- | drugam in našla na dnu pravo smetišnico. bivalci sami pazijo na morje in pobirajo i | Neko rumeno goščo, prah, in Bogve kaj j j mine. Tako so nedavno orožniki in ti.an- .j bilo vsega notri! Iz če^a bila ta zmes? eni stražniki z nevarnostjo za lastno živ- "i ljenje odstranili plavajočo mino. Podobno j H odločno delo so izvršile civilne osebe pri * Ra>:nov stne < r-» t (kar' hiž',2 Fonda ;, Gelčć, kaniiie i d.) !e in k^j IšB lat* — t«'J S V * r a s . ■ -J ga nar«xJa naj rrdpirajo vlado v tem. poziv je nas!« vilo na časopisje, da! Jc na suii!. da je s krivec ali orm'i.. ki rov. Vi iz sramotne d< bička 'elj-j teres na nadaljevanju \i«ir.e. •■> s.' r'irača resolucija do vlad ir | naroj % s j zave Pf sebn< na. v i b ločn? n i . 1; x m v: \tra . ih držav s j ozivem. naj j ijo s veje posred' valne mišje. -e : i>rača do predsednika Wilso-j . čt^ar pi vgramn ne vidi le idea a čn-sti. marveč že hodno pot sed t-J >!o\aja do miru zmeme sti in pra-s i! — Pametne take. ikon) pa-, v> , marsikateri — dirlomat! j O n r risr pre jih 4 ■.. v; OwKt k nove t O riči ča 11 te d u ti "Vi IV i Gra-Ji č I trm so\ alstva te !; vztruju renaša v! Frtvova»n' ko Mu bc a brzojavn 'govoril /ast 1*2 rj -, ^ | ivovan'em s č -CJC o v n ,e nal 2 je rtn . .nn s : o-ki j- tu Ji v o-\: iai zve-:r'c vr ne z da hrepeni o. da de"c o živhcvu: spore- n? i: ni, da zamorejo b ii kakor tu-di v vz n po t vzbi zvei v t ča j te'kiTi r\ e i r čili srečnei-ih vedno sve^i. Nizove skrajne očetovske skrbnost!!! Ta 1 . " i -rblina se nanaša sicer na H ;c materijalnih škodi. Ali če jo ^pra-\ zvezo s cesarjevim manifestom tvu -sloven-ka dežela«. Kar se tiče oz-, n i'-be »ilirskije treba poudarjati ilirs!:o 1 ^ banje v minulem stoletju in tu Ji na li- \ .erjturo rrej^njih časov. Outod izl aja. da j je ti to imenovanje pravilno, s katerim c je narod sam v zgodovini predstavlja!. 5rav jc tore*, da imajo južni Slovani dve men-: >,II ri" in »Sloveni«. Pa ste se te "meni že pred 70 leti nadomestili z ime-/anjem -»Jugoslovani« je treba zelo ob-aIo\ ati. tem bo,'j, ker ste bili te dve zgo-"o\ii in znanstve 10 utemeljeni ozf.ač-bi po krivem skoraj" izrinjeni iz rabe. H kf :eu boJi še i riponuijeno, da je r-kralj lirski-, t. j. kralj slovenski eder. naslovov av^r1;*-1 ega cesarja. Pr-hranitcv živil za stalne odjemalce — dovoljena. Y nasprotju z dosedanjim raz-soje\aujcm sodišč ni/jih ste-j i ij. da se, ni t ra prihranjevanje živil za stalne goste, c! ;kler oC tiago še nahaja v prodajalni, kazKMlti kot odNkMfe prodaje, je naj-' \ -je kot kasa. i ko scdisče vsled nasto-pa generalne p'r« i.urature izreklo razsod-i bo, da je p-i ržii:^ nap. ei n :roćerssa in bi.r^J iovo:.»eao. Doblinško so-; i-.je na Dwaji jc neko trgovko z meša-, nim M ■ . obsodilo na 20 K globe, ker 11 HCki tlinevodnici odrekla prodajo četrt litra mleka, čes ua je mLko. koi.lior ga še ima, naročeno po odjemalcih. Ker jc obio-| žeii! a sprejela K^zl.i, je razsodla postala: pra\o;nočna. Uenet\iiia prtikuraiura pa jej l ( hro bi bilo. da bi javna oblast, ne enkrat, p: gostoma pregledovala mleko in _______ pnstopala s takimi brezvestnimi ljudmi kari Ploču, najstrožje! In če oblast postavlja povsod cene in pazi, da ninče ne zlorablja, zakaj ne stori tega tudi pri mlekaricah? K?rr!.tc I a dun; j^kega župana. I3u-najski župan dr. Weiskirchner je in^el nedavno predavanje o mesmi stanovanjski pol t ki. Med drugim jc rekel: »Jaz zasledujem s poudarkom reformo našega i zastare ega stavbnega reda.