/
Največji
? Združenih državah Vctfa za vae lefe - . - $«.00
Za pol let*.....$3.00
Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
I
u a o I
J
GLAS NARODA
Iistislovenskin.delavcevv Ameriki.
/ "7"';
1 The largest Slovenian Daily I	the United States.
I Isscad every day except Sundays I	and legal Holidays.
1	75.000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876.	Entered aj iooond 01	aas MM	iter, September tU 190S, at the Poet Offlee at New York, N. Y, under the Act of Coacren of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO 251. — ŠTEV 261.			NEW YORK. THURSDAY, OCTOBER 25, 1923. — ČETRTEK, 2 5. OKTOBRA, 1923.	VOLUME TTTT — LETNIK XYTT,
v	v			
POLOVICA ORZAVNE BRflMBE V SASKI
V nemško ozmelje, ki ga kontrolirajo komunisti, je dospe lo petdeset tisoč vladnih vojakov. — Značilna isjava saškega ministrskega predsednika Zeignerja. — Saška je najbolj gosto naseljena država v Evropi. — Prebivaxstvu manjka hrane, in zato se punta.
Berlin, N<iii<"ija, 24. oktobra. — Xa Saško ji* dospelo «-< m«!«* «'t vlakov, v katerih se je nahajalo ~>0,<XJ0 vladnih
t*( i,
N a 111« • 11 to«n* vojaštva je zadobiti kontrolo nad saski-ir.i komunisti.
Ministrski j redsednik Zeij*Yier je rekel nekemu časnikarskemu i>oro<"eval<*u: —
"S.iška je edina trdna postojanka v N'tneiji, ki se bo <lo zadnjega protivila ustanovitvi monarhi je. Po svetu krožijo razna poročila o terorizmu radiklnili delavcev. l>;un vam častno besedo, da je najmanj tri četrtin? teb porodil izmišljenih.
"Saška je najbolj tfosto naseljena država v Evropi Njeno prebivalstvo je zmernega, ne pa razdražljivega temperamenta. Ce bi imel naši prebivalci dovolj brane, b" jim niti v ^lavo ne padlo, <la bi demonstrirali.
'Zaenkrat je pa prebivalstvo nevezano na uvoz živ ljenskili sredstev. Vse industrije počivajo. Nihče si ju
1IK
nore predstavljaj kako strahovito Saška trpi-" Zeitfiier je rekel nadalje, da je bila Rusija »rva država, ki je prihitela saškim delavcem na
Mednarodni pomožni urad nam je potom svoje ber-ske pisarne dal 70,000 bušljev ruske pšenice. Nadaljne
edina in na pomoč.
lin
pošiljat ve bodo v kratkem dospele."
Zeigner jc rekel, da jc saške nemire pripisovati v prvi vrsti netaktnosti državnih oficirjev, ki postopajo s prebivalstvo po stnropruskem načinu.
Zeipier je star :*2 let ter je najmlajši ministrski predsednik v Nemčiji.
Navidez je bolj podoben profesorju kot pa politiku.
INOZEMSKI BUTLEGAKJI FAX SIFICTRAJO DRŽAVL. PAPIRJE
San Francisco, Cat 23. oktobra. — IMavnki tajnik Davi« je izjavil včeraj v svojem (tovoru pred federalnim uradniki severne Oa-lifomtje, da inozrmski butlegarji fulsifictrajo priseljeniike papirje v *vrho, <ia dobe državljanske papirje ter da se na ta naein zaiteiti-jo pred deportacijo. kadar so za-saceni pri svojem poslu.
— V>ak inozemski butlefrar in
nozemci sitnosti in težkoče pri prebujali za ameriško državljan-
stvo.
FRANCJA HOČE BAJE ŽATI MIR.
VZDR-
tudi raznašalee in razjM^eevalw narkotičnih strupov. — je izjavil nadalje delavski tajnik. — in dol-^noNt vsakega vladnega department a je, da preprečuje njih delovanje.
Na Ellis Islandu se je pronašlo, da so biitlegarji podkupovali nase! jen i ike uradnike, samo da jim je bilo mopoee dobiti "eertificat
Parit, Francija, 24. oktobra. — Dosed a j se ni še nikomur posrečilo izvedeti, kakšni je pravzaprav politika francoske vir-te na-i pram porenskim separatistom.
izjavlja, da ne bo storila ničesar drugega kot vzdržala mir. Francoske čete bodo le v slu'aju kravalov stopile v akcijo.
ZEMLJEVID PORENSKE
OBUPNA BORBA S ŠTIRIMI BANDITI
Bančni uslužbenec se je skušal s mošnjo, v kateri je imel denar, ubraniti b&nditom. — Končno so ga obstrelili ter mu vadi skoraj dvajset tisoč dolarjev.
Pri newvoriki Trust Com
REPUBLIKA - BREZ REPUBLIKANCEV
Francozi že niso več zadovoljni s porensko republiko. — Natihoma pa vseeno skušajo pomagati novi "državi". Položaj porenskih separatistov ni posebno sijajen. — Policija ne sme niti z mezincem ganiti, ko se pripravljajo "republikanci" na napad.
Pariz, Francija, 24. oktobra. — V Kobleuzu je bila proklamiraiia porenska republika. Ustanovljena je Kila
da bi bila
vorški Manufacturers za£aslia vlada, toda francosko časopisje pravi, da bi pony je bil že dalj čaaa republika j^ko dobra stvar, če bi bilo kaj republik?
ancev
zaposlen bivši policist Wm^Kellv. na razpolago>
Ko Je ne*e ^-jrai a■	J[ \ Položaj, v katerem se nahajajo nemški separatisti, ni
mošnji na General C rgar Company	«" ...	. °v.	r ,
na Iprav posebno sijajen. Včeraj niso cisto me napredovali,
Ivaiso* tisoč dolarjev, so ga padli štirje banditi.
Unel se je vroč boj. v katerem
pa moral bivši policist podle« i. jank.
pač pa obratno.
Baje so izgubili Aachen in več drugih važnih posto-
Banditi so ga dvakrat obstrelili ier mu odvzeli ves denar.
V mošnji je imel za 18.000 dolarjev bankovcev 300 d-.larjerv srebrnega drobiža.
je ( Vlada
HYLAN
Ve«
ŽE LAHKO HODI SVOJI SOBI.
PO
•eraj >e je neuyf»ršk»*mn žu-panu Hylanu zdravstveno stanje
koveeg in mošnjo * srenrom ter stekli po stopnjieah v čakajoč a v t".raobil.
Svojega omamljenega tovariša Slika nam kaže mesta (zaznamovana z zvezdo), v katerih je bila so vzeli s seboj.
proklarairajia nova porenske republika. Mesto Duren je izbra- Kellyja so odvedli v City Hospi-no kot začasno glavno mesto. Francozi upajo, da se bodo tudi tal, kječ so zdravniki izjavili, da ostala važna me*rta Mayence (Mainz), Wiesbaden in Coblenz njegove rane niso nevarne, v najkrajšem času pridružila novemu gibanju.	I O banditih nimajo nobenega
' sledu.
Pozno zvečer je policija aretirala štiri mlade moške, ki so se jako sumljivo vedli.
Ker jim pa ni bilo* mogoče ničesar dokazati, so bili izpuščeni.
To je v par tednih *že peti iz-vanredno predrzen rop v New Yorku.
■Policija domneva, da je na delu roparska banda, ki je natančne poučena o razmerah v raznih ban
kah.
Roparji natančno vedo, kdaj zapuščajo banke uslužbenci z de
Separatisti so zasedli v Koblenzu grad, ki je bil nekoč
cesarjeva last. Takoj, ko se je policija zavedla svojih
) dolžnosti, jim je naročila, naj se takoj izgube. In poraz-
m približno za zgubili so se brez vsakega ugovora. Za vsak slučaj so bile
i pa v bližini gradu razpostavljene francoske čete. Ko je dospel v hodmk omenje- j Niso	^ y akeij ^ ge ^ yge izvanredno lllir_
ne tvrdke, so ga obkohli štirje!	v.,
. i-* , - v i	no za vršilo,
band i ti. ki so brez dvoma vedeli,
ob katerem času bo prine«el denar.
Zapovedali so mu. naj jim izroči denar in naj dvigne roke.
Namesto tega je pa Kelly zavrtel v roki veliko mošnjo s srebrom ter enega izmed band i to v tako udaril po plavi, da je pri priči omedlel.
Zatem so začeli ostali streljati nanj. Pve krogli sta ga zadeli, in
padel je nezavesten na tla.^	M
Zatem so vZeii banditi njegov 'kjt?r je m la cen: iv.\u pmskcga militarizma.
Duesseldorf, Nemčija, 24. oktobra. — Sej)aratisti so
Največ moči imajo separatisti v Trieru, Bonnu in Duis burgu.
Neki pariški časnikarski poročevalce je objavil vsebino pogovora z Leonom Deckerjem, voditeljem separatističnega gibanja.
Pogovarjala sta se v soboto, in Decker mu je rekel: — ikZdi se mi, da bo tekom enega tedna vse končano in sicer v naš prid. Boj bo teža toda pomisliti je treba, da revolucije niso trajale samo po en dan ali dva. Zmagali smo v tistih krajih, kjer smo pričakovali največj odpor. [Mesto Duisburg ic \ naših rokah. Istotako je nas Bonn,
i
ELLIS ISLAND dE DOSTI PREMAJHEN
Če bo kongres dovolil, bodo dozidali spalnice, izboljšali vodni sistem ter zgradili" škarpe ob morju. — Politika italijanskih priseljencev.
of arrival ", ki jf bil datiran prej, j toliko izboljšalo, da je v.sta? iz po-nego so doseljenci v resnici pri- ( stelje ter se nekaj ča^a iz:>rehajaJ speli v Združeno države. Xa ta po sobi.
način so faKifieirali državljanski j Včerajšnji dan je bil najboljši, papir, vsled eesar se lako z?o<li, kar jih je imel Hylan tekom svoje <1h ttodo imeli po-dej «e j^wteni i- t»olezni.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IH
OZEMLJU
isvrhjcjo lunIJfro, kltro ta po
Ji|Mlsnji:
KupoMU* mm MUtnJ« polt« Is lapUAs> "Jadranska buika" w LJubljani, Ensrabn. Beocndu. KranJn. Olj«. 1U-rtboru, Dubrwulku, Bpllta, Barajem aH droaod, kjer Je pa m hitre
naJncodne}m.
1000	Din..............$12.90
3000	Din. ............$25.60
5000	Din. ............$63.50
m nakuttfii. M miltja manj ki m Uaoi
■a*wMila m
Ovtdji trn
Italija lat
300 lir	................$10.00
300 lir ........ $14.70
600 lir	........ $24.00
1000 lir	................$47.00
»UUJ* manj	UMI
JTew Tofk. M. T.
Washington, D. C., »4. okt. — Pred kratkim se je vršila važna konferenca, ki se je sestavila podrobne načrte zai zboljšanje razmer na Ellis Islandu.
Navzoči so bili: priseljeniški komisar Henry H. Curratn, generalni komisar W. W. Husband in zvezni ravnatelj Lord.
Načrti so sestavljeni, in zaenkrat je treba le še konečne odobritve ameriškega kongresa.
Za popravila in izboljšanja bo potrebnih en miljon petstotisoč dolarjev.
Kongres bo brez dvoma dovolil to svoto.
Z denarjem bodo razširili spalnice. napravili nov vodovod ter zgradili ob morju potrebne škar-pe. —
Tozadevna popravila je kongres i že pred več leti avtorizinii, toda dosedaj ni bilo potrebnega denarja.
Komisar Curraai je sporočil, da je v zadnjem času dospelo na EllLs ! Island veliko število Italijanov, ki so izjavili, da so namenjeni v Kanado. Priseljeniška oblast jih ni ovirala ter jih je spustila v deželo.
Kmalu zatem se je pa dognalo, da so skoraj vsi ostali v Ameriki.
Zanaprej bo zahtevala priseljeniška oblast oa vsakega priseljenca, ki pravi, da bo preko ameriškega ozemlja potoval v Kanado, potrebno jamščmo.
LONDONSKO ČASOPISJE 0 POLOŽAJU NA REKI
Laiki fašisti ne zahtevajo ničesar manj in ničesar več kot da se Reka priključi Italiji. — Jugoslovani bojkotirajo reško pristanišče. — Nariranje generala Plancheta.
NEM&KI DELAVCI ZADOVOLJNI Z NOVIM DENARJEM.
Berlin, Nemčija, 24. oktobra. — Vlada je izdala nove bankovce,
PROTI IZDELOVANJU ALKO HOLA V NEMČIJI
Angleško časopisje kaže mnogo zanimanja za rešitev reške*ga vpra šanja. Posebni dopisniki velikih, nariem 111 kam 80 namenjeni, listov pošiljajo poročila iz Reke o \ NaJbrže mora-io	za
razmerah, ki vladajo v mestu. Do-1 veznike v rMnlh bancmh uPra pisnik "Manchester Guardiaiia" jvah-je poslal z Reke dva dolga Članka pod naslovom "Resnica o Reki". V prvem članku opisuje dopisnik razvoj reškega vprašanja do imenovanja generala Giardi-nija za governerja. Po miši jen jtt dopisnika se fašisti iz Italije trn-1 dijo na vse mogoče na Ume, da dajo Reki italijansko obiležje in for-sirajo priključitev Reke Italiji, dasi to ni v interesu Rečamov. Reka se nahaja med dvema ognjema. Na eni strani se fašisti in industrijalci iz Trsta borijo profti svobodni reški državi in zahtevajo, da ostane Reka pod Italijo, boječ se za Trst. Na drugi strani pa Jugoslovani bojkotirajo Reko, boječ se italijanskega gospostva na Jadranu. Toda interes Reke zahteva, da ostame mesto tudi v bodoče svoboden izhod za trgovino sosednih krajev, kakor je bil pred vojno.
Enakega naziranja je tudi generali Planehet. bivši angleški vojni zastopnik v Bel gradu, ki pravi v "Morning Post": "Pri-rodni položaj Reke zahteva, da se reško pristanišče spoji s teritorijem. katerega ekonomskom interesom direktno služi. Rilo bi u-e od no. ako bi Reko upravljala Liga narodov potom nepristranske mednarodne komisije.
ki imajo resnično denarno veljavo. Dela ve i so s tem denarjem zadovoljni ter so se precej {»mirili.'45,000 v Parizu.
Berlin, Nemčija, 24. oktobra. — Državni kancler dr. Stresemam je dobil pred kratkim v državnem zboru polnomoč, naj nastopi pro ti zavživanju alkohola v Nemčiji Ker se dosedaj ni še ndč zganil so začela vplivati nanj razna ab stinenčna društva ter ga silijo, naj izrabi podeljeno polnomoč.
V državnem zboru je bila stavljena resolucija, ki zahteva, naj bo prepovedano izdelovanje alkohola iz krompirja. sadežev in sladkorja. Premog, ki ga uporabijo pivovarne, naj bi bil na razpolago revnejšim slojem prebivalstva.
zasedli ob Renu Muelilheim, ki leži skoraj nasproti Koli nit.
Med vsemi porenskimi mesti je prekinjen brzojavni in telefonski promet. Edinole oddelki francoske vojaške oblasti so v zvezi med seboj.
Vrhovni poveljnik okupacijske armade gen. De gout t o, je naročil okrajni policiji, da mora biti v vseh ozirih po-popolnoma uevi i nitja.
Posredovali ?me edinole tedaj, če bi se un^l kak lvsen boj, oziroma če bi ljudje začeli pleniti po hišah.
Mestni uradniki morajo nadaljevati s svojim delom, ?e tudi so pisarne zasedene. To povelje je bilo izdano ustmenim potom. Ko so zahtevali uradniki, naj bi jim to Francozi zapovedali s posebnim dekretom, niso dobili nobenega odgovora.
Berlin, Nemčija, 24. oktobra. — Neko telefonsko pomočilo iz Hamburga naznanja, da so se demonstranti za-barikadirali 32 milj južno od Hamburga. Proti barikadam je začelo prodrirati vojaštvo.
Iz ostalih delov Nemčije prihajajo poročila o štraj-kih in nemirih.
V	Erfurtu so se uneli pocestni boji, v katerih je bilo losti oseb mrtvih in ranjenih.
V	Crefeldu so še sedaj vrši bitka med separatisti in meščani. Separatisti so obkolili mestno hišo. Policijski poveljnik je bil ustreljen.
Najbolj obupen položaj je v liamburškem Barnbeek okraju. Vse delo v liamburškem pristanišču je ustavije-io. V bojih, ki so se završili v torek v Hamburgu, je bilo ■lsmreenih 34 oseb, nad 400 jih je bilo pa ranjenih. '
Hamburgu je bilo proklamirano vojno stanje. V irvih urah je policija aretirala nad 500 denmonstrantov.
Nad pristaniščem patrulirajo mornariški aeroplani.
Policija zatrjuje, a je število mrtvih in ranjenih znat-10 večje kot ga izkazujejo uradna poročila.
Podnevi je v Hamburg še deloma mirno, ponoči se pa ttiovi streljanje. Ljudje se ne upajo na ceste.
Berlin, Nemčija, 24. oktobra. — Iz Spever poročajo, da so vse stranke zavrnile francoski predlog glede ustanovitve neodvisnega Pfalza.
Proti predlogu so glasovali zastopniki vseh političnih' strank. Tudi soc-ijalisti se ne strinjajo s francosko zahtevo.
SAMO 1275 08EB JE NEZAPOSLENIH V FRANCIJI.
Pariz, Francija, 24. okt obra. — Francoski vladi se ni treba baviti n problemom nezaposlenosti. Iz statktik, ki jih je izdelalo delavsko ministrstvo, je razvidno, da je v celi Franciji samo 1275 oseb, ki ne morejo dobiti dela.
V Parizu jih je samo 66.
Meseca marca leta 1921 je bilo v Franciji 91.000 nezaposlenih, izmed katerih se. jih je nahajalo
JUSSERAND BO DAUBS ODPOTOVAL PROTI NEW TORKU.
Pariz, Francija. 24. oktobra. — Jutri bo odpotoval proti Združe nim državam francoski poslanil-Jusserand, ki se je mudil tukaj m kratkem obisku.
Pred odhodom ga bo sprejel i avdijenci ministrski predsednih Poincare.
POL MILJ0NA ZAMORCEV PROTI SEVERU.
Washington, D. C., 24. oktobra Delavski department je izdela' poročilo, v katerem pravi, da se j< v letu, ki se je končalo s 1. sep
tembrom. izselilo proti severa' 478.700 zamorcev, iz trinajstih južnih držav.
Samo iz Georgije se jln je izselilo 120.000.
