PoStnlnfi plačana V gotovini. Leto XIV., štev. 183 Ljubljana, torek 8. avgusta 1933 Cena 2.— Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. _ Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 7SJ.80, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. pribor, Gosposka ulica 11, Telefon Št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — Oglasi Bilanca nedeljskih občinskih volitev Občinske volitve, ki so se po dolgoletni pavzi v nedeljo vršile v moravski in vrbaski banovini, so prinesle veliko zadoščenje vsem nacionalnim ljudem, ki si želijo pospešene konsolidacije političnega življenja v naši cržavi na osnovi nove jugoslovenske politike. Prinesle pa so obenem veliko razočaranje onim krogom, ki kar ne morejo preboleti dejstva, da je za vedno konec ribarjenja v kalnem, kakršno je bilo nase politično življenje pred 6. januarjem. Razumljivo je, da so z volilnimi rezultati zelo nezadovoljni tudi oni naši neprijatelji v tujini, ki so še nedavno v svoji zaslepljenosti računali, da jim bomo Jugosloveni s svojo kratkovidnostjo in svojo neslogo olajšali izvedbo njihovih naklepov. Gospodarska kriza tlači z vso pezo tudi prebivalstvo v moravski in vrbaski banovini. Vkljub temu je bilo zanimanje za volitve zelo veliko, saj je dosegla volilna udeležba 63 odstotkov v vrbaski banovini, ki ima zelo razsežne občine in slaba prometna sredstva, v moravski banovini pa celo 76 odstotkov. Ta lepa udeležba je znak velike politične zrelosti prebivalstva in dokaz njegove volje, aktivno sodelovati v javnem življenju. Občinski volilni red je takšen, da omogoča kandidaturo vsakomur. Res je bilo v večini občin vloženih po več kandidatnih list. Po pretežnem delu so bile za cepljenje list raerodajne razne krajevne in deloma tudi osebne razmere, saj so ogromno večino kandidatur vložili pristaši Jugoslovenske nacionalne stranke. Nekaj pa jih je vendar izšlo tudi iz vrst načelne politične opozicije. Opozicijske liste s.a deloma vložili Narodna ali Radikalna socialna stranka, deloma pa tudi druge skupine posamič ali skupno. Pred vsem je treba pribiti že samo dejstvo, da je tako zvana opozicija opustila negativno abstinenco, kakršno je izvajala še ob parlamentarnih volitvah leta 1931. Storila je to pač zato, ker je uvidela- da narodne množice nimajo razumevanja za politiko zanikanja, kujanja in razdiranja. Da bi si ohranila ali celo na novo pridobila, vsaj nekaj pristašev, se je opozicijska gospoda, čeprav najbrž s težkim srcem, odločila za sodelovanje pri volitvah. In tu je treba ugotoviti že drugo dejstvo- opozicijske kandidature niso bile v ničemer in od nikogar ovirane. Opozorili smo že, da občinski zakon omogoča kandidaturo vsakomur. Ako opozicija kljub svojemu načelnemu sklepu, da se volitev udeleži, ni postavila svojih list v večjem številu občin, je dokaz in posle dica njene slabosti in notranje razrva-nosti. Tam pa. kjer je kandidirala, je lahko svobodno razvila svojo volilno agitacijo: nihče je ni oviral. Kljub temu in vkljub gospodarskim stiskam, ki vedno in povsod ustvarjajo ugoden teren za opozicijsko demagogijo, je na" vsej črti zmagala nova jugoslo-venska politika, reprezentirana po Jugoslovenski nacionalni stranki. Opozicija je predrla s svojimi kandidati v petih občinah moravske in enajstih občinah vr-baske banovine, vse druge občine od skupnega števila 771 občin v moravski in 162 občin v vrbaski banovini so si izvolile za žuoane in občinske odbornike pristaše JNS. Ako je opozicijska gospoda pri skupščinskih volitvah skušala opravičiti svoj "noraz z izgovorom, da volilci niso imeli izbire, za nedeljske volitve takega izgovora nima. Volilci so se mogli v vseh občinah, kier jim je opozicija s svojimi kandidaturami to omogočila, svobodno opredeliti za sedanjo državno politiko ali pa za meglena gesla opozicionalcev raznih vrst. Volilci so to tudi storili in se opredelili po svojem mišljenju. Odločili so se še boli jasno kakor pri skupščinskih volitvah 1. 1931 za politiko jugoslovenske sloge in pozitivnega dela. Na sijajen način so s tem nono"i1; in potrdili takratni plebiscit in pred vsem svetom ugotovili razmerje mo^i med Jusrosloven-sko nacionalno stranko na eni ter vsemi opozicijskimi skv^nTn na drugi strani. Minister dr. Kramer na dopustil Minister g. dr. Albert Kramer je danes nt stopil svoj letni dopust, s katerega se vrne 1. septembri ter piosi vse prijatelje, da mu v tem č w ne pošiljajo pisem ne v Ljubljano, ne v Berg/ed, ker bo odsoten iz ciavske banovii>e Ministri na Bledu Bted, 7. avgusta. Z dopoldanskim ibrzovlakom je prispel na B!ed minister pravde Boža Maksimo-vič. Sinoči pa je •prisnel na Bled minister trgovine g. dr. Ilja Šumenkovič. Oba ministra bosta v teku današnjega dne poročala Nj. Vel. kraiju o zadevah svojih reso-rov. Napredovanje Beograd, 7. avgusta. S kraljevim ukazom sta na predlog ministra socialne politike napredovala v višjo skupino asistenta splošne državne bolnice v Ljubljani dr. Vladimir Guzelj in dr. Janko Pompej. PROTI NEMČIJI SE SPET ZBIRA VSA EVROPA Nelojalni način borbe proti Avstriji in hitlerjevska izzivanja v sosednih državah ustvarjajo novo protinemško fronto Angleški komentarji Berlin. 7. avgusta, r. Demarša vel asi] v Berlinu zaradi kršenia mednarodnih pogodb v sporu med Nemčijo in Avstrijo, ki je bila po prvih vesteh izvršena že v soboto, po drugih vesteh pa šele danes dopoldne, jo napravila v berlinskih vladnih krosrih zelo porazen vtis, čeprav skušajo svoje vzn ;mir jenje prikriti z novimi nanadi na Avstrijo in oporekaniem upravičenosti takega koraka velesil. Pozornost v nemških krogih f*1 vzbudile zlasti ugotovitve angleškega tiska, ki opozarja na to, da ima Italiia pri vseh svojih intimnih odnošajih do Hitlerja tial-več interesa na tem, da ne pride do aneksi-fe Avstrije po hitlerizmu, ker bi bila s tem ogrožena t.idi severna meja Italije. Veliko važnost polagajo nemški krogi tudi na korak Anglije, ki je pri tej priliki na nedvoumen način pokazala, da se strinja s tališčem Francije o nedotakljivosti vereaille-ske mirovne pogodb<\ Vse to kaže vedno bolj jasno na pretečo novo izolacijo Nemčije, ki je danes v tem težjem položaju, ker te izgubila tudi poprejšnje simpatije Sovjetske Rusije. Zanletliaj z Avstrijo, ki več ali manj predstavlja samo taktiko odvračanja širokih množic od notranjih na zunanje dogodke, se bo za Nemčijo kaj slabo obnesel. če vlada ne bo znala pravočasno preokrp-niti. Položaj Hitlerjeve vlade otežkoča tudi deistvo. da so nrevneti pristaši izzvali incidente tudi v Posaarju in v danskem šl 'z-viku. kar ustvarja še bolj strnjeno protinemško fronto. Potrdilo tega pojava vidijo v Berlinu tudi v dejstvu, da so velesile ter države Male antante pristale na predlog avstrijske vlade, da se ustanovi v Avstriji pomožna policija, namenjena posebej za borbo proti narodnemu socializmu in ki bo štela 18.000 mož. Nemški listi se nad tem silno razburjajo in očitajo velesilam oristranost, č-eš da so nedavno ostro protestirale, ko je Nemčija proglasila hitlerievske napadalne oddelke za pomožno policijo. Veliko presenečenje v nemških vladnih krogih so izzvale dalje vesti, da je Musso-linj povabil avstrijskega ziveznega kanrt--laria dr. Dollfussa, naj pride čim pr-ej na poset v Rim. V tem vidijo proti Nemčiji naperjeno ost, ker ne more biti dvoma, da bosta Mussolini in DoNfus9 po vsej priliki razpravljala tudi o odnošajih med Nemčijo in Avstrijo. Demarša fe bila izvršena še le včeraj Dunaj, 7. avgusta, š. Iz Pariza poročajo: Francosko zunanje ministrstvo je snoči objavilo komunike, da francoski in angleški poslanik v soboto nista mn«li izvršiti napovedane demarše pri nemški vladi, ker tedaj ni bilo v Berlinu ne zunanjega ministra Neuratha, niti državnega podfajnika Biilowa. Zato sta odložila svojo demaršo za danes ter sta jo izvršila v teku današnjega popoldneva. Energično francosko svarilo Pariz, 7. avgusta. AA. »Temps« prinaša danes uvodnik, v katerem med drugim pravi: Veliko prizadetost rimske vlade pri av-stro-nemškem razmerju najbolje dokazuje napoved skorajšnjega obiska avstrijskega kancelarja Dollfussa pri Mussoliniju. Ta obisk bo mednarodni javnosti le še potrdil bodrila, ki jih je dal duce avstrijski vladi pri njenem boju za neodvisnost Avstrije. Tudi tu bo zanimivo paziti na reakcijo v Berlinu. Danes prisostvujemo diplomatski delavnosti, ki kaže različna lica; njen namen je pa razbistriti ozračje v Srednji Evropi. Sedanje demarše imajo namen razčistiti teren in poskusiti spor urediti, preden se iz njega izcimi nevaren konflikt. Če bi do tega prišlo, bi morala stvar nemudoma pred Društvo narodov, kjer bi se morala Nemčija zagovarjati za svoje početje. Ni dvoma, da bi to zbudilo odločno obsodbo njenega blaznega nacionalizma. Če pa nemška vlada ne bo hotela razumeti tega svarila, je na dlani, da se bodo morale velesile umakniti in prepustiti vso stvar svetu Društva narodov, ki bo sklepal po duhu in črki pakta. Na Dunaju zadovoljiti Dunaj. 7. avgusta, d. Korak velesil v Berlinu ie izzval v tukajšnjih krogih veliko zadovoljstvo in to tem bolj, ker so začeli že dvomiti, ali se bodo velesile soloh odločile za intervencijo. Tei intervenciji v Berlinu pripisujeio tudi v toliko večji pomen, ker ie to prva intervencija velesil po sklenitvi četvornega pakta. Avstrijski tisk zlasti podčrtava. da je nemška vlada doslej molče orešla preko vseh avstrijskih protestov, dočim bo morala sedaj dati jasen odgovor, a'ko noče. da po njeni krivdi propada pakt velesil. Na vsak način so odnošaji med Dunajem in Berlinom stopili v odločilno fazo. Kako se bodo ti odnošaji razvijali, je po mnenju dunaisk^ga tiska odvisno v prvi vrsti od npmške vlade, ki nosi tudi vso odgovornost za to. da so odnošaii med obema nemškima državama postali predmet mednarodnih intervencij. >Neue Freie Pr^sse« obžaluje, da ni več možnosti neposrednega sporazuma in označuje za tragično grotesko nolitičneaa razvoia okolnost. da so morale tri velesile v kratki dobi obstoia ->akta velesil intervenirati pri četrti velesili zaradi kršenja temeljnih osnov tega pakta. London, 7. avgusta, g. O angleški de-marši v Berlinu glede nemško-avstrijskih incidentov izjavljajo v londonskih ofici-elnih krogih, da gre za doce'a prijateljski opomin, v katerem pa bi se jasno izrazilo angleško stališče, da nasprotujejo nemške metode mednarodnim običajem in duhu pakta četvorice. »Dailv Telegraph« pravi, da je angleški poslanik v Berlinu ob priliki demarše izročil tudi memorandum, v katerem angleška vlada obrazlaga svoje stališče k nemško-avstrijskim incidentom. Novi incidenti na avstrijski msji Danai, 7. avgusta. AA. Časopisje poroča, da je prišlo pri Kufsteinu do novega obmejnega incidenta. Več mož ie začelo iz •zasede streljati na avstrjjske pomožne policiste in so enega izmed niih ubili. Njegov tovariš je takisto zače! streljati na Nemce, toda ma!o verjetno ie, da bi bi', 'koga zadet'. Napadalci so imeli j jeklene čelade in uniforme, o kateri sodijo, da ie ■bila ista, kakršno nosijo osebe, ki so se prijavile k prostovoljnemu delu. Linz, 7. avgusta, d. Obmejno prebivalstvo v takozvanem Muhlviertlu, ki ie večinoma siromašno, ie imelo važen vir dohodkov v nabiranju borovnic, ki so jih prodajali na Bavarsko. Sedaj so bavarske oblasti nenadoma prepovedale uvoz borovnic iz Avstrije. Avstrijski prodajalci, k; so kakor običajno, prišla na mejo, da bi izročili blago kupcem, so dobili od obmejnih organov odgovor, »naj avstrijske borovnice žre avstrijski zvezni kanceiar dr. iDollfuss sam.« Spopad s komunisti v Posaarju Saarbrucken, 7. avgusta. A A. Ker ie sodišče obsodilo nekega komunista v Al toni, •so komunisti v obmejni vasi Aussenu razobesili rdečo zastavo s črnim trakom Nacionalni socialisti so nato izjavili, da bodo zastavo sneM; zato so komunisti postavili pri njej stražo. V soboto je komunist, ki ie zastavo straži!, opazi.1 kakih '50 hitlerjevcev. ki so se mu bližali z očividnim namenom, da bi zastavo sneli. Zato je ustrelil in ubil enega izmed hitlerjevcev. Nato je pobegnil in ga doslej še niso moglo lizslediti. Hitlerjeve! in Dollfussava policija Berlin, 7. avgusta. AA. Wolffov urad poroča: Listi obširno komentirajo pariško vest, da je francoska vlada ustresrla prošnji avstrijskega kancelarja glede ustanovitve avstrijske pomožne policije 18.000 mož, ki naj pobijajo nacionalni socializem v Avstriji. Tako piše »Vol.kischer Beobacihter« med drugim: Ta vest je zelo pomembna. Ko je Nemčija ojačila svojo policijo hitlerjevskih miličnikov, da reši Nemčijo komunistične nevarnosti, se je inozemstvo, pred vsem Francija, strašno razburil. To pot je kajipada stvar druga. — »Berliner Borsen - Zeitung« se čudi izredno velikemu številu avstrijske pomožne policije in pa temu, da so Francija, Anglija in Mala Antanta dale pristanek k ustanovitvi te policije. List pravi: »Nemčija s posebnim interesom jemlje to na znanje, tem raje, ker so ravno tiste države, ki so zagnale najhujši krik ko je nemška mladina vzela lopate v roke, da poanaga pri pSunday Expr?ss« objavlja razgovor svojega posebnega poročevalca z nemškim podkancelarjem Pape-nom. V članku se naglasa, da je Papen dobil od Hitlerja nalog, naj bi z osebnimi etiki vpostavil boljše od noša je med Francijo in Nemčijo. Papen čaka sedaj na končnove-ljavna navodila ter se bo nato podal v Francijo, kjer bo z merodajnimi političnimi osebami vodil razgovore zlasti o saarskein vprašanju. Papen je dalje izjavil. Ha bo Nemčija skušala doseči s Francijo prijateljski dogovor, po katerem bi ee saansko vprašanje uredilo brez ljudskega glasovanja. Franciia naj bi pristala na to, da se Posaar-je vrne Nemčiji. Kot protidajatev bi se Nemčija obvezala za gosoodarski interregnum, v katerem bi se na široki podlaigi vzdržala zveza saarskega ozemlja s Francijo in bi se zagotovili francoski gospodarski interesi. Papen je izjavil, da bi se pri glasovanju prebivalstvo brezdvomno z veliko večino izjavilo za Nemčijo. Propagandna kampanja pa bi zelo razburila prebivalstvo v ob»>h delih ter ustvarila nevarno razpoloženje. Zaradi tega bi bila Nemčija pripravljena, pogajati se o dogovoru, ki bi olajšal zastrupljeno razpoloženje v obeh državah. Umik Nemčije v po-saarskem konfliktu ženeva, 7 avgusta A A. Vladna komisija za Posarje je obvestila Društvo narodov, da je poslala nemški vladi novo brzojavko v zvezi z afero o ugrabitvi treh ljudi na področju Posarja. Vladna komisija v tej brzojavki zahteva takojšnjo izpustitev ugrabljencev in preiskavo o krivcih. Ostre notranje Me med vodilnimi hitlerjevd Na čelu sprtih strank sta Goring in Gobbels — Hitler hoče ustvariti v stranki trajno hierarhijo Eerlui, 7. avgusta, d. Vedno bolj se z.goščujei_.noč, če bi ga zaneslo na rumunska tla. Gandhijeva žena obsojena na leto dni zapora Bombav. 