« »Kund- y sc'-nu prinom'nja: ^Ž- leta *za-loHijc »s poudarkom'«. Kolikokrat pa je že tako zasledovanje brezuspešno pr-.kinii in opustil, to ra zamo čuje.« — Tudi za nas ie dunajski župan iiKcn*>antna oseba.] Prv ak dunajske krščan socijalne stranke je. Proiotip nemškega krščanskega soc jalca, odsev in c;oseM"enje svoje stranke. Tudi o tem ne govori, kako brez sramu je ta stranka opustila in potajila C LŠKO - BUD J V* LŠK A Rt STA V R ČIJA tBosakova uzorna češka gostilna v I rsin; se nahaja v ul;ci delie lJosce štev, 14. vhod \ n.iei Gio:gio ijalaiii, zraven glavne pošte. Siovenska postrežba in slo-venski jed'h;i i-^ii. U prvovrstno I I ^o o JpoSJje (najmanj 30 ! artonov) proti malemu predp.učfitt, ost^io potoni povzetja Karel Ksočif, [Wm Solna ulica 1. 3HBB& wBs:aaa—«iuJ.'--Li JJ—j R načela svojega ustanovitelja dr.a Luegra *i H OGLASI:: r" •—i i ve r*ču:iujo po 4 Btut be-e io. J""1*!-] I J a^tno tiskao« Le*.. r tt — jNajnanjM r-l'*~1 L_ i_< : pristojbin« 40 fiiotui«. . LJL-I n ;mnfii| fOnSij Slavnemu obćMis v i ia (» J iiiiitilalB lL»wSj • n. tgnvcen p it or< < um sl;» nat^ < tvije š liiej in p d ate za v < ovije ; ka- . tere ^n začel »»delovati na debel ', t-ko <11 bo • ie..t ah'-'o fs k mu po tresel — Kc je sedaj drtrjfa obutev t.«k> dra^a. br»Me oseham ki imai>. pr.»v la v -o >a • prav dobr došl . V>ak naj p<>-s.«-i ! F;>. CliliA1.', tovarn slamnikov, v Stop .j Do:nžal pri Lju'Ijani 3012 Dfsja za Kariaso. T^rzzT, postavljenih na /.elezn SKi p"^t:iii 1 'is ti na nu-l«»v: F an iion, Gosnavas, pošta Novf>me-'o Sit43 F**7fl A Hfff Anton Jerkič posluj«/opet r irnjem rUiU^iUI atcljaju ▼ Trstu. Via 4eU« Po-te šte . 10. 4« >7 raeli te razsodbe vložila! v varstvo zakona. — Ud cc- vit na c!- čc — kjer j m ki biv nec TO še i \ adar svečano da bo Sv :n na odo:n »pravi-:ezn]iv vladar«, da bo s, o;>iova: avne sv< bo^čaiie« in xdruge la to »skrbno čuval en iko--a vlc. da bo »r-'1 :>c5eval nrav-^ no blaginjo Svojih r.arodcv« imu:'io pre s !a d; ' lesedo. aje to!a> j.vega pomirjenja. Pre-T.o dežele, ki mu vladar priznava a 10 zvestobo in mu 2agot*c\ija Svo-■,;rn't i< očetovsko skrb. in za-in eiia'apravnost v vseh pc?gie jili — jo o veei ,i slovenske narodnosti. Be-seJ i vi 'arje^a je sveta, nedotaklj va in i e ć( .r-ea n kakega poljubnega tolmače ia. .la^na je In slovesna ter ne dovoljuje n Kak h dvomov. Za:o nam je vla-d. ,'eva 1 eseda v blagove^tje. da more tu slovenski narod z zaupanjem l-rj.rt' ovati bt jših dni. ko bo mogel v jt .11 miru poleg drugih znjr'ovolj lih / svobod no, neovirano in rdk, udeleženih ni .i i., «eieti ini. "v s^jni uvo- . m jti . str. ':e u-:o\Lke zbornice na - i : c je \j io dne 1. iebruarja usia-i..> ovaaje zveze tiža kih tvrdk, < i a r rek')"- -r '' in veletrgo-■ !. L i dežba je bila velika. Bili so na-j ; i. ii in :t birsiva za trgovino, . . /. . w Irbla foricc i h L'u-iT ' h bnk in la ijeiielnic. 