Vsak pevec bi moral imeti
novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENE MATICE"
Za štiri moike glasove
Uredil Matej Hnbad
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in ^najnovejših pesmi s notami
Cena i poštnino $8.00. "OLAS NARODA" 83 Cortland t 81, New York, N. T.
■ •
" J
OliAS NARODA. 25. OKT. 1923.
icaj človek zmore. aiko se za stvar nekega dne bridko zavzame.	storjene napake.
kesali svoje
ZAVZETJE PORENSKE
Porenska republika je ustanovljena. Ce ne po vsej Porenski, že vsaj po nekaterih krajih.
O dolgosti njenega življenja ni mogoee zaenkrat še ničesar gotovega reei.
Živela lx> pae toliko časa, dokler jo bodo ščitili fran eoski in belgijski interesi.
Tej najnovejši republiki so pomagali v življenje francoski bajoneti, francoska propaganda in francoski denar.
Pri vsem tem je bil pa še močan element, ki pa slučajno ni bil francoski. To so porenski veletrgovei in vele-' industrijalei.
Ta gospoda je prepričana, da bodo ustavno vi j ene v Porcnju normalne razmere, kakoliitro ne bo treba, da bi se porenski dela v* ; pokorili berlinskim poveljem.
Naselbina*bo rajnega težko pogrešala. B:1 je velik podpornik fare ter obenem prijatelj raznih
izobraževalnih društev, katera je podpiral. Bil je večletni predsednik. nato dalj časa Jedncxtm zastopnik ter obenem tudi k<*nvenčni dele«rat. Bil je tudi v glavnem odboini Jednote ter vsi cd tega več ali manj .poznat po Ameriki, po sebno po zapaduili deželaJi, v katerih se je nahajal ob raznih prilikah. V politiko se ni. rad spuščal, nasprotno pa svoje prepričanje v gotovih slučajih vztrajno branil. Bil je mož katoliškega prepričanja in kot tak tudi umrl.
Rajni je bil zeJo rahločutnega srea. Mi smo imeli večkrat priliko ga opazovati. Vesel je bil z veselimi in čutil bol s prizadetimi.
Zadnja leta je bil zavoljo bolezni bolj na dom navezan ter je pustil naselbino v bolj mlade roke. Približno dve leti pa je tbil skoro priklenjen na bolniško postelj ter tako vdano čakal rešitve in konca mukepolnega trpljenja.
Dragi raini, sel s>: od nas. tvoj duh je pa med nami. Tvoje truplo počiva globoko v črni zemlji, tvoja dela stoje. Šel »i od nas, zapustil nas v tugi. dejanja tvoja »o pa ostala ter se bodo izpričevala «e p<temini rodovom. Mi te bomo ohranili v vednem .sjKwifinu z zavestjo, da je živel blagi mož, katerega ni več med nami. Počivaj v miru, lahka naj ti bo ameriška zemlja!
F. P.
Vsi za enega, eden za vse! To naj bo in mora biti naše geslo! Jos. Komatar, sklicatelj shoda.
Iz Jugoslavije.
Nabava potrebščin za bolnice.
Ministrstvo za narodno zdravje je naročilo večjo količino materi iala za nekatere večje okrožne bolnice. Ta nabava, ki obstoji iz zdravil in pohištva, se izvrši na ra eun reparacij za Nemčijo. Došli materijnl se bo razdelil bolnicam v Kragujeveu, Nišu in drugih večjih mestih. Ker je potreba teh bo Ime velika, se bo poskrbelo, da dnbijo prepotrebni material v čim najkrajšem času
Opustitev pedagoške šele v Zagrebu
Minister za prosveto je predlo žil narodni skupščini zakon o opustitvi višjih pedagoških šol. Po tem zakonu se ukine naredba od 30. avgusta 1920. s katero se pooblašča minister za prosveto, da mor« po lastnem preudarju razdeliti celokupno imetje teh šol na druge prosvetne ustanove. Zagrebška viraka pedagoška šola bo končala svoje poslovanje, ko dovršijo tekom dveh let svoje študije dosedanji slušatelji, ne da bi imela pravico sprejemati novih.
Ely, Minn.
Skoro je ni naselbine ali mesta v tem severnem delu države Min-
Zaenkrat je nazadnje vseeno, kako je nastala ta re- nesote- ki bi uko raPidno ™tlo.
publika po božji milosti Poincareja.
Nezmiselni bi bilo domnevati, da je "republika7' le začasna in da bo bas tako naglo izginila kot se je pojavila.
Poineare lx> najbrž«* javno izjavil, da si umije roke ter da nima nobenega opravka s separatisti.
Verjel mu bo pa le tisti, ki ne pozna starega lisjaka. On je namreč tak človek, da z desnico podpira, kar z le-k i<M» podira. Žal. da je njegova desnica močnejša kot pa njegova levica.	e/
< V bi Fran«*ija ne simpatizirala z voditeljem separatist ičnega gibanja. De<*kerjem, bi republikansko gibanje lahko že zdavnaj v kali zatrla.
kakor raste mesto Ely, Če se upo števa dejstvo, da ni tukaj razen železnih rudnikov in nekaj malih farmerjev, mkake industrije ali kakega večjega prometa.
V.se mesto je takorekoč navezano na plače rudarjev.
Slovenci so se pričeli naseljevati semkaj nekako pred petintridesetimi leti in so bili pionirji tega mesta ter po narodnosti vedno v večini. Vzlic temu, da smo bili v večini po narodnosti kakor tudi
0 , ..	.	.„.	i po državljanstvu, se tega ni opa-1
Belgija je pa. seveda na pariško povelje, naročila svo-1 zilf> do zadnjih par let< ker za ^
jim okupacijskim retain, naj puste porenske republikance] iitiko smo bili indiferentni. Toda v mir«.
Belgijski vojaki imajo pravico posredovati edinole v slučaju nemirov. Jasno je. da ob takih prilikah ne bodo streljali na nemške separatiste.
Proklamaeija porenske republike je posledica načrta, ki so ua izdelali leta 1916 zastopniki Francije, Anglije in Rusije.
Že tedaj so domnevali zavezniki, da bi ne bilo ničesar boljšega, kot samostojna porenska republika, ki bi tvorila umetni jez med Nemčijo in Francijo.
Seveda, biti bi morala ix>d francoskim vplivom.
Dopisi.
New York, N. Y.
Kot je brio že oznanjeno, pri-T*di korenski kvartet "Slovenija" r *obo*o 27. oktobra v bivših j>r*>fitni-kh Martina Raucha na Tr-ving Av» v lJrookiyno zabavni vrfw. Kvartet •'Slovenija" |>od v(vi-itTom Mr. l^n. Iludeta tvorijo w»ibMj«i slovenski pevei v Greater New York ii K iin< ~ in M ur? 7-idnje čase * je kvartet pridno ueH ter ima v programu v-e no\ ih pesmi, katerih ni bilo euti v N'eir Yorfcu. Lahko se trdi. <la tako ubranega petja «e ni-vmo imeli v naši naselbini. Kdor Ijnlii lepo atovrmsko pesem, ne bo zamudil te prilike. Na svidenje!
Poročevalec.
Lorain, Ohio.
Veliko dni je že minilo, mnogo vo<U* j*- izteklo, odkar je moj zadnji doph pifcšH v javnost.
Cotovo >si br«». drag-i eitatelj, mislil, tla jr nekaj v^selejfa ali ixvan-rednefra.
Ul da nimam javnosti poročati veselega, pae fpa neka i. kar nas je lorainske Slovence globoko pretreslo.
Dne t.v oktdbra ob 1. uri popoldne «e je bi iskovito raznesla no-viea po naselbini lorainskega okrožja, tki je preminul iuim blagi, obče ^pofitnnram rojak g. Alojzij Vfrant. Sieer ni hilo viefiko upanja na okrevanje, vmdar nas je pa njecrova smrt pfrwfietila tea* nas nemilo dirnila.
Pokojni je bil rojen prod 64. leti na Jgru p« Ljubljani.
tako se je tudi on na-men.il v tujino /m boljšim kruhom. Najprej je če! v Cleveland. nato v Jiarber-ton, Ohio. Po štiriletnem bivanjai se pa za stalno naselil v nasi lo-r«mv!:e naselbini. f5il je eden prvih naseljencev. Tu se zaeenja njeirovo pijonirsko delo.
P -kojni j" dHal prve «lni v to-
omu niso znana	+ • -	. .
t, . - i ^^	^	\arni: <*»<>t«-m je /.r naprej njegov
m t rotiwk. Starrha, Drjrane	,,	, . .. . , ..
B insrn um niL«lJ. kako bi si zbolj-šal pol. žaj Otvor.l & je gostibio, najprej a malih prostorih, kasneje je jx>stavil kra«io sitavlK> ter ontii ViilK <»!>rt skoro do svoje smrti.
Ali njeeov duh še ni polival. r>oeel je »fledati fxo naseibini ter netega dne sklieal tedanje maloštevilne rojake. V kratkih in jedrnatih besedah je razložil pomen shr^ia. Na*Likal in predočal je p>-men in dobrote društva za navadne^ delavca Ustanovil je društvi* sv. Alojzija in je bil njega prvi predsednik. Malo kaaneje se je dn»tvo prVklopilo pod štev. 19 naši vili Jugoslovani! Katoliški Jedrtoti.
Kakor vsi dalekovidni možje, tudi on ni miroval. Še vedno nekaj manjka naselbini. Cerkve bi bilo treba. Naselbina brez fare je kakor izgubljena ovca. Res po velikem trudu in vztrajni poži-tvo-valnosti je (premagal vse težkoče ter s pomočjo naselnikov ustanovil faro sv. Cirila in Metoda. Da <»e trika stvar v takratnih časih ni dala izpeljati v enem dnevu aM kar eez noč. naj si sam citatelj ustvari svojo sr>dbo. Zato čast
Kakor neJmt<*i že pred njim, umrlenm. S tem nam je dokazal,
svetovna vojna nas je prebudila in danes nekaj odločamo. V mest nem odboru srno v večini, imamo svojega sodnika ter enega šolskega svetovaJea. Kar smo Slovene^ dosegli v tej naselbini s skupnim nastopom, ravno to velja za delavstvo v splošnem. V slogi je moč l
Kakor sem že omenil, se naše mesto hitro širi in s tem prihaja na mestne odbornike tudi več dela in odgovornosti, za kateri urad je vsekakor potreba sposobnih ljudi, ki vedo, kaj delajo in komu koristijo. Mi imamo take ljridi!
Uradne službe niso tako lahk% kaleor mogoče nekateri domnevajo. Javni uradnik mora skrbeti za hla-gor državljanov v obče, ako hoče biti pošten uradnik, in ne izključno za narodnost. Kljub temu pa se je storilo za naše rojalce več. odkar so Slovenci v večiini, kot et? razme.re dopuščale, in upamo, da v splošno zadovoljstvo. Vsakemu posamezniku ugoditi in ga zadovoljiti je pa izključeno in nemogoče; tega ne bo storil nihče, in sicer zato ne, ker nikdo ne zna delati čudežev.
Decembra meseca t. 1. bomo i-meli tukaj zopet volitve za mestni odbor. Dvema slovenskima alder-manoraa poteče termin, in tudi sodniku, kateri je tudi Slovan in pravi poštenjak. Da se naša postojanka ne omaje in da. kakor do sedaj, tudi zanaprej skupno nastopamo pri volitvah, se bo dne 28. oktobra ob treh popoldne v dvorani Jugoslovanskega Narodnega Doma vršil tozadevni shod, na katerem se bo postavilo tudi kandidate za prihodnje volitve. Nadalje se bo na tem shodu raztolmači-lo Slovencem obširno mnogo stvar: katere do danes še niso bile znane in katerih se ne more tako popolno opisati.
Rojaki i nrojakinje! Pridite na shod v polnem Število, povejte, kaj vas teži in postavit« kandidate, na katere se zanesete, da bodo delaK nepristransko, v slučaju, da bodo izvoljeni. Nikar pa ne poslušajte onih, ki nas hočejo razcepiti t svoje osebne koristi in dobiček ter vam na škodo, da se ne boste
Krvav dogodek v Bosni.
V	Plawkem je prišlo do krvave :ra dogodka. Delavci "Juigoxlov šu m v, k e industrije"' .s-> stopili v stavko in zahtevali, da jam vodstvo poviša piač-o ter da se odpustita dva nameščenca, ki sta. grobo postopala z delavci. Vodstvo družbe pa ni h^teJo ničesar čuti d pritožbi in je nadaljevalo delo i 27 delavci-sta v kokazi. Raz si-jeni delavci so na.to odšli v velikem številu pi ed poslopje družbe in so zahtevali, da se uvedejo pogajanja. Medtem pa je zza barikad pred poslopjem na maso padla silva strelov in 23lctni delavec NTikola Šupiea je obležal mrtev, v te de!avee\ pa je b"lo ranjenih. Uvedena je stroga preiskava.
Stanje sodstva v Hrvatski in Slavoniji.
Clan stola .sedimrrice Ivan Vuo-'jovie je p dal sledeče zanimive podatke <> žalostnem stanju sod-.tva v Hrvatski in Slavoniji. Leta 1910. je bilo zasedenih 400 **>dni-ških mest, a leta 1914. 457; od tega časa pa število sodnikov stalno pada. raste pa število odvetnikov. Leta 1914. je bilo v Hrvatski in Slavoniji 3S7 odvetnikov, danes jih je 586, od tega nad 200 v Za-/rebu. En odvetnik pride na 4523 prebivalcev, a en sodnik na 61352. •Sodišča so naravnost prezaposlena. I.eta 1912. je bilo podanih 18 tisoč 156 prijav radi hudodelstev
•n p re« reško v, a leta 1921. 28,9:J0. Kc-ncem tega leta ni bilo rešenih 5.902 sprsov, a danes 39,056.
Maščevanje varanega moža.
Pred kratkim smo poročali o Rusu Jakovu Marigerskem, ki je ustrelil ljubimca svoje žene Ivanova. Pred subotiškim sodiščem je bil Mangerskij obsojen samo na 1 mesee ječe. Sodišče je vpo-štcvalo njogovo razburjenost v .rcnutku dejnnja.
Stanovanjska mizerija v ZagTebu.
V	Zai?rebu se je v zadnjih letih azmeroma mnogo zidalo in je dobilo mfKto na ta način mnogo novih ftaniovanj. Kljub temu vlada 'amkaj še vedno velika stanovanj-
ka befla. Zlawti primanjkuje sta-noranj z dvema ali tremi mbami, do? i m enosobnih stan wain j sploh ni več. ZagTefcški listi i>or<ieajot da se o*iim, ki niso državni utduž-^enci (kateri imajo v smislu sta-lovait j>kega zaikona prednost >red zasebnimn usilužljeiici) sploh, ie izplača proeiti za stanovanje, ker ga nikoli ne bodo dobili.
Pregled privatnega imetja.
Ministrstvo agrarne reforme je oonnvno zahtevalo, naj vlada od-edi posebne komisije za pregled privatnega imetja, ki spada pod agrarno reformo, »pa dosedaj se ni razdeljeno.
Velik.požar v Dalmaciji.
V	Skradimi je zgorelo občinsko poslffnje. Rešena je bila blagajna !n ob5in«»ki arhrv, vse drugo je tmičil požar, ^koda maša nad tri milijone dtnarjev.
Doslej sem pazilo prečital Slovensko Araerikanske Koledarje zadnjih let ter tudi opazko o nepremičnih praznikih.
Božič je stalen, Novo leto je stalno. Vedno istega dne v mesecu, leta in leta.
Božič je 25. decembra, Novo leto je 1. januarja.
To je vedno tako. Pa naj bo dež ali sneg, oblačno ali vedro, nedelja aH petek, ko napoči 25. dan decembra praznujemo Božič, dne 1. januarja pa Novo leto.
To so stanovitni prazniki, in čast njihovi stanovitnosti. Nič jih ne gane. Ostanejo tam, kjer so bili in bodo ostali, dokler ne bo po naročilu slavne srbske vlade svet izpremenll julijanskega koledarja
Opazil sem pa tudi praznik oziroma svetnika, ki je nepremičen stanovitno nepremičen, toda žal le v enem oziru.
Njegov dan pade včasih v marec, v februar ali april, toda vedno pade na isti dan.
Ta dan je pa torek, pustni to rek seveda.
Svetnik, ki pade na pustni to rek. je pa vedno dosledno Kazi mir.
Le poglejte v Slovensko Arae rikanski Koledar (1924) pa boste videli, da je res.
Pustnega torka se drž; kot vi na vinska mušica.
Mezdne razmere v 'raznih
i
državah
od leta 1914. do 1922.
V čikaški fari mi menda ne bodo zamerili, ee že zdaj izrečem za pustni torek varovancu dotičnege
patrona svoje iskrene čestitke. * * *
Ce hoče človek izpolnjevati do-
Mednarodni delavski urad v Ženevi (Hviea) je nedavno pri»Jbč3 zid raziskovanj o razmerju med nipno vrednostjo niezd ob začetku vojne in danes. Imenovani urad je bM osnovan kot odsek Zve-^e narodov. S vrha raziskovanja je bila predvsem, da se ugotovi gibanje mezd v raznih državah zla-•tfi v poslednjih mesec h, nadalje la se v^-porode izpreniembe v mez-lah s povprečnimi aenami življen-kih potrebščin in se tako ugotov! •e.iiiična vrednost delavskih mezd Razen tega, računaje na podlag predvojnih razmer, se je prišlo dc zračim jen ja razmerja današnjih nezd z mezdami v letu 1914. Z Irugimi besedam": lu telo se je d >-.mati. knliko s > se denarne mezd t prilagodile vtvji draginji.
Podatki se nanašajo na Veliko Britanijo, Francijo. Belgijo, šved-t'vo, Dansko, N>.< zemsko, Italijo, Nemško, Avsti'ijo, linlgaivko, Ka-•i?do, Združene države. Južno Ameriko Avstralijo in Indijo.
C lavni sph^šni zaključki so sle-le".:: Po resnični ( kupili) vrednoti mezd se d.rži've sveta, o katerih so podatki pri roki. delijo v tri grupe, namreč: na države, v ka-"erih je vrednost mezd večjii knt >>red vojno; države, v katerih je vrednost mezd danes enaka on pred vojno; tretjič na države, v katerih je vrednost mezd nižja kot pred vojno.