7. avgusta. AA. Oblasti 90 Gan-dhijevo ženo izpustile, nato pa spet aretirale. ker se ni držala pogojev, pod katerimi so io izpustili Obsodili so io na leto dni zapora. Zaprta bo skupaj s svoiim možem. Atentat v Rennesu Rennes, 7. avgusta. A A Ponoči je na trgu pred županstvom s hudim pokom eksplodirala petarda. Škode ni napravila. Atentat pripisujejo avtonomističnim elementom, za kar govori tudi to. da se ie izvršil na dan obletnice lanskega atentata. Krasen uspeh JNS pri občinskih volitvah Volilna udeležba je bila v obeh banovinah velika — Opozicijske liste niso dobile niti 20.000 glasov in so prodrle le v 16 občinah Beograd, 7. avgusta, p. Danes popoldne je bilo objavljeno službeno poročilo o rezultatih včerajšnjih občinskih volitev v moravski in vrbaski banovini. Poročilo pravi: Včeraj! so se v miru in redu vršile občinske volitve v moravski in vrbaski banovini. Danes dopoldne je ministrstvo notranjih zadev prejelo urad-»ia paroiila o volilnih izidih v vseh cbčinah. V vrbaski banovini je 162 občin. V njih je bilo 291 potrjenih list, med njimi 257 list Jugoslovenske nacionalne sftranke in 34 opozicijskih list. Vpisanih volilcev }e bik) v tej banovini 256.539. (glasovalo pa je 161.315 volilcev. Od ttega števila je prišlo na liste Jugoslo-venske nacionalne stranke 146.263, na opozicijske stranke pa 15.052. Izvoljene so povsod liste JNS, razen v Gra-čanici, Derventi, Maglaju, Bosanskem terodu. Veliki Kladuši in v kmetskih občinah zavanski, brezanski, kakeški, Sto viški, bratinski in sanski. kjer so •zmagate opozicijske liste. Volilna udeležba je znašala 63 odstotkov. Iz moravske banovine še ni rezultata iz neke oddaljene občine. V treh občinah, v lutinski v srezu rakanskem, v striženski v srezu beliškem in siran-ski v srezu žiškem, sta dve najmočnejši kandidatni listi dobili enako število glasov in se bodo v njih v smislu ČL 47 zakona o občinah volitve prihodnjo nedeljo ponovile. V štirih občinah (ljubiski in petrovoselski v srezu Ključu ter v siroviški občini v srezu ni-savskem in grdetinski občini v srezu moravskem) se bodo v smislu čl. 49. zakona o občinah volitve prihodnjo nedeljo ponovile zaradi neredov na voli-ščih. V moravski banovini je izvzem-si navedenih osem občin od celotnega števila 366.030 vpisanih volilcev glasovalo 275.759 volilcev, med njimi 269 tisoč 701 za liste .JNS, 4.575 pa za opozicijske liste. JNS dobi 751 občinskih predsednikov z ustrezajočim številom odbornikov, opozicija ra s predsednikov in primerno število odbornikov, Udeležba volilcev ie znašala 76 odstot-kov. Mussolini je ljubosumen na generala Balba Ni mu všeč Balbova popularnost med fašističnimi množicami - Baje hoče poklicati v Rim zopet Gran- kot zunanjega ministra dija ženeva. 7. avgusta, d. V Italiji je že od nekdaj zinano, da si je general Balibo, ki ga njegovi tihi nasprotniki iz fašističnih vrst ne imenujejo drugače, kakor krščenega Žida, pridobil s svojimi poleti, zlasti fa predlanskim poletom v Južno Ameriko. veliko popularnost med fašistično mladino, ki je vse bolj dovzetna za rekorde in parade, nego za stvarnejše sposobnosti drugih svojih fašističnih voditeljev Zaradi tega ga smatrajo že nekaj let za enega izmed hierarhov, ki je že samemu Mussoliniju na potu. Nasprotstvo med niima je toliko večje ker se ga Mussolini baš spričo njegove popularnosti ne more cdkrižati tako, kakor se je s takozivano jzamenjavo stnaže< otresel raznih Fari-raectiev, Turatijev in drugih fašističnih politikov, ki so mu postajali neprijetni. V zadnjem času so se v rimskih faši-etionih krogih širile vse mogoče verzije <> bližnjih spremembah v italijanski vladi. Balbo je med drugimi, kakor znano, kan. didiral za šefa glavnega generalnega šta-La celotne italijanske narodne obrambe. O tej polagoma razrvijajoči se italijanski rotranjepolitični latentni krizi je objavil ■tukajšnji >Journal des Nations« zanimive iP-odrobnosti. Med drugim pravi ta list, ki ima dobre ziveze z diplomatskimi krogi: V Londonu prevladuje splošno prepriča-fije, da se bo v kratkem vrnil v Italijo iialijanski bivši zunanji minister Grandi ter da bo zopet prevzel vodstvo italijanske politike. Londonski krogi se zelo zanimajo za poslednče važne notramjepoli- tične dogodke na fašističnem jugu. Mussolini se je, kakor vse kaže, znova vznemiril zaradi vedno večjega ugleda, ki ga pri fašističnih masah uživa general Balbo. Po mišljenju krogov iz okolice italijanskega poslaništva je gotovo, da Mussolini Balba za njegov polet preko Oceana, ki je baš v teku — in ki ga v ostalem tu ne precenjujejo, ker traja malone že mesec dni — ne namerava nagraditi % ničemer drugim kot z novim naslovom letalskega maršala. Balbo pa je želel postati vrhovni poveljnik celotne italijanske narodne obrambe, t. j. vojske, mornarice in letalstva. Poleg tega pa hoče Mussolini potisniti generala Balba nazaj na politični lestvi na ta način, da bo ponovno imenoval Grandija za zunanjega ministra. Grandii, ki je sedaj italijanski veleposlanik v Londonu, je znan kot nepomirljivi na. sprotnik generala Balba, o katerem govore poučeni italijanski politični krogi, da je po zadneem lausannskem sporazumu Grandiju spodnesel ministrski stolček General Balbo, tako trdijo v Londonu na osnovi razgovora, ki ga je minister sam imel z angleškim letalskim ministrom Londomdervjem, se z vso vnemo zavzema za politično sodelovanje s Hitlerjem, posebno pa z Goringom, medtem ko je bilo o Grandiju znano, da ni bil baš izredno navdušen pristaš nemškega socializma zlasti pa ne nemške restavracijske politike. V zvezo s temi nameravanimi spremembami spravljajo v Londonu tudi nenadni Grandijev odhod v italijansko prestolnico. Revizija ustave Zedinjenih držav Glavna sprememba naj bi bila v tem, da se lahko večkrat zaporedoma izvoli isti predsednik — Roosevelt še vedno proti stabilizaciji dolarja New York. 7. avgusta AA. »Associated ja, in Jamesa Warburga,. valutnega eksperta, ki ie dodeljen predsedniku, in ki se je udeležil londonske gospodarske konference. Čeprav ni o tej konferenci prišla v javnost nobena beseda, v poučenih krogih vendarle domnevajo, da je Roosevelt pri tej priliki vnovič poudaril, da ne namerava izpremeniti dosedanje politike za izboljšanje položaja v USA. Zlasti mislijo, da je Roosevelt slej ko prej zoper valutno stabilizacijo vse dotlej, dokler dolar ne doseže svoje prav« cene v razmerju z drugimi devizami. Press« poroča, da je mešana komisija, ki dela skupno z ameriškim poslanikom Wel-lesom, končala osnutek ustavne reforme za USA. Po tem osnutku bi bile glavne izpre-membe v ameriški ustavi, ki bi jih ta komisija predlagala, tele: predsednikov mandat naj bi trajal štiri leta, toda z nobeno besedo se ne bi omejila njegova zopetna Izvolitev, mandat poslancev bi takisto trajal štiri leta, senatorjev pa osem let. Hydepark, 7. avgusta AA. Predsednik Roosevelt je sprejel Georgfesa Warrena, ki ima nalog d, preštudirati kupno moč dolar- Ustavne spremembe tudi na Poljskem? Varšava, 7. avgusta, č. Ministrski predsednik Slawek je včeraj na kjngresu poljskih legionarjev napovedal dalekosežne ustavne reforme. Po njegovih napovedih se bodo v veliki meri razširile prerogative predsednika renublike, v k.....ga roke bo rrešla skoraj vsa eksekutivna oblast in ki bo dobil tudi velik vpliv na zakonodajo. Senat bo sestavljen ta' >, da bo eno tretjino senatorjev im.noval "redsednik. druge dve tretjini pa bodo volili v vojni odlikovani bojevniVi Sla\vek ie še sporočil, da so maršalu Pilsudskemu ponudili diktaturo, a di je ni snrejel. marveč je odgovoril, da državi ne sme vladati en sam človek, čeprav je še tako velik genij. Tudi Anglija se ohorožuje na morju London, 7. avgusta č. Včerajšnji »Sun-c1 Dispac1" poroča, da bo tudi angleška vlada izde ala pngram ra povečanje angleške vojne ■~<'"-išenicj, ki jo nameravajo izvoziti, in cari narno, čez katero hočejo izvoziti in ocariniti, ter državo, kamor hočijo pšenico izv.v ziti; 4. ker velja pooblastilo za izvoz 2 meseca xl dne, ko ee izda, nai int?r?senti navedejo v prošnji tisto količino pšenici, ki jo bodo izvozili v tem roku; 5. pooblastila za izvoz bo Izdaial po poprejšnjem sklepa odbora ministrstva za trgovino in industrijo, oddelek za zunanjo trgovino in trgovinsko politiko. Pooblastilo se bo poslalo v enem izvodu samo int^r«' eentu, ki ga bo moral deponirati na pristoi-ni carinami v skladu g točko III. pravilnika «a izvrševanje uredbe o izvozu pšenice. Prenos pooblastila je prepovedan. Huda avtomobilska nesreča profesorja dr. Krstiča Beograd, 7. avgusta, n. Včeraj popoldne se je na eni izmed glavnih cest v Sremski Mitrovici ponesrečil vseučiliški profesor in znani beograiski kirurg dr. Milivoj Kostič. V Sremski Mitrovici sta se dr. Kostiču, ki je s svojim avtomobilom notoval na Bled, pridružili še soproga beograjskega zdravnika dr. Gikida in njena sestra študentka Cica Popovideva. Nenadoma se je profesorjev avto zaletel v brzojavni drog. Potnike je vrglo iz avtomobila, ves sprednji del avtomobila na se je razbil Profesor dr. Kostič je bil izredno težko ranjen, a tudi niegovi snnotovallci sti dobili huiše poškodbe. Profesor ia so nemudno prepeljali y banovinsko bolnico Vanje ponesrečenca je izredno resno. Dobil je hude poškodbe v prsnem košu in želodcu ter bij..,. kri. Od New Yorka do Damaska Rekorden polet francoskih letalcev — V neprestanem poletu sta Codos ln Rossi preletela Atlantik In nadaljevala preko Evrope do Damaska T. avgusta, r. Vsa francoska, pa tudi ostala svetovna javnost Je včeraj ln danes- s največjo napetostjo zasledoval* po-let francoskih letalcev Cod-o6a in Ros-sija, ki sta si stavila nalogo postaviti nov »veitovnj rekord v nepretrganem poletu na daljatvo. V soboto sta krenila na pot v Newyor(ku ter sta v 3-2 urah 40 minutah preletela Ocean in dosegla Pariz. N«. poti preko Oceana sta se morala boriti z meglami ta viharji, ki so jima skoraj docela onemogočali orientacijo. Kljub temu nisita odnehala in Bta, četudi s par urno zamudo, dosegla evropsko obalo. že včeraj popoldne so se začele na pariškem letalL&ču zbirati velike množice, ki so napeto čakale poročil in prihoda junaških letalcev. Do 8. zvečer se je zibralo na letališču v Le Bourget nad 20.000 ljudi. Ko je prispela vest, da sta letalca srečno dosegla kopno zemljo, Je množica izbruhnila v viharne manifestacije. Okrog 10. zvečer ee Je letalo pojavilo dokaj niziko nad Parizom in nato v nizkem poletu obkrožilo letališče, viharno pozdravljeno od nepregledne množice. Letalca sta malo poprej obvestila letal, ministrstvo, da ne mislita pristati, marveč da bosta takoj nadaljevala polet m pobila svetovni rekor. Na letališču sta vrgla iz letala le nekaj pisem za svojce in, spremljana od na-vidušenih klicev množice, izginila na obzorču. Opolnoči sta letela nad Strasbourgom, uro kasneje pa sta se Javila lanad Mon&kovega, Od tu sta »poročila, da je nastal v tanku za bencin defekt ter da pušča. Ob enem sta javila, da bosta nadaljevala polet, dokler jima ne poide bencin. Od ta.krat dalje od njijsu ni bilo poročil V parl&ki javnosti je zaradi tega zavla. dala velika bojazen, da sta se ponesrečila, ali pa bila prisiljena pristati na kakem samotnem kraju. Proti poldnevu pa so začele zopet prihajati vesti, da so letalo opazili nad Blatnim jeierom na Madžarskem ter dalje nad Bukarešto in dirugimi kraji Rumunije v smeri proti Turčiji. Kmalu popoldne so javili iz Aten da je letalo že nad Rodosom. Ob 16.30 sta se letalca znova javila ter sporočila, da upata do mraka doseči Damask, četrt ure pozneje je prispela vest, da sta srečno pristala v Rayacku, to je 80 km severno od Damaska, ker jima je pošla zaloga bencina. Oba sta zdrava, tudi letalo je v redu. Ce bi imela še bencina, bi nadaljevala polet v fcndijo, kakor sta bila prvotno namenjena. Kljub temu sta bila za celih 800 km izboljšala svetovni rekord, ki sta ga postavila angleška vojaSka letalca Gavford in Nicholetts. Preletela sta 9384 km dolgo progo, dočim je dosedanji rekord znašal samo 8382 km. Vest o tem uspehu je izzvala v vsej francoski javnosti veliko zadovoljstvo. V Parizu pripravljajo zmagovitima letalcema ob njunem povratku svečan sprejem. Silna vročina v Angliji Zaradi nenavadne vročine se taja asfalt na ulicah -Številne nesreče pri kopanju London. 7. avgusta. London in ve? angleški otok je zajel nov vročinski 'val, ki prodira od zapada proti vzho-Idu. Včeraj Je vladala taka vnočlna, Ida je vse pobegnilo iz mest in se zapeklo v kopališča. Temperatura je iznašala v senci 33 stopinj Celzija. Po ivseh kopališčih }e vladala pravcata •gneča. Samo v Londonu se je pri kopanju ponesrečilo okrog 100 ljudi, od 'katerih jih }e 17 utonilo. Pnometne ne-kreče so zaradi izredno velikega pro-imeta zahtevale 19 smrtnih žrtev. Na liondonskah ulicah je bilo tako vroče, Ida se je tajal celo asfalt in so morali ■več ulic za promet zapreti. Avstrijska Rjava knjiga Dunaj, 5. avgusta. v časih odločilnih dogodkov v meddržavnih odnošajih je star običaj, da izdajajo prizadete države ofidelne publikacije, ki naj v javnosti pojasnijo postanek in razvoj v poštev prihajajočih zadev in konfliktov ter pred vsem svetom potrdijo legalnost in pravičnost lastnega postopanja. Navadno so to službene zbirke diplomatskih dokumentov, nanašajočih se na konkretna vprašanja, ki so baš v razpravi. Ko se je začela svetovna vojna, je £a-gledala beli dan cela vrsta rdečih, zelenih, moJrih in še drugobarvnih knjig, tako da se je nabrala cela biblioteka historičn.h dokumentov o postanku in početkih oboroženega konflikta. V mirnih časih take državne edicije niso vsakdanja prikazen in so znak posebno kočljivih razmer in komplikacij ter zategadelj naravno vzbujajo zvišano pozornost in zanimanje. Avstrijska vlada se je odločila, da o svojem sporu z Nemčijo in o svoji obrambi proti ilegalnemu prodiranju hitlerjev-skega pokreta izda posebno službeno publikacijo, ki nosi ime »Rjava knjiga«. Razmerje med Avstrijo in Nemčijo je, kakor ve ves svet, do skrajnosti napeto Hitlerjevski upor v Avstriji je že davno izgubil značaj notranjepolitične borbe, stopil je iz zborovalnic in redakcij na uiico in se razvil v zločinske oblike, ki so zahtevale žrtve življenja in premoženja. 2e davno je dokazano in znano vsemu svetu, da je navidezna strankarsko-po1it'čr.a borba v resnici le svojevrstna imperialistična akcija nemške države, katera se povsem identificira s svojo vladajočo stranko in stavlja v njeno službo ves svoj upravni aparat. Gre za enostransko rešitev enega najvažnejših vprašanj srednjeevropske politike, ki naj oživotvori staro pangermansko tezo o nemškem poslanstvu na jugu in jugovzhodu. Zdi se, da ne gre več za politiko miroljubnega razvoia in da stojimo tik pred pragom velikih odločitev, ki se morda ne bodo dale rešiti pri zelenih mizah in s črnilom na nedolžnem papirju. Če pravi pariški »Temps«, da mnogoštevilni incidenti nemško-avstrijskega spora le preveč spominjajo na dobo tik pred izbruhom in ob začetku svetovne vojne, tej diagnozi ni mogoče ugovarjati. Avstrijska »Rjava knjiga« se razlikuje od podobnih službenih zbornikov, ker ne objavlja diplomatskih not in državnih dokumentov. Svojevrstni način začetih sovražnosti določa tudi zbranemu materialu, ki naj dokaže avstrijsko korektnost, svojevrsten značaj. Avstrijska »Riava knii-ga« je kronika zločinov, ki so bili izvršeni od avstrijskih hitlerjevskih eksponentov z dokazano dejansko pomočjo nemških oficielnih mest. Objavljeni so le taki slučaji, ki so dokazani bodisi po lastnem priznanju krivcev, bodisi po zanesljivih dejanskih svedokih in nespornih dokumentih. Kniiga razkriva pravo lice hit-lerjevskega gibanja, ki se na zunaj skusa predstavljati kot etično visoko stoječ, plemenit pokret, v resnici pa organizira nai-brutalnejša nasilja in ekspioatira nainižje instinkte temnih elementov in zablode nemirnih in psihopatično eksaltiranih duhov. Zato je rjava knjiga dokument težke obtožbe in historična slika moralnih kvalitet države, ki se šteje med civilizirane, v resnici pa tepta v prah najprmitivnejša načela mednarodnega prava in nenapisanih zakonov človeške civilizacije. Material, ki ga objavlja avstriiska vlada, obsega dobo od lanskega poletia do zadnjih dni. Avstrijski oficiozni^ tisk naglasa, da zbirka prav za prav še ni zaključena. ker še vedno dohajajo nova uradna poročila in avtentične listine, ki dopolnjujejo zbrano gradivo, in ker še vedno ni mogoče govoriti o koncu zločinske teroristične akciie. Zato se že zdaj predvideva nova publikacija, ki bo tvorila dopolnitev in nadaljevanje prve serije zločinskih dejani. V letu 1932. so se pojavili še boli redki incidenti, katerih medsebojna zveza in enotna zasnova ie prišla šele precej kasneje na dan. Spomladi le- tošnjega leta se že ni moglo več dvomiti o enotni