1'red-i «* »vi.eij ira. zbor.i ^ni ■ ue.i. je j- zdravil navzoče in je l ■ l :.. i \ i iie zveze, usivar.iev ir.c strokovne orgonizaciie preko-. in vc trgovine, izia-ii povodom . .. e proiiu n n ojsr^ ijev ob prelio-;e k :i*"u (j-jn arnik je orozar-;:a r .ae:ai n tt trgovine za dcHnačij i razvoj države ter je izrazil I ... , de!»;va:ijj z vclčirgovi-l i e . dr/ a ve. i»ii.ii teriiani svc».n..v. i r. .. je jravi- zboro.alce v imenu; č.i /c.jržauga m nisira za trg ,vi-i ii.U ;rstvo bo. isrotako kot druge • j riziie v a ja nove z\e-| .i c tej za/.eLl uspeiia. ki gotovo ne, iiK čivn bo zopet oj.-na svobodna j za - no trgovina. Zbornieni Uanz iS in (Trsi) je kazal na ve-i ..i.ii I rita kot irgovskega j rista-t i ier je zagotovijal, da je uspevanje j *a . :c/no le po sku;>nem delu z mo-I rst se uue c/.uje v ojne z vsem! Ckvvoniik fe zaprosil oblasti pod-p rc na prizadevanjih za povzdgo Trsta, ki iv. i , \.s,rwJar zvest elan nioiariiijc in tu i v: a c to. Po nadalj.ij U pozdravn:h nagovorih zl omičnega s\ cinika ^ liiz'a. zb ju t ga tajnika Mayrja (Trst), in z* e-i c ga svetnika V. e^enasta t trs;) in Isvofitvi poM )\alnega odbora i* 1 "*o zborovanje ziMjučcno. — Na'alje koresr*ondcn;na phnrna z Dunaja: s e. nI odLi r z v e»ze tvrdk, ude.*. ____a na prekomorski in ve etrgovi !i so b:li iz-V(»!jeni: dr. Aleksa ider AfenJuli, Artur bar n Aibo::. komcrci.alni svetnik Kari Ani-ei i. dr. 1'iiip Bruitner. Makso Brun-ver itej \ i! tnr Bussa vch, Ermiiiij Pe-t. Ivan (i! nzmann. S : e' (iold-scbi Kari Je Kfichler. z'Jor Nadel. Lrii ; dr. baron Parisi, LeopIJ lo. iv r, v .j ivAiteiii ia Kari VVe^caadL uradnim potrti, ničnostno prite Naj v >je s sče jc sedaj spoznalo, da se i je z omenjeno 1 >odbo kršil zakon irr je oprostilo oi je iko. V utemeljeva .ju svoje razvsodJ^e i-ra\i najvišje sodišče: O odpovedi prodaje se irn re, tudi če je blago, še v posesti brtnika, govoriti le tedaj, ec ima še pravico, da sme razpolagati s tem h agom in ni že prej pravno razpolagal ž M. rako raz laganje more obstajati v teto. da-K ' L-rtnik blago že prodal tretje- j mu, ali se zavezal, da je vse ali deloma; d b; vi d ločeni osebi. Će bi prodajalec ne; izpolnil teli že prej rrevzetih obveznosti, bi bil cvilnor ravno e govoren za neizpol-j nitev sklenjenih pogodeb. Samoobsebi j umevno je v vsakem posameznem slučaju treba preiskati, an se je taka pravna ukre-j nitev v resnici ukrenila in ali se ni me rđa i žnjo ket s pietvezo zaslanjala nezakonita odpoved. C. kr. davčri3 administracija naznanja, da so po naredbi ^ 5b zakona 25. oktobra lh96. drž. zak. št. izloženi ua vpogled registri o občni pridobnini. odmerjeni za leto l()i7. vseli 4 davčnih razredov pri podpisani davčni administraciji v sobi št. 127 III. nadstropje, od 5. do 18. februarja 1917 in da jih lahko pregleda vsak plače-\v?lec pridobnine ob uradnih urah od 9 zjutraj do 2 popoldne. Pleinenski p-i za armado. Plemenski psi, ki jih je dala javnost na razpolago ar-madni upravi in sicer nemški ovčarji. Po-bermannovci in Airedale Terriere, so bili | z vei kiin uspehom uporabljeni za vt j e^ ua iiene. Dočini se jih je prvotno uporab-j ljulo le za i. kanje ranjencev in za patrulj-i no službo, se je sedaj izkazala potreba, da j s,e t jači varni tna služba zasedenih o-zcmljih s pomočio polic j^kih psov. nastavijo po ujetniških taboriščih monarhije j psi-čuvaji. da preprce j > ubv-ge oz. uspešno zasledujejo begunce. Posebno službo izvršujejo r^i kot spremljevalci smučarjev1 v viM kein gorovju pri iskanju ranjencev j in zasutih v snegu in pri patruljnih akcijah. Za vse to je treba mnogo i sov, vsled eesar se vnovič poživlja lastnike primernih psov zgeraj omenjenega plemena. c!a ji i pr .