Nevtialci za časa svetovne voj-le se splošno nahajajo v prvi grupi. Drugi grupi — to je državam, ;jer je resnična vrednost današnjih mezd enaka ali malo večja lot leta 1!)14 —- pripadajo. \'e-lika Britanija, Francija. Belgija, Italija, Zdiužene države. Kanada in Južna Amerika. Centralne ev-
OSKRBA MATERINSTVA in
OTROŠKEGA ZDRAVJA,
nfat (a yo«ža« rad, U m Talika iuJmUl
Oilcbi n liruHfT jnjkor	po-
«nm sa ni dam to n Birod TUIiž<. Zato M mam zdi mdno prtoa* iati poljadaa to podmb-Lpojwoib 0 Im rrad*

ločbe osemnajstega amendmenta.; ropske dižave, Nemčija in Avstrimo ra prekršiti skoraj vse določbi in, kakor tudi Bolgarija, spadajo ki so vsebovane v ameriški ustavi v tretj< -kupim . v kateri j«
V New Yorku jc sin nekega milijonarja postal čisto navaden šo-
res-
niena vrea;»o.st mezd nižja oc.
j vrednosti mezd pre<l vojno. V teh'	, .
. ^	. .,	i va«e. Zjuxliije ve/muije
državah ie Suzana mezdna vred-' -;lNi niat,.rno uai(,K<>. i
Članek 43. _ _ VEŽBANJE IN NAVADE
(»trok ni i^raT-ii. On flcirek s polin»iua orjnuilziranini telesom, upravičen »lo gotovih pravie. kater«* je trčita uvaževati. P«nl noU'iiiin iHtgojeni ie sme mati (lopnstiti, «h» l>i l»ile otro-kove praviee i^norinme z <»zir«»iu na zabavo ali na razmerje, ki na ima na-»rain svojim stariš»-in. če sv z otrokom prevee igrate, se tejra hitro naveliča mu sh-dnjič i k »stane tako "igranje"' naravnost zojierno. Tndi njegov telesni razvoj lahko ovira.
Jako slabo nava«lo imajo nekateri, ki zibajo otroka in na prenašajo, ko t*f je enkrat najedel. Nekateri mislijo, da tako i>ostopanje pospeši otrokovo prebavo. «~> t»i vas kdo ]*> jedi tako preti »raf-al in tako zibal. l»i vam brez dvoma hrana sili'a nazaj v usta k<»t pa da hi ostala v želodcu
V programu nltMle otrokovega vežha-nja ima »tre dolofen prostor. Sodelovati mora z materjo, ee m- bo vežhanje po-IMdnoma nievreilm«. Vefkrat se b<i o-liok v navzočnosti matere dobro obnašal. knkorhitro pa zagledal oee-ta. ho svoje obnašanje popolnoma iz-premenil. očetje in stari starim imajo navado preveč militi svojega otroka. S tem skušajo obrniti njegovo jiozor-nost sami nase. Tako vzbujanje ik>-zornostl je največji sovražnik pravilnega vežbanja. otrok se temu kmalu priuči in t njem se pojav? zahteva ik> tem. «"v se i>ih<"«> ne znHii zanj. začne jokati. < »n hoče, da hi ua dvignili iz stelje in ga prenašali naokoli. Razvada pji narašča, ("v hočete naučiti otroka jokati, mu dajte vse. kar med jokom zahteva. Nihče noče otroka, ki se vedno cmeri.
Temelj vsega vežbanja je ml. Otrok hitro sprejema in opušča na-bo jako olaj-mela bo dosti
no-t a «j!a'. mm ptwlediea sphrsiwh časa za svoje gos|HMiinjsko delo in za
fer. ki prevaža v taxic-alm vsakogar, kdor mu hoče zaupati svoje življenje.
To so objavili newyoreki listi zj^-ea okclnosti. da bi delodajal-'t,,.ka v mladosti pnivihm vežbate. ga velikimi naslovi in podnaslovi.
Saj vendar ni nč čudnega, če
u; >!!oms'\i:i ra/mer. jMJsebno pa finančne situacije s stalno padajočo vrednostjo denai ja. ne pa po-
sroj ihn'itck. (V I«) otroka !<m"-iio oli si; kopala tt-r deva.la ob čjisu spat. i s«' bo otrok liitro naučil "živeti po u-, ri'\ Prnja važna tčka je pa ta: če o-
postane milijonarjev siri šofer. Malo bolj čudno bi bilo. če bi
šoferjev sin milijonar postal. ** * *
Ko se razpravlja o poštenost! kakega človeka, se ne sme vpra sati. če je jako pošten, malo pošten. srettoije pošten ali še precej pošten.
Pri poštenosti je kot pri devi-
štvu: da ali ne.
* * *
Tržaška "Edinost" mora imeti poleg vseh slovenskih člankov tudi italijanski prevod.
To je zapovedal tržaški prefekt S tem se je pa sam lojmil po čeljustih, kajti Italijani bodo za naprej v svojem lastnem jeziku lahko čitali. kaj mislijo o njih
primorski Slovenci.
* * *
Pesem o štorklji.
Tako jt> štorklja modrovala: Dočakala sem težke dni; l>oprej povsod sem kraljevala, sedaj pa vsak me stran podi.
. * * *
l&daj nihče ne veruje vame; bojazen vsem je v očeh; nihče me v poste več ne vzame j in vsaki frklji sem v za.smeh.
■
* . *
|
Celo otrokom zdim se "krezi češ. kaj bo Štorklja, zlomek suh?. Kaj naj storim v tej sveti jezi —
pri moji veri. primojduM * * *
Če hočete me v prah premleli -"go-hed" — zlomite mi kosti; če hočete otroke imeti — "go-hed" — jih delajte sami!
■•i samovoljno zniževali mezde. !*«»«• v 'inigih	vežbaii. ko
Resnična, vr-duost mezd pada v u" ,1«'r:,s''1
, , - , j	...	' Zadovoljen, zdrav otrok j»' veliko ve-
dum. ko (Iraarin.ja narašča, ni ra -te, ako drag-inja pada. To pome uja, da mine nekoliko ča.sn no se mezde prilagodijo Mpreme-
selje vsake selja so vsi
'ljenim cc:iam /Ivljen^Jcih potrebščin; med t'va časjiii je delavec ia slabšem, ako cene rastejo, na 'n-ljšeni pa, ako cene padajo.
Težko je prerokovati, kako d<'l-•so .so bo še nadaljevalo kvetanje •aezd in da-li se si{ilo«s;io povrnejo
fnedvojni stajulardi lvsnienili ne.id in razmetnih nagrad z;i r:i/-.ie vrste ročnih in duševnih delavcev.
hi.še. \'s1(h1 njegovega ve-;lani v družini vm'li. lt«*»l-pretl- n»- navade in skrit sta iM.trebni za o-trokovo zdravje in zadovoljstvo. \a nikogar nima otrokova bolezen tak hi-trega vpliva kot na mater.
Mati bo kmalu izprevidela. da je sistematično vežhanje neobhodno potrebno x;i tlo!»r<«l>it otroka ter dobrobit matere. Mati je večkrat nervozna. To nerz<)7.nost p< »vzročajo v vee slučajih slaln* razvade otroka. Navada je železna sraj«-a. — pravi na pregovor. —-Navade je težko odpraviti, j»a naj Ih»-«!■> »loliri- ali slal*.
DOMAČA ZDRAVIU
V zalogi imam jedilne dišave, Knajpo vo Ječmer.cvo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knafo v knligi
DOMAČI ZDRAVNIK
^ifiite po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlin
za kal m rabi.
PRISTNI STABOKBAJ SKI RIBEŽEN ZA BEPO
z dvema noiema ................ S1.10
MOTIKA, "domačega kranjskega izdelka .........90
Na zalogi imam suho grozdje, fige in brinjeve jag >de. Pišit" za ceno.
Blago posljam poštnine prosto v vse dele Združenih držav.
MATH. PEZDIB
Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NAHODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Večkrat ni otrok zadovoljen s liram«.
T«» j«- [K>s:c1iii«> v slufujili. ee j«* «>trnk liranjen •/. umetno brnno. \ajl»rž se taka hrana ne strinja v. n:eu'<>viin želiMl-
<*eni ler nm jiovzrofii želmlčne bolečine. Ko Izlriratc umetno hrano, je treha pametno izldrati hrano, ki je lahko prebavljiva in ki bo istočasno preskrbe1« f»troka s [M>trobnimi elementi, ki (x>inn-prajo n«ravi rn-fi. l-Jijrle Hrand Konden-zirano Mleko izvrslna umetna hrana. 1'oslužujejo s*fc ua /.e vr-C let. kt>r s«* jc? izkazalo, da je najhojj^ rtrana za o-troke. kar je je mocoee dobiti.
Onim materam, ki imajo otroke, pa jili ne morejo same dojiti, toplo prip<»-roeanio Itordenovo Ka^le Mleko. To je najltolj^' mleko t«-r j<- strokovnjaSko zmešano z najholj>m sladkorjem. — Bordenov Kaple Mleko je hrana, ki
sjra<li močni- ikik«* ter »lrara teU-sa. Otroku om«<M*-ji. da dos.-že težo, katero mora imeti, da je normalen in zdrav.
Priznavajo in prii«»ročaj« ga zdravniki že nad i»etiu5estr!eset let. ker je iz-1'orne kakovosti. Matere IhmIo spoznale, da se normalni in v.d ra v i otroci stalno razvijajo z I^airle Mlekom, ("e ne veste knko uiM.rabljati Iiordenovo Eagle Mleko, izrežite kupon iz oglasa ki je na ftmjri str:ini naSe;m li?-tar. ter pošljite r.ord« novi družbi, in i>osla!a vam bo brezplačna nav«xlila v vašem lastnem jeziku, kako hraniti vašesa <itr<>-kn, in druge važne listine s polnimi informacijami. kako skrl>eti za vas in za ot roka.
kitajte te članke vsak teden ter jih spravite za ImmIočo uporabo.
\mVA ZANIMIVA KNJIGA NA KRVAVIH r POLJANAH^ - $i.S0 -u	]np RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšeg*[ slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polko vem uporu ter njega zakletvi.
	Knjiga Je trdo vesans, vsebuj« 370 štreni in 28 slik is vojne.
	"GLAJB NARODA" 82 Oortlandt Street, New York, N. T.
if';:,:-. - - .",vr« V	^ -V .v.	ti" v
Olivni »dbonilkL.
T «dMdntk: RUDOLF PKRDAN, IU K. Ittih St.. Podpredsednik . LOU18 BALA NT. JElo* ]M Httri Ath.
Th mik: J'>StCI-»< 1*1 SUI.Kit. Kt» U-nn.
Zakasni blagajnik LOl'lS CHAMPA. Box Ml. Ely, Mina. BUcaJnlk Mn^ia<*inti smrtntn; JuliN MuVKk.v «U — Utk LHiiutik MLnti.
Vrtovnl idravnth •
[it-. JiiB. V. OR AH KK.	. m^rK-fui Slat* Hank Hid*-
Sixth Ave. IMltabuich. F>&.
M
M« BeAa«r»U Bid«., eor.
It Btrreu Chlcajto. IIL ^•htncloii Street
ANTON KBAfeNIK. Room
0trwu, PltUburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 12U W KKANK tiKJIABEC. i>» »
f.W*ffARn HLAROHNIR Roi «M. K!r. Minn
CHEOOH J. POKBXTA, JitfVrtHon Lidg.. I'oyaUup. Waah. rilAMK ZOK1CU. <JU *t Clfcir Aw . t>rinnii- u-
teo Crant fit- at
Orui
VAIKN-IX VfBC. TW tendon lid.	land. O.
l'AI LI Si E Kn*F.N*\ a« I'ark	ililjiukw. Vi'tm.
>«»t.ir »TKKLK. «*« K Ura Ateni« l'u«t»k». Ool*. ANTON CfcUAKG. A3« Mark*-! Ctrwrt. '.Vauk««a»- IU.
__jmIduUdc uradno «1- ik». ' Giaa Naroda"*.	-
Vae »t vari tlkajof* ee uradnih	tudi denarne po*HJatT«
M p.,* IVV, n« (U.TMO tajnlaa- * ae rrlUAb« naj e« i«*IIJ» na pr.d-rTrtnlTa ^otn-^a odbca^ Il-dn). «a a.rej.m norifc CU*«r t. botnltka
aplCavaJa »aj •*■	na vrhovna«« sdravnlka	_
Jbralof«Mkx RataUAka J«dnwta »a priporoča vaem Jn«oalovanom
oWlen i<ri»t'»o. Kd«r eh i^tatl Man »e or^n^el*. »1M
kitcnt«-« druAtva J B K. J. Za urt»nov1t*v novth druiiev ae pa obrnite ^ ^ ta^ Nove dru»tto ae laty. r-tanori « t dani ail felanlc^ni.
Prijatelju in bratu J. S. K. J. v slovo.
Potrkal sem na vrata *edaj po-našal hude bolečine, je rekel: Ne kojnega. Alojzija Virauta. v Lo- Aem, če še kdaj ozdravim. — In ram. Ohio ( letos v začetku av- 1 »ko sva Ne poslovila. Nedavno jfuata.) r*lužbencc me je vprašal, ^em dobil pismo, da pa je bolezen kaj bi rad .laz odvrnem, da bi rad 1 [»opolnotna prikovala na bolniško videl svojega dolgoletnega prija- i osteljo. V njegovi bolezni so mu telja in društvenega brata JSKJ. domači lepo stregli. Tako gremo Mož Virant mi pride naproti. Ker ročasi v*i proti večnosti. Na me-nisem ničesar vtv
lel o njegovi bo- *tu je. kar piše Longfellow o st<*n-lezni, zato vem domneval, ko sem ski uri. ki nas neprenehoma opo-vidH, da se z žepno ruto drži za minja smrtne ure. Med dru-im obraz. <la ima zobobol. Prijatelj jravi:
me je povabil v ».bo, ker dotičoe- pQ svet)| pryi druJ?i v grobf
ga dne je bUo pri Virantovih neko , jn kadar vpnifiain se skrbno:
domače slavlje. Prmedel sem k ()h k(]aj ysi se ^ sni<lemot
družbi ter v pomenku z danes po-___________
k minira izvedel o njegovi preeej	. .	.... , .
a	,	i • jJasove eujem proskh dni,
težki bolezni ter da je prišel iz ^ ura s(enska
boltušniee in da se zdravi zdaj do- ffh ^^ fu np vaikdar tam _
m«. Bil sem v prijazni Virantovi	. .
....... , -i tesno steno tihih jam,
hiši več dni, in ker je bd pokojnik	» . . ,
\ . . . , kjer eas izgine brez sledu--
svoje mučne bolezni iedno	. ...
J	..	* ,Oh vsikdar tam. m nikdar tu.
doma. xv« « b veeerih krainljla ter	. ..
.To ura večnosti veli.
zatopila v "lavne spomine	. .
,. .	.	neviniano šteje ure, dni!
mojih i*rtnih oti is kov na njegovem
Koliko stane imeti svojo hišo?
Kadar kdo kupuje hišo. ne sme j spalna veranda (poreh), premrc-| vpoštevati le, koliko mu bo treba' ženi "pore"', porcefanaste plošče j odplačevati na glavnici in obrestih j (tiles) v kopalnici, stenski papir i za posojila na hišo, marveč mora i v nekaterih sobah, izravnavanje
vrta itd.
Moderni preroki.
J*:uU:i pravoslavni tikof lrenoj pripoveduje v Xovi Evropi" o nainavejšllt prerok h po svetu
post
j preračuniti tudi druge stroške, ki 1 so zvezani s posestjo hiše. To so 1 stroški za: 1. poprave in obnove, t 2. hi'ni davek in posebne doklade fassessments"1. zavarovanje. 4.
1
takse za vodo. 5. pntikline in 6. . za razne pnigraditve. ; Kazun teh naknadnih stroškov nekateri kupci hiš od računajo v j	^ 0(i šnK«:ice do Vranja,
svojem proračunu tudi ebrseti, ki' Kjer j;]. je vi '.el in s;'lšal nun p<»-
Ibi jih drugače dobivali tsl goto-•	\av,,a jjj, z.fVt» "pobožni",
, vine, plačane na račun kupnine, j "botr nv lj.-i", '"ccrkvai ji" in z J Poprave in obnove. — Oni, ki»drug in i *"n nn imeni; med uji-, kupujejo nove hiše, pozabljajo , i.- razlik <vati vse nijan.se, < d d«>st'krat na str«»ške. spojene z nmmaln h tipov i-esjiiinega ver-• vz/lržavanjem hiše. ko proraeu- j skeg=i odue^viienja do ra/ličnih jnjaio. koliko botlo znašala letna ' ekseentiiČnosii. SrcČavaš lahko ti-; plačila za hLšo. Obseg teh strdkov J ^ nrt^todušne *• propovednike"f J ie večinoma odvisen «k1 okoliščine.
Zgornja slika nam predstavlja družine sobr. Louis Kompare-ta. Družina šteje osem članov in vsi so zavarovani pri društvu Sv. ištefana, št. 26, Pittsburgh, Pa.
ti o mu ir. i* tot ako, kako sva se sre-
Vakdar, nikdar!
, .	...	Nikdar, vsikdar!
cavala na več konvencijah Jhh.J.
Vedno s.nn tako obračal besede.; Nihal° vo6nofrtl P®^«
da sva se pomenkovala o aboljša-1 neboma dve besedi v grobni t .sini:
. . n i __Nikdar, vsikdar! Vsikdar. mkdar!
nju njegovega zdravja. Zadnjepa
slovesa kar pozabiti ne morem. Cenjeni Vi
ko sem mu zadnjič na tem svetn , iskreno in globoko sožalje. pokoj-podal roko in mu rekel, tla upam. nemu prijatelju pa večni mir in da kmalu okrew. On pa, udan ^ j '*>koj!
us'mIo, ki je tudi udano*tno pr» i	Matija Pogorele.
Imena in naslovi krajevnih organizatoijev JSKJ.