organizaciji terorja, od sredine letošnjega junija pa »o postali poskušeni in izvršeni atentati vsakdanja prikazen. Pri prvih slučajih je bila zveza z organi-zatornimi centri v Nemčiji še skrbno prikrita in zlasti direktno sodelovanje službenih državnih mest ni bilo očitno in 6e je skušalo demantirati ali vsaj zaviti v meglo. V zadnjem času pa je nemška ofenziva vrgla masko z obraza in se niti več ne trudi, da bi prikrila svoj izvor. Odrekanje pravne pomoči, potuha ubeglim atentatorjem in odkrita podpora strankinega službenega časopisia odkriva cilje in metode hitlerjevskega Berlina. Protiavstrijska propaganda potom radij-sikega prenosa in v zadnjem času kršenje avstrijske suverenosti z letalskimi poleti so že postali predmet intenzivnih posvetovanj v zapadnoevropskih glavnih mestih in diplomatske akcije v Berlinu. Če je imela Avstrija namen, pokazati svetu korektnost svojega nastopa in upravičenost izjemnih ukrepov proti hitlerjevski protidržavni akciji, je svoj namen dosegla v polni meri. Nikdo ne bo mogel odrekati Dollfussovi vladi pravice, da tudi s še ostrejšimi sredstvi, kakor doslej, brani avstrijsko suverenost in ?amostoi-nost ter integriteto svojega ozemlja. Nasprotno se mora priznati, da avstrijska vlada še dolgo ni šla do skrajnih mej in da jemlje morda prevelike ozire na nacionalne sentimente lastnih pristašev. Avstrija je bila sicer po dogodkih primora-na, informirati merodajna inozemska mesta o nemški ofenzivi, ni se pa do danes postavila pod internacionalno zaščito in ni klicala tujih držav na pomoč zoper »krvne brate«. Ko so zapadne države načele vprašan ie intervenci je Društva narodov, so pričakovale, da bo Avstrija 6ama na tem mestu predložila svojo pritožbo. Toda Dollfuss za sedaj odklanja pot pred mednarodne sodnike in noče vzeti nase odija. da je klical tujce na pomoč v medsebojnem sporu obeh nemških plemen. Morda to ni bila le samozavest in zaupanje v lastno moč, boli je nemara odločala skrb, da ne bi vzbudil odpora lastnih ljudi, v katerih je še živa misel nemške nacionalne skupnosti. Inozemsko časopisje registrira Do'lfussovo stališče in govori o gentlemanstvu. svari pa obenem proti pretiravanju lojalnosti, ki bi se utegnila slabo obnesti, ker do zdaj znana miselnost hitlerjevskih bojevnikov ne obeta niti obzirnosti niti popustljivosti. Velesile danes dobro vedo, da se po nemški krirdi ustvarja situacija, ki utegne prinesti neposredno nevarnost za evropski mir in ki že danes moti vsa prizadevanja za konsolidacijo Podunavja. O krivdi Hitlerjeve Nemčije ni mogoče več dvomiti in avstrijska »Rjava knjiga« bo razpršila še zadnje dvome. Danes, ko je vprašanje Podunavja v ospredju političnega zanimanja, je jasno, da je pogoj za vsako zadovoljivo^ rešitev ohranitev avstrijske samostojnosti in sploh obstoječega stania. Zato Evropa v nem-ško-avstrijskem konfliktu ne bo mogla ostati pasivna In bo morala nadalievati akcijo, k? so jo začele zapadne tri velesile s svojo demaršo v Berlinu. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pi-ptežno vedm. proti večeru nekoliko bolj oblačno, vroče. — Situacija v^rajšnjega das: Anticiklon prevladuje nad večjim delom zapadne in centralne Evrope ter se?a ponekod tuJ' na B^kan. N^d -^'»hodnim delom kontinenta s? je pojavil visok pritisk. Mii.".num Jadran m je ~>vzro-č;' lokalne vetrove. Pritisk je v Primorju ter na zapadu države nadel za 0.1 do 2.5 mm, v centralnih in vzhodnih delih drža ve pa je neznatno poraste!. Tomneratrre so porastle za 1 do 4 stopinje v južnem Pr'moriu in na ntol-;*> Dunajska vremenska napoved za torp!.-Motnje poletnega lepega vremen* po fie vihtah. zlasti v pevjrni Avstriji; najprej bre> bistvenega padca temperature. kraji in ljudje Odkritja v Dolini kraljev V TrebeniSču blizu Ohrida so našli 13. grobnico Ohrid, 6. avgusta. Arheolog prof. Nikola Vulič, ki je več let iskal zgodovinske spomenike pri Tre-benišču blizu Ohrida ter med drugim odkril šest grobnic z dragocenim arheološkim materialom, je letos nadaljeval svoje delo b še večjo vnemo. Polnih 10 dni in noči je delal v negotovosti in nervoznosti, pomagalo mu je 20 delavcev, ni pa bilo niti sledu o kaki novi grobnici. Raziskovanje je zelo težavno, učenjak pa ni hotel zapustiti torišča dosedanjih važnih najdb brez novega uspeha. Tam, kjer so bile najdene dragocene starinske grobnice, je prof. Vulič ves teren temeljito piciskal in je naposled našel dvoje grških vaz, lepo okrašenih s figurami in barvanimi ornamenti. Ta najdba je važna za kronologijo doslej odkritih grobnic in za proučavanje starogrške zgodovine. Za odkritje nove grobnice je bilo potrebno naporno sistematično prekopavanje ve-»ikega prostora. Na tem prostoru so morali napraviti celo mrežo precej globokih rovov. Starinske grobnice so namreč položene v smeri vzhoda in zapada ia so dolge 4 do 5 metrov. Kopanje v eni sami smeri ne bi imelo uspeha in je zaradi tega treba kopati rove navzdol in počez. En tak rov je naposled presekal novo grobišče, pokrito z ogromno gomilo kamenja. Pod ogromnim pokrovom v obliki pravokotnika v dolžini 5 metrov, v širini 3 m in v višini poldrugega metra so najdene raznovrstne starinske dragocenosti. Od mrličev se v takih grobnicah najde samo nekaj koščic. važne pa so stvari, ki so bile shranjene v grobnici in so ostale še precej ohranjene. V novo odkritem grobu je najdeno posebno veliko število bronastih predmetov. predmeti so velike umetniške in znanstvene vrednosti. Med njimi je lep tronožec, ki je okrašen s plastično izdelanimi figurami ljudi, levov in konjskih glav. V grobu, ki so ga sedaj odkrili, ni bilo srebra, pač pa precej zlata. Tako so našli dvoje zlatih, z lepimi omamen t okrašenih sandal. Našli so tudi lepo izdelano grško skledo, ki je okrašena s slikami. Na eni sliki se razločno vidi i.Sura z velikimi zakrivljenimi rogovi. Iskanje raznih predmetov na dnu grobišč je zamudno in neprijetno delo. Z rokami je treba previdno razkopavati prst in potem luščiti zemljo od raznih predmetov, di se ne pokvarijo. Potem pride na \rrsto naporno in skrbno čiščenje najdenih starin. Ko je vsa zemlja prebrskana, pa Je treba napraviti točno skico grobnice in vseh v njej najdenih predmetov. Ko so prof. g. Vuliča po sedanjem razkritju vprašali, če je še kaj grobov pri Trebenišču, je odvrnil, da vzbuja številka 13 doslej odkritih grobov upanje na nove izsleditve. Bolgari so namreč odkrili šest, prof. g. Vulič pa 7 grobnic s sedanjo vred. Učenjak je doslej sistematično preiskal samo manjši prostor v površini enega orala. Delo pa misli nadaljevati, in sicer oa enega orala do drugega. Zanaša pa se na srečo, ki igra tudi pri arheološkem detu veliko ulogo. Novi sokolski dom v Radomljah Kamnik, 7. avgusta Takle bo do«n, ki ga gradi agilno Sbkol-•ko dfuStvo v Radomljah. Na severnem kooc« t« idilične, sredi polj m zelenja le-š«6e vasi, ki oživa glas, da je najlepša v vned bližnji in dalj nji okolici Kamnika, se pod neumornim delom pridnih rok skoro tik ob cesti, ki vodi v Kamnik, hitro dviga od tal ogrodje lepe monumentsine stav- ce. v prvem nadstropju pa stanovanje za upravitelja doma. Vsa okna so obrnjena na solnčno stran, da bo v vseh prostorih dovolj svetlobe. Poleg ponosne stavbe sokolskega doma bo letno telovadišče, na katerem bo hkrati lahko nastopilo 100 telovadcev. Telovadi-iče bodo obrobljale lipe in vitki topoli. Radomeljski Sokol, ki je bil dozdaj nave- be, za katero je napravil načrte znani ljubljanski stavbenik inž. Herman Hus. E>o strehe so že postavljeni zidovi in tudi notranjost je že toliko izoblikovana, da lahko točno oceniš vso praktičnost in prostornost te lepe stavbe. Samo telovadnica bo 15 metrov dolga in 12 metrov široka, poleg nje pa bo v pritličju še v prednjem delu prostorna veža in društvena soba, v radnjem delu gledališki oder z vsem: potrebnimi garderobami in prostori za igral- zan na nepraktične in nehigijenične prostore, bo tako po požrtvovalnem delu svojih članov in velikodušnosti nekaterih dobrotnikov v kratkem prišel do lastnega doma, ki bo žarišče prosvete in omike v Radomljah. V njem se bo razmahnilo sokolsko delo za izobrazbo naroda in vzgojo mladine. Radomeljski Sokol, katerega vodi agilni odbor s starosto bratom dr. Po-tokarjem na čelu, zasluži za svojo požrtvovalno delavnost največje priznanje. Lažna kneginja in njena žrtev Prfsleparjenega denarja ni nikjer, sleparka pa je zapustila velike dolgove po trgovinah in žganjamah malnega človeka. Če bi bil znanstvenik takrat pismo izročil policiji, bi bile sleparije že tedaj odkrite in bi si bil nesrečni Jovanovič prihranil lepe denarje. Jovanovič si je dal delati tudi vizitke, Praga, 7. avgusta. Praška javnost se silno zanima za potek preiskave proti sleparki Mariji Binovi, ki se je izdajala za hčerko kneza Lichtenstei-na in ki je tako grdo osleparila Žiko Jovanoviča iz Kraljeva, faktorja velike praške tiskarne. Veliko zanimanje za to sleparsko afero vzbuja v prvi vrsti žrtev sleparij in se vse začudeno vprašuje, kako je mogla navadna dekla iz slovaške vasi dolgih sedem let varati moža, ki je v svoji stroki dosegel tolike uspehe. Sleparka ni bila niti izobražena in tudi posebnih lastnosti ni imela, da bi z njimi s toliko močjo vplivala na Jovanoviča in na njegovo rodbino. Policija je sedaj izsledila sleparkino pomočnico, ki je pisala vsa leta pisma starega kneza. Ta pomočnica je nek . neizobražena dekla iz Slihova, ki se je tam v neki točilnici redno sestajala z Binovo ter potem po njenih konceptih dovolj nerodno pisala »knežja pisma«. To uslugo ji je delala brez vsakih nagrad. Binova jo je pri sestankih samo gostila v neki točilnici. Policiji je dekla iz Slihova prostodušno opisala vse svoje zveze z Binovo t°r menila, da so se ji pisma zdela nekakšna šala. O vsej prevari ni niti slutila. Kako se je 2ika Jovanovič zapletel v sleparske mreže in kako je bil trd: o prepričan, da ga bo stari knez Licht«nstein posinovil in mu zapustil del svojih posestev, se najboljše vidi iz naslednjega: Lani meseca maja je izšla v nekem praškem listu razprava o ribnikih in o biološki postaji v Lednici na posestvu kneza -ichten-steinskega. Članek je napisal neki znani praški znanstvenik, ki se je p----silno čudil, ko je dobil pismo, podpisano od nekega Jovanoviča, veleposestnika v Lednici, ki ga vprašuje, kdo mu je dovolil, da zbira podatke za svojo razpravo na njegovem posestvu. Znanstvenik je mislil to pismo izročiti policiji, pa so ga prijatelji odvrnili od tega, češ, da je pismo gotovo kaka potegavščina ali pa delo kakega abnor- na katerih je stalo »industrijec in veleposestnik iz Lednice«. Ko je lani večkrat v društvu sleparke, pozneje pa tudi sam z avtomobilom potoval po Moravski in si ogledoval Lichtensteinova posestva, se je enkrat oglasil tudi pri upravi knežjih posestev ter se uradnici predstavil kot naročnik knezove hčerke in bodoči lastnik posestva v Lednici. Uprava vele > »sestva Je o tem obvestila policijo ter jo prosila, naj poizve, kdo je ta kneginja in aien zaročenec. O čudnem obisku je bil "bveščen tudi knez Lichtensteinski, ki pa se ni dosti zanimal za to zadevo. Tudi policija takratni prijavi ni posvečala prave pozornosti, meneč, da gre za pustolovšč no kakega potepuha. Ko je bil Jovanovič po aretaciji Biuove zaslišan na policiji, je kazal neko legitimacijo, na kateri je stalo poleg njegovega imena »industrijec in veleposestnik iz Lednice«. Takrat je bil Jovanovič še prepričan, da je aretacija njegove nrijateljice neka huda pomota. Sleparka je morala denar, ki ga je izvabila od Jovanoviča, nekje skrivati, kajti ravno tako, kakor ni ničesar dala svoji pomočnici, se tudi drugod ne morejo ugotoviti njeni večji izdatki, pač pa orihajajo od raznih strani — njeni upniki. T>olžna je ostala v raznih trgovinah. Nekega draguljarja je oškodovala za okrog 40.000 kron. Veliki so tudi njeni dolgovi po raznih točilnicah. Sleparka je bila velika prijateljica slivovke, in jo imajo razni branjevci in gostilničarji v svojih zapiskih dolžnikov, sicer ne pod imenom kneginje, pač pa kot privo Marijo Binovo Jovanovič, ki mu je sleparka v dobi sedmih let izvabila vse. kar si je pridobil s težkim delom, se je že obrnil v Beograd na nekatere tiskarne s prošnjami za delo. Kako da se gospod knjigovodja danes ne huduje nad strašno vročino v uradu? Ali ga ne moti pri delu? Nikakor ne! Saj on jč odlične - m bonbone hi tt tako hl'fiC osvežujejo. Kdor jč Kdor je l// nit počni Kl KL ** počuti se bolje dobre volje. čudo osvežuje, se prlleže, prija. PROIZVOD: UNION, Zagreb Dragocene relikvije na Trsa tu so izginile SuSak, 7. avgusta. Nedavno je potovala skozi Sušak večja skupina nemških turistov, med katerimi je bilo tudi nekaj intelektualcev. Ti so izrazili ravnatelju »Putnika« željo, da bi radi videli zakladnico frančiškanskega samostana na Trsatu, o kateri so slišali in čitali, da vsebuje nekaj velikih umetniških dragocenosti. Ravnatelj se je takoj odzval tej želji ter vodil izletnike v samostan. Med razgledovanjem je ravnatelj g. Vrinjanin opazil, da gvardijan ni pokazal znamenitega relikviarja kneginje Barbare Franko-panske, soproge despota Vuka Brankoviča. Opazil je tudi, da ni v zakladnici dvogla-vega orla Karla VI. in kipa bana Tome Erdodvja-Bakača. V relikviaru kneginje Barbare Franko-panske so razne relikvije, okovane s srebrom in dragulji, relikviar pa je dragoceno juvelirsko in rezbarsko delo z napisom v cirilici. To je edini dar, o katerem se ve, da so ga srbski despoti poklonili Materi božji na Trsatu. Dragoceno delo je tudi kip bana Bakača, ki ima letnico 1597. Orel, ki ga je poklonil Karel VI., oče Marije Terezije, pa je iz masivnega zlata in okrašen z velikimi dragulji. Kaj ;e s temi dragocenostmi, se ne ve. I. 1*24.' je poklicala uprava frančiškanskega samostana na Trsatu zlatarja šafarja z Reke, da bi precenil samostansko zakladnico. Zlatar Šafar se ie povabilu odzval ta je s~cz» kakih 10 dni vsak dan pri hajal v samostan in vršil tam svoje preglede in cenitve. Tedaj se is govorilo, da nameravajo hančiškani prodati nekatere dragocenosti iz svoje zal itonice, da bi z izkupičkom izvršili neka popravila ce-kve. Komu so prodali dragocene zgodovinske relikvije, pa ni znano, ker se o njih ni nikdar več govorilo. Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežni rast, ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Postavitev Adamič-Lundrovega spomenika Ljubljana 7. avgusta. Delavci mestnega cestnega nadzorstva so danes dopoldne pričeli postavljati spomenik ob velikih septembrskih dogodkih leta 1908. padlima žrtvama Adamiču in Lun-dru. Dopoldne so ob stebru kolone, ki veže škofijsko palačo s stolno cerkvijo, postavili dva podstavka, večja kamna, ki nista še obdelana. Pri tem se je primerila hujša nezgoda. Z lestve je padel na ka-meniti tlak mestni zidar Miha Stefančič, doma iz Bizovika. Padel je na glavo, kjer je dobil hudo poškodbo in si je najbrž pretresel tudi možgane. Z reševalnim avtom so ga prepeljali v javno bolnico. Med branjevkami na trgu in tudi drugod pa se je bliskovito razširila govorica, da je na starejšega moža prav na glavo priletel dro-ban kamen z odra, ki je napravljen na levem stolpu, da kleparji lahko popravljajo streho in jo nameščajo z bakreno pločevino To pa ni bilo res. Popoldne so delavci pripeljali z mestne pristave spomenik in so začeli z vsemi pripravami, da ga postavijo. Spomenik bo na tem mestu za enkrat stal samo provi-z^rično, dokler se ne uredi prostor na Po-gačarjevem trgu, ki bo primeren za ta sno-menik. Elitni kino Matica Telefon 2124 Danes poje Lawrence Tibbett najslavnejši baritonist Metropolitan opere v New Yorku v vele-filmu: »Kubanska ljubavna pesem" Originalno rumbo pleše in poje: lupe velez Kot dopolnilo: Najnovejši »Para-mountov zvočni tednik« Danes ob 4., ^48. in zvečer Kljub premieri znižane letne cene! Kočevje, 5. avgusta. Se pred dobrimi desetimi leti je stala ▼ Kočevju ob desni strani ceste Ljubljana-Sušak pod smrečnatim Fridrihštajnom kot zadnja hiša nevisoka enonadstropna stavba z dolgim gospodarskim poslopjef ter močvirjem ob strani in v ozadju. Na njenem mestu stoji danes impozantna palača Dijaški dom I., kjer so bila močvirja in legla komarjev, se razprostirajo danes sadni in zelenjadni vrtovi, a prvi palači se je leta 1926. pridružila še druga, Dijaški dom n. s smrekovim parkom in drugimi nasadi. To je kočevski Dijaški dom, internat kočevske srednješolske omladine, trdnjave Dijaški dom v Kočevju očmi gojencev, ki tako poleg šolskih Študijev ohranjajo stik in goje znesel tudi za praktično udejstvo vanje poljedelca in živinorejca, dočim Jim pobude v drugih panogah gospodarstva proži na trgovini, obrti in industriji bogato mesto Kočevje. Oskrbnina po 600 Din ostane tudi za leto 1933-34 neizpremenjena Podpredsednik direktor A. Burgar Je poročal nato, da je društvo v obliki hrane, stanovanja ln drugih podpor v smislu § 2. svojih statutov podpiralo potom Dijaške kuhinje 18 dijakov ter Izdalo v ta namen 34.860 Din. Upravitelj in gospodar Miško Kajfe* Je poročal o prejemkih, izdatkih ln in vesti ci- patriotične misli v teh narodno mešanih krajih v bližini državne meje, kjer vrši že drugo desetletje odlično pionirsko delo nacionalne vzgoje in kulturne misije. Dijaški dom je humanitarno-dobrodelno društvo. Član more postati samo oni, ki žrtvuje ali naenkrat 1000 Din ali pa 10 Din na mesec v dobrodelne društvena namene. Kot društvo ima Dijaški dom vsako leto svoj občni zbor, na katerem poda javen obračun o svojem delovanju v preteklem letu. Tak zbor se je vršil letos 20. julija v društvenih prostorih. Prišli so vsi v Kočevju navzoči in redni člani. Zaradi odsotnosti predsednika banovinskega svetnika dr. Sajovica po drugih poslih tega dne v Beogradu je preči tal predsednikovo poročilo direktor Anton Burgar. Bilo je razvidno, da je društvo v preteklem letu lepo vršilo svojo nalogo, v internatu je bilo povprečno 106 gojencev od prvega do osmega gimnazijskega razreda pod pedagoškim vodstvom treh aktivnih profesorjev. Dasi je društvo letos znižalo hranarino od 6750 Din na letnih pavšalno 6000 Din ter primaknilo še eno malico, Je društvo navzlic podražitvi nekaterih važnih življenjskih potrebščin tudi letos finančno uravnoteženo ter se je del prebitka porabil za odpise, ostanek pa poleg podpor revnim dija-ko mtudi za društvene investicije, kakor kaže razpoložena bilanca. Ta upravni uspeh pritiče skupnemu ln izpopolnjujočemu se sodelovanju med društvenim gospodinjstvom in veliko društveno ekonomijo, s katero pridobiva velik del potrebščin z obdelovanjem zemlje in krmo živinoreje pred Brezmotorno letalo tipa »Z5gllng«, ki se razpenja na dolžino 10 m, je izdelal g. Fran Pret-mer v čirčičah pri Kranju. Popolnoma sam je izvršil vsa kovinska in lesna dela. Na sliki vidimo letalo tn g. Pretmerja. jah, gospodarstvu in bilanci v detajlih. Vodja pedagogi je prof. Kamer Je poročal, da pedagoško delo v zavodu opravljata poleg njega še dva kolega, prof. dr. Grad in fiubdc. Ker Je bilo nad 100 gojencev, Je bilo opravila dovolj. Mladina Je imela v prostih urah na razpolago igrišča m Čitalnico. Na red in disciplino ki smotreno učenje »e Je polagala odločilna važnost. Ker Je pa zavod v zadnjih mesecih sprejel nekaj slabših učencev od drugod, uspeh ni tako sijajen kakor je bdi prejšnja leta. Od 105 gojencev jih je padlo 8 definitivno, od teh 4 prav za prav tuji, ker so šele zadnje mesece, odnosno tedne prišli v Kočevje. Ostali so pa v ogromni večini gladko izdelali, le redki imajo ponavljalni izpit, da si ojačijo znanje za predstoječe leto. Vsa ta poročila je občni zbor soglasno odobril. Ker imajo biti volitve odbora šele prihodnje leto, a so se številni odborniki preselili iz Kočevja in so seje le težko sklepčne, se sklene, da se skliče še v teku počitnic izredni občni zbor v svrho dopolnilnih volitev. Obenem je sklenil občni zbor, da naj se z ozirom na veliki obseg društvenih agend dopolnijo tudi društvena pravila, ter Je v ta namen določil odsek treh članov (notar Lovšin, dr. Tavčar, prof. UrSič), ki naj napravijo osnutek, ga pred-lofte odboru v končno redigiranje, a odbor naj ga predloži v odobritev prihodnjemu izrednem« občnemu zboru. T« poročila upravitelja je sledilo, da Je do 20. julija 1988 bilo že nad polovico mest v zavodu aa bodoče Šolsko leto zasedenih, nakar Je predsednik lepo uspeH občni zbor zaključil. Iz društva ruskih duševnih in ročnih delavcev v Jugoslaviji Ljubljana, 7. avgue*«. Dne 3. avigusta avečer so se zfbradi v velikem števiLu člani in prijatelji društva ruskih intelektualnih delavcev v kralje, vini Jugoslaviji v Narodnem domu. Predsednik Zadravil je v vznešenih besedah tudi člane in prijatelje tega kulturno važnega društva in jih va'bi.1 ni skupno delo za moralno in močno ter smotreno organizacijo vseh ruskih imigran-tov, ki še nosijo v s^oji duši lik bedme matušike Rusije. V kratkih potezah je potem g. predsednik omenjal še dosedanje delovanje svoje ljubljanske podružnice Vsi člani podružnice so zavarovani za primer nesreče Vsak član z rodbino ima pravico do brezplačnega zdravljenja pri 3 tukajšnjih zdravnikih, dalje ima 5% do 20%> popusta pri ramJb fl»WJan. tr®omcih ki obrtnikih; pravico do cenejše kur j are; is lastnih sredstev Je podrotoica pomagala Štirim članom tudi gmotno ln 34 br e^poeeinim Rušam Je podružnica presfcrbeda večtedeai-■ko delo. Iz teh kratkih podatkov, Je dejal g. (predsednik Jeoennskega biroa Ladjžen-skij, lahko razvidimo, da je Itjubldanska podružnica res zelo agilma pod vodstvom svojega predsednika, četudi. je bila ustanovljena šele lertoe v januarju. Vsi udeleženci so bili zadovoljni ker Jih veže tako dobra organizacija ter jih krepi v upanju na boljšo bodočnost. POPOLNA POGODBA v smislu zavarovalnega zakona m n« kaka prostovoljna podpora ah dajatev Je za vsakega naročnika „Jutra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Trielav« VI §e niste naročnik* Razprava o napadu na električni vod v Vižmarjih Ljubljana, 7. avgusta. Pred malim senatom se je zaključila viž-marska afera zaradi napada na električni vod visoke napetosti 6000 voltov. V Viž-marjih se je vršila 25. maja letos velika sokolska manifestacija. Zvečer pa je bila na letnem telovadiiču sokolska zabava. Trije Vižmarčani, ki so bili baje nahuj-skani, so skušali okoli 22. prerezati glavni električni vod, ki preskrbuje z električnim tokom občino St Vid, Zgornjo Šiško in deloma Ljubljano. Na ta način so hoteli preprečiti lepo uspelo veseMco. Preskrbeli so si velike škarje za rezanje pločevine. Na velik drog je splezal Ciril Arih in začel rezati žico. Prerezal je že pomožno nosilno žico in načel tudi glavno žico. V tem trenotku pa je nastal kratek stik, ki je Ariha vrgel na tla in ga ožgal. Arih je še ponoči umrl. Pri tem poslu sta mu pomagala dva mladoletnika, ki sta bila obsojena na 3 odnosno na 2 meseca strogega zapora. Pri razpravi, ki je bila tajna, sta oba obtoženca priznala inkriminirano dejanje. Domače vesti * Ameriški poslanik se vrača v Beograd. Ameriški poslanik na našem drvoru g. John Prince, ki se je dlje časa mudil na Bledu, je včeraj z avtomobilom prispel v Zagreb ter bo danes z železnico nadaljeval potovanje v Beograd. V Zagrebu ;e uil gost g. Walkerja, predsednika jugoslovanske Standard Oil Company. » Naša delegacija na kongresu dobrovoljcev Male antante. Delegati Zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije pod vodstvom rezervnega podpolkovnika slepega invalida Luje Lovriča se dne 13. t. m. podajo v Rumunijo na kongres vojnih dobrovoljcev Male antante, ki se bo vršil v dneh od 14. do 22. t. m. Kongresa se udeležita tudi dr. Josip Hebein in učitelj Viktor Engelsberger iz LJubljane. Ru-munska posveča temu kongresu veliko pozornost. Program kongresa je obilen in slavnosten. • Spremembe v naši vojni mornarici. Izimed letošnjih absolventov pomorske vojne akademdje v Dubrovniku so priseljeni na službovanje novo imenovani poročniki korvete Vekoslav Plantan, Fran .uounšek, Danilo Gangl in Viktor Koboi na kr. brodiu »Dubrovnik«; Vincencij Grošelj in Miroslav Ribar pa na kr. bn»du »Zmaj«. Premeščeni pa so: poročnik kor-vete Radoslav Saje na kr. brod »Hivar«, poročnik korvete Franjo Valentinčič kot vršilec dolžnosti komandanta na kr. ve-deto »Stražar«, poročnik korvete Vinko Petrič na kr. rečni remorker »Cer«. poročnik korvete Hrvoje Gregorin v mornariški odred na Skadarskem jezeru; poročnik fregate Anton Razinger v hidro-grafični urad mornarice, poročnik korvete Pavel Planinšek na kr. torpilijarko »T 5«, poročnik korvete Ladislav Lah pa na kr. monitor »Varil ar«. Jutri tebi zdravo, lepo in štedljivo Lutz ♦ Spremembe v banovinski slu£bl. Z odlokom kr. banske uprave so imenovani: dr. Fran Brumen za banovinskega uradniškega pripravnika pri javni bolnici v Ptuju; ini. Vinko Glan« za banovinskega tehničnega pristava pri upravi banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina; Albin Jiuvanc za banovinsikega računskega kontrolorja pri kr. baneki upravi v Ljubljani; inž. Franc Koprivšek za profesorja v 5. polo žajni skupini na kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici; Dušan Bunc za 'banovinsikega uradniškega pripravnika pri splošni bolnici v Mariboru; Teodora Až-man - Vovkova za zaščitno sestro pri Zdravstvenem domu v Tržiču; Angela Boškinova pa za zaščitno sestro pTi posvetovalnici za matere v Trbovljah. Uradniški pripravnik pri banovinski upravi v Ljubljani Franc Topole je premeščen k upravi banovinskega veleposestiva na Po-novičah; banovinski arhivski uradnici Mariji Brenčičevi v Ljubljani pa je pre_ stala služba. » Iz finančne službe. Premeščena »ta: poverjenik finančne kontrole Stanko Bajte is Zameta h glavnemu oddelku finančne kontrole na Jesenicah, poverjenik finančne kontrole Spasoje Rajkovič z Je senic k gilavmemu oddelku finančne kon trole na Pagu. V čin poverjenikov finan čne kontrole sta napredovala Rudolf Ura nič pri Jelšah in Miloš čujič v Kavadaru • Polaganje izpita uradniških pripravnikov šumarske stroke. Minister za šume in rudmike je podpisal pravilnik za polaganje državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov šumarske stroke s fakultetno izobrazbo. Izpit se polaga po dveletni službi, a najkasneje po petem letu pripravne službe pri državnih ali samoupravnih korporacijah, ali pri kakem pooblaščenem inženjerju ali pri podjetju, ki ga vodi v tehničnem smislu pooblaščeni inženijer. Uradniški pripravniki, ki v določenem času ne polože te izpite, se odpuste iz državne službe. Kandidati, ki se pripravljajo za te izpite, morejo dobiti največ mesec dmi dopusta, ako so v državni službi. Izpiti se vrše vsako leto dvakrat, v majiu in novembru. Letos se bodo izjemoma vršili dne 15. septembra. ♦ Banovinska kmetijska šola v sv. Jur-zu ob j. ž. opozarja prosilce za sprejem v enoletno kmetijsko šolo in prosilke v 10-mesčno gospodinsko šolo, naj čimprej vlo-že svoje prošnje direktno ali preko sreskega kmetijskega referenta, pri katerem dobe tudi pojasnila glede eventualnega prispevka sreskega kmetijskega odbora. Pouk se začne z oktobrom. Podrobna navodila so bila v dnevnem časopisju ter v štev. 10 od 15. VI. 33 »Kmetovalca« in št. 6 »Sadjar in vrt.« • Poroka. Včeraj se je poročil v šišenski cerkvi v Ljubljani naš uredniški tovariš g. Karlo Kocjančič z gdč. Ano Brajnikovo, hčerko postajnega načel, nika v Naklem. Bilo srečno! * Desetletnica smrti dr. V. Jaglfia. Preteklo soboto je poteklo deset let od smrti: velikega hrvatskega in svetovnega učenjaka, slavista dr. Vatroslava Jagiča, ki ee je rodil v Varaždinu. umrl pa je na I>unaju dne 5. avgusta 1923. Jagič je pokopan v Varaždinu. Gimnazijska ekspenza Je leta 1925. na rojstni hiši Jagičevi postavila spominsko ploščo, mestni muzej v Varaždinu pa je prejel pokojnikovo pisalno mizo, ki se nahaja v »Jagičevem kotu« mestnega muzeja. » Ob obletnici tragično preminule gdč. Bogomile Smerketove se bo vršila maša zadušnica za pokojnico v sredo 9. t. m. v križevniški cerkvi v Ljubljani in v žup-ni cerkvi Dovje—Mojstrana, obakrat ob 6 uri zjutraj. ♦ Delavska zbornica v Zagrebu je imela v nedelijo svojo plenarno skupščino, na kateri se je prav tako kakor v Lčiubljan' razpravljalo o proračunu in o volilnem re du. Proračun zagrebške Delavske zborni ce je znašal 3,200.000 Din. Zlbornica ima rezervni kapital 10 milijonov dinartjev, ki ga bo uporabila za zgradbo velikega De lavskega doma v Zagrebu. Skupščina je sprejela nov volilni red za volitve dele gatov v plenum Delavske zbornice. • Angleška mornarica v Boki Kotorskl, Angleška sredozemska mornarica je v soboto popoldne doplovila v Boko Kotonsko. Ko se je približala Hercegnovemu, je bilo z admiralske ladje v znak pozdrava odoa_ nih 21 topovskih strelov, na jarboli pa je zaplapolala jiugoslovenska zastava. Na pozdrav je odgovorila trdnjava nad Hereeg-novim, ki je oddala 21 topovskih strelov. Angleška flota ostane v Boki 10 dni. Med angleškimi in našimi mornarji se bodo v teh dneh vršile razne tekme. SoKolsko društvo v Tivtu priredi v tem času javne produkcije, ♦ Nova grobova. Pretekli teden je v Senožečah po dolgi težki bolezni umiri g. Franc Suša, bivši tamošnji notar. Pokojnik je bil blaga duča in zaradi svojega plemenitega značaja splošn-o priljubljen in čislan. K večnemu počitku so ga položili na domačem pokopališču. — Na Bledu pa je umrla gdč. Otilija Rusova, učiteljica v Tišini. Danes ob 16. jo bodo pokopali na farnem pokopališču. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! * Vprašanje spovedne molčečnosti. Pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča se je vršila kratka, a prav zanimiva razprava o vprašanju spovedne molčečnosti. Član Sokola Alojzij Tomec je bil 2. aprila letos v Dolu pri Litiji pri spovedi. Ka. plan Josip Kapus ga je med drugim vprašal, če je član Sokola Na pritrdilen odgovor je g. kaplan odvrnil: »To ste pa vsi s hudičem. Ti si špijon!« Proti kaplanu je bila podana ovadba zaradi prestopka po čl. 4. zakona o zaščiti države. Obtoženi g. kaplan je tako v preiskavi kakor pri razpravi odklonil vsak zagovor, češ, da ga v to veže spovedna molčečnost. Državni tožilec pa je proti njemu dvignil obtožibo zaradi prestopka po omenjenem členu zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker je s temi besedami vršil propagando proti organizaciji Sokola kraljevine Jugoslavije. Obtoženec k razpravi ni prišel, pač pa je njegov branilec prav tako navajal razloge spovedne molčečnosti ter naglasa!, da se je zadeva vrši a med štirimi očmi. Državni tožilec se .je skliceval na raasodbo apelacijskega sodišča v Ljubljani, ki je v neki kazenski zadevi izreklo, da za dejanski stan prestopka po navedenem členu ni potrebno, da so bile besede izrečene javno ali pred več osebami, marveč je tudi kazniva vsa^a protizakonita propaganda, četudi se je zgoli-la med štirimi očmi. Sodnik poeiinec je g. kaplana 'obsodil na 3000 Din denarne kazni ali v primeru neizterljivosti na 50 dni zapora. Branilec je proti 3odbi prijavil priziv. ♦ Katastrofalen požar v Capragu. V ve liki lesni ingustriji Drach v Capragu je v soboto popoldne izbruhnil ogenj, katerega je prva opazila poštarica, ko je šla v svoj urad. Ogenj je nastal v 30 m dolgi leseni zigradbi, ki služi za strojarno. Poleg gasilcev iz Siska so prihiteli na pomoč tu di delavci in vojaki. Velika strojarna je bila vsa v plamenih, na strehah pa je pokal eterait med močnimi detonacijami. Z velikim trudom so vojaki in gasilci loka. lizirali ogenj. Bila je velika nevarnost tudi za vso širšo okolico. K sreči pa je veter pihal proti reki Kupi in se zaradi tega niso vnele na nasprotnem delu poslop-j a natovorjene velike zaloge suhega lesa Na pogorišču je bilo nad 1000 ljudi gasilo pa je z vojaki vreg z največjo požrtvovalnostjo 500 do 600 oseb. Velika škoda še ni ocenjena. ♦ Ugotovitev. Glede zadnjega odstavka v nedeljskem članku »V polšniških dolomitih« ugotavljamo, d,a pri gradnji nove ceste ni nobenih nasprotnikov sokolske. ga delovanja, ker so vsi člani te sekcije tudi člani Sokola ter narodnih in športnih organizacij. ♦ Izvršil samomor, ker Je Izubll službo. Preteklo soboto je v Zagrebu izvršil samomor Ivan Krok, ki je sedem let avesto služil svojemu gospodarju, pa je kljub temu bil brez povoda odpuščen iz službe. To ga je tako užalostilo, da je prostovoljno šel v smrt. Primarij dr. ČERNIČ specialist za kirurgijo, se je vrnil In zopet redno ordinira v sanatoriju v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 23-58, od 11. do 12. ure in od 14. do 16. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 10. ure. 8579 • Novorojenček s tremi oče&l. V selo Dubravicah pri Trogiru Je Marija Herce-govič rodila zdravo moško dete, ki ima tri očesa, dvoje ust nosa pa nima. Otrok pa je sicer popolnoma zdrav. » Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. * Christofov učni zavod, privatna trgovska šola, Ljubljana. Domobranska cesta 15, vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekt. Iz LjuMjaae u— Tehnični oddelek banske uprave v Ljubljani je preselil svoje uradne prostore v palačo Pokojninskega zavoda, Gledališka ulica št. 8 kjer bo posloval od 9. t. m. dalje. Referat za banovinske ceste in mostove je pa v palači Pokojninskega za voda, objekt 3, Gajeva ulica št. 5, K. nadstropje u— Nar. gledališče v Ljubljani. Skušn.e za sezono 1933/34 se prično v drami jn I cptri v sredo 16. t. m. dopold ie u— Ambulanta In posvetovalnica zavoda za zaščito dece in dečjega doma kraljice Marije od 9. do 14. t m. ne posluje zaradi popravil prostorov. , u_ Sava ga je pogoltnila. Na Savi je bilo v nedeljo zaradi lepega vremena in velike vročine sila živahno. Ljudje so bili ob obeh bregovih od Tomačevega pa gor do pod šmarne gore in še dalje proti Mednu. Dan je skoro minil brez vsakih nesreč kopalcev, šele pozno popoldne je Sava terjala svojo žrtev v osebi 38-letnega Jakoba Listra, stanujočega v Peričevi ul. št. 34. Imenovani se je kopal nad Pusto-vo gostilno pri izviru Gamelščice. Okrog 17. se je spustil v deročo vodo, ki ga je pa zanesla s seboj, ker ni bil popolnoma vešč plavanju. Voda ga je tirala precej daleč na površini, potem pa ga je pogoltnila in so mu oddaljeni sokopalci prihiteli na pomoč, ko je bilo že prepozno. Ljudje so preiskali strugo daleč proti mostu, pa utopljenca niso mogli najti, ker se je truplo najbrž zpletlo kje med korenine. Gospodinje, kako se uprete težkemu delu in mučnemu klečanju pri čiščenju parketov, Vam povemo v kratkem (v četrtek sledi). 8638 u— Sodne takse pri sreske>m sodišču. Razne stranke so Julija plačale pri sre-skem sodišču na sodnih taksah in kolkih 122.103 Din meseca junija pa 12i.7'25 Din. Največje zneske so stranke plačale pri zemljiško knjižnem uradu, na izvršilnih oddelkih in pri vseh treh civilno pravdnih oddelkih. Ker se bližajo sodne počitnice svojemu koncu, so se že začele pri sreskem sodišču množiti civilne pravde. Pretekli petek je bil rekord, vloženih je bilo namreč kar 99 novih tožb, v prvi vrsti okoli 80 opominjevalnih na plačilo raznih trgovskih in drugih terjatev. Za prve dneve septembra je neki sodnik razpisal kar 133 prvih narokov. u— Nesreče, pretepi In poboji. Tekom včerajšnjega dne in v nedeljo ponoči so prepeljali v ljubljansko bolnico večje število žrtev nesreč, a tudi pretepov na deželi. Mesarski mojster France Porenta iz Bohoričeve ulice je v nedeljo doma padel in si zlomil desno nogo. V gostilni r Brdu se je predsnoanjim razjezil neki pl. vec in uaaril z roko po šipi. šipo je seveda stri, pri tem pa se je hudo obre-zal in si ranil žilo. Ivana Friškovčeva, žena upokojenega železničarja je včeraj doma padla in si zlomila levico v zapestju. Trgovski sluga Miha Veršec je v nedeljo padel s kolesa in se pobil po glavi ter na rokah. Iz šmartnega pri Tuhinju so včeraj ponoči prepeljali v bolnico brezposelnega delavca Valenfna Pe-stotnika. Med prepirom ga je ne*do napadel in ga z nožem sunil v trebuh in hrbet. V Zeljni na Kočevskem ie prišel v nedeljo k rudarju Juliju Zeunika r vas neki njegov tovariš. Moža pa ita se naenkrat sprla in je Zeunik pognal gosta iz hiše. Gost pa se je kmalu vrni' oborožen s sekiro. Lotil se je Zeunika in mu skoro odsekal desnico. u— Mice Kovačeve. Slabi čas', ko manjka vsepovsod zaslužka, delajo ljudi čedalje bolj iznajdljive. Po mestu postopa na stotine brezposelnih, ki morajo jesti, saj živi ne morejo pod zemljo. Izmed teh jih je večina po ljudskih kuhinjah, nekateri pa si pomagajo na ta način, da igrajo po mestu Mice Kovačeve. Natakarice ali gospodinje zamotijo z vsemi mogočimi triki, kakršnim pa navadno nasedajo samo enkrat. Po navadi se zgodi, da pograbi drugič takega gostilniškega gosta stražnik in hajd na policijsko upravo. Tam pa jim ne kaže nič drugega, nego da izstavilo aretirancu, če ni Ljubljančan, prisilni pot- ni Ust ▼ domaČi kraj, im katerega pe navadno sleherni spet hibro pobegne nazai v mesto. u_ Tatvine v Mestnem logu. K Malemu grabnu v Mestni log se hodijo kopat le preprosti ljudje iz predmestij, a tudi taki iz mesta, ki ljubijo mir. čisto po želji si izberejo kako zatišje, kjer pobeeijo obleko na grmovje sami pa skačejo po vodi in po travi. A tudi neprevidnost teh kopalcev izrabijo dolgoprstneži, ki se skrivajo povsod ob Malem grabnu ter prežijo na tatinske prilike. Tekom nedelje je fbilo ukradeno ob Malem grabnu več ur, a tudi nekaj denarnic. Na policiji menijo, da bo tudi te tatvine izvršili cigani, ki so se menda pritepli takoj po zadnjem izgonu spet nazaj v Mestni log. u— Turistovske srajce, m,očne In poceni, dobite pri P. Magdič. Aleksandrova cesta« Iz Maribora a— Odlični gostje na »Mariborskem tednu«. Včeraj sta prispela med drugimi odličnimi gosti na »Mariborski teden« ljubljanski župan g. dr. Puc in podžupan g. pro-f. Jarc. Oba odlična gosta sta si pp-poldme v družbi župana g. dr. Lipolda m podžupana Golouha ter dTugih funkcijonar* jev uprave »Maribodskega tedna« ogledala vso razstavo. a— Mogočna manifestacija ob severni meji. V nedeljo je odpeljal nabito polni koroški vlak iz Maribora stoglave množice članov mariborskih nacionalnih in kulturnih društev, ki so pohiteli na državno mejo k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, kjer so na dostojen način manifestirali za jugo slovensko državno idejo in izražali svojo zvestobo in ljubezen do svojih nepozsbiju-nih bratov. Pri Sv. Duhu, kamor so prihitele razen Mariborčanov tudi velikanske množice kmečkega prebivalstva '.z vse bližnie ln daljne okolice, z zelenega Pohorja. iz Dravske doline, Slovenskih goric in z Dravskega polja, je pozdravil zlbrano narodno občinstvo in stare nacionalne borce najprej šolski upravitelj g Josip Križmič, za njim pa še župan g. Anton štibler iz Gradišča, g. Franjo Krenč-nik kot predsednik tamkajšnje Zvezne strelske družine in predsednik podružnl. ce Družbe sv. Cirila in Metoda g. Ivan Tacnr. Za pozdrave se je zahvalil g. dr Irgolič iz Maribora. Sledila je maša, pri kateri je nel kornorativno zibran: pevski z!bor »Jadrana«. Ob 11. uri je bila slovesna otvoritev strelišča domače strelske družine. Ob tej priliki so govoiilt gg. Krenčnik, podpolk. Jovanovič in upravnin Reja kot zastopnika mariborskega ftrel-skega okrožja. Veličastna manifestacija je zapustila med vsem našim obmejnim prebivalstvom tu in onstran meje naj-, globlji vtis. zlasti globoko pa so se? e lju-uem v srce prelepe pesmi »Jadranašev«. a— Mariborski muze] bo v času »Mariborskega tedna« vsak dan od jutra do vet-čera, ob praznikih im nedeljah pa samo dopoldne odprt V muzeju bo med dragim razstavljenih okrog 100 izkopanin iz Ko-roščeve u'lice, poleg tega pa tudi vsi bronasti pre'dlmeti, ki so biLi izkopani v zadnjih dneih. 9— »Celjski grofje« na Rotovškem trgu Pirva predstava Kreftove zgodovinska drame »Celjski grofje«, ki Jo vprizore ? okviru »Mariborskega tedna« na prositem bo v sredo, dne 9. t. m., ob pol 21. (9.) uri na Rotovškem trgu. Vstopnice za to najizanimivejSor npizoritev tegina so že na razpolago pri gledališki dnevni blagadni, Naroče se lahko tudi telefonično (štev. 2382) ali pa po dopisnici, naslovljeni na giledališko blagajno, Maribor, Slovenska ulica. Cene sedežem od 30 Din navmdol Stojišča so po 8 Din, za dijaštvo 5 Din. Dohod na predstavo bo na večer predstave za občinstvo s Slomškovega tnga. Za to predstavo vlada splošno zanimanje. i_ Na veliki dobrodelni tomboli Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Mariboru, ki Je bila v nedeljo popoldne na Glavnem trgu ob zelo lepi udeležbi občinstva, so dobili glavnih deset tombol naslednji srečneži: 3.000 Din r gotovini železničar jeva žena Julitjana Potočnikova, 2.000 Din v gotovini železničar Franc Kramer, moško kolo tkalec M. Springer, 1.000 Din v gotovini železničar-jeva žena Amalija Filipičeva, balo usnja Marija Starčičeva, kompletno umivalno garnituro 'Ivan Beraot, voz drv Julij ana Gaberčeva iz Veržeja, črno kožo (boks) in kožuhovinast predposteljnik Karolina šarlerjeva, 8 m svilenega blaga Fanl Gi-berjeva in fotografski aparat Anton Mast-nak. a— Namesto v parku be koncert na ra*. stavišču. Promenadni koncert Godbenega društva železniških uslužbencev in delav cev, ki bi bil moral biti drevi v mestnem parku, bo pod vodstvom kapelnika gosp Schonherja «a razstavišču »Mariborskega tedna« v Prešernovi ulici. a— Železniško postajališče na Teznem. Dme 3. t m. so se odzvali vabilu sreskega načelnika g. Makarja župani, oziroma mjiliovii namestniki občin Pobrežje, Radva-nje, Razvanje, Studenci, Zrkovci, Dolgoše, D. M. Brezje (g. šolski upravitelj Petro- vič) in Tezno ter predsednik Odbora za gradnjo in postavitev postajališča Tezno. CL sreski načelnik je obrazložil potrebo takega postajališča v dobrobit cele mariborske. okolice ter tudi za Maribor V. okraj. Priporočal je, naj ne bo v nobeni izmed imenovanih ofcčin niti občinskega zastopa, niti občana, ka bi pri današnji težki gospodarski krizi ne deloval za pre-potreibno postajališče. G. sreski načelnik je izjavil celo, da je pripravljen priti v posamezne občine k občinskim sejam in razložiti tamkaj event dvomljivcem nujno potrebo postajališča, katero želi ca. 30 do 40 tisoč duš že desetletja. Stroški za postajališče ne bodo visoki in z združenimi močmi se bo dalo vse težave premostiti. V vsaki občini se prične sedaj nabirataa akcija prostovoljnih prispevkov za postajališče. Nabiralci naj bi ne odšli od no-beine hiše praznih rok. Prve prispevke naj MagovoMjo oddati vsaj do 1. septembra blagajniku odbora žel. postajen ačelniku g. Permetti na Te^nenu a— Za materjo v grob, V nedeljo zvečer se je vračal po Glavnem trga proti domu v družibi nekega prijatelja železniški delavec Ivan Podkrižnik Na trgu se jima je pridružil železniški »prevodnik Viktor Miklavžina iz Drevoredne ulice na Pobrežju. Miklavžina je bil zelo potrt in je prijateljema pripovedoval, ča ne more prenesti smrti svoje matere, ki je unaria pred nekaj dnevi in da bo odšel prostovoljno za njo na drugi svet Medtem ro prišli vsi trije na sredino državnega mostu. Tu je Miklavžina za dva koraka zaostal in se s klicem »Sedaj pa z:bog«m!c pognal čez ograjo mostu kakih 23 m globoko r Dravo, kjer je tateoj izginil pod vo lno površino in se ni več pokaral Prijatelja sta o njegovem obupnem dejanju takoj obvestila policijo in reševalce, vendar je bilo vse iskanje nesrečneža zaman. Trupla doslej še niso našli. a— Smrtna nesreča pri kopanja. V ae»- deijo popoldne je Drava zopet zahtevala mlado človeško življenje. Pod nasipom na Fali se je kopal 261etni sin obratovodje faiske elektrarne GrieseT. Mladeniča ie ? vodi nenadoma zgrabi} krč in je pred očmi staršev izginil v valovih. Ker ni bito nobenega čolna bliz>u, ga Je voda o-letne®*u kmečkemu delavcu Francu Veronikn pr! Sv. Lovrencu na Pohorju in se nvn Je »a-sadila v desno nogo tako globoko, (ie »o ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. a— Žrtev napada. T nedeljo »refier Je napadel 31-letnega Štefana Vohla i« 8|p. Hoč neznan napadalec in ga poškodoval z debelim kolom prav nevarno r gleinjm leve noge. Vohl je bil prepeljan na zdravljenje v mariborsko bolnišnico. a_ Dva žeparja prijeta. MnogoMerilni žeparji, ki so več ali manj uspe&no »de. lovali« na velikih cerkvenih svečanost* n prejšnjo nedeljo, so se za »Mariborski teden« preselili v Maribor. Tukaj so v nedeljo popoldne in zvečer v vrvežu takoj razjpredli obširno in skrajao predrzno tatinsko akcijo. In res so izmaknili Francu Senekoviču 5.000 Din vredno zlato nco Francu Krištofu 3.000 Din vredno uro in Ferdu Kocimutiu prav tako žepno uro, vredno 4.000 Din. Dva člana te tolpe sta bila zasačena. Oba sicer tajita svojo krivdo, pa jima ne bo nič pomagalo. Od okraden-cev je dobil uro nazaj samo Senekovič. a_ Usodne posledice prepira. Z nekim svojim sorodnikom se je spri v nodeljo avečer 37-letni posestnik Alojzij Peklar iz Oseka. Sorodnik je med prepirom potegnil noi in prerezal k njim, čeprav je starejši od Peklar j a 30 let, Peklarju levo roko. Zaradi hudega krvavenja je moral bili Peklar prepeljan v bolnišnico. Vremensko poročilo Številke za omačbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 8. temperatura, 4. relativna vlaga v 5. smer in turzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, 8. padavine v trum Temiperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 7. Julija. LJubljana 7, 766.2, 16.0, 81, mirno 0, Ljubljana 13, 762.7, 26.8, 47, E>1. 2, _ Maribor 7, 7-64. 