-.la:>e na K. u. k. Kriegs-uno Sam-tatsliundeniuhrer-Kurs na Dunaju. XMI!.. lierbeck. tras^e N.o 06. telefon 39.1CA- N^ n^. iv j-vne oLIas:i. Prejeli smo iz Sv. Ivana: Kako hudo je dan.a es živeti, ve vsakdo; koliko težje je pa živeti, če družino obišče bolezen — in še povrhu t^žka bolezen. '1 o ve samo tisti, ki to okusi. Bolnik mora uživati le take jedi, ki so mu od zdravnika svetovane, in v prvi vrsti je mleko. Kavno radi tega ogorčena, sem namenila ( pozoriti javno oblast na brezvesun>st naših inlekaric. Dosedaj sem plačevala mleko po 1 K liter. (Ali je bilo (ki jc nekaj držal na to. kar imenujemo dos evlnost in zvestobo do načel in lastnih i Jej). Ali, za to govore o tem glasneje — drur'! Za narodno šolo! Odbor češke osrednje Matice šolske se je v svojih zadnjih sejah bavil s proračunjevanjem dohodkov in izdatkov za leto 1917. Kakor so izračunali, bodo izdatki v tem letu iznašali 1,811.000 K!!! (Naj pripomnimo tu kot značilno in zanimivo dejstvo, da je v računu svota 24JAM) K za penzijska zavarovanja osobja in penzije vdovam in sirotam). Dohodki iz lastnega imetja pa so proračunjeni vsega skupaj na 293.&13_K!! Čujte torej: nič manje, nego 1,013.18/ K bo moral češki narod v tem letu pokriti za svoje narodno š Istvo: z zbirkami, darovi, volili in članarino! Kako mizerne sc nam kažejo v primeri s temi številkami one naše slovenske šolske družbe! Seveda Ic absolutno. Relativno, V razmerju S Številom o^aTice, »»kanec, p pe, milo, gumijeve po.l »- -in gospodarsko silo češkega naroda, se pa nlk«» z* "bi. denarnic«, mazilo za tew Raznovrstna darila dobile v Orarnici in Zlatarnici E. JERMANN - Trsi ultca Barriera ;e:ch a ši. 19. /elika »zbera ziatili predmetov, zajamčen h uoubl£, prstanom, verižic, Ovtarnih ver»žic. medaljunov za slike, uhanuv I/ pOiiaten»gi srebra ser ur iz kovine od K 10 50 naprej. — :—: Preprodajalcem popust. :—. :—: Poš ijitve pro«i povzetju, :—: — N3. lovori se s >v37i3ko. s!» ek i' lit najf n jsi modlcat — Samp tnj c „' onit^ < e Valois' p o la-j itn v ma ih n vel ki h množinah zmernih cenah. Purčina, skladišče u. Gelsi lO cd 11—12 pr»' p. ">.t 4 o | op 3va bole/, n." "?0T2 lis mati sama zn prepntolilc. tudi naši šolski dru/.bi ni treba sramova- eloktriftno»v«ti;j'ca, b> te rije. pisemski papir ko-irni »Tinčniki, zaponke prstani rdečega kriči, rema za braa, njej V Čast in narodu, ki lej S svojo ta brke, ple'«nina. srajce, -po.lnie biaĆ9, f.frl* lai.i, r /rivovalnostio omogoča vršenie te na- ustnikfe. ***** glavnike, zaponk« .Patent Knopfe« zriv uvdinusijo oinuKi^a v iaenje it im n dru J rodi.A jaKOU ulica s. Mi00l.» loge!! Le menijo ceski listi, da navedene ft^ w številke kažejo, kako važno je, da ima Češka javnost vedno pred očmi nalt^'e te-iia glavnega narodnega društva, vtlja ta ai ostroia tudi za naš narod* Tudi m> moramo imeti vedno pred očmi vso veličino važnosti naloge, ki jo vrši naša družba, potem pa tudi dejstvo, da ima naša družba približno isto — nerazmerje tned svojimi doliodKi in troški, to ie: da bo moral tudi naš narod v tem letu pokriti razmer-no istotak primanjkljaj v proračunu družbe. Hudo je, težko je. Ali bo moralo biti. Kajti pomembnost družbe je v dejstvu, da bi vsako prenehanje nje delovanja bi po-menjalo prenehanje narodne šole v raših obmejnih pokrajinah! A, sosebno pri nas v Trstu bi bilo to katastrofalno za vso našo narodno vzgojo in v neizogibnih posledicah temu tudi za narodno-politično našo pozicijo. Poštena beseda, vredna vsesa uvaževa-nja. »Straža« priobčuje članek, strogo obsoja pohlepnost po denarju, ki je v sedanjem času zajela mnoge ljudi. To obsodbo pc.daja mariborski list v nenavadno krepki besedi. Za denarjem! Za denarjem! to je danes geslo mnogim, ki ne vidijo neizmerne bede, ki jo trpe siromašni ljudje. Sočutja ni nika! ega. »Boj proti lakomnosti vz ■■ si jo. Vsi moramo stopiti na straii uc i, la nih in jih braniti pred oderuhi! Nihče ue more služiti dvema gospodarjema: B* -gu in mamonu. Pa tudi denarju in ubogemu ljudstvu ne more služiti hkratu. Krist ie prišel na svet, da bi prinesel evangelij u-lv gim, ne i-a. da bi nabira1 denar. Na Ogrskem se je začel v parlamentu boj proti korupciji, ki jo provzroča lak? mnost j i ^ p- denarju. Poslanci so zače i Čistiti med . seboj. Ogrski parlament ima zelo pametno p dr,I čbo, ki prepoveduje poslancem, da bi . se na kateri - koli način udeleževali pri, dobavah in kupčijah za državo. Tudi za Avstrijo bi bil tak zakon zelo zdrav, kajti! nobena tajnost ni, da je v avstrijskem državnem zboru poslancev, ki so se potego-1 vali za to, da so neke firme dobile velikanske dobave za vojno upravo, pri čemur so tako firme kot posredovalci zaslužili velike svote. Zato ni ta boi v ogrskem parlamentu samo zanimiv, ampak tudi poučen. Mi bi pripomnili še nekaj. Menimo in mislimo, da ne zgrešimo, a«o pravimo, da greše samo poedinci, izrabljajoči v svojo korist vpliv poslancev ali svojo m m sezono. ž k v TrsSa, uh W3g 12, vogal u!ked3H2?os 3. Isczoteo J bf iz toiecine. s-s Plombirati*. U M £ T N Knstimi, piaš~ i, suknje, krila, b uie obleke itd. Zaloga Ženskih oblek Ogalsi, osmrtnice, zahv&e in vsakovrstna Marco Conforti, Trst, 0. CaniD^nHa 21 Ijaio na »Inseratni oddelek Edinosti« ročutja ni niKaKega. »noj proti iaKonmo- f ti ni potreben samo po naših cerkvah in zg jnih zavrtih, ampak tuJi v javnosti l «-ra moramo oprijeti z vso neustrašeno- ; Potni globoke žalosti, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in inance u, da ju naša iskreno ljubljena soproga, mati, sestra in svakinja, gospa Marija Ferfolja danes 1. februaria, ob 7 zvečer po kratki in mučni bolezni mirno v Gosp du zaspala. Pogreb predrage pokojrace se bo vršil v soboto, 3. t. m., ob 37a popoldne iz mr v^šnice mestne bolnišnice v cerkev sv. Antona novega in udtain na pokupaiišce K Sv. Ani. TRST, 1. februarja 1917. EVGEN FERFOLJA, soprog. Mirko, Stanko, Miienica otroci. - Rodbine Ferfolja in Gregorčič. m l M I f4 i- m Mm BJ Mjl I JU, riJTIIT "" ^ >■ J ■ .! I j. J . .Ii*-' 'i" Ti ' TflSil li" i ekarn&& 9 K.U- m Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenca Kdo naj jemlje Sira/in ? \ Vad UŠI j »VI .kaferiHT. Sir o lin tnifn o o'eHčd naduho- , Skrofuzni otroci,pri katerih učinku|c5irol»n i ugodnim vspo^on n*splošni počufek. i Vsak. Hi trpi ns fra j nem kašlju lažje je obvarovat« seboiezninegojo&ormfi. .2. Osebe S kronićnim ka/«rom bronkijav, ki s Sirolinom ozdrave. - fr Zt&f.fi