1.	Joseph J. Peshell, Box 1 (V*,, Ely, Minn.
2.	Joseph Kolenz, Box 737, Ely, Minn.
3.	Jonh Pelko, 1216 — 7th St. La Salle, 111.
4.	John Demshar, Box 237, Burdine, Pa.
5.	John Dragovan, Box 663, Soudan, Minn.
6.	John Kumse, 1735 East 33rd St. Lorain, Ohio.
9. John D. Zunich, 4098 E. Cone St. Calumet, Mich.
11.	Michael Mravenec, 1454 So. 17th St. Omaha, Neb.
12.	Vincent Arch, No. 1, Rickenbach St. N. S. Pittsburgh, Pa
13.	Joseph Zabkar, R. P. D. 1, Box 137, Latrobe, Pa.
14.	Michael Nemanich, Box»lo7, Crockett, Cal.
15.	John Petric? 2045 Pine St., Pueblo, Colo.
16.	Frank Rovan, Box 279, Johnstown, Pa.
18. Louis Taucher, Box 835, Rock Springs, Wyo.
20.	Joseph Novak, Box 611, Gilbert, Minn.
21.	John Schutte, 4751 Baldwin Court, Denver, Colo.
22.	Anthony Motz, 9641 Ave M, So. Chicago, IIL
25.	Louis Govže, 613 Adams Ave., Eveleth, Minn.
26.	Joseph Pogačar, 5309 Berlin Alley, Pitsburgh, Pa.
27.	Z. A. Arko, Box 172, Diamondville, Wyo.
28.	John Jamsek, Box 126, Sublet, Wyo.
29.	Aloiz Tolar, Box 242, Imperial, Pa.
30.	Joseph Sterle, 212 W. Maple St. Chisholm, Minn.
31.	John A. Germ, 507 Cherry Way, Braddock, Pa.
32.	G. J. Porenta, Klaek Diamond, Wash.
33.	Frank Schifrar, Box 263, Unity Station, Pa.
35.	Andrew Maloverh, Box 151, Lloydell, Pa.
36.	Joseph Dremelj, 303 Main St. Conemaugh, Pa. 37: Frank Kačar. 1231 Addison Rd. Oeveland, Ohio.
39.	Anton Chop, Box 440, Roslyn, Wash.
40.	Anton Kosoglar, Box 144, Claridge, Pa.
41.	Anton Brelieji, 477 E. Martin St. East. Palestine, Ohio.
42.	Primož Knafelc, 1240, So. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
43.	Frank Percieh, Box 327, East Helena, Mont.
44.	Anton Olcolish, 218 Liberty Ave., Barberton, Ohio.
45.	Louis Komlanc, 732 N. Warman Ave., Indianapalis, Ind 47. Louia Grohar, Box 162, Aspen, Colo.
49.	Joe Derchar, Jr. 514 Ohio Ave., Kansas City, Kana.
50.	Jakob SUbič, 218 Lynch St. Brooklyn, N. Y.
51.	Joseph Kastelic, 86 W. 53 So. Murray, Utah.
52.	Louis Kozlevehar, Box 969, West Mineral, Kana.
53.	Iran Purnat, 26 Douglas St. Little Falls, N. T.
54 John Pousha, Box 732, 614 3rd Ave., nibbing, Minn.
55. Louis Gramc, Box 78, Republic, Pa.
57.	Anton Martinšek, Box 125, Export, Pa.
58.	Ludwig Champa, P. O. Washoe, Mont.
60.	Joseph Bovetz, 108 W. Spruce St. Chisholm, Minn.
61.	John Pezdirc, 343 N. River St. Reading, Pa. 64. Joseph Mukavec, Box 86, Baltic, Mich. 66. Anton Barbie, 119 Rauch St. Joliet, 111.
68.	Anton Smrekar, 1045 Shoonmakeor Ave., Monessen, Pa.
69.	Frank Erpich, Box 301, Thomas, W. Ya.
70.	John Jurečič, 2226 Blue Island Ave., Chicago, III.
71.	Frank Trepal, 15716 Holmes Ave., Collinvvood, Ohio.
72.	Andy Gorjup, Box 41, Taylor, Wash.
75.	John Koprivšek, Box 214, Meadow Lands, Pa.
76.	Frank Vitežnik, 1505 Madison St. Oregon City, Ore.
77.	Anton Koss, R. F. D. No. 7, Box 125, Greensburg, Pa.
78.	Jakob Evans, 611 W. 2nd St. Salida, Colo.
79.	Frank in Aniela Lvstarszyk, Heilwood, Pa.
81.	Anton A. Yerbic, G35 Aurora Ave., Aurora, 111.
82.	John Mervar, 514 N. 9th St. Sheboygan, Wis.
83.	Louis Jerasha, Box 141, Superior, Wyo.
85.	John Petrich, Box 238, Aurora, Minn.
86.	Dan Sadar, Box 252, M id vale, Utah.
87.	Frank Kodelja. 2316 S. 9th St. St. Louis, Mo.
88.	Gregor ^Zobec, Box 14, Klein, Mont.
89.	Karl Strnisha, 114 Miller St. Gowanda, N. Y.
90.	Valentin Orehek, 1S3 Maujer St., Brooklyn, N. Y. 92. John Shctina, 100 Canal Ave., Rockdale - Joliet, 111. 94. Anton Kobal, 1022 Jackson St. North Chicago, 111. 99. Frank Podmiiek, Box 222, Moon Run, Pa.
100.	Anton Ilervatin, 154 Pike St. Monongah, W. Va.
101.	Frank Wodenick, Box 91, Walsen, Colo.
103.	Ana Pierce. 686 E. 157th St. Cleveland,.Ohio.
104.	Joseph Blish, 1850 W. 22nd St. Chicago, 111.
105.	John Petritz, 2216 Wolliw Ave., Butte, Mont.
106.	Leopold Jeran, Box 487, Davis, W. Va.
107.	Frank Lovshin, 31(P/2 W.^th St. Duluth, Minn.
108.	Anton Nagode, R. F. D. 2^2 Avon Park, Girard, Ohio.
109.	Anton Lunder, Box 151, Keewatin, Minn.
110.	Frank Boitz, Box 112, Elcor, Minn.
111.	Anton Koroshetz, 206 — 12 W. Chestnut St. Leadville, Colo.
112.	Frank Shega, Box 784, So. Hibbing, Minn. 114. Joseph Konotar, Box 416, Ely, Minn.
116.	Alex. Skerlj, Box 256, Export, Pa.
117.	Matt Razinger, Box 103, Sartell, Minn.
118.	Stefan Jengich, Box 238, Cokedale, Colo.
119.	Jcsephine Vesel, R. D. No. 1, Box 220, Aurora, 111.
120.	Rose Svetich, Box 1013, Ely, Minn.
121.	Frank Yodopivc, Box 443, Kitzmiller, Md.
122.	Frank Farenchak, Box 377, Homer City, Pa.
123.	Louis Yolk, Box 108, Ironton, Minn.
124.	Frank Ravnikar, 1228 — 3rd St. La Salle, 111.
126.	John Jurmanovich, Millwood, Pa.
127.	F. S. Germ, 82 N. 11th St. Kemnore, Ohio.
128.	Anton Chernich, 9721 McCuen St., New Duluth, Minn.
129.	Frances A. Vider, Box 673, Ely, Minn.
130.	John Slatner, De Pue, 111.
131.	John Predovich. 1918—8. Ave. North, Great Falls Mont.
132.	John Koreneich, 20927 E. Miller Ave., Euclid, Ohio.
133.	Angela Klancher, Box 581, Gilbert, Minn.
134.	Cecilia Ferlic, c. o. Amer. M. Market, Rock Springs, Wyo.
136.	Anton Tauzelj, Box 193, Dunlo, Pa.
137.	Karolina Urbas, 1099 E. 64th St., Cleveland; Ohio.
138.	Alex. Škerlj, Box 256, Export, Pa.
139. Jos. P. Grahek, Box 233, Cadillac, Mich. - 140. Joe Smith, Box 137, Morley, Colorado.
Naznanila.
Jchnstown, Pa.
Dništvo sv. Cirila in Metoda št. 16 -1SK-I je na svoji rediti seji .»K-lenilo, da priredi veselico dne 3. novembra na Morrellville. Tem j m rtom vabimo vse Slovence in Hr-va<tc, da nas posetijo omenjeni d m. Dni ga veselica se vrši dne 2'.). decembra. Začete.k veseliee ob 7. zvečer
Frank Ravan, tajnik.
Denver, Colo.
Clan- m hi članu cam društva sv. -Jožefa 21 JSIvJ. se naznanja, • la se udeleže seje <lne 12. norvem-i>ra v polnem številu, ker bo volili V glavnega blagajnika JSKJ. Torej ne pozabite »priti na sejo! Vsak enakopraven član ali članica ima pravico svoj glas oddati, za katerega kandidata je njegova vo-lja.
Nadalje naznanjam, da bo volitev dveh delegatov, ki ju bo naše društvo poklalo na glavno sejo Slovnskeag Doma, katera se bo vršila meseca decembra. Izvolite dobre člane, kateri so za napredek .Slov. Doma.
Obenem tudi naznanim, da je društvo podaljšalo za tri mesece prosto pristopnino, to je do 30. de-vtenibra. Vaše društvo je štelo 30. optembra, 104 enakopravne člajie ::i članice, -JI neenakopravnih in
-18 otrok. Torej skupaj v odraslem <dddku 135. Po mojem ninenju je iia.-e društvo jako lepo napredovalo. Zatorej vaJ)im vse Slovence n- Slovenke, kateri še niso člani društva k v. Jožefa št. 21 JSKJ., jaj pristopijo. Obenem opominjani člane, da bi še bolj agit-irali c\ nove člane in članice kot do /.daj.
Pozdravljam vse člane iiv članico JSKJ.
John Scliutte, tajnik.
4751 Baldwin Ct.
Smrtna kosa.
vkoliko je lastnik sptast»ben in voljan biti svoj lastni popra vi jač. Po.par letih reba popraviti ali ol>-noviti nekatere tlele hiše. Treba od časa do časa preple«%kati zunanje okrasbe in okvire vseh hiš in dostikrat vso zunanjost nekaterih hiš. To je strošek, na katerega, mnogi kupci pozabljajo ob nakupu.
Po nekolikih letih potrebujejo stene novega stenskega papirja o-jvroma treba jih na novo pobarvati.
Oni. ki kupujejo staro hišo. pozabljajo dostikrat vpoštevati dali streha ne potrebuje poprave. To utegne stati od *10p do $400.
Mnogo je manjših stroškov, ki jih zahteva vzdržavanje toliko slare. kolikor tudi nove hiše. Ku-povalec mora vse te stroške vpoštevati, predno se odloči, koliko more plačati za hišo.
Koliko treba potrošiti za rbrio-ve in poprave, ni mogoče določiti vnaprej po strogem pravilu. Stroški so odvisni od izbire pravih rokodelcev. od kakovosti graditve, starosti hiše in od pridnosti lastnika. ako ta zna napraviti sam manjše popravke, predno dražje delo postane potrebno.
Hišni davek in posebne doklade. Ko čloVek kupuje hišo, previdnost nalaga, da poizve za davčno lestvico in uradno proeenjeno vrednost (assessed valuation"), tako da je mogoče proračunati, kolfko davka treba plačati na leto.
Ako cesta pred hišo potrebuje tlakovanja ali ako treba vložiti pod njo nove vodovodne cevi? odvodne kanale, plinove cevi al' kable za električno svetlo, utegnejo odmeriti lastniku posebno doklado (assessment) v delno pokritje teh stroškov. Dobro je. da se poizve, kak asesment te vrste je pričakovat L
Zavarovanje. — Premij za zavarovanje proti ognju je večkrat odvisen od gradbenega materija-la, od varnostnih naprav v hiši in njene lege; redkokedaj pa presega pol procenta od -vrednosti hiše. Zavarovanje je potrebno ne le v varstvo hipotekarnih upnikov, marveč tudi v varnost lastnika. Banka ali zavod, ki posoja denar na hišo, zahteva zavarovanje.
Taksa na vodo. — Ta taksa je navadno majhna, ali treba tud njo vračunati v proračun stalnih
kmete, eerkvcnce ali dijake, ki s topiim plamen* nn v očeh govore o carstvu bo A jem, o lvristu in nje- • •jroviL ugodnikih, o poslednjih ča-tih. ki nastopili, o potrebi posta, molitve in popravljanja življenja; jMitnjejo i'd va? i do vasi, hodijo po mestih, kjer jih p'rwxl poslušajo skoraj s s JzauiL v očeh. ki žive v siromaštvu in preprostosti, a vse po '' vsji volji in višjem ukazu". Poleg teh nahajamo "prervke", vidovite, jaxnovidne ljudi, vrlo česte ženske. Neprestano vidijo sanje in odkritja, a v njih Kri-sta, llogorodico in tlruge svetnike ter dobivajo od njih navodila, da se treba postiti toga m tega dne. da najdejo kje staro cer-kvišče, ki ga včasih odkopljejo "rn !ci p«.teiu p-stane posebno priljubljeno mesto za zbiranje p;>t>ožnega ;veta. Take prerokinje javljale med vojno, da !*o Srbiga pohojena, a da se osvobodi; po vojni — morda ne z isto proruško svežostjo, nego zanesene z uspehom s%_ojega prvega preroštva — pa pripove-dujejo. <la postane kralj Aleksa.n- > »ler ear itd. Jn kjerkoli se čuje za takega p^opovedaiika, preroka ali vobče izrazitejšega religioznega vodjo, povsod se zbirajo ljudje okoli nje£a
Tudi na Francoskem st> taki tipi. "T.n Revue de Paris" poroča o neki I Viski! i Sevrak, protestant-ki, slabotni <tai*i devici, ki trdi, da je našla ruskega carja, ki se pojavi iz svojega skrovišča in reši narod. Smatra,!i »o jo za blazno, a danes jo smatrajo za svetnico 'ii mistfrijazno bitje. Batski škof trdi, tla so si prerokinje podobne •n vse slične tej PriakHi: imajo prijetne obraze, melanholičen na--imeh. velike, malo vdrte, modre, kakor kristal prozorne cnči, v katerih se sveti notranja svetloba kakor žira in vidna duša Tudi Pri-skila kakor jugoslovenske prerokinjo govori o poslednjih časih, in .ločim Priskrla prerokuje skorajšnji prihod ruskega carja, prerokujejo naše Milice in njih tovariši ee eamstvo kralja Aleksandra. .Vaše prerolcinje ne govore v bi-Mij&kom stilu kakor Priskila, ker ra kot analfabetke ne poznajo; toda kadar se razgovore, prehajajo nezavedno v — deseterec!
Tako piše pravoslavni Skof v znanstveni reviji.
Presenetljiv doživljaj g. Oolie.
Bivši ra\"natelj ljubljanske dra-i bivšega kape'nika tižaškega liie. pisatel; Goli a, je bil imenovan ven^cega gledališča. Polič je bil
zn upravnika osijeskega gledališča, Pred kratkim je odpotoval iz Ljubljane na svoje mesto, kjer pa je našel, kakor javljajo iz Zagreba. na svoje veliko začudenje, že drugega upravnika, Marka Poliča,
iuvenovan od zagrebške pokrajinske uprave, Goiia pa je imel dekret -mrnistratva-za proe^veto. Ko-nečno je obveljala ministrova in Polič se je lojalno umaknil.
Na Bregu pri Celju je umrl 30. sept. 1 vau RadJČ, poštni uradlwk j letnih stroškov v pokoju.	j Pritikline. — Kupec nove hiše
Na Bledu je umrla 1. oktobra navadno kmalu najde, da treba po dolgi bolezni posesenica Ljud- potrošiti še nekaj zraven za večjo mila Verderber, rojena Pire, vrla Udobnost hiše. Treba dost ikrat narodna žena.	| žičnih mrež na oknih in vratih. V
V Ljubljani je umri 2. oktobra * ]em ^dn^M treba mnogo bivžn predsedstveni^ tajnik pokra-	^ Jn vrat aU dni?ih
naprav proti mrazi^. Zaslone na
jinske uprave dr. Tomažič. Zapu 5ea ženo in dve hčenki.
V Kranju je umri Janez Jerši-lia me-ar in hišni posestnik.
Med hudo nevihto,
oknih si mora kupec sam naba viti. Dostikrat ta najde, da treba potrositi naknadnih $200 ali več, predno je hiša v redu.
Prigraditve. — Novi lastnik si
ki je razsajala 4. oktciUra zvečer,	želeti neke spremembe ali
je troT-do v Šiški v transformator' dodatke, ki vsi stanejo denarja. V tvr ike "Slcgrad". Nastal je mo-jk3ah, ki so poceni, se dostikrat men t.m o liud po>^r, ki pa je btt ne nahajajo nekatere zaželjive u dušen še predno je prispelo ga- naprave, na primer pregraje v kle-%'lstvo iz Ljubljane. Materijalna ti* To morda stane od $50 do $100. |škoda je zde velika.	Druge prigraditve utegnejo biti:
V nemške roke.
Mariborska Lesna industrijska Iružba "Drava" je prodala svojo veliko hišo na Aleksandrovi cesti v bližini kolodvora za 4 milijone kron nemški t v reiki Bernhard. V "cm poslopju je nastanjena tudi dovenska tovarna perila Vertnik in d mg. Nekaj časa so v Mari-Vni nemške hiše zadovoljivo prehajale v slovenske roke, zadnji čas ia s« zopet utrjuje nemška posest, kar je tem bolj obžalovati, ker leži v Mariboru moč Nemcev ravno v oo^esti h:š, radi če*ar je še za daljšo dobo pod vezan ves raavoj slovenske obrti in trgovine. Slovenci namreč tudi zidati ne morejo, ker s« razen hiš tudi stavbene parcele izključno v rokah Nemcev.
General Maister umirovljen.
Beograjski "Vojni list" objavlja dne 2. oktobra ukaz o pmzijo-niranju velikega števila oficirjev, med katerimi se nahaja t udi naš rojak general Rudtflf F. Maister.





GLAB NARQPA, 25. OKT. 1923
Iz nižin življenja.
Pred par leti je bdi« v nekem sc-verozapadnean mestu obsojena neka lepa, mlada ženska na dve leti ječe, in sicer radi tatvine. Po obsodbi je prosila sodnika, naj ji izkaže to milost ter naj jo da prevesti z večernim vlakom je mesto, kjer ne je nahajala jetnišnica, ne pa z jutranjim, s katerim vozi njen oče kot »prevodnik. Pred sod-nijo je najedla fingirano ime, in njen oče ni ničesar vedel o njeni sramoti.
Neki časnikarski poročevalec, ki se je zainteresiral za ta slučaj, je dognal sledeče posameznosti: —
Deklica je zrastla v enem seve-rozapadnem mestu, kjer se je nahajala velika jetnisrtica. Njen oče je bil takrat uslužben pri železnici kot zavirač, in njegova hiša se je nahajala ravno nasproti jetniš-nice. Deklica je rastla takorekoč v senci jetnišniee, m vsak dan je videla jetnike zaupnike, tak oz vane "trustvs*' prihajati in odhajati iz jetnišniee in obratno. Do jetnikov ni občutila nikakega tfrahu alt gnusa. Ko je bila stara sedemnajst ali osemnajst let, je pobegnila od straršev ter se omnžila z nekim mladim fantom, bivšim jetnikom. Tekom časa je postala njegova pomočnica in živela je več let v nižinah življenja, dokler ni bila končno s celo tolpo aretirana, ko 80 jih zasačili pri nekem ban enem vlomu. V mestu, kjer so je zalotili, je bila obsojena ter nato prevedena v jetnišnieo svojega domačega mesta, odkoder je lahkn videla skozi zamreženo okuo svojo rodno hišico.