16.0 80, mirno,' 0, —, Zagreb 7, 764,9 17.0, 70, SEJI, 0, Beograd 7, 764.2 18.0, 70, mimo, 0, —, Sarajevo 7, 766.0, 12.0, 90, mirno, 0, Skopi je 7, 762.6, 22.0, 50, NW3, 3, —, Split 7, 762.9, 24.0 50, NE4, 0, Kumbor 7, 760.6, 26.0, 30, NEM, 0, _. —, Rab 7, 764.5, 24.0, 30, mimo, 0, _ Temperatura: Ljubljana ,—, 14.0, Ljubljana 2-8.8. _, Maribor 24.3, 14.0, Zagreb 26.0, 16.0, Beograd 28.0, 13.0, Sarajevo —, 8.0, Skopije —, 19.0, Split —, 21.0, Kram/bof —, 22.0, Rab 21.0. Sonce vzhaja ob 4.51, zahaja pa ob 19.20. Luna vzhaja ob 20.15, zahaja pa ob 6.32 ULTURNIPREGLED Ljubljanska opera v prihodnji sezoni Gledališko zakuli9.fi začenja zopet oživljati; počitniških »dni lepša polovica« je že za nami, nagibljemo ee v jeesn, v novo sezono. — Kaj nam bo prinesla opera v jesenskih in zimskih mesecih? S tem vprašanjem smo se obrnili do ravnatelja naše op^re g. Mirka Poliča, ki veako leto ljubeznivo ustreže predsezonski zvedavosti >Jutrovega« kalturn^a uradnika. Najprej je kajpak bila v razgovoru prej" šnja sezona. Vzlic krizi — splošni gospodarski in gledališki še posebej — je lanska sezona pokazala rezultate, 9 katerimi smo lahko v polni meri zadovoljni. G. ravnatelj Polič je na to odvrnil: Pregled minule sezone nedvomno kaže stalni napredek naše opere; volja do napredka nas ne bo zapustila kljub veem krizam, ki se pojavljajo. Glejte, v prejšnji sezoni smo imeli 210 predstav in 1 koncert: to je rekord, zakaj v povojnih tetib ni bilo nobeno eezono v operi toliko predstav kakor prav v minuli sezoni. Četudi so kritične razmere prizadele del a zmožnost osobia in otež-kočite delo uprave; čenrav prejšnja sezona idejno ni bila tako močna kakor ta ali ona sezona v boljših časih. S3 je vendarle kvalitetno opazno dvignila. To so dokazale v*p premiere, prav posebno pa še premiere novo insceniranib oper, ki smo jih po vojni že igrali na naših degkah. Tako je n. pr-nova uprizoritev Prokofjeva »Zaljubljen v tri oranžs« nedvomno boljša od prvs, prav tako »Nižava« in še ta ali ona opera. Za po-vzdigo kvalitet3 so značilne še naše uprizoritve »Hlapca Jerneja«, »Andrea Cheniera«, »Samsona in Dalile«. Tako je bil n. pr. -oHla-pec Jernej« vzlic težki partituri izveden absolutno dobro. Višek v povojnem opernem ustvarjanju pa je bil »Parsifal«. Ni treba, da bi ee sami hvalili, toda to Wagnerj?vo mojstrsko in obsežno delo je bilo zlasti v nekaterih scenah t&ko, da bi bil ž njim zadovoljen vsak teater v velikih kulturnih središčih. V9ekako smatram, da je imela prejšnja sezona v operi dva pozitivna uspeha: 1. dvignila se je kvaliteta predstav, kar samo kaže. da se sistematično delo v na§?m zavodu stalno razvija in kljub -vsem motnjam materialnega značaja uspešno napreduje in 2.) da smo pričeli v opereti parali-zirati zunanji vpliv in tuje izdelke nadomeščati z domačimi, dokler je gledališče v danih okoliščinah prisiljeno, da goji tudi op;-reto. — Zanima Vas celotna slika repertoarja prejšnje sezone? Značilno je, da eo bile v izvršenem repertoarju precej enako razdeljene vse v poštev prihajajoče narodnostne skapine (slovanska, francoska, italijanska in nemška). Tako smo imeli 7 slovanskih oper z 32 predstavami. Izmad teh so bile 4 jugoelovenske in med njimi dve (»Morana«, »Adel in Mara«) oopolni noviteti- Dalje smo uprizorili v prejšnji sezoni 5 francoskih oper, ki so imele 34 predstav, med njimi je bila opera »Samson in Dalila« za naš oder popolna novost. Italijanska opera je bila zastopana s 6 novostmi, ki so dale 26 predstav, med njimi je bil »Andre Chenier« za gledališko Ljubljano presenetljiva noviteta. Naposled 4 nemške opere s 25 predstavami; sem štejem seveda tudi »Hlapca Jerneja«, kliub temu, da je bil libreto slovenski, glasba pa po svojem značaju mednarodna. Med nemškimi je bil za naš zavod popolna novost Wagnerjev »Parsifal«. Vrh tega smo popolnoma nanovo postavili že omenjeno »Zaljubljen v tri oranže«, »Fra Diavola«, »Nižavo« in »Marto«. Skupaj je bilo v operi 117 predstav. Prav tako izenačenje lahko opazite v opereti. Imeli smo 3 jugosloveneke operete z 32 predstavami, 4 nemške 9 36 predstavami, 2 madžarski z 8. 1 francosko z 2 in 1 angleško e 6 predstavami. Skupaj 84 operetnih predstav. Nadalje je naš balet priredil 6voj samostojni nastop z 9 predstavami. Po ugotovitvi nekaterih nedvomno zanimivih postavk v operni bilanci nas '"e samo še zanimalo, kako je bilo v prejšnji sezoni z občinstvom? Ali je opera s te strani močno občutila krizo? G. ravnatelj Polič je pojasnil, da je število obiskovalcev ostalo skoraj na isti višini kakor lani: izkazuje lepo številko 77.000. Tudi v najboljših letih ni obisk znatno presegal 82.000. In prihodnja sezona? — smo vprašali- — Kaj bo novega na našem gledališkem za-padu? G. ravnatelj Polič nam je bil najprej pokazal repertoarni načrt za novo sezono in nato pojasnil: — Načrt obsega za sedaj okrog 20 opernih in operetnih del. V operi si oglejmo najprej slovanska dela. Za Smetanov jubilej I. 1934. pripravljamo majhen ciklus njegovih oper: Uprizorili bomo popolnoma nanovo »Libušo« in »Poljub« in jima pridružili še »Prodano nevesto« in »Dalibora«. Iz češkega opernega repertoarja bomo uprizorili se dve operi, obe delo Leoša J a n a č-k a: »Jenufo« in »Katjo Kabanovo«; prva bo nanovo postavljena, druga prihaja prvič na naš oder. Iz poljske onerne produkcije smo igrali po vojni samo Rozyckega »Erosa in Psycho«. v novi sezoni bo imelo naše občinstvo priliko spoznati eno najnacionalnejšib poljskih opernih skladb, Moniuszkovo »Halko«. Ostale točke zavzemajo Rusi. Pripravili bomo Masorgskega znamenito »Hovanščino«, Cajkovskega »Pikovo damo«, Aleksandra Čerepnina opero »01 - 01« (po znani drami L. Andrejeva »Dnievi našega življenja«) in Stravin-skega »Petruško«. Iz jugoslovenske operne literature Vam trenutno ne morem še nikogar imenovati; vsai eno novo delo bomo nedvomno izbrali, morda Dobronidevo ali Stoianovičevo, morda Odakovo >Dnrica pleše«. — Iz ostale literature napovedujemo: Mozartovo »Figarovo svatbo«, R o s a i-n i j e v e g a »Viljema Telia«, M a 9 e e n e-t e v o komično opero »Cherubin«, O f f e n-b a c h o v e »Hoffmannove pripovedke« (v režiji prof. O. šesta), Verdijevo »Tra-viato« in Zandonaievo »Francesco da Rimini«. »Telia«, »Hoffmannove pripovedke« in »Traviato« bomo naštudirali po novem prevodu. Kajpak, na vrsto pridejo tudi nekatere reprize iz prejšnje sezone; »Igorja« in »Tosco« bomo dali nekoliko prenovljena, za veliko noč pride zopet na oder »Parsifal«. — V opereti ee nam takoj za začetek obeta revija »Stoji, stoji Ljubljanca«, ki jo j® po besedilu P e e n a komponiral M. B r a v-ničar. Dalje nameravamo uprizoriti Le-harjevo »Frasqjito«, ki je pravkar na repertoarju pariške »Opere ComiQue«, Abrahamovo »Havajsko rožo« in J. Straussa »Veselite se življenja« (prirejena po Nestrojevi komediji »Danes bomo tiči«). _ Zanimajo Vas spremembe v osobju? — Ni nobenih, izvzemši aranžman, ki smo ga sklenili z znano pevko go. Wilfan-K u n č e v o; obvezala se fe tudi za pre-mierske nastope. Razen nje bo sodelovala Se gdč. Milena V e r b i č e v a. Pri režiji bodo sodelovali poleg dirigentov še režiserji prof. Sest, Ciril Debevec in Bratko Kreft Ob zaključku razgovora je beseda nanesla na očitno prezaposlenost osobja. Tu je omenil g- ravnatelj Polič v ilustracijo sedanjih razmer: — Prezaposlenost, ki ste jo 'igoto- •— Od doma ]e Izginil ž© pred več dnevi 511etni Konrad Koikošinek s Ptujske ceste ln zapustil družino z mnogimi otroki. Zadniiič so ga videli pretekli četrtek. Komr je kaj znanega, naj to sporoči predstojniki! mestne policije. Iz Celja e— Osebna vest. Načelstvo savinjske posojilnice v 2alou Je v svoji sejii 4. t m. imenovalo člana načelstva g. Vilka Seni-eo za komercijainega ravnatelja Savinjske posojilnice. e_ Prosvetni tečaj sokolske župe v Celju. Prvi in drugi dan tečaja, t j. 13. in 14. t m. bo br. Kramar iz Celja predvajal razne filoie s sokolskih nastopov v Celju, Ljubljani,, šoštanju, Trbovljah ln Zagoarjiu ter razne poučno znanstvene filme. Fiimi se bodo predvajali oba dneva ob 20. v dvorani Celjskega doma. Prosvetni tečaj bo v reaLni gimnaziji. Bdinice, ki še niso prijavile svojih članov, naj to ne-nemudoma store. e<— Izlet Zagrebčanov v Celje. Društvo zasebnih in trgovskih nameščencev »Merkur« v Zagreb je priredi Jo v nedeljo svo] vsakoletni izlet v Celje. Gostje, med ka-trimi so bili tudi člani »Merkurja«, ki so tvorili zagrebški nogometni team, so prispeli v Celje ob 10.17 z izletniškim vlakom. Po sprejemu na kolodvoru so si gostje ogledali mesto. Po popoldanski nogometni tekmi med zagrebškim in celHskim teamom so se udeleži'!} veselice »Merkurja« v restavraciji ge. Steguieve v Zagra-d>u. Zvečer so se vrni^ z izlertmiSkim vlakom v Zagreb. e— Cenejši kruh tudi v Celju. Po zgledu zagrebških, ljubljanskih in mariborskih pekov ie v nedeljo 6. t m. tudi zadruga pekov v Celju sklenila, da bo znižala cene kruha, četudi imajo peto še 'stare zaloge moke in ta mesec ne bodo dobili nove, cenejše moke, ki je še vlažna. Kruh bodo pocenili s 15. t m., in sicer 'oe*! kruh od 5 na 4.50 Din, poJlbeli kruh od '4.80 na 4 Din in črni kruh od 4 na 3 Din. Tt!«b belega kruha bo tehtal 1.11, po#>e-leg-a 1.25 in črnega 1.66 kg. e— V ceijskl bolnišnici je umrla v nedelo 6. t m. 35-lefcna Mesarjeva žena Ka-rolina Miheitaikova iz Konjic. U. državna razstava psov v Celju Celje, 7. avgusta. Khfb ljubiteljev športnih psov t Ljubljani, včlanjen v Jugoslovenskem kinološkem savezu, je priredil v nedeljo 6. tega meseca v Celju II. državno razstavo psov. Razstava psov je bila nameščena na pro-■ s tem med brvjo, Savinjo, glavnim drevoredom in damskim kopališčem. Razstavljenih je bilo 65 psov, in sicer 4 istrski ovčarji kot zastopniki izvrstne jugoslovenske nacionalne pasme, med njimi dva krasna eksemplarja s Sar planine, last g. Fr. BuLna na Mirni, 8 nemških ovčarjev, 1 ogrski ovčar, 8 nemških boksarjev, 5 angleških hrtov, 2 whippeta, 1 ruski hrt, 3 krasni perzijski hrti in 1 italijanski hrt (vsi štirje last ge. Wohlfarht-Casati-Casa-te iz Gradca), 3 Airdale terijerji, 5 nemških dog, 1 leonberžan, 1 novofundlandec, 1 angleški buldog, 1 pritlikavi pinč, 1 špic, 4 ptičarji, 6 jamarjev in 2 bernardin-ca ter še 8 psov (med njimi 2 pekineza, 1 pritlikavi pinč in 1 bernadinec), ki so bili pozneje prijavljeni. Izbira je bila zelo pestra, zanimiva in lepa. Ocenjevanje psov je trajalo z opoldanskim presledkom od 9. do 17. Ocenjenih je bilo 65 psov: odlično oceno je dobilo 21 psov (med njimi vsi 3 perzijski hrti in 1 italijanski hrt iz Gradca), prav dobro 26, dobro 14 psov, 4 psi pa so bili izven konkurence. Naslov »Zmagovalke Celja 1933« kot najlepšemu psu je bil podeljen angleškemu hrtu Živki — Soški, 5 in pol letni psici, mednarodni šampijonki, ki je last odvetnika g. dr. Josipa Cepudra v Ljubljani. Ob 17. so bile razdeljene nagrade. Prireditev je zaključila produkcija 7 v policijske in obrambne svrhe dresiranih psov. Produkcija je bila zelo zan;miva in posrečena. Najboljšo dresuro sta pokazala nemški ovčar Bes, last orožniškega narednika g. Franca Goriupa iz Celja, in leonberžan Bari. last rudniškega ravnatelja g. inž. Josipa Kloca iz Laškega. Vse točke s tema dvema psoma je predvajal 13 letni Erik Goriup. Po prireditvi je bil prijateljski sestanek v gostilni pri Mostu. Razstava psov v Celju je uspela nad pričakovanje. Dočim so na I. državni razstavi na Bledu 1. 1931. in na lanski mednarodni razstavi v Ljuljani prevladovale dobre ocene, so v Celju tvorile večino že odlične in prav dobre. To je vsekako velik napredek, na katerega smo lahko po pravici ponosni. Gospodarstvo Posvet hmeljarjev pred obiranjem 2alec, 7. avgusta. V nedeljo dopoldne se je vršilo, kakor smo že na kratko poročali, zborovanje hmeljarjev v Žalcu v Roblekovi dvorani, ki je bila polna hmeljarjev. Zbor je otvoril podpredsednik Hmeljarskega . društva žalski župan g. Rudolf Lorber, ki je imel kratek nagovor na zbrane hmeljarje. Obrazložil je glavne momente, ki bodo letos vplivali na ceno. Sele tedaj, ko bo znano, kakšen bo letošnji svetovni pridelek, bo mogoče glede na ocenjeno potrebo pivovarn presoditi, v kakšni smeri se bodo razvijale cene. Danes pa še ni mogoče ničesar prerokovati. Tajnik Hmeljarskega društva g. Anton Petriček je prečital najnovejša poročila o stanju hmeljskih nasadov v tujini, iz katerih je razvidno, da se je v zadnjih tednih stanje nasadov v Nemčiji izboljšalo, medtem ko so poročila iz Češkoslovaške zelo neugodna. Poročilo od konca julija pravi, da se stanje zaradi dolgotrajne suše od dne do dne slabša, da odpadajo listi in celo cvetje. Če ne bo kmalu zadostnih padavin, bo pridelek zlasti v suhih legah Erav slab. Po najnovejših brzojavkah ie ilo sicer 3. t. m. nekaj padavin, ki pa niso mogle zadostno namočiti izsušene zemlje. V Franciji, Belgiji in Poljski se je stanje v zadnjem času precej izboljšalo. Po kratki razpravi je zbor sklenil povišati letos glede na boljše prodajne nade mezde za obiralce, in sicer s hrano od 1.25 na 1.50 Din, brez hrane pa od 1.75 na 2 dinarja za mernik. Teh cen se naj držijo vsi hmeljarji in naj jih ne prekoračijo. Nato se je vršila razprava o pričetku obiranja. Tajnik g. Petriček je opozoril hmeljarje, da je bolje malo prej obrati kakor pa prepozno, zakaj lepa zelena barva hmelja je za prodajo blaga skoro odločilnega pomena. Posamezni hmeljarji bodo pričeli obirati že 16., odnosno 17. t. m., splošni pričetek obiranja pa bo okrog 20. t. m. Pri slučajnostih je opozoril g. tajnik hmeljarje, naj blago lepo obirajo in prebirajo, naj ga pravilno suše in pravočasno v vreče tlačijo, da ohrani lepo zeleno barvo. Legitimacije za polovično vožnjo bodo letos potrebovali obiralci le za po-vratek, zato morajo pri odhodu kupljeno celo vozovnico shraniti za povratek. Poučil je nadalje hmeljarje tudi glede raz-veljavljenja prodaj v naprej. V debati^ je bila zlasti poudarjena želja, naj bi davčna oblastva in denarni zavodi ne terjali takoj po končanem obiranju hmeljarjev in jih rubili, ker je v takem primeru hmeljar primoran za vsako ceno prodati svoje blago. Na zadeven nasvet so hmeljarji obljubili, da bodo pa možnosti v čim večjem številu zaposlili pri obiranju nezaposlene rudarje. Na koncu je na željo zborovalcev izpregovoril še sreski kmetijski referent g. inž. Dolinar, ki je opozoril hmeljarje, naj se točno drže navodil. Vsi oni. ki so poslušali nasvete, so se lani dobro odrezali. Va nes se še ne more nič povedati, ali naj hmeljar izkuša blago prodati takoj ali pozneje, ker bo položaj vsaj približno iasen šele čez nekaj tednov. Upi za ceno so precej ugodni, vendar ne tako. kakor so bili še pred enim mesecem. Treba pa je tudi upoštevati, da se položaj še v teku sezone lahko izpremeni. Opominjal je še, na i se hmeljarji točno držiio navodil tajnika g. Petrička glede obiranja, prebiranja, sušenja in tlačenia. kaiti tudi tedaj, če je cena dobra, mora biti bbgo lepo, da si ne pokvarimo dobrega slovesa v tujini. Resnica o štajerski kokoši Dne 1. julija je priobčil »Slovenski Narod« članek »Štajerska kokoš ni za naše krajec, v katerem ee ta kokošnja pasma diekrediti-ra, leghornska kokoš pa poveličuje Pisec pravi, da strokovnjak v perutninarstvj ln pisec teh vrstic Lav Bajkov, perutninarski konzulent iz Beograda, ki spremlja potujočo kmetijsko razstavo, tudi priznava, da je leghornska pasma mnogo boljša od štajerske. Nikakor in nikdar nisem bil tega mnenja in zato tudi nisem nikdar govoril o tem niti v svojih strokovnih knjigah, niti v strokovnih člankih, niti pri predavanjih. Zatorej smatram resnici na ljubo za potrebno, da iz-pregovorim nekaj besed glede teh dveh pasem. Vsaka pasma ima svoja dobra svojstva, a so prilike, da ena pasma ne more zamenjati drug3. Leghornka je svetovno znana, tako rekoč industrijska ali farmarska kokoš, ki 9e goji samo zaradi nesenja večjih količin jajc in je v ta namen selekcionirana v teku desetletij. Toda ta pasma ima premalo mesa in razen tega rumene (žolte) noge in kožo, kar je manj vredno. Leghornka tudi ne koka. zato bi moral imeti tisti, ki bi hotel gojiti samo to pasmo, pripravo za umetno vili, postane tem bolj očitna, če se spomnimo. kako je bilo pred desetimi liti. V letih 1920—1923 je bilo v operi 160 do maksimalno 180 predstav, izmed teh jih je bilo 125 za abonma. Danes je izmed 210 predstav v operi samo 96 predstav za abonma kakih 114 pa jih moramo dati izven abonmaja —• medtem ko je v omenjenem Času bilo samo — 50—60 predstav izven abonmaja. Takrat je Ila vsaka boljša opera dvakrat skozi abonma — danes?... _o Slovenica v Čeških listih. Praški »Narod-ni Listy« so priobčili v sobotni številki dali-ši članek Otona Berkopca »Knjiga pri Slovencih«, ki ugotavlja za tuji svet vprav presenetljivo produkcijo knjig, časopisov in časnikov med Slovenci ter podrobneje poroča o delu naših knjižnih družb in zal)žni-štev. — V brnskih »Lid. Novinah« z dne 5 t. m. ie izšla beležka o najnovejšem zvezku »Ljubljanskega Zvona« in v njem zastopani bobemici, v številki z dne 6. t- m. pa Raj-munda Habrine recenzija pesniške zbirke Dore Grudnove »Rdeče kamelijec. Iz naše pre rodne književnosti. Izšla sta dva nova prevoda iz tujih slovstev: V založbi Modre ptice Sinclaira Lewisa obsežni roman »Dr. Arrowsmith«, v založbi »Juposlov. knjigarne pa roman holandske pisateljice Jo A m m 'e r e - Kfiller: »Upornice«. Iz češke kulture. František Langer ie spisal novo komedijo z naslovom »Zakon, družba z omejeno zavezo« Premiera bo letošnjo jesen v praškem Mestnem gledališču. — V Brnu je bila otvorjena kolektivna razstava dela Maxa Švabinskega. — Revija »Sever a vrchod«, ki je pred nekaj leti prenehala izhajati, bo obnovljena v redakciji prejšnjega urednika dr. Josefa Knapa. — V založbi »Čina« je izšel drugi del obsežne študije A. M. Piše o zgodaj umrlem češkem p°sni-ku Otakarju Therru- — V Hronovu bodo od 20. do 28. t. m. velike slavnosti v počastitev spomina nacionalnega epika Aloisa Jiraska-— Jaroslav Durych je objavil novo potopisno knjigo z naslovom »ftimskou cestj«. 0 najuspešnejšem gledališču na Poljskem poročajo »Nar. Listi« po podatkih Tad. Kud-iinekesa. Je to krakovsko gledališče, čigar gospodarstvo ie tako urejeno, da sicer ne računa z dobičkom, ne sme pa prekoračiti določenega deficita. Gaže igralcev niso trdne, marveč st gibljejo med minimalno plačo, ki zanjo jamči mesto, in dodatno plačo, ki se zvišuje po finančnem uspehu predstav. Cim večji so dohodki gledališča, bolj rase jo prejemki igralcev. Ta sistem se je v Krakovu dobro obnesel. Značilno je nadalje, da so največji uspeh dosegle igre domačih avtorjev, med njimi zlasti Wyspianskega. ki ne sodi med tako zvane »lahke« avtorje. Kudlinski sklepa na osnovi teh izkušeni, da se bližamo preporodu gledališča; zlasti mladina je (ali gamo v Krakovu?) čedalje bolj navdušena zani- — V Krakovu so dosegli izredne uspehe zlasti z nizkimi vstopninami. V Varšavi go vstopnine kar za 70°/n višje. Reinhardt bo v novem dunajskem gledališču z imenom Scala režiral Strauesovega »Netopirja«. valjenje, odnosno za 'imetno vzgojo piščet. Iz navedenega sledi, da leghornka ne ustreza kmečkim prilikam, a smatra ee za najboljšo pasmo za farme, kjer ee goji ia kokoš v velikem številu na omejenem prostoru, včasih povsem brez paše ali celo v ko-košnjaku. Naravno je obstajanje takih farm koristno za državo, in to zaradi tega, ker se poveča produkcija namiznih jaic za domaČe potrebe in za izvoz. Če pa pomislim, fn Komata opi-suie H. G. Armstrong v knjigi »Der graue Wolf«, ki je izšla pri Frocherju v Berlinu. Gospodarske vesti e= Gospodarska konferenca, ki bo razpravljala o izhodu iz sedanjih teiav, se bo vršila danes v Zagrebu. Udeležili se je bodo zastopniki vseh gospodarskih zbornic in največjih gospodarskih organizacij v državi, Konferenca si je stavila za nalogo, da se sporazume vsaj v najv_-iiejših vprašanjih, glede katerih bi bilo treba posredovati na pristojnih mestih. Na dnevnem redu bo znižanje obrestne mere, izpre-memba, odnosno ukinjenje zakona o zaSCi-ti kmetov, ukrepi za oživljenje kreditnega poslovanja v državi in drugo. Gospodarstveniki iz vse države z razumljivo napetostjo čakajo sklepov konference in njim sledečih rezultatov posredovanja na pristojnih mestih. = »Anker«r, sploSna zavarovalna d. d., Dunaj. Na rednem občnem zboru dne 26. junija letos je bil računski zaključek za leto 1932. soglasno sprejet. Dohodki znašajo 254,570.398.34 Din ter izkazujejo aktiva 939,065.886.84 Din nasproti 896,043.661.64 Din v letu 1931. Po dotaciji varnostnemu reservnemu fondu se prenese presežek v znesku 1,014.765.59 EHn na novi račun. — Priročen zemljevid slovenskega hmelj-skega okoliša. Hmeljarna v Žalcu je založila in izdala v merilu 1 : 150.000 zemljevid hmeljskega oznamenjevalnega okoliša Južno Štajersko — Savinjsko dolino (sodni okraji Celje, Vransko in Gornji grad in sosedni kraji). Temu zemljevidu je pri-kliučen tudi okoliš Dravske doline. Hme-liarna je s tem zemljevidom napravila prav lepo uslugo trgovini, zlasti ker je prvič točno in vidno opredeljen naš ozna-menievalni okoliš. Mimo tega pa ugotovimo na tej karti, da so kot skrajni meiniki našega hmeljarstva v hmeljarski krizi še ostali Spitalič v Tuhinjski dolini, Blagovica, Zagorje, Rimske toplice, Dobje pri Presečnem. Ponikva ob iužni železnici. Žice pri Konjicah, Vitanje, Zgornji Dolič in Topolšica. Tudi narodnim gospodarjem bo dobro došel ta zemljevid. Pač pa so se-stavljalci, kakor je že pri nas navada, malo pazili na točno pisavo krajevnih imen. Tako imamo na primer v zemljevidu Kapljo in Kapljo vas (prav Kapla in Kapla vas). Dolnje Gorče (prav Spodnje Gorče), Britne sele (prav Britna sela) itd., iz česar sklepamo, da se je posluževal kartograf nemškega originala. Na hrbtu karte najdemo sliko in tarifo »Hmeljarne« za vsa dela, ki spadajo v njeno področje, kratko zgodovino našega hmeljarstva, javne oznamenjevalnice in njenih določb, statističen pregled pridelka zadnjih 52 let, za povojna leta pa je označena tudi približna površina v hektarih. Iz teh statističnih podatkov posnemamo, da je dosegla površino hmeljnikov v našem področju najvišjo razsežnost 1928. leta, ko je bilo zasajenih 2800 ha, pridelek je bil pa največji 1929. leta, ko je znašal 56.000 starih stotov. Za kupčijo je prav važen tudi natis uzanc, kakor so bile nedavno odobrene Za tuje trgovce in pivovarje je izšel isti zemljevid z nemškimi podatki na nahrbt-ni strani. Hmeljarna je za izdanje zemljevida žrtvovala lepe tisočake, ki pa so prav plodno naloženi v korist ne le hmeljski trgovini, temveč tudi vsemu hmeljarstvu. Želeli bi le, da bi se še kdo ojunacil m bi se lotil sistematične statistike nasadov. Dosedanje statistike vsako leto hudo še-pajo, kar povzroča včasi zelo nerodne m celo škodljive cenitve letine. = V žateškem okolišu se hmelj slabo obnaša. Dr. Otto Hartig, veleposestnik v Postelbergu, piše v »Prager 'lagblattu«, da je v žateškem okolišu lepih komaj 10 od; stotkov nasadov, medtem ko imajo ostali le kratke panoge in še te samo v zadnji tretjini višine. V precejšnjem delu nasadov je dosegla rastlina komaj dve tretjim višine in je tako tankih vrvi, da ne bo dala pomembnega pridelka, škodljivcev ln bolezni zdaj ni opaziti. Pričakuje se le slaba srednja letina. Pridelek bo zaradi suše droben. = Oddaja gradnje objektov pri komandi granične trupe v Skoplju se bo vršila z licitacijo, ki se bo v dneh od 24. do 31. t. m. vršila pri štabu komande granične trupe v Skoplju. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri zgornji komandi.) = Prodaja lesa. Dne 30. t. m. se bo vršila pri direkciji šum brodske imovne občine v Vinkovcih prodaja hrastovega lesa. Ponudbe je vložiti do 11. ure dopoldne na dan licitacije. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) = Prodaja lesa. Direkcija šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 1. septembra t. 1. ponudbe za prodajo lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) =Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 12. t. m. ponudbe za dobavo 400 kg žebljev za tračnice; do 24. t. m. pa za dobavo 1 elektromotorja. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. t m. ponudba za dobavo 50 kubičnih metrov plohov in 30.0^3 kč portland cementa; do 30. t. in. pa za dobavo 1 ventila. — Direkcija državnih železnic Subo-tica, sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo raznega železnega materij ala. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo 2800 kg masti, 3200 kg riža, 600 kg sirove kave, 2000 kg bučnega olja, 1200 k; terpeitino-vega mila, 3400 kg koruznega zdroba. Komanda pomorskega zrakoplovstva » Di-vuljah sprejema do 21. t. m. ponudbe za do bavo 50 komadov rezervnih polnil za ognjegasne aparate; do 26. t. m. pa za dobavo 500 kvadratnih metrov šotornega platna. (Predmetni oglasi z natančnejšimi Eodatki so v pisarni Zbornice za TOI v jubljani interesentom na vpogled.) Položaj na naSih borzah 7. avgusta. Na ljubljanski borzi sta malo popustili devizi na London in Pariz- Neizpremenjeni so ostali Bruselj, Curih in Praga. Vse druge devize so poskočile. Tako tudi New7ork. _Avstrijski šiling v privatnem kliringu ee je zaključeval v Ljubljani po 8.80 in v Zagrebu po 8.55. a v Beogradu je zabeležil ponudbo po 8.75 Din. Grški boni sa zaključevali v Zagrebu po 34, a v Beogradu so se ponujali po 39 Din. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda čvrsta in se je zaključevala za kaso po 224, 224.5 in 225, za oktober po 225 in za december po 223. 7 odst Blair je bil zaključen po 34. 8 odst. Blair pa po 35.25 in 35.75. PAB je imela zaključek po 220. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2313.18 — 2324.54. Berlin 1364.58—1375.38, Bruselj 799.41 do 803.35, Curih 1108.35—1113.85, London 189.19—190.79, Newyork ček 4186.05 do 4014 31, Pariz 224-43 — 225.55. Praga 169-73 do 170.59, Trst 300.46 - 302.86. Zagreb. Amsterdam 2313.18 — 2324.o4. Berlin 1364.58 — 1375.38. Bruselj 799.44 do 803.35, London 189-19-190.79, Milan 300-46 do 30*2.86. Nevvork kabel 4208.05—4236.31, ček 4186.05 — 4214.31, Pariz 224.43-225.55, Praga 169.73 — 170.59, Curih 1108.35 do I.1.13 S«) Curih. Pariz 20-2475. London 17.11 New-▼ork 379-50. Bruselj 72.15. Milan 27.165. Madrid 43.20. Amsterdam 208.75, Berlin 123.25, Dunaj 72.80 (58.25), Stockholm 8S.50, Oslo 86, Kobenhavn -.76.35. Praga 15.315, Varšava 57.75. Atene 2.95, Carigrad 2-50. Bukarešta 8.08 Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu-) Beograd II.53, London 30.15, Milan 47.77. New7ork 665-58, Pariz 35.58, Praga 25.35, Curih 175.72, 100 S v zlatu 122 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 225 den-, 7% investicijsko 48 _ 52. 8% Blair 35 — 35.50, 7% Blair 33.50 — 34, 7% posojilo Državne hipotekam* banke 46 — 49. 4% agrarne 27 den., 6% begluške 35.50 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaiso 225 — 225.25, za avgust 225—227, za september 225 den., za oktober 225—227. za december 225 — 227, 7% investicijsko 49 — 52, 4% agrarne 27 den., 7% Blair 34 do 34-50. 8% Blair 35 — 35.75. 6% begluške 35.50 den.; bančne vrednote: Narodna 3550 do 3850. Priv. agrarna banka 220 — 222; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 170 bl„ Trbovlje 135 bi., Isis 30 bi., Impeks 50 denar. Beograd. Vojna Skoda 226 in 224 zaklj-, 7% investicijsko 50 zaklj., 6% begluške 36.25 in 36.10 zaklj., 4% agrarne 29 bl„ 7°'. posojilo Državne hipotekarne banke 48-50 bi.. Priv. agrarna banka 221 zaklj. Dunaj. Trboveljska 14.99, Šečerana 12-02. Blagovna tržišča LES. + Ljubljanska borza (7. t. m.) Tendenca za les mlafina. Zaključen je bil 1 vagon tramov. JSITO. 4- Ljubljanska borza (7. t m.) Te»den«a za žito neizpremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi); nova baška, uzanSne teže po 190 — 192.50; nova baška, 79/80 kg po 197.50 — 200; koruza (po mlevski tarifi); baška promptna po 125 — 127.50; za julij po 130 — 132-50; moka: baška »0« iz stare pšenice po 430 — 435, banatska po 440 — 445. + Novosadska blagovna borza (7. t m.) Tendenca mirna. Prometa je bilo 55 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 115 — 117.50; baška, okolica Sombor 112.50 do 115; erednjebaška 115 — 117.50; gornje-baSka in baška potiska 117 50—120; gornje-banateka 115 — 117-50; slavonska 112.50 do 115 (vsa nova, 78 kg, 2%). TuršHea: baška, sremska in baška okolica Sombor 65 do 67; slavonska 68 — 70; baška bela 69—71; banatefea 64 66; baška, ladja Sava in Begej 70 — 72; baška. ladja Dunav in Tisa 71 — 73. Ječmen: baški in sremski novi, 64/65 kg 56 — 58. Moka: baška in banatska nova, »0g< in »Ogg« 225 — 245; >2« 205 do 225; »5« 185 — 205; »6« 155 — 175; »7« 115 — 125; »8« 57.50 — 62.50; sremska in slavonska nova, »Og« in »Ogg« 220 — 235; »2« 200 — 215; >5« 180 — 195; »6« 150 do 160; »7« 115 — 125; »8« 57.50-62-50. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 45 do 47.50; banatski v jutastih vrečah 42.50 do 45. -f- Budlmpeštanska terminska borza (7. t. m.). Tendenca slaba, za turščico prijazna. Promet živahen. Pšenica: za oktober 9.39 do 9.40, za marc 10.43 do 10.44. Rž: za oktober 6.38 do 6.40, za marc 7.20 do 7.22. Turščica: za maj 8.35 do 8.37. Plesni turnir v Karlovih Varili V Karlovih Varih so imeli v hotelu »Im-perial« mednarodni plesni turnir, v katerem so tekmovalci merili sile za svetovno prvenstvo v plesu. Tekmovali so najboljši plesalci Evrope, Azije in Amerike. Prvenstvo je odnesel plesni par Neum ann iz Nemčije, na drugem mestu sta zmagala češkoslovaška plesalca Popovsky in Van-dasova, tretjo nagrado je prejel Welss iz Nemčije, na četrtem mestu se je plasiral Benoit iz Francije, na petem Zeman iz CSR, šesto nagrado si delijo Kitajci in Bolgari. Nebotičnik za deco V kratkem bodo v Martini di Massa, ra obali v bližini Pise, otvorili nebotičnik za otroke. Poslopje je 52 m visoka zgradba v obliki stolpa, v njem je prostora za 1600 otrok, večinoma družinskih članov nameščencev in delavcev v pisanskem arzenalu. Posebnost tega nebotičnika za otroke je ta, da nima poslopje nobenih stopnic. Hodniki in sobe se vlečejo od prizemlja do vrha v obliki zavojic, dvigalo pa lahko prepelje na en mah 30 otrok. Nebotičnik so gradili samo 126 dni. v njem bodo stanovali otroci, stari pet do deset let. čitajte^ tedensko reviio ŽIVLJENJF IN SVET Iz življenja in sveta Čigav bo južni tečaj ? Kaj Išče najnovejša Ellsworthova odprava? — Znanost in politika Pred kratkim je podjetni ameriški raziskovalec in letalec Lincoln Ellsworth od-plul z ladjo iz San Francisca in odpotoval proti Novemu Zelandu. Tam se bo sestal s celim kadrom znanih polarnih potnikov, ki mu bodo pomagali raziskovati južni tečaj. Tako čakajo nanj znani junak »Nau-tila« Hubert \Vilkins in norveški pilot Bert Balchen, a tudi Šved Rijser Larsen je sprejel povabilo na sodelovanje in čaka na Ellswortha, ki je vzel topot s seboj tudi svoj-<> ženo. Za kaj gre pri tej ekspediciji? Južnega tečaja ni treba nanovo odkrivati, kajti odkril ga je že Amundsen konec 1. 1911 in 1912, ko je drzni angleški raziskovalec kapitan Scott postal žrtev polarnih viharjev. Vendar pa je Ellswor-thova naloga zelo važna in odgovorna. Južni tečaj je sicer odkrit, a nerešen je ostal do danes največji problem južnega tečaja — odkritje domnevne vodne poti na južnem tečaju ali pa potrditev hipo- teze, da je Antarktida kopnina brez voda. Admiral Bvrd, ki je zadnji skušal reiiti to uganko, izraža domnevo, da le obstoji nekakšen kanal med Weddelovim in Ros-sovim morjem. Če bi se ta hipoteza obisti-nila, bi bil človeški rod postavljen pred novo ugotovitev, da južni tečaj ni saroo celinsko ozemlje, ampak da se deli na dva kontinenta, na vzhodni in zapadni del. Letalski smotri, ki jih zasledujejo Ells-■vvorth, Wilkins in Balchen, kažejo, da želijo čimprej rešiti to važno vprašanje. Ellsworthova odprava ima v prvi vrsti znanstven smoter, za njim pa se sfkrivajo tudi politični nameni. Nedavno je bil namreč kos južnega tečaja dodeljen Avstraliji. To kaže, da se na južnem tečaja križajo tudi politični interesi. Ko bodo do kraja razčiščena vsa znanstvena vprašanja, pride namreč na dnevni red politika in tedaj se bo začela diplomatska borba za svet, o katerem »i danes še niso čisto na jasnem, kakšen je. Krokodili v pradobi I hojSe hM Iepa Profesor Ernest Stromer je predaval v Bavarski akademiji o rezultatih svojih raziskovanj v Egiptu. Naletel je tam na ostanke svojevrstnih krokodilov, ki so tem pomembnejši, ker so zasledili slične drobce doslej samo v legah iz kredne dobe v Evropi. Zgodovina teh plazilcev zahteva povsem novo klasifikacijo. Ostanki, na podlagi katerih sklepa Stromer na originale, kažejo, da so imeli krokodili v pradobi do 2 m dolge glave in čeljust, ki je bdla le redko posejana z zobmi. Poleg tega je zasledil Stromer na glavi krokodilov te dobe poseben člen, nekakšno medčeljustnioo. Zobje krokodila so bili tedaj majhni, ostri in krivi, vretenca pa^so imela v hrbtenici in repu čudne nastavke. Zmrznil na planinah Na Dachsteinu je zmrznil 281etni kleparski pomočnik Teodor Steiner z Dunaja. Odšel je s svojo znanko na Dachstein, dva metra pod vrhom pa ju je ponoči zalotil snežni vihar. Steiner je zmrznil in umrl, njegovi spremljevalki pa sta zmrznili obe nogi. žensko so nekaj dni pozneje našli gorski vodniki in so jo prenesli v Ischl ter jo oddali v bolnišnico, Steinerjevo truplo pa so pokopali pod gorami. »Revolucija44 v Andori Glavni trg v prestolnici andorskega kneza, ki ga v zadnjem času vznemirjajo »revolucionarne zmede« Angleški listi so te dni objavili vest, da se namerava oklicati madžarska igralka Ema Verebes za predsednico republike Andore. Verebesova je sestra znanega filmskega igralca. Kakor so se mnogi novinarji prepričali, je res prijavila svojo kandidaturo za predsedniško čast pri sedanji an-dorski vladi. Na vprašanje, čemu se poteguje za čast državne poglavarice, je Verebes pojasnila, da stori to samo iz ljubezni do miru in sloge, ki naj zavlada v tej republiki. Položaj je danes takšen, <3a more to izposlovati samo ženska. Posebno pa se igralka nadeja, da bo s svojo osebnostjo, če pride na krmilo države, pritegnila tujce v deželo in ji s tem odprla vire gmotne blaginje. Predčasna osivelost Predčasna osivelost gre po novejših nazorih v večini primerov na račun podedovanega nagnjenja. Opazovali so jo pogo-stoma pri motnjah notranje sekrecije, tako pri bolnikih z boleznijo Basedowa. Teoretično bi bilo možno, da se sivi lasje s tem vzrokom odpravijo, čim se odpravi temeljna motnja, toda do danes nam o tem manjkajo sistematična opazovanja. Prejšnje zdravljenje z žveplom in železom se ni obneslo. V ostalem je s problemom predčasne osi-vitve združen še kakšen zanimiv biološki problem. Tako je nedvomno, da more človek od strahu nenadoma osiveti. Za to imamo dovolj overovljenih primerov iz svetovne vojne. A vendar se moramo vprašati, zakaj je zadel ta pojav relativno majhno število ljudi izmed milijonov, ki so bili izpostavljeni vendar istim duševnim in telesnim okoliščinam. Smrt v koncentracijskih taboriščih Iz nemških koncentracijskih taborišč poročajo, da so začeli politični jetniki umirati v velikem številu. Smrt žanje tako obilno, da so bili primorani odločilni čini-telji o tem poročati vladi v Berlin. Jetniki umirajo deloma zaradi mučenja, deloma zaradi slabe in nezadostne prehrane. Valpeti priganjajo žrtve režima k delu v najbolj žgočem soncu, zaradi česar so omagali posebno takšni, ki niso poprej nikoli v življenju opravljali težkih del. Aretacija turških banditov Angleško nemški odnosi Anglež Scott-Paine hoče prekositi Američana Gar-wooda in vrniti svetovni rekord Angliji S- ' * " - ■ ' ® * "S L" - ^^ V..-1 Ko so izročili ženo prekooceanskega letalca Mollisona v newyorško bolnico, je najprvo zahtevala črtalo za ustnice — poleg pa je ležal njen mož z nevarnimi poškodbami na glavi T. G. W. Settle Startu je prisostvovala velikanska množica ljudstva, ki se je zbrala na prostoru svetovne razstave ter od tam zasledovala podvig drznega letalca. Tem večje je bilo razočaranje ljudi, ko so videli, da ne bo ustreženo njih zvedavosti. Settle je bil namreč razglasil, da bo s pomočjo radia sproti obveščal občinstvo o svojem vzletu in da bo ostal kakšnih dvajset ur v zraku. Vzrok njegovega neuspeha je menda v tem, da je bila gondola stratosfernega balona brez varovalnih naprav, kakršne je imela Piccardova gondola pri prvem in drugem startu. Ta pomanjkljivost lahko postane usodna za pilota, ki se odpravlja na vzlet v stratosfero in more povzročiti takojšnjo smrt. v ostalem ta neuspeh ni vzel Settleju poguma. Nasprotno, čim je pristal na tleh, je izjavil, da bo po popravilu plašča ponovil svoj poskus. Leteča sladokusca Francoska letalca Codos in Rossi sta se te dni v Newyorku dvignila v zrak z namenom, da izvojujeta svetovni rekord v nepretrganem poletu. Srečno sta preletela Atlantski ocean, nad katerim so divjali viharji in je ležala gosta megla, priletela do Pariza, kjer ju je čakala ogromna množica ljudi ter nadaljevala polet, ne da bi se ustavila doma. Njun cilj je Perzija in pristati nameravata šele potem, ko bosta porabila okrog 2000 1 bencina, ki sta ga vzela s seboj na pot. Iz Pariza sta letalca takoj letela dalje čez Monakovo in Dunaj proti Madžarski. V Monakovem sta opazila, da je nastal v bencinskem tanku defekt, zaradi česar se bojita, da bosta morala pristati, preden dosežeta cilj. Rossi in Codos sta se za dolgo in naporno vožnjo založila ne le z gorivom, ampak tudi s hrano. Vzela sta s se*ooJ na pot 5 ocvrtih piščancev, ogromno dozo ribje žo-lice, 36 oranž, 24 citron in mnogo črne kave. Amerika ju je zaradi tega imenovala »leteča sladokusca«, proti čemer nimata niti časa protestirati. Kakor povsod, kjer hočejo ljudje doseči nekaj novega, je potreben tudi pri rekordih optimiaem. Najnovejši optimist te vrste je Anglež Scott-Paine, mož, čigar ime je bilo do včeraj komaj znano v svetu, in ki se zdaj s svojim dirkalnim čolnom »Miss Bri-tatn m.« pripravlja, da doseže brzino sto milj na uro. še ta mesec kani Scott-Paine izzvati sedanjega imejitelja svetovnega rekorda v dirkah na vodi, Američana Gar-tvooda k svetovni tekmi in mu iztrgati sve- Blaznost, ki podi ljudi za rekordi po suhem, na vodi ali v zraku, je zmerom igra s smrtjo. Vendar je nevarnost rekorder-skih podvigov na vodi največja, kajti najmanjša napaka v motorju lahko povzroči takojšnjo katastrofo. Smrt angleškega majorja Segraveja to trditev popolnoma potrjuje. še ta mesec se bosta tedaj pomerila dva najhitrejša motorna čolna na svetu in si skušala pridobiti prvenstvo v brzi vožnji Sir E r I c Phlpp, novi angleški poslanik v Berlinu ameriški vzlet v stratosfero V soboto dopoldne ob 9. uri 5 minut srednjeevropskega časa je starta! ameriški polkovnik Settle v Chicagu z namenom, da bi potolkel »rekord« belgijskega prof. Piccar-da pri vzletu v stratosfero. Nadejal se je, da se bo dvignil vsaj do višine 18.000 m, toda že čez 20 minut se je iz pičle višine par sto metro"' moral spustiti na zemljo, ker je nastal defekt v plašču. S tem se je njegov poskus popolnoma izjalovil. »Miss Britain m« fcovno prvenstvo, M je bilo pred njim v angleških rokah. Hitrostni rekordi so v dobi tehnike že nekaj povsem navadnega za človeka, ki stoji takšnim dogodkom ob strani, često nekaj ravnodušnega. Za tiste, ki vedo, kaj pomenijo takšni podvigi in kakšne zahteve stavijo na živce tekmovalcev, pa je to vprašanje čisto drugačno. Pomislimo samo malo na svetovne rekorderje: angleški letalec Stainforth drži svetovni rekord v zračni vožnji s 182 m na sekundo ali 655.8 km na uro. Malcolm Campbell, avtomobilski dirkač, je dosegel pri zadnjih dirkah za svetovno prvenstvo rekordno brzino 437.914 kilometrov na uro, v sekundi se je torej pognal 121.64 m daleč. Daleč za temi sodobnimi rekorderji zaostaja francoski grof de Chasseloup, ki je 1. 1898 svoje električno vozilo »Jeanstaud« vozil s hitrostjo 63 kilometrov na uro. Tedaj je dosegel svetovni rekord, ki pa je že davno premagan. Nov višinski svetovni rekord za leteče ženske Helena Boucher, francoska letalka Je s svojim enokrovnikom (95 k. s.) dosegla višino 6100 m ter tako postavila nov višinski svetovni rekord, ki ga je držala doslej neka Američanka s 5500 m Zavarovanje proti ugrabljenju Chicaški banditi, ki jim očividno v zadnjem času slaba prede, so prišli na novo misel, kako bi se dal dobiti od ljudi denar. Razposlali so na ugledne osebe okrožnice ter jih pozvali, naj se čimprej zavarujejo proti ugrabljenju in izsiljevanju, ker so sicer v nevarnosti, da jih odvedejo razbojniki. Kdor sklene zavarovanje, pravi okrožnica, bo leto dni varen pred izsiljevanjem kakršnekoli vrste, kdor pa tega ne stori, tvega življenje. Policija je bila o predrzni okrožnici takoj obveščena in meni, da je najnovejši trik uelo skupine, ki je že pred desetimi leti snovala društvo za zavarovanje trgovcev pred napadi. Takrat se je na desettiso-če trgovcev in poslovnih ljudi res zavarovalo, posebno ko se je izkazalo, da uživajo zavarovanci res zaščito pred temnimi elementi. Tudi zdaj so nekateri prejemniki okrožnice zadovoljni pristati na ponudene pogoje in skleniti zavarovanje. Turški policiji se je posrečila aretacija zloglasnega zločinca Hasana, ki ima skupno B svojimi pajdaši 18 umorov na vesti Usoda Heinejevega spomenika v Hamburgu Spomenik pesniku Heinrichu Heineju, ki Je stal v hamburškem mestnem parku, so pred dnevi odstranili, ner so se nad njim zgražali hamburški narodni socialisti. — Prenesli so ga v neki skedenj. Spomenik je postavil neki zasebn.k ter je bil postavljen javno šele po vojni, prej je stal v parku nekega zasebnika. Lov na berlinskih ulicah V vzhodnem predmestju Berlina so doživeli te dni velikansko razburjenje. Med prevažanjem živali nekega cirkusa so se odprla vrata levje kletke in skozi nje je skočil v svobodo lev, ki je povzročil veliko paniko med ljudstvom. Zatekel se je v neko barako, ki.se je zaradi nenadnega obiska mahoma izpraznila. Le^a so jeli zalezovati stražniki, gasilci in napadalni oddelki Hitlerjevih čet. Na varno ga je pa spravil šele krotilec, ki ga je z lepimi besedami pripravil dc tega, da se je vrnil v svojo kletko. na vodi. Scott-Patoe, ki »topa prvič pred svetovno javnost kot rekorder, je ogradil motorko, ki razvija 1375 k. s. Njegov čoln pa menda ne bo kaj prida imponinal sedanjemu svetovnemu rekorderju na vodi Američanu Ganvoodu, ki je doaegeJ gvoj rekord z motorko, ki razpolaga s 6400 k. a Scott-Paine ja vodi pri tem podvigu samo častihlepje, da bi iztrgal rekord Američanu in ga vrnil Angliji. Tekma za svetovno prvenstvo se bo po vsej priliki vršili v kakšnem jezeru v Detroitu. Pravijo, da bi bilo najpripravnejše jezero sv. Klare, kjer je dosegel Garwood fantastično brzino 201 km 166 m.Toda borba z Garwoodam ne bo lahka, zlasti če pomislimo, da Je trikrat zaporedoma izboljšal lastni svetovni rekord. Njegov najopasnejši nasprotnik Kaye Don je imel v odločilni tekmi defekt in se je moral umakniti ter prepustiti lavo-riko Američanu. Belo oblečeni vdovec Nameščencu nekega pogrebnega zavoda v Parizu Je nedavno umrla žena. Tri dnd po njeni smrti so jo pokopali. Za krsto je korakal prvi njen mož, toda občinstvo je obstrmelo, ko je videlo, da je vdovec oblekel od temena, do nog belo obleko. Na vprašanje, čemu je to storil, je odvrnil, da bi oskrunil spomin pokojnice, ki jo je tako ljubil v življenju, če bi šel za njeno krsto v črni obleki, v kateri je spremljal na tisoče drugih mrličev. KARIKATURA Dr. Goebels, je izjavil v svojem najnovejšem razgovora z nekim hitlerjanskim novinarjem, da je smoter njegovega življenja naj radikalnejša Iztrebitev Židov v Nemčiji ANEKDOTA Profesor je prišel pozno zvečer domov in je šel v svojo spalnico ne da bi prižgal luč. Hipoma okameni in zavpije; »Kdo je pod posteljo?« — »Nihče«, se oglasi v basu. »Čudno!« pravi profesor, »in vendar se mi je zdelo, kakor da se je nekaj gibalo.« VSAK DAN ENA Pri brivcu »Zdaj ste me že sedemnajstkrat vrezali — in zdaj hitro britev tudi meni, da se bom mogel braniti!« James ODver cvwood: 72 Hči divjine Roman SolnČni pramen je bil med tem izginil s stene, in skozi okence v zahodnem koncu sobe je videl, da dan že pojema. Ko se je bil z Brockawom, je bilo dopoldne — in zdaj je bila skoraj noč. Umival-na skleda je ležala še tam, kamor je bila padla, ko ga je Henry udaril. Tam, kamor je bil sam telebnil, je videl rdečo liso. Nato se je spet ozrl na okno. Bilo je na kaj nenavadnem kraju, tako visoko, da z vnanie strani nisi mogel pogledati skozenj — štirikotna, ozka luknja, komaj dovoljšna, da .c dajala nekaj svetlobe, nikar pa da bi se bil mogel odrasel človek preriti skozi njo. Snoči se mu ta prostor ni zdel posebno čuden, a zdaj ga je ob pogledu nanj kar prešinilo. V to sobo si lahko spravil gosta, ne da bi si bil kaj mislil — v resnici ti je bilo pa samo treba obrniti ključ ra je bil tvoj ujetnik. Nobenega izhoda ni bilo, razen če bi bil razbil težka vrata ali predebel debelo steno. Občutek slabosti se je počasi umikal volji. Glava se mu je bistrila, dihal je čedalje globlje. Poizkusil je gibati z odrevenelimi rokami. Bile so kakor hrome. Z naporom je iztegnil noge. In tedaj je začul skozi okno globoke glasove, ki so ga čudno vznemirili. Pridušeno bunkanje indijanskega bobna! Vapi in njegovi Indijanci so odhajali. David je slišal čudno, čedalje glasnejšo pesem, divjo himno v čast bogovom misnega meseca, ki jim je trideset dni zaporedoma ob vsakem solnčnem zahodu odpirala ušesa ir oči. Zahropel je — toliko da ni zakričal. Z Vapijem in njegovimi ljudmi je izginjal njegov zadnji up! Ali bi mu pomagali, če bi vedeli, kako je z njim? Kaj, če bi zaklical? Ce bi jim zavpi! skozi olcno, naj pridejo na pomoč? Misel je bila blazna in nemogoča, a vendar mu je za trenutek srce vztrepetalo od nje. In nato — mahoma — mu je srce kar zastalo. KlVuč je zarožljal, vrata so se odprla — in — Marge 0'Docnova je stala pred njim! Sigala je in lovila sapo, kakor da bi bila pretekla dolgo pot. Ne da bi poizkusila rzpregovoriti, je planila k njegovemu znožju in mu jela z nožem rezati njegove vezi. Z nožem v roki je bila pritekla, z deset palcev dolgim lovskim nožem! Čutil 5e, kakj> so vezi na nogah popustile; iin preden je utegnil reči besedico, mu je bila že za hrbtom in mu je oprostila roke. Bile so kakor svinec. Nato je izpustila nož, in njene roke so se dotaknile Davidovega obraza, črnega od posušene krvi, in njena usta so ga jela klicati, spet in spet, s tistim sladkim imenom — Sekivevin! Pesem Va-pijevih ljudi, ki so korakali mimo hiše v gozd,, je postajala glasnejša in razločnejša; in zdajci se je dekle s pridušenim vzkrikom odmaknilo od Davida in obstalo. »Podvizati se moram,« je hlastno deiala. »Cuj! Odhajajo! Hauck ali Brockaw bo spremil Vapija do jezera — in tisti izmed njiju, ki ostane doma, pride semkaj. Glej, Sekivevin — nož sem .i prinesla! Kadar pride — ga moraš ubiti!« Pevci so bili minili hišo. Indijanska himna se je oddaljevala proti gozdu. David ji ni segel v besedo. Krčevito si je pritiskala roke na prsi in nadaljevala. »Čakala sem, dokler niso šli vsi iz hiše. Imeli so me zaprto v moji sobi, in staro Marši, Indijanko, so bili pustili pri meni za stražo. Ko so vsi odšli, da bi se poslovili od Vapija, sem jo udarila s kopitom Najsikustae risanice po glavi. Nemara da je mrtva. Tara je zunaj. Vem, kje ga najdem, ko se stemni. Pripravila bom sveženj, in preden mine ura, morava kreniti na pot. Ce pride Hauck ali Brockaw prej v tvojo sobo, ga ubij z nožem, Sekivevin! Ako ga ne ubiješ, boš sam ubit!« Glas se ji je utrgal v ihtečem vzdihu. Napel je vse moči, da se je spravil pokonou. Omahujoč je obstal pred njo; noge so mu klecale. »Mojo puško dobodi, Marge — mojo pištolo!« je zaprosil, izku-šaje iztegniti roke. »Ce bi jo zdajle imel--« »Najbrže so ti oboje vzeli in skrili,« mu je segla v besedo. »Saj imam Najsikusino risanieo, Sekivevin! Oh — hiteti moram! V mojo sobo jih ne bo, in Marši je nemara mrtva. Kakor hitro se stemni, ti odklenem vrata. Ce pride kateri izmed njiju prej, ga moraš ubiti! Moraš! Moraš!« Tako govoreč se je umikala proti vratom, in zdajci jih je odprla in izginila. Ključ je spet zarožljal v ključavnici; nieni koraki so odhiteli po veži — neka druga vrata so se odprla in zaprla. Trenutek ali kaj je David negibno stal na mestu; naglica njenega odhoda ga je bila kar omamila. Komaj minuto ali dve je bila ostala pri njem! Strašno se je bala — bala, da je ne bi zalotili, preden opravi svoje delo. Nož, ki mu ga je bila prinesla, je ležal pred njim na tleh. Prav zato je bila prišla; hotela mu je dati orožje! Kri mu je začenjala gomazeti po žilah. Čutil je, kako se je spet pretakala po omrtvelih udih, in se počasi sklonil naprej, boječ se, da ne bi izgubil ravnotežja, ter pobral orožje. Petfe Indijancev je bilo le še oddaljeno mrmranje; skozi visoko okno je slišal glasove vrača-jočih se ljudi — glasove belcev! Vtisi s potovanja po Poljskem Ljubljana, 5. avgusta Bila je sobota. Vlak nabito poln, da •mo morali prebdeti vso noč od \Varsza-we do Gdanska. Oni, ki so dobili sedež so vsaj malo lahko zatisnili oči, ostali pa smo na kovčegih sedeč lepo prečuli noč Zjutraj ob 7. je naš brzovlak privozil v Gdansk. Ker je mesto znano kot