Ime njenega očeta pa ji je ostalo sveto in varovala ga je. dokleT je mopla. Zato se po dveh letih ko je bila izpušč<*na iz ječe, ni vr nila v očetovo hišo, da bi bila — kakor je citati v romanih — spre jet a od staršev s solzami v očeh temveč je odšla iz me*ta. Nato je padala vedno niže in niže. dokler se ni končno v zločinskem blatu zadušila.
• * *
Tako končajo skortij vse. Ženske, ki so |widlegie zapeljivostim in izgušnjavam sveta, ki .so zapustile rodni dom, sanjajo o bogastvo in lukwusu ter o svetu, iz katere tra so bile pahnjene ter o dnevu« ko bi se mogle končno zopet vrnit" vanj. Večina teh žensk že v mladosti propade, kajti skoro vse padejo v velemestih v roke lopovov, ki jih izuče v nepoštenih tatinskih poslih. Prvikrat so sodniki navadm milostni ter jih obsodijo le na par dni, toda, ko jih zalotijo drugič tedaj veljajo že kot nepoiboljšlji ve tatice in malopridnice ter morajo brez pardona za dlje časa pod ključ. Ko pridejo zopet iz ječe. najdejo ljubimce v naročju dru gih ljubic. Nekatere izvrše teda. v obupu samomor, druge zopet iš čejo rešitve in olajšanja v opijatih in alkoho<lu, pogrezajo se vedno niže in niže. dokler končno žalostno ne poginejo. In poitem je večkrat č it at i v časopiisih o tej ali o-ni deklici, ki so jo našli s plinom zadušeno, ali ki je umrla vsled prevelike zaužit« doz^ opijatov in o katere svojcih ni ničesar znane-ga.
Nekatere pa "prežive kot brodolomu* razvaline svoj lastni Jaz Te srečamo po jetnisnicah ali pa v beznieah zločinskega sveta. Le malo teh je. ki imajo še nekoliko intelekta; večina njih je otopela ter postaja duševno manj vredna So pa tudi ženske v nižinah sveta, posamezne sicer, ki se vsaj na zu nanje ie vzdržujejo na površju. Te no zločinke, toda ne navadne zlo-Činke. temveč se pečajo le z izsilje-v an j ran ter z zločini, ki so dobro plačani. Včasih se celo primeri, da poroči taka ženska poštenega in častivrednega moža, katerega t'wli osreči. Tako je resničnih nekaj takih romanov, ko so prefriga ne malopridnice dobile poštene maže. toda večina takih zakonov je bilo burnih in nesrečnih, ki so se pozneje razbili ob pečinah pre tekloaitL
katero bomo tukaj imenovali Mamic Morrison.
Mamie je več let prodajala sleparske delnice, ne da bi si mogla prihraniti kaj denarja. Prišla je leta in pričela se je ozirati za možem. Med njenimi žrtvami jc bil neki bogat lesni trgovec z za-)a la, vdovec, ki se je počutil o«a melega in kateremu je Mamie Morrison ugajala. Njega je lahko pregovorila. da je kupil veliko Štelo ničvrednih delnic, nato pa ji je pričel dvoriti. Ko je Mamie videla, da resno misli, je bridko cbža I ovala, da mu je prodala ničvredne delnice. Po nekaj tednih se je c njim poročila, in mož jo je pove lel kot gospodarico v svoj krasni dom v nekeni severozapadnem mestu. Ona je bila lepa ženska in v duhovitosti je presegala vse žen-ke onega mesteca, vsled česar je dospela v družabnem življenju kmalu na višek. Njen mož ji je >il ud a n ter ji je izpolnil vsako željo.
Toda njen mož je imel še vedno one goljufive delnice in Mamie je ilobro vedela, da bo prej ali slej prišel slepariji do dna. Nepresta no je premišljevala, kaj naj nkre ne. Končno je našla izhod.
Pregovorila je svojega moža. naj ji daruje one akcije za njen rojstni dan ter naj jih zaklene \ lomaco blagajno, mesto da jih Irži v pisarni. Nekega dne pa so vlomili tatovi v blagajno, ukradli keije ter nekatere druge vred nostne stvari. Mamie je vlom se-ved a sama aranžirala. — Delnice so sedaj izginile in njen mož ne bo imel nikakih dokazov proti njej. Družba, ki je sestojala b prejšnjih tovarišev Mamijinih, ni hotela izstaviti certifikatov, češ. la ni odgovorna za ukradene delnice. S tem je bila stvar rešena in Ma mie je odsihmal živela srečno n zadovoljno ob strani svojega moža.
# . •
Slučaj Mamie Morrison pa tvo-"i i/jemo. Navadno se ne končajo naki slučaji tako gladk;». Tako je "la v bt. Louisu neka mlada žep Da tatica, ki se je seznanila z nekim mladim iznajditeljem. katerega je okradla. V njegovi listnici so bile risbe in specifikacije neke važni-znajdbe. Oče tatice, ki je bil sam znajditelj. je skušal deklico pregovoriti, da bi mu izročila dotične -;sbe. katere je hotel dati v Wash-ngtonu patentirati. Deklica pa je med tem pridno zasledovala notice v časopisju, in nekega dne je opazila notico, v kateri dotičn*' znajditelj prosi tatu, naj mu vrne risbe, dočim naj si uro in denar obdrži. Deklica se je takoj od ločila ter mu poslala po pošti risbe in specifikacije.
Nekaj let pozneje je postal iznajditelj bogat mož. k čemer mu e v prvi vrsti pripomogel izum. narejen na podlagi onih risb. — Ona tatica, ki se ji je med tem orav .slabo godilo, je šla nekega dne k njemu ter mu povedala, da je bila ona tista, ki mu je takrat vrnila risbe. On se je stvari spominjal. se nasmejal, ji dal denarja ter ji je dejal, naj ga obišče, kadar koli bo v sili in potrebi. Pozneje jo je poslal v sanatorij, kjer so jo izleeili. ker je bila udana opiju. Ko je bila odpuščena iz sanatori-ja, ji je iznajditelj preskrbel delo. Toda deklice ni bilo več mogoče rešiti. Vedno iznova je prišla v roke policiji, in končno je bogan iznajditelj izgubil potrpljenje, odkrižal se je je za zmerom ter ji nakazal malo peiizijo. Do svoje visoke starosti je imela ta ženska opraviti s policijo in sodniki, kfct je neprestano kradla po trgovinah in drugod.
* • •
Starejši Nervvorčani se gotovo še spominjajo Leva Pinkertona, Adonisa zločinskega sveta, prosi ule ga žepnega tatu in ponareje valca denarja, ki je pred približno petindvajsetimi leti stanoval bližini 14. ceste. O njem se je ver delo, da m*'dela" nikoli v dražbi dragih lopovov, da nikoii n« del! in da nikdar ne plačuje policistom podkupaiae. Karje naglenil, je
naredil sam in tudi vse sam zase obdržal.
Pred dvajsetimi leti je moral Pinkerton v bolnico, ker je oslabel vsled zauživanja alkohola; morfija in kokaina. V bolnici se je zaljubila vanj neka bolniška strežnica, in ko je zapustil bolnico, je sla ž njim, nakar je postala v zločinskih brlogih okoli 14. ceste prav tako dobro znana kot Pinkerton sam. To dekle je bilo izvanredno lepo, visoka, zlatolasa blondinka, velikih, temnih oči in očarujočega smehljaja.
Pripovedovalo se je, da prihaja Lotie Pinkerton — kakor so jo kmalu imenovali — iz ugledna družine. Obiskovala je visoko šolo, govorila klasično angleščino, igrala je na klavir in vijolino ter je bila izvrstnih manir. Njena družina jo je zavrgla vsled njene ljubezni do nekega zdravnika, ki ji je zamolčal, da je oženjen.
O tej svoji ljubezenski zgodbi te povedala Pinkertonu, in lopov je sklenil, da jo na svoj posebni način maščuje.
Pinkerton je šel na prežo v čakalnico dotičnega zdravnika ter kradel denarnine in listnice njegovih pacijentov, ki ko hodili notri :n ven, kar mu pri njegovi spretnosti ni bilo težko. Ako je dobil v kaki listnici ime lastnika, mu je poslal listnico po pošti, z zagotovilom, da je bila listnica ukradena z vednostjo in pomočjo zdrav nika. To je šlo tako nekaj tednov naprej, končno so zdravnika aretirali ter ga postavili pod varščino. Nato je Pinkerton v enem tednu petkrat okra del samega zdravnika ter dvakrat oplenil njegovo pisarno. Doktor je postal končno histeričen vsled strahu ter ni hotel več z doma, da bi zdravil in obiskoval svoje pacijente. Doktor se ie preselil v drugi mestni del, toda Pinkerton mu je sledil tudi tja. kjer je počenjal svoje lopovščine naprej, dokler ni popolnoma upro-past l zdravnikove prakse. Nato pa je odšel s svojo ljubico v Chi-ca go.
Tamkaj ji je najel lepo stanovanje, jo založil z denarjem ter jo prosil, naj sama nikar ne postane tatiea. Toda deklica se ni megla ustavljati izkušnjavam, kmalu je tudi sama postala žepna tSfcica. — Pri tem pa je dala večkrat svoje stanovanje na razpolago nesrečnikom zločinskega sveta, stregla je bolnim in obvezovala ranjence. — Nekega dne je skrila v svojem stanovanju ranjenega roparja, ki jo je izkupil v boju s polieijo. — Odstranila je spretno kroglo iz njegove rame, strokovnjaško obvezala rano ter mu naravnala roko. Kmalu potem je bila aretirana. ker je pomagala nekemu ban-ditu k begu .
Kmalu je postala znana kot —• a^ngel zločinskega sveta". Če ji ie dal Pinkerton denar, s katerim naj si kupi obleke, ga je izdala za svoje številne varovance, zase pa je ukradla obleko v trgovini. Kar je naplcnila pri izvrševanju žepne tatvine, je porabila v dobrodelne svrhe.
Nekega jutra, pred približno desetimi leti, je vdrla policija v to stanovanje, kjer je našla na tleh ležeče truplo Pinkertona. Poleg je ležala njegova mrtva ljubica Lotie. Na mizi je ležal listek, na katerem je stalo: — Moj tovariš je odšel, jaz sem mu sledila. Po-kopljite naju skupno. —
Preiskava je dognala, da je Podlegel Pinkerton preveliki dozi morfija, deklica pa se je nato zastrupila s ciankalijem. Časopisi so tedaj obširno poročali o Jem slučaju, in napisi nad * tozadevnimi članki so se glasili: — Romeo in Julija zločinskega sveta sta skupno umrla. — Po njuni smrti se je pronašlo, da je zapustila ona precejšnje premoženje neki bolnišnici.
Ko sta bila pokopana, je prisostvovalo pogrebu na tisoče tatov, bančnih roparjev in ponarejevalcev denarja. Na njunem grobu stoji lep spomenik, katerega so jima postavili tovariši, ki so med seboj zbrali denar za nakup kam-
Sedaj pa še eden, posebno tragičen slučaj:
Pred nekaj leti je bU pri Ni-agarskih slapovih aretiran neki britski slepar, po Imenu Harry
V ENI URI 9120 BESED.
Razgovor z ameriškim diplomatom.
Charles Vopička, ameriški poslanik za časa vojne v Bukarešti, je sprejel urednika "Slovenskega K a roda" ter se ž njim razgovarjal o raznih političnih vprašanjih. —■ Vsebina tega razgovora je naslednja: —
Na vprašanje, ako v resnici namerava Wilson pri bodočih volitvah zopet kondidirati za predsednika ameriških Združenih držav, kakor so pred kratkim poročali list, je poslanik odgovoril:
"Ne verjamem, da bi bila vest,
ja vlada vsestransko temeljito poučena o razmerah in dogodkih v Avstro-Ogrski in sevedaj tudi o dejanskem razpoloženju njenega prebivalstva.
Razgovor je Hudi nanesel na znani veleizdajniški proces, na-
■aiifeii
Slika nam predstavlja Alberta Tangoro iz Patersona, N. J., ki je nastopil na National Business razstavi ter premagal vse svoje tekmece s tem, da je v eni uri napisal na svoj pisalni stroj pravilno 9120 besed. Dobil je prvo nagrado.
Stališče radikalno stranke
"Slovenski Narod" piše: — Glasilo radikalne stranke "Samo-
parije z demanti. Po prizadevanju njegove ljtrbiee, ki je bila znana kot njegova žena, Jessie Ferguson, pa je bil ped varščino izpuščen iz ječe. Odvetnik, na katerega se
je obrnila Jessie, da bi izposloval» uprava" je pred kratkim priob-Fergusonu svobodo, ji je počasi j C-ila članek, v katerem izvaja med izmamil ves denar, kljub temu pa drugim: — Ako kdo, srbski naroči potem ni mogel rešiti Pergusona,Le je znal vedno moško boriti in kajti njegov slučaj je bil pre-več ■ Se odločno zavzemati za svojo svo-jasen, zato ni preostalo ničesar drugega, kot apelirati na sodniko-
vo milas-t. Advokat pa je bil brezvesten, in mesto da bi ženski povedal, da je vsako prizadevanje zaman in brezuspešno, ji je dejal, da bi se upal z nadaljnimi tisoč dolarji rešiti Pergusona, ali pa vsaj izposlovnti, da ga ne bi takoj zaprli.
Jessie Ferguson ni videla nobene druge poti, da pridobi denar, kakor da ga ukrade, »šla je na kanadsko stran slapov ter ukradla nekaterim turistom njih denarnice, teda vsega škripaj je bilo komaj par sto dolarjev. Končno je opazila nekega mladega moža. ki je izgledal premožen in srečen. Posrečilo se ji je, pririti se do njega ter mu izmakniti denarnico. — V svoje veselje je pronašla, da se nahaja v denarnici osemsto dolarjev.
Dva dni zatem je čitala Jessie Ferguson v časopisu zgodbo o nekem samomoru. V časopisu je stalo, da je bila nekemu mlademu zakonskemu možu, ko se je slednji nahajal na izprehodu ob slapovih ukradena denarnica z osemsto dolarji, dočim je bila njegova žena v hotelu. Mladi mož da je a-peliral na kanadsko policijo, ki mu pa ni mogla pomagati. Teh o-s ems to dolarjev je tvorilo ves njegov prihranek, in s tem denarjem je npal urediti prijaizen dom sebi in svoji mladi ženi. Mož je obupal in končno izginil. Kmalu nato so potegnili njegovo truplo iz vode pod slapovi. Listi so priobčili njegovo ime kakor tudi dekliško ime mlade vdove.
Naslednjega dne je stala v časopisju druga zgodba. V bolnišnico so privedli mlado žensko, pri kateri so se pojavili znaki blazne bes-nosti in katero so spoznali za ženo zaprtega Fergusona. Ženska je pobesnela, razbila pohištvo svoje gospodinje, končno pa se je policistom posrečilo ukrotiti jo, toda šele po ljutem boju, ravno v tre-notku, ko -se je hotela strmoglaviti v niagarske slapove. Pri njej so našli preko tisoč dolarjev v gotovini.
Publika ni niti slutila, v kako tesni zvezi je bil samomor mlade ga zakonca s poblaznel ost jo mlade Fergusonove ljubice. To je prišlo šele mnogo pozneje na dan.
Mlada žena. katere mož je iz vršil samomor, je bila sestra Jessie Fergusonove. Ta je prišla leto poprej iz Anglije v Kanado ter ni ničesar vedela o svoji starejši sestri, ki se je med tean pogreznila v nižine zločinskega sveta. Cudo-
ki so jo prinesli najbrže evropski perjen proti dr. Kramaru in dr. listi resnična- Kolikor sem in for- Rašinu.
miran, g. Wilson nima n.imena,! "Ker sem posvečal," je rekel da bi še kdaj aktivno posegel v poslanik, "največjo paznost pred-politko. Pr tem so zanj merodaj- vsem političnim dogodkom v Av-ni v prvi vrsti zdravstveni oziii. stro-Ogrski sem se naravno živo Verjamem, da bi številni njego- zanimal tudi za Kramarev proces vi prijatelji in častilci z veseljem in intenzivno zasledoval posamne pozdravili njegovo odločitev, da bi faze v tem procesu. Ko je vojaško zopet stopil v politično areno, to;sodišče izreklo nad obtoženci da kakor rečeno vspričo njegove smrtno obsodbo, sem takoj hitel k bolehnosti ni misliti, da bi se od- takratnemu avstro-ogrskemu po-ločil za takšno osebno žrtev. Pri-!slaniku v Bukarešti grofu Czerni-znati pa moram, da bi Wilsonov nu ter zahteval, da naj brzojavno
bodo. To svobodo si je sam sebi tudi zasigural, v kolikor se to sploh more doseči s človeško močjo in sicer v svoji vidovdanski u-stftvi. Vso to svobodo je bratsko delil s svojimi hrvatskimi in slovenskimi brati. . . Ako pa se vendar pokaže, da je potrebno kaj iz-premeniti, da je treba gotovo narodne pravice in svoboščine razširiti. da je treba postaviti nove jezove in zapreke eventuelni samovolji s katerekoli strani — evo, tu je narod, da to pove in da ustvari. kar mu je treba, ker se mu v tem pogledu nikdar in z nobene strani ne bo delalo nikakšnih zaprek. In ako Hrvati in Slovenci smatrajo za potrebno in to dokažejo, da je nam vsem še nekaj treba, ne bomo mi Srbi tako nespametni, d i bi bili gluhi za to, kar je nedvomno, da bo ono, kar bi bilo dobro za Hrvate in Slovence, dobro tudi za nas. Toda za vse to je potrebno, da se sestanemo, da se bratski porazgovorimo z roko na srcu, da se naučimo drug drugemu zaupati in da o vsaki narodni in državni potrebi resno raz-miljujemo in objektivno sodimo. In takrat, ali samo takrat, bomo lahko našli pot k rešitvi in izhod iz vseh sedanjih težkoč. . . — - Tako piše 'Samouprava*. Ta čla nek je v celoti reproduciral zagrebški "Jutranji List" in mu dodal pripombo, ki izzveni v te-le savke: — Naj gospodje, ki so in-spirirali članek "Samouprave" najdejo zvezo z edinim legitimnim predstavništvom, kateremu je hrvatski narod dal s svojimi glasovi, s pol milijona kroglic mandat, da ga zastopa. Z izpolnitvijo Markovega protokola lahko pride druga etapa, in ta vodi do pred-sedništva hrvatske republikanske seljačke stranke. Od londonskega prognanca bodo inspirator ji 'Samouprave* lahko izvedeli vsebino hrvatske 'homerule* — tako vsebino, ki jo lahko sprejme tudi naš skupni vladar in resno predstavi-teljstvo interesov srbskega naroda. Govorimo resno in tehtamo besede — toda od tega, kar smo rekli. ne moremo odvzeti niti piike na L
vita usoda pa je hotela, da je Jessie okradla svojega lastnega svaka ter s tem povzročila njegovo smrt. Ko je Jessie izvedela podrobnosti te strašne katastrofe, se je njen, po opijatih zastrupljen duh omračU.	^
nastop mogočno dvignil šanse demokratske stranke, ki je tudi sicer od zadnjih volitev pridobila toliko na terenu, da bi prav gotovo zmagala, ako bi se volitve vršile že sedaj.
V razgovoru o AVilsonovi osebi je urednik prosil za pojasnilo, kdo je bivšega prezidenta. ki vendar osebno ni mogel biti poučen o vseh evropskih problemih, tako izborilo informiral o Slovanih, o njihovih težnjah in končnih ciljih, je Vopička med drugim povdarjal: "Glavna zasluga, da je bil pre-zident Wilson o Slovanih in o njihovih stremljenjih, da se osvobode izpod tujega jarma, tako izvrstno poučen, pripada stalnemu slovanskemu odboru, ki je deloval ob času vojne v Ameriki. Duša tega odbora je bil sedanji prezident Čehoslovaške republike dr. Masa-ryk. Dr Masayrk je porabil vsako priliko, da je informiral Wilso-na o vseh še tako neznatnih vprašanjih, ki so se tikala slovanskih aspiracij. Ker je bil Wilson v stalnih osebnih stikih z dr. Masarj'-kom in slovanskim odborom, si je v kratkem času ustvaril jasno sliko neodoljive težnje po svobodi vseh podjarmljenih slovanskih narodov. To sliko so izpopolnjevala poročila, ki sem jih redno pošiljal svoji vladi v Washington. Vsa ta poročila so imela v glavnem tendenco, pokazati, da ni res, kakor da bi želeli pod Avstro-Ogrsko živeči slovanski narodi ostati še nadalje pod habsburških gospod-stvom, marveč da vse navdaja ue-utešljivo hrepenenje po samoodločbi in svobodi. Delovanje slovanskega odbora v Ameriki so torej moja poročila samo nekako izpolnjevala ter g. prezidenta utrjevala v prepričanju, da bo v Evropi zavladal stalen mir samo, ako se posamnim slovanskim narodom, nahajajoČim se pod tujim gospod-stvom. izpolni njihova vroča želja po svobodi Zdi se, da predsednik Wilson sprva ni mislil na to, da bi se, zlasti Čehoslovakom, priznala popolna državna neodvisnost. Odločilen preokret v tem oziru pa je napravila vest o zavzetju Jeka-terinburga po organizirani vojski češkoslovanških legijonarjev. Zavezniki so takrat priznali Čehe kot vojujočo se silo in njih osvoboditev je bila od tistega trenotka sklenjena stvar. Za prezidenta Wilsona so bili v tem pogledu nesporno me^odajni nepobitni argumenti dr. Masarvka, s katerimi je zastopal z vso doslednostjo pravično slovansko in češkoslovaško stvar.
Kakor sem že ,povdarjal, sem pošiljal svoji vladi točna poročila o razmerah in dogodkih v Avstro Ogrski. Ta poročila sem seveda v prvi vrsti črpal iz razpoložljivih mi uradnih virov, uporabljal pa sem tudi izvestja, ki so mi prihajala od privatnih strani. Ne vem točno povedati, ak oso ta izvestja tudi izvirala iz krogov ta-kozvane "mafije". Verjetno pa se mi zdi, da je ta organizacija poslala marsikatero velevažno informacijo preko svojih posredovalcev direktno tndi meni. Povsem naravno je, da sem vsako takšnjo poročilo kritično pretehtal in preizkusil in ga poslal svoji vladi šele. ko sem se prepričal o absolutni njegovi točnosti. Tako je bila mo-
naprosi cesarja Frana Josipa, da pomilosti dr. Kram ar a, dr. Raši-na in ostala dva obsojenca. Grof Czernin me je sicer prav prijazno sprejel, ni pa hotel ničesar slišati o brzojavki cesarju. Skušal sem na vse načine Czernina pregovoriti in dokazati, kako ugodno bi vplivala spontana pomilostiev čeških politikov na razvoj nadaljnih dogodkov. Toda prof Czernin je ostal neizprosen in nedostopen sa vsako pametno argumentacijo. Ker pri Czerninu nisem dosegel svojega cilja, sem zaprosil našega velepos-lanka na Dunajn g. Penfelda za intervencijo pri avstro-ogrski vladi, istočasno pa sem se obrnil tudi na svojo vlado v Washington ter predlagal, da se tudi ona energično zavzame za dr. Kramarevo pomilostitev.
Kakor je znano, je imela intervencija naše vlade in posredova-je španskega kralja Alfonza popoln uspeh."
Poslanik je nato jel govoriti o najnovejših dogodkih v Bolgariji in'ko poznavalec razmer izrazil svojo sodbo o teh dogodkih.
"Bolgarska je bila," je nagla-šal poslanik, "po balkanski vojni v silnih financijalnih stiskah in ne-prilkah. Iskala je povsod posojila a brez uspeha. Obrnila se je tudi na ameriške finančne kroge in prosila mene za posredovanje. Krepko sem se zavzel za to, da se ji dovoli posojilo, toda stvar ni šla tako hitro, kakor bi bilo želeti. Pretekli so tedni, mesci, a iz Amerike ni bilo nobenega odgovora. In ko je končno prišel u-goden odgovor, je bilo že prepozno.
Bolgarska nahajajoča se v silni gmotni zadregi, se je končno dala ujeti v zanjke Nemčije, ki ji je ponujala posojilo, seveda pod pogojem, da sklene z njo znano vojaško konvencijo. In bo'garska vlada je segla po tem posojilu in podpisala v maju 1915 obenem tudi zvezo z Nemčijo. S tem jc vezala svojo usodo s centralnimi državami in zadela jo je upravičeno ista katastrofa kakor Nemčijo.
Slovan sem po rojstvu, zato me je bolelo, da je krenila na nemško stran slovanska, z rusko krvjo ustvarjena država, vendar pa sem bil brez moči, da bi to preprečil. Tako se je zgodilo, da so leta 1915. Bolgari vstopili v vojno na strani Nemčije in Avstro-Ogrske ter s tem za leta podaljšali svetovno vojno."
Poslanik je končno govoril o svojih vtiskih, k jh je dobil na potu po Jugosloviji. Naglašal je, da se država vidno nahaja na potu notranje konsolidacije. Povsod je opažati na vseh poljih živahno življenje in napredovanje. Ko se izglade gotovi notranji spori, o Čemer ni dvomniti, bo kraljevini. SHS zagotovljena sijajna bodočnost.
V okviru Jugoslavije je Slovenija očividno najnaprednejša in gospodarsko najurejenejša pokrajina. To je^ opažati na vsakem koraku. Predvsem pa se odlikuje posvoji naravni krasoti. Biser Slovenije pa sta Gorenjska in Bled. Bled ni dvomiti, da se v kratkem razvije v prvovrstno letovišče in kopališče, ki bo z uspehom k h ko tekmovalo z raznimi Inozemskimi kopališči svetovnega slovesa.
MM
CIAS NAHODA. 25. OKT. lJfck —
u p c i) a*
Spisal On jd« Maupaasant. — Za "G. N." prevel A. Sabec.
—On pravi: kov.
Jaz skočim pokonci in premislim da tako žensče vendar ne more znesti več kot tristo litrov.
Dvatisoč W.p^ p^
sedaj.
r
Cezar Izidor Brum en t in Prosper Napoleon Cornn sta prišla prod porotno sodišče departemeuta Heine-Inferieure pod obtožbo pos-kuienega umora valed utopitve ffoiipe Brument, zakonske žene prvega obtoženca.
Oba obtoženca »ta t»ede!a drug poleg drugega na zatožni klopi. Oba ata kmeta.	, * j
Prvi je majhen, debel, kratkih rok, kratkih nog, okroglega, rdečega obraza, iz katerega sije zdravje. Okrogla glava mu tiči na kratkem trupu, tako da ni videti vratu. On je ifvuijerejec in stanuje v
takega se ne zgodi vsak dan. Nato pravi; — No, pa se sleci. — Jaz naj se slečem?
—No, ja, — mi pravi.
Ampak kljub temu sem rekel: Bala neveste je danes precej raa-
-— T° ie predrago.
On odvrne: Cenejše ti je ne mo-1 rem dati, kajti potem znam še
lična od bale preteklih časov. Perilo prababic in babic so prej norili še pozni rodovi — Prejšnje perilo je bilo platneno in trpežno, danes je svileno.
Koliko in kaj pa naj slečem? sam biti na izgubi. On pravi: Oe se sramuješ, ob- Veste, človek ne prodaja zadrži srajco na sebi; nama je to »tonj svinj in se razume na trgo-
vseeno.	J vino. Ampak če je prav -z vsemi i jfaše babice in prababice so zla-
Sto souvov je lep denar. Jaa'žavbami namazan, stari lump, tu-|graje SVojo balo v skrinje. Njih pe-nc torej slečem, čeprav mi ni bilo di jaz nisem padel na glavo. Ha-|rji0 je bii0 1Z platna in bombažne posebno po volji, pred tema lum- ha* Jaz mu torej pravim:	[tkanine. Po številu je daleč prese-
poma se slačiti. Naj rej razkrijem j - Če bi bila čisto nova, ne bi|n>alo balo današnjih nevest: imele avbo. nato slečem jopo in krilo, ( bilo kaj reči. Ampak ti si jo ven-lso vsega po štiri, šest in več tu zatem odložim eoklje Brument dar že obrabil. Ali ni tako? No,|cat0v. Namiznega in posteljnega pravi; — Nogavice lahko obdržis, torej se stvar nič več ne ujema.|perjia so jun dali od hiše toliko, na nogah. In tudi Cornu pravi: i Dam ti petnajsrtsto frankov zah]a so ga rabile še njihove vnuki-Cscheville - la - Coupil, občina j — ja, meni je tudi vseeno. [kubikmeter, pa niti groša več. -Ali I nje, če SO jim bile matere varčne, t'riquetot.	j Ko sem bila tako skoraj kakor j si zadovoljen? — On odvrne: —I Nogavice so bile trpežne, ple-
Pr<mper Napoleon Cornu je suh,: nmti Eva. sta prišla bliže, dasi sta | N'aj bo ! lTdari !	j tene z roko. Segale so samo do pod
srednjevelik in dolgih rok; njegova glava je nagnj>ma nekoliko postrani, čeljusti mu strle naprej in mož škili. Prav do kolen mu sega modra bluza, ki izgleda kakor srajca, njegovi redki, na sencih t»e prijemajoči lasje ga delajo u-mazanega in propadlega. V šali ga zovejo "župnik", to pa zato, ker zna izbomo oponašati cerkveno petje in eelo mrmranje molitev. Ta njegov talent je pripomogel, da je njegova krčma polna ljudi — on je v Criquetotu namreč kre-mar. —
Gowpa Brunei, ki sedi na klopi za priče, je mriava kmetica, ki izgleda kakor da vedno spi. Sedi nepremično, z na kolenih prc*kri-žanimi rokami, njen pogled je brezizrazen, »raz obličja bedast.
Predsednik nadaljuje: — Torej, gospa Brument, prišla sta v vašo hišo in sta vas vrgla v sod vode. No, U>rej po vejete nam podrobno, kako je bilo. Vsta-nite.
komaj stala, tako sta bila pijana, če dovolite, gospod sodni dvor. Vprašala sem torej, kaj hočeta. In Brument pravi: Ali si tako daleč!
In Cornu : No, naprej! Tedaj me primeta, Brument pod
Jaz udarim in nato odideva, I kolen. Zato pa so bile hlačke tem Ampak po poti me je pričelo | laljše. Nočne srajce so bile poa
skrbeti: Kako naj meriva, ker Žen-1 vratom zapete. Dnevne so imele ska vendar ni tekočina?	nekoliko večje izrezke. Spodnja
Nato pa mi razodene svoj na-j krila so se nosila dvojna ali celo črt. Ni šlo tako lahko, kajtt bil je j trojna. Neveste so jih imele do
pijan. In mi pravi: — Vzela bova | štirideset. Spodnje krilo je bilo
na glavi je izgledala velika kakor jarlxdnik. In pričela je pripovedovati z lenim glasom:
—	Prirezavala sem fižol, ko sta prišla noter. Rekla seui sama sebi : kaj le imata danes, tako čudna se mi zdita? Pogledala sta me tako od strani, predvsem Cornu, ki je šiljast. Jaz ne maram videti obeh skupaj, kajti takoj vera, da ne bo nič dobrega. In sem jima rekla: — Kaj želita od mene? — Onadva mi nista odgovorila. Ta->oj sem si mislila, stvar ne bo prinesla nič dobrega.
Brument je živahno prekinil pričo in izjavil:
—	Jaz sum bil pijan.
Tedaj se je obrnil Cornu k so-obtoženeu m je dejal:
—	Rajši reci, da sva bila oba pijana, to bo bolje, ker bilo je res tako.
Predsednik resno:
—	Hočete reči, da ste Ml i opiti *
—	Brument: — Jaz tudi mislim tako.
Cornu: No, to se primeri v najboljših družinah!
Predsednik priči:
—	Nadaljujte s svojo izpovedjo, gospa Brument.
—	Torej Brument je dejal:
—	Ali hočeš zaslužiti sto sou-ovT — Da, — sem rekia — kajti sto souov se ne najde kar tako na cesti. Nato pravi: — Odpri oči in neredi kakor jaz. — In tedaj prinese ,redik sod, ki stoji pod kapom ga obrne okoli, zvali v kuhinjo.
ramami, Cornu za noge, kakor j sod, katerega bova napolnila do j kratko, drugo je bilo daljše Ln ob-
vrha z vodo, jaz jo bom potlačil 1 gito z bogatimi čipkami, notri, in vsa voda, ki bo pljuskni-l Matere so opremljale svoje hče-la iz soda, se bo izmerila. Takt,lre s tolkim številom perila, ker bova dognala.	I menile, da perila moli ne snedo.
Jaz mu pravim: — Dobro, jazjg0 danes hvalijo potomke to hva-sem za to. Ampak kako boš zmerD I levredno naziranje svojih "pred-ono vodo, ki bo pljusknila iz soda? j nie. in ge danes jih živi mnogo, ki On pravi: — Ali si neumen te-1 \z starih spodnjih kril minulih dob pec! Ko bo ženska spet iz soda. I kroje hlačice in srajce, iz preosta-bova spet napolnila sod in videla I ijh platnenih rjuh in poletne ko-koliko vode bo šlo vanj. Mislim. I stume in obleke, da deset golid bo dalo tako-le eni Glede današnjih bal moremo re kubični meter. Ni tako neumen, j ^a jih najbrž ne bo deležno po če je prav pijan, ta stari vol. I tomstvo v tej obliki in v takem Greva terej tja in jaz si staro htevilu, kakor je to bilo v pretek-ogledam.	Ilosti. Skrinje so prišle iz mode.
Lepa sicer ni, to opazi vsak, ki I nadomestile so jih ozke in težke o jo pogleda, in mislil sem si takoj:|raare za perilo, v katerih je pre-jaz sem tisti, ki je potegnjen. Am-1 cejsen del prostora odmerjen klo pak stvar je bila sklenjena, in le Ibukom. Vsota, ki se danes potroši pa ali grda. za rabo je še zmerom 1 ^ nevestino opremo, bi zadoščala Takrat pa vidim, da je suha in I v prejšnjih časih za naravnost mršava kot staT šintar, in dejal I knežje razkošno balo.
sveženj žakijev. Jaz sem pričela seveda kričati.
In Brument pravi: — Drži gobec. mrha stara i
Tedaj me vzdigneta ter me spustita v sod, ki je bil poln vode, tako da mi je vsa kri v žilah olede-nela.
In Brument pravi: — Ne več?
Cornu pravi: Nič več.
Brument reče: — Glava ni Se notri.
Cornu pravi: Kaj ji hočeš glavo takoj notri potlačiti?
In Brument mi pritisne glavo pod vodo. da sem že videla paradiž, nato me potlači še bolj in jaz izginem.
Nato pa ga je bilo gotovo strah
Kmetica je vstala. Z belo avbo j zakaj potegnil me je kvišku in
rekel; — No, le hitro se obriši, stara kost.
Jaz stečem strani ter letim h
gospodu župniku, ki mi je posodil sem sam pri sebi: ta ne bo znesla I Današnja bala v Sloveniji znaša
krilo svoje kuharice, kajti bila sem naga. Župnik gre brž po Chicot, poljskega čuvaja, ta pa teče brž v Criquetot po žandarje, in ti gredo potem takoj z mano.
Doma smo našli Brumenta in Cornua, ki sta se tepla ter se ob-delavala kot dva divja mrjasca.
Brument je tulil: — To ni res, ti pravim! Najmanj en kubikmeter je notri. Najino sredstvo ni za nič.
Cornu tuli: — Štiri go-lide, to ni vendar nikakega j>ol kubik metra ! Ti imaš molčati! Tako se rajema !
- -------
MHK3B1
5EVERCVA ZCRAV'IA VZDRZUJSJ2
ZDRAV J F V DRUŽI MAH. -
Tfusdž* UoieZurv^1
revmatične hitro olajšate. " če rablfe
SEVERA 5
c^othaPDOL
Zane»lj«v! Iinimmt
Isto tako vporabf* je za izvinjenje, otekline, za ofrpnelost in ohrowjetcsf bolnih »lisic ter udov.
C£M* JO Mr SO C£fTTOV VpraMjte V lekdri>A h*
If
1 >
rN
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
FBANK KRAŠOVEC,
rta Vmmk znane Grdinove dv rane v Clevelamlu, se pripor, ea vsem rojakom /.n obisk. Dvorane za druilvene sej", ples*?, bnakete in svatbe vedno na razpolago. Kadar pridete v Cleveland, obiščite me :n našli boste potrebne zabavo. Mehke pijače, kakor vse za zabav > potrebno se vedno dobi. 6C25 St. Clair Ave., Cleveland, O. (2x 25-10 & 1 11)
VABILO.
Slov. pevsko društvo "Zvon" v Forest City, Pa., vljudno vabi vse rojake in rojakinje iz Forest City in okolice na JESENSKO VESELICO, katera se visi v soboto 27. ektebra zvečer v društvenih prostorih 11a Grand Ave., Forest City. Da b» vsak dobil dovolj za v želodec, bo skrbel odbor. Godbo pa bodo oskrbovali z domačimi po-••kc-eiiicami tamburaši društva ''Zvona". Tcre j na vedelo-svidenje v soboto 27. okt. zvečer!
A. Kužnik, tajnik.
(24-26—10)
LEPO POSESTVO Z GOSTILNO --NA PRODAJ. -
riti štirideset litrov. Na litre sejtucat ali dva tucata kosov. Neve-vendar dobro zastopim, kajti imam I ste, ki imajo platneno posteljno opravka ž njimi.	I ->erilo, so že redke. Za telesno pe-
Naprej pa vam je povedala, ka-|rji0 se uporablja največ tenak ši-ko se je stvar izvršila, in ona je|<-on in batist. Spodnja krila so do-obdržala na sebi celo nogavice inj^ela izginila rz perilne omare. — srajco, v mojo škodo seveda. I Srajčke so kratkf in imajo samo Ko je bila stvar pri kraju, jej Ive ozki naramnici. Tudi hlačke tekla proč, in jaz sem rekel Bru-U0 kratke. Najbolj priljubljena je mentu: — Pazi, Brument, da nejtakozvana kombineša iz bat ista. uide.	I okrašena z vstavki. Kombineša je
On je odvrnil: — Nikar ne skr-1 malone prosojna. ' (O, prosim, bi. jo bova že dobila; h kosilr | prav prosojna je! Stavec.) Da pa mora vendar pr ti. No, sedaj pa | ie zagrešim pikantne indiskretno-
izmeriva, koliko »vode je pljuskni
Žand ar ju zgrabi in jaz nisem' lo čez.
mogla narediti ničesar.
Ona sede, publika se smeje, porotniki se prestrašeno in osuplo spogledujejo.
Predsednik pravi: — Cornu, kakor je videti, ste vi zasnovali to nesramnost. Odgovorite!
In Cornu vstane:
—	Gorspod predsednik, bila sva pijana.
—	To že vem. Nadaljujte!
—	Torej Brument je pr;šel tako okoli devetih, naročil je dve čašici žganja in reteel: — Ena je zate, Cornu. — In jaz sedem njemu nasproti in pijem. In iz uljudnostl sem tudi jaz dal za eno. Nu, on *?pet in jaz spet, tako sva pila in goltala, in opoldne sva ga imela
■»ti, bodi povedano, da se nosijo pod temi kombinešami tenke, prav
jZmerila sva : štiri golide. ha-1 kratke hlačice, nalik moškim pla-
, .	.dovolj,
ravno na sredo, in pravi: — Pri-	„
. - , ,, . . .	I Takrat začne Brument tuliti,
nesi vode, dokler bo poln.	J,, . . ....
x A .	.1 Meni se je smilil, pa pravim: —
Jaz torej vstanem, vzamem dve „ ... * _	^
, , . ,	, \ Kaj ti je? — On pravi: — Do ce-
►lidi, grem k vo«lnjaku po vode 1	-	.	. ,
golid
ter jo zlijem v sod. Tako sem do-našala dolgo vodo. kajti, če mi dovolite, gospod sodni dvor, sod je strašno velik.
Medtem pa sta hodila Brum en* iti Cornu v kremo ter pila. Pa sem jima rekla: No, vidva sta pa polna, kajti požrla sta več kot drži ta sod. — In takrat pravi Brument : — Nikar se ne vznemirjaj in molči! Opravi svojo stvar, boš že tudi ti prišla na vrsto, nikar se ne boj. — Jaz se nisem več brigala za njegovo besedičenje, kajti bil je pijan.
Ko je bil sod zvrhan, sem rekla: — No, torej zdaj je tako daleč o-prarrljeno. ♦
Tedaj ni je dal Cornu sto souov, Brument mi jih n) dal, ne, Cofnu mi jih je dal.
In Brmmit pravi: — Ali hoče sto souov ?
trtka moram imeti tisoč frankov. — Takrat me je zazeblo, v .'.oge in on pravi: — Prodam ti svojo ženo.
Jaz sem bil pijan in sem vdovec, razumete, in tako mi je šlo to po glavi. Njegove babe sicer ne poznam, ampak ženska je vendar ženska. In ga vprašam:
— Za koliko pa bi mi jo dal T On pomisli, ali bolje, delal se je tako, kajti če je človek pijan ne more misliti, in pravi: — Prodam ti jo po kubikmetm.
Temu se nisem prav nič čudil, kajti prav take sem bil nabit kakor on, kubikmeter pa spada ta-korekoč v mojo obrt, ker to znese tisoč litrov, torej mi je bHo prav.
Zdaj sva se morala zediniti samo ie za ceno. To pa pride po tem, kaJuno je blago.
In jaz mu pravim: — Koliko
ha ! — Obtoženec se je pričel ta ko strašno smejati, da ga jc moral žand ar suniti pod rebra. Kc se je nekoliko pomiril, je nadalje-j val:
— Izkratka, Brument je menil da tako ne gre, da to ni dovolj Jaz tulim vanj, on tuli vame, or udari, jaz mu jo prisolim za uho in to je trajalo naprej, kajti bila sva strahovito pijana.
Nato so prišli žaudarji, ki so na> prignali sem. Ampak jaz zahte vam odškodnino.
Obtoženec sede. Brument izjavi, da je izpoved njegovega soobto-j ženca v vseh ozirih resnična. Po rotniki niso vedeli, kaj naj si mislijo, in so se podali k posvetova nju.
Čez eno uro sto stopili zopet v dvorano, in obsojenca sta bHa o puščena, ko jima je prej predsed nik sodišča v resnih besedah na
valnim hlačkam. Nogavice so vilene in napol svilene ter segajo visoko nad koleno. Zares bogata .; rafinirana velikomeščanka pa i poleg tega vloži v omaro tudi svileno perilo in bele pongis ali rep de Chine. To perilo ni belo. eroveč v vseh mogočih niansah. svetlomodro, roza, rumeno, lila td. Srečen je ženin, ki dobi v roke toliko lepega!
Tragična smrt.
Dne 2. oktobra je umrla v Ljub jani Katica IJernatovič-Jakseto »a. trgovka 11a Mestnem trgu Pred kakimi 14 dnevi ssi je na roki <adrla trn. ki ga je s šdvaiiko od trnnjevaLa. Iia.no, ki se ji je zdela icznatna, je negovala .sania ter brezskrbno hodila tudi v mesto Dne 30. septembra jo je napadla mrzlica in zdravniki so konstati
t, kajti kaj bo veljal kubikmeter t
redil priliko o svetosti zakona ter ^ zastrupljonje krvi zaradi vbo o dovoljenih mejah glede kupa in I ia 8 «vankt>' ^P1^ -prodaje.
Brument se je vrnil s svojo ženo I v svoj zakonski dom, Cornu pa v| svojo kremo.
Slovenci v vojni akademiji.
V prvi letnik vojne akademije I v lieogradu je bilo letos sprejetih
je
'Vilo potem s tako naglico in in *er*zrvriostjo, da so odrekla tudi najmodernejša zdravilna sredstva Pokojna Be.rnatavieeva, ki se pred nedavnim časom poročila Fakše4^m, trgoveem v Radečah pri Zidanem mostu, je vživala v Ljubljani splcČen ugled.
je
Poročil ae je
iz Maribora devet gojencev, med I inžeiur Viktor Fettieii, obratovod temi pet brez izpita, ostali pa solja v Mežici, z gdč. Ooigo Nemitz napravili z odhčnrm uspehom | iz Železne Kaple. sprejemni izpit.
Pri kuhanju žganja powietiL I IŠČEJO SS ŠIVALKE,
Ponesrečil se je Konrad MnMčJki znajo sivati kraje ter so izvež-kmet iz Studenic pri Poljčanah.f bane na Box in malih strojih. Do-Kotel z Kranjem se mu je prevrnil I ker zaslužek, stalno delo. Mikado in tekočina ga je tako obžgala,! Str.iw Hat "Works, Inc., 112—114 da so ga morali prepeljati v ma-I tVorater St., New York City. riborskO bofcifcico.	,	(25-27—10)
T.eži zraven kolodvora, pol ure »d Mokronoga v Sloveniji. Obstoji iz hiše, gospodarskega poslopja, njive in vrta. V hiši se nahaja dobro obiskovana gostilna; ima 3 s<*b, -I kleti in vse potrebne pritikline. Powstvo je pripravno udi za v-ako drugo obrt. Nastopi e lahko takoj. Cena okrog 2000 dolarjev. - Na prodaj ' je tudi prav lepo posest v o četrt ure od Novega mesta. Prodajalec Jernej 'fabjan, «?ostilničar iii mesar, Noža mesto, Slovenia. Jugoslavia. (24-25—10)
Harmonike.
Predno se odločite kupiti (harmoniko) pišite po cenik najstarejši slov. rgovini in izdelovalnici harmonik v . iružeiiih državah in gotovo boste zadovoljni. Dobivam pisma naših rojakov, kari so kupili harmoniko pri raznih agentih in niso dobili kar so želeli, proseč me. naj jim poj avim iste. Vgent ni zmožen popravila in večkrat :e ve sam kaj poSlje naročniku. Dolgoletna moja izkušnja v tej stroki Vam bo prihranila nepotrebne stroSke n skrbi; v dokaz imam zahvalna pi_ ;ma iz vseh krajev Amerike.
Velika zaloga harmonik vseh siste-Tiov kakor vst-h drugih muzikaličnih nstrumcntnv. PISite i'« tenik.
ANTON MERVAR,-
-921 St. Clair Ave.. Cleveland, O.
IZŠLE 80
»ledeče
LISJAKOVE SKLADBE:
NA JADRANSKI OBALI, —
valček: rola 75c. MIRAMAR, mazurka; rola 7oc. OHIJSKA KRASOTICA. — koračnica ; rola ali plošča 75c. VZEMI ME SEBOT. — polka;
rola 75c. Dobijo se tudi note za piano.
Naroča se pri:
ADDISON MUSIC HOUSE
1306 Addison Rd, near Superior Ave CLEVELAND, O.
Pišite po nai popolni cenik!
MI POZNAMO
potrebe svojega naroda ter mu vsled tega zamoremo najugodnejše in najsoUdnejše ustreči.
ZA TOČNO IN BEDNO IZVRŠEVANJE DENARNIH NAKAZIL,
ZA UGODNO IN BREZSKRBNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO,
ZA DOPREMO OSEB IZ STARE DOMOVINE,
kfiker tudi za vsa drug£ brezplačna navodila glede gornjih zadev, se zamorete s popolnim zaupanjem obrniti na znano
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlanflt Street,
New York, N. Y.
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabite na moj kotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreženi
6ista sob* x eno aH dvema posteljim*. Prostor sa 350 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene.
AUGUST BACH, 63 Greenn ich St_, New Yorlc
DR. LORENZ
642 Pezm Ave.
PITTSBURGH, PA
«D«Nf ILOVRNtKO «OVOKt£l RAVNIK *PBCI^AUI«T aOtKIM MLSZNI.
-'•i* wr»m UravDmj« akutnih In kronliiilK mMu!. Jt Mm ta zdravim nad S kt tir Imam akuAnJ« v v*«h bolaznlti f/.^* * Jn Kar xnam ilovtnako, zato **• moram popolnoma razomati .n (p«in«H «*■§• bolazan, da vaa ozdravim In vrnem mod Irr zdravja. Skazi S3 tat aa* r. izobll poaabnc akuinjp pri azdravlianju mo*klh tmlaziM. Zato aa m«nt< p čolnoma zanaatl na T,«n«, moja tWrb pa ta- da vaa paaatnem« ■.n.. 'Ja adlakajta, ampak prldlta Cimpraja,
j£.s ozaravlm zaatruptjcno kri, minuli« In llaa pv uimu, •oraznt « prt«, m. v.trfanja taa, oola£lna v koatab,atararana;oal^baioat«£lv«na In cslaziu v m«*u u («aicah. loirah, ftolodcu, rmanlco ravmatlzam. katar, zlata ttla. nMuhi n<; {••»ana ur«; V penadalSek. aradn in patafc od I dovulda« do • popold.* r 'crek. fiatrtak ln aobota od 1 dopol<l» - 5o f. s-t^mt, r a«da«t»gh j,-•ti.'tll v* 1«. lopolfa« da L popaldma.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV
po znižani ceni
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kuj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da Imajo čnetatit' nspek ■
mali oglasi
t "Olai HTaroda". ^BHBfK
Kako sem se jaz likaL Spisal Jakob Alešovea
Povest slovenskega trpina V pouk in nabavo. 1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strain $1.6»
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ime 263 strani,	.70
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tn slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teži vami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	.19
Juan Miseria. Spisal P. L Coloma
Zelo zanimiva, iz španskeffa prevedena povest. V»<?bnj<» 170 strani,	.M
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-destavljen. Vsebuje 239 strani,	.6i
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	,4ft
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna ▼ življenj® slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje-231 strani,	.M
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	JO
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni pojesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.4§
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čeln jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in junn-iko umirali mučenifike smrti.
Vsebuje 378 strani,	»Ti
PO&TN1NA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cortl&ndt St, New York
GLAS NARODA, 25. OKTV 1923.
ČAROVNICA.
Spisal JEAN RAMEAU.

Za "Glas Naroda" poslovenil J
rami
Dili kam
večj
(Nadaljevanje.)
mrtno bled nredi sobe. Melanija se je tresla kako smrtno so razžalili njenega moža.
ob i, ki je imela nje ga predstavlja ti, jo ometavali z zažgali ter jo vrgli v vodo. Ali si more kdo misliti
olkovnik je ».tal rjenja in jeze. Oh,
ijem, j
sramoto 7
Ni Imela več- moči, da bi se jezila, kajti globoko v srcu ji je rekel nek tajen glas: Ti m vsega kriva. Če bi se bil Pascal poročil s svojo M'stri>"-no. bi bil danes najbolj spoštovan mož v vsej okolici.
Zdelo m* ji je, da ji je zastalo i-ree. Ni si upala pogledati ne svojega tasta, ne svojega moža.
lirez dvoma sta v tem trenutku onadva o istem premišljevala ter se nista smatrala odgovornim za sedanjo nesrečo.
Melanija se je bala, da bo kdo na glas rzpregovorii svoje misli. * prstom pokazal nanjo ter rekel: - Ti m to zakrivila! Ti si odgo-vorna za vm- to. Sla je v temnejši kot sobe ter povesila glavo.
Kako bi bilo mogoče vse to popraviti? Vse je hotela žrtvovati. Toda, kako na kak način f
Eno samo sredstvo ji je preostajalo, s katerim pa njen mož ni bil zadovoljen. Mora ga prisiliti, da bo zadovoljen. Boj ji bo dal brez dvoma dovolj moči. da bo zmožna izvesti svoj načrt.
I>a. Pascalu mora dali prostost, da se bo lako poročil s svoje sestrično. Pot« m bo po dveh letih kandidiral proti Terradu ter bo brez dvoma izvoljen. Vsi. ki so bili danes tako grdo proti PascaJu. bodo pa f>o preteku dveh let zanj. Potem bodo zopčt nosili slamnatega moža, ki bo predstavljala Terrada. Kako žal ji bo, ker ne bo mogla biti navzoča pri tem Pascalovem zmagoslavju.
Roke je sklenila in solze so se ji pojavile v očeh. Pred hišo n bilo nikogar, kajti množica se je odpravila proti reki.
Samo enkrat %c je še zaslišalo sem od reke kričanje.
Ljudje so opravili svojo nalogo. Slamnatega moža so vrgli \ reko.
Sedaj se je zgodilo — je rekel Pascal. — Sedaj sem mrtvec
Planil je proti vratom.
—	Kam greš? — ga je vprašal polkovnik ves vznemirjen.
—	V mojo s*»bo. Od t am se vidi na reko.
—	Ostani tukaj.
— Bog ve zakaj f Toliko pravice imam menda vseeno, da bon smel biti navzoč pri svojem lastnem pogrebu.
In odšel je.
—	Ubogi fant! — je rekel polkovnik. — Res, kaj takega lah
ko vzame človeku razum.
Ko je pa hotel stopiti za svojim sinom, se mu je približala Me lanija sklenjenih rok te padla pred njim na kolena.
—	Odpustite, odpustite! Odpustite, ker sem vam oziroma vaše mu ->mu prizadela tako gorje. Odpustite mi. pa vam prisegam, dj ga ne bom nikdar več spravila v nesrečo.
Polkovnik je za«"uden poslušal te njene besede.
—	Toda, moj dragi otrok — je rekel ter jo dvignil k sebi. — .Taz ti nimam ničesar očitati. Ne boj se, ni tvoja krivda, če je toli ko sodrge v našem mestu. Nikar več ne jokaj. Le pomiri se, mo ljubi otrok. Moj sin ima pridno in dobro ženico. "
Dal ji je roko. da bi jo spremil v Pascalovo sobo.
Čutila je pa, da se pri vsakem koraku opoteka, pridušeno j« ilitela In se tresla, in boječ se. da bi ne dobila živčnega napada. j» povHpešila svoje korake. Vstopila sta. Pascal je stal ob odprten
Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo za Greater Hew York In okolico, ink.
—GLAVNI ODBOR ZA IMS.— Predsednik:
ANTHONY CVETKOVICH
1912 Linden Street.
Rldgewood, X. X.
Podpredsednik:
JOSEPH SVALJ,
416 Ten Eyck Street.
Brooklyn, N. T. Tajnik: JOSEPH POGACHN1K.
6« Ten Eyck Street.
Brooklyn. N. Y. Blagajnik: PETER ROUE.
744 Park Avenue.
Hoboken, N. J.
Nadzorni Odbor:
1. Nadzornik:
ANTHONY KOS1RNIK. 10121 - 86th Rd.,
Richmond Hill. L. Isl. Z. Nadzornik:
RADO VA t* POTICI I, 22? Madison Street.
Hohoken. N. J.
3. Nadzornik:
PETER CERAR.
865 Underdonk Ave.,
Ridsewood. N. V.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj ie ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se spozna kaj to pomeni.
To društvo je sicer najmUajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo ;e v tem kratkem času svojega obstanka izplačala že skoro sedem tisoč bolniške in skoro pet tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni nad $7,500.00.
Dmfttvo zboruje vsako četrto soboto v svojih društvenih prootorih v Beethoven HaiL K. St. med drugo in tretjo Ave., New York.
ROYAL MAIL
Pooblaščena parobrodna črt« Od jugoslovanske vlade
Neposredni slullia med
New Yorkom in Hamburgom Chcrbourgom in Southamptonom
••OHIO"	"OaCA"
"0RDUKA"	"OMHA"
Ti paniki so v vseh oririh novi in mo-I dernl. Priljubljeni so prekooltanskira i potnikom ter so slavni vsled svojih pri-! vladnih naprav, izborne sluibe. in kar je < najvažnejše vsled udobnosti.
Lljudni strežniki nosijo na bel« po-\ srn jene mize dobre, okusne in zadostne i obede. Posebna pozornost je posvečena j ženskam in otrokom.
Za podrobnosti vpraSajte agenta v va-| £r»m mestu ali pa pri:
; ROYAL MAIL SrtAM PAfKET COM F AMY
2€ BROADWAY	NEW YORK. N. Y.
Kretanje parnikov - Shipping News
ROJAKI, POZOR!
po ni^ki ceni prodam posestvo
v ve.>i Kašelj pri D. M. v Podju r ljubljen?', a i okolici. Zidana hiša, 5 r b, 1« p sadni vrt u nekaj zemlje, kczolee. šupa, skedenj in svunjaik, v?a? krito z opeko in v najboljšem stanju. Z.\ ceno p'jsite na; Fraoik Rotle 6310 CaH Av.-„ Cleveland, Ohio.	(3x 25,27.30—10)
114. novembra:
Homeric. Cherbourg: Orbita. Cherbourg I Parts. Havre; Zeeland. Cherbourg;
Hamburg; Pres. Hardin®, Cherbourg, jP™8- Adams. Cherbourg; Torek. Bremen. Bremen; Vendam. Boulogne.	;15. novembra:
30. oktobra: Reeolute Cherbourg, Hamburg. Alauretania. Cherbourg.
Westphalia, Hamburg.
17. novembra:
America, Cherbourg. Bremen: Orduna. • Cherbourg, Hamburg: Chicago, Havre; iRyndam, Boulogne; Muenchen, Bremen. Pittsburgh. Cherbourg, Bremen: Bre*'-n men. Bremen; America. Genoa: Bevede- * "°YemJjra: re, Trst.	J Dullio' Cenoa-
21. novembra:
i Canpoic, Cherbourg, Bremen; rree.
H ansa, Hamburg.	jVan Buren. Cherbourg.
. novembra.	22. novembra:
Majestic, Cherhaurg; Rotterdam, Bou-| Mount Clay, Hamburg, logne; Pres Fillmore. Bremen.
31. oktobra:
1. novembra:
novembra:
Berengaria, Cherbourg. , novembra:
Belgeniand, Cherbourjr: Suffren.
24. novembra:
I Majestic. Cherbourg; Rochambeau. '.Havre: Ohio, Cherbourg, Hamburg; Pres. j Roosevelt, Cherbourg. Bremen; New j Amsterdam, Bourogne; Tyrrbenin, Cher. Ilav- baurg.
Izpred sodišča.
BELOKRANJCI!
Opozarjamo vas. da sedaj lahko pošiljate denar v stav: kraj p?»bom{Hamburg. 'lil po Sloveniji in Hrvatski ter ; na>e banke, ki je otvcrila svojo
e: Pres. Polk. Cherbourg; Sevillitz, iire-men; Conte Rosso, Genoa.
. novembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg; Pitts-urgh. Cherbourg, Hamburg.
10. novembra:
1-eviathan. Cherbourg; Martha Washington. Trst: C.ymplc. Cherbourn; L»erf-Hinger, Bremen; Orca. Cherbourg, Hamburg; Albania. Cherbourg.
3. novembra:
Aquitania. Cherbourg; Reliance, Cher
27.	novembra:
Berengaria, Cherbourg.
28.	novembra:
rres. Garfield, Cherbourg.
29.	novembra:
Albert Ballin. Cherbourg,
Hamburg;
Sprla sta se
soseda Ivan &trumbelj in • Novak preživljal s tatvinami in slepaije-z Isra. Oba sta 'bUa ipreeej natika- a jeni. Ker je bil že 1 Škrat pred-ua in ni*'a štedila z raznimi pri- kaznovrn, je imel prepovedan pomiki. Vsi pa bi b?lo se -dobro kon- vrafek v Ljubljano. Po lastnem čalo. da ni Novak Štrunibelja tudi priznanju se je vrnil iz Karlovca, udaril. PoTavnaia sta ee za jezo in Itjra* se je pečal največ s tihotap-stroške, ki so pa že precej narasli, stvom tobaka in satharma. Pred samo za 50 Din. ki jih mora pla- ikratkim je prišel v Ljubljano po eati Novak srla.*>oni obsodbe za tihotapskem. Pri nakupu čevljev ižanske reveže, se nista mogla po- na so «a spoznali ljubljanski de-:r oditi. Končno je prosil Novak teleti vi in mož je lrJ aretiran. Pri j celo smodnika, da naj mu "mal dol njem so našli precej denarja, dru-sp'sti". Ker pa tudi to ni šlo, sta ?ih listin pa nobenih, e po dolgem prerekanju le pogo- j
dila, lako da stane ta šala vsakega	Slaba tovarišija.
okrog 2000 K (500 Dun).	,„	__ - . m
J ovarisa Prance Žagar m Tone
de dv Ižancfl-	Tratnik sta šla po prepiti nedelji
„ . .	, ,	. . „ preganjat v pondfchek mačka. Na |
Prvi je gnal vole napajat cez ob gorer j^ki j iSta v tra(vl|
.sosedovo zemljLsce. Zalotri ga je ,a ,pf|:la. To prLllko -je at>i] Tf>ne|
gospo^Iar in vrne! se ie prepar. Pri r|, .. . , ,	. j
s J . , .. ,	, , .„ i ratnik in ukradel tovarišu iz lr«tt-
tem je udaril eden soseda z b,eem nipc en 100dinareki banko>vec in
Na -vtprasanje senika, dva kov-a_ Za ta din je ba ob_
podi n iuico v Črnomlju. CeLie iz-plzfemo tp.koj in zamenjamo dolarja po najvišji ceni. Rojaki, po-.'•lužite se ugotlue pril.ke in pošiljajte denar preko nas svojcem na naslov: Podružnica Ljubljanske kreditne banke, Črnomelj, Slovenia. Jugoslavia.
UWOXA1 n UŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
B«Jnof«jk fluitroTUi lidaji Vg-buj« 808 Rtrui ISBT Ona • poitnin« H.— iLovuno FVBumiri oo.
ALI NAMERAVATE DOBITI ROJA.
KE V AMERIKO?
6426 JUGOSLOVANOV BO LETOS PRIŠLO V DEŽELO.
Naj Cunard proga pomaga VaSim rojakom, da dobijo liste, viztranja ter llm da potrebna navodila, ki so potrebna za potovanje v Ameriko.
Vie potnike spremljajo do parnika družbini uradniki bres kakega posebnega doplačila. Potnikom, ki imajo Cunardove vozne listke, nikrlar ni treba čakati, ker odpluje iz Evropo večkrat v tednu kak parnik te črte.
Vozni listki Cunard proge bo veljavni za najhitrejše parnike na svetu.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na naSega mestnega agenta.
Mongolia, Hamburg.
0. novembra: President Wilson, Trst.
. decembra:
Leviathan, Cherbourg; T -a Pavole, Havre: Olympic, Cherbourg; Veendam, Boulogne.
V Jugoslavijo v 9 dneh.
Vttk torek odpluje raca Mokib veKkaao«
AQUITANIA............. 45,674 ton
MAURETANIA.......... 30,704 ton«
BERENGARIA .......... 52,022 ton
RazkoSne kabine 3. razreda z 2-4-6 posteljami. Prekrasne jedilnice, kadi! nice in počivališča. Pokrit krov za fie-tanje. Doniafa kuhinja. Doma(audob-
noflt. Brezi«krbnost. Nakaznice denarja potom Cunard, iz-plačljive v Jugoslaviji hitro, sigurno zaupno. Z o. karte In nasvete vprašajte pri najbližjem agentu v svojem kraju.
CUNARD ANCHOR UNE

njen«
flMc te.
Tfdaj je pa zagromel mo^an polkovnikov glas:
—	Sfslaj jp pa tega dovolj! Zapri okno ter pelji ženo v sobo. lTtrujena je.
Zatem je pozvonil ter vprašal deklo:
—	Ali je soba pripravljena* Dekla je pritrdila.
—	Dobro, nažgite lue.
Pascal je zaprl okno ter odšel za očetom in Melanijo po Mo;»
njicah.
—	Sem gori, dragi otrok. Pazi na sfpnji'jo. Tako. Sedaj pt um, da je dovolj razburjenja. Le lepo lezi \ posteljo. Pozno jc Polnoč je že zdavnaj odbila.
Svjba je bila krasno opremljena. Polkovnik je ponudil Melanij) pu/.utk vina.
—	Na pij. tla boš močnejša. ♦Sprva se je branila, potem je pa vseeno pila.
—	Tako je prav. Le dobro spi. Tudi jaz bom šel v posteljo. Poljubil jo je na obe lici ter odšel. Melanija je naslonila glavo na Pascalovo ramo.
—	Ali me ljubiš? — ga je hotela vprašati po svoji stari nava li Toda teh besed pa ni izpregovarila. To vprašanje je bilo brez-
potreboo, ker ga v bodočnosti ne bo smela več ljubiti, ker bo moral on drugo ljubiti.
Dvignila je glavo ter zastokala.
Zunaj je vladal najtišji mir. Melanija se je zazrla v zvezdnato
ncoo.
* * *
Pascal in Melanija sta odpotovala s prihodnjim nočnim vlakom — kot dva zločinca iz Libourne.
Težko, ee sta izpregovorili med vožnjo dvajset besed. On je s«*-del čemeren v kotu in zastonj poskušal spati.
Ona mu je sedela nasproti ter ga skrivaje opazovala. Kako trud na je bila revica. jZdelo se ji je, da se nje njen mož v «ean zadnjem tednu za celih dest lt postaral. V kotih ustnic sta se mu pojarvili dve globoki gubi, znamenje trpljenja in razočaranja.
Dvakrat ga je poljubila na tisti dve gubi. Ko ga je hotela po ljubiti v tretjič se je pa obrnil vstran.
Globoko v srcu je prisegla, da se bo ločila od njega. In zanaprej ga niti poljubovati ne bo več smela. Ah. to je bilo težko, strašno težko. Včeraj se ji ta žrtev ni dozdevala tako velike, dočim se ji je i ^
če ga ni dvakrat udaril, je odgovorni mož prostodušno: Ja gewpud, prdušrim se pa ne! Drutgi >pa je rekel : Ce bi ga pa jest na ibiv njega, bi biv on mene. Pa mene je ja 'bolj ^koda, ker imam sedem otrok. — Konec je bil, da bo plačal "ta hujši" 100 Din za reveže an s*>e-lu 50 D:n za bolečme.
Trnjevo kopaTšče.
Posestnik Novljan na Grosuip-I 'jem se je jezil, češ, da se hodijo 'judj«- če® njegovo zemljišče kopat. Za.grad/J je obrežje <» trnjem' n bodočo žieo ter je na.su1, 'kot' Travi obtožnica, tudi »teklo po *ravi. Mr«i so okol;t»ani tožili, bil j la je mrrohč^-n. ker je trdil, da je; ->oložil le trnjeve veje ob svofjij •ne j i tik vode, ni pa se mu moglo j
sojen na 14 dni zapora.
Im York 9tty, I. T.
WJWiWftWAWft
dokazati, da je nasul trnje in! »teklo tudi v vodo.
I
Hud spopad v Ljubljani
♦ta imela na Poljanski cesti me-j >arsk: pomočnik Jožef Prešern xn: ia social* Lulca Sir a jh ar. Bilo jej poroči m oba sta bila malo dobre -olje. Strajhar se'je zaletel v Prešerna vnel j** j<? prepir. Klofute. brcanje, sunki in udarci so pa-lali med olvijeiestranskim Bmerja-ijem. Opešal je končno Strajhar, 'catercica so morali prepeljati v Solnišn:y?o, tovariš Jožef Pre^arn »a bo imel sitnosti na sodniji.
Draga večerja.
Posestniku Antonu Zai-cu n« >kofelci je prinesel njegov pes uladega zajčka. Zore je dal zajčja ženi. ki je pripravila družini lobro večerjo. Ker pa se je stvar zvedela. j»» prišla pred sodišče, tn Zore l»o moral plačati za to večerjo !50 Din globe ali pa 3 dni zaprt n bo piačal še 40 D:tn za zajčka.
Tatvina loja.
Mlad dečko, Jos?ip Kastelic, je ikradel tovarnarju Mergentba-'erju v Mostah 111 kg raztopljenega loja. 7 kg medenine in 2 medena .vijaka. Klj-ub temu, da je dečko silno zanemarjen, umazan ;n bos, se mu je vendarle posre-da jc večji del ukradenega! blaga prodal za 500 Din. Fant, ki
Izšel je
"Slovpnsko - Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA ŠE DANES.
Cena s poštnino 40 centcjv. Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street : New*York, N. Y.
[D5UUCHIINF
»aravnort v Ju^o^^^V*
Edino direktno »pomladno odplutjo
OtTc ritvrna vojni« znan««a MARTHA WASHINGTON —
10. nov.; 28. dec.
PRESIDENTE WILSON ____ 30. nov.
v Dubrovnik ali Trst. Z*tezn ne v no t ran j- it zmerna. Nobenih vi-Vnrai«it« pri bližnjem afrmtu ali pri PHELPS BROS. & CO., 2 Wtd St.. N. Y.
danes zdela neznosna.
Kako se bo ločila od njega j! Saj ga vendar ljubi. nonKu srčnih bojev in premagovanja bo treba, da bo lahko uresničila načrt?
Vso noč je premišljevala Melanija, kakšen vzrok bi dobila z* ločitev zakona.
slanec Terrade j«1 brez dvoma imel tistega dne okusnejše kosilo.
Vsaka druga ženska bi kaj hitro dobila zadoste« vzrok za ločitev. Toda pomisliti je treba, da Melanija ni bila taka kot so. bile druge.	v-— >
Ala ista v stanovanje.	-
(Dalje prihodnjič.)
in o priznava, je bil obsojeni na 1 mesec jeee. to pa le z ozvrom na dokazano zanemarjeno -vtEgojo in h primernim poukom, kam pri-1 pelje človeka tatvina v zgodnji mladosti.
Prijet nevaren tat in tihotapec.
Policija je aretirala nevarnega fanta Vincenea Jarea, ki je po poklicu žčetarjiki pomočnik PečaJ pa'»e je f?int le malo h svojim rtbr-tom. marveč se je že dMj eSm kla-,
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
1. Na dan; 2. re« oScnll b! ee; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem; 5- Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Pesem o beli hlfitd; 8. ProSnJa; ». Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; 1L g« ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, solnCice; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 16. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček ; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Prošnj-; 22. Imel sem ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25. OblaCek; 28. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen ln pomlad; 29. BoSiea i slavulj; 30. NaSa zvezda; 31. Lahko noč; 32. Pod noC; 33. Kaj bi te prciSal; 34. BoJe pravde; 35. Na grobih: 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo: 38. tJsiiS: nas; 30. Ne morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. BarCica; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova ; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad rth dečita rož; 50. Zdravk-a; 51. V mraku; 52. Lepe nafia domovina ; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak Calnntna: 58. Slanica; 57. Oj. te mlinar; 58. Pojdam v rute; 5». S loven ao. Srb, Hrvat; 60. NaSSa zvezda ; 61. V slovo; 82. I»-gubljent cvet; 63. Sana k spava: 64. G'ejte. kako umira pravični ; 65. Naprej ; 66. Kje dom je moj, 67. Hey Sloven!. 71. Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet. ti si kresen; 77. U boj: 78. Večer na Savi; 70. Zrinsko, Frankopanka; 80. Sto čutifi. Srbine tnfni?: 81. Pobratlmija; 82. Pomlad ln Jesen; 81 V tihi noči. 85. Milica; 86, Njoj; 87. Njega nI; 88. Pod oknom; 89. Prva ljubezen; 00. Lahko noč; 91, Pri oknu sva tnolče nlonela : 92. Strunam ; 03. Slovo; 94; Strunam; 95. Pro inja; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Lju-besen in pomlad; 99. Lahko noč: 100. Rar.fnek; 10L Svra-čanje; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prrije.
Gena 8 poštnino $3.
ttGLAS NARODA"
fZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se more izplačati dolarje le potnikom v AmeKko proti predložitvi od smeriSkega konzula potrjenega potnega lista ln ne več kot protivrednost od 3.00u. — frankov, to Je približno $200.— za enega potnika.
V slučaju, da naslovljenec za ls-plačilo dolarjev nebi mogel predlo; ti ti potrjenega potnega lista, dobi pošiljat jI j lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazam :snesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavije.
Splošno mnenje vlada, da se čeki, ki se glass na dolarje, tudi v dolarjih izpit ?ajo. kar pa nI res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je ▼ Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene Id izplačajo take čeke v dinarjih Bele potem, ko dobe is Amerike potrdilo, rta ao jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo v Ameriko, je najbolje po
Slljatl denar navadnim potem v dinarjih, kateri se Jim izplačajo na zadnji poŠt* jres neprilik.
Tudi za uabavo potnega lista — (posa) je najprlpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od amerlfikega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev S trafike za razng listine ln potni Ust se pa lahko plača tudi s dinarji.
V	Italiji in zaeedeneM
osemljn —
so veljavne povsem drugaCn* odredbe ter lahko Izplačamo dolarje komur do poljubnega zneska. Ce Je pa namenjen denar le za potovanje. Je na nakaznici označiti vidno: Is-plačatt le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraWuJoHh stroškov smo se morali odločiti prevrediti pristojbino sa dolarska izplačila kakor sledi: Za Izplačila do $25. računa mo po 70 centov; od $25. naprej pe 8*. to Je po 8 cents od dolarja.
Na nakasnid aaj b lew: Iiplefatl v MarHk
Ta pristojbina Je velja dolarska Isplafila v Jusoalavljl TtallJL
FRANK SAKSER] STATE BANK
82 CortUadt St, New York Gty
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
T^ DOR je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da Je natančno j»oučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkuSnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v XII. razredu.
Tudi oni ki še niso amerlSkl državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom šestih mesece r in so pripuščeni brez vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali pa svojca iz starega kraja, naj nam
piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša 6426 novih priseljftreev.
Za potne »troške izplačuje po našem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadransko banks.
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni nabirati naročnin? za "Glas Naroda", bo: Joseph černe, Anton Simčič in Joseph Smalzel.
Upravnistvo.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate izl ste z njih postrežbo zadovoljit, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem bozte ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
Cortlandt Street
New York
ftOJAC, NAROČAJTE SE ffi OU8 NARODA*, NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK T ZDRUŽENIH DRlAV
Prave pristne glasni
VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE
s rogom ali bres roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pil
IVAN PAJK
Victor Dealer
M Main St., OonexnMgfc, Fa. Ceniki sastonj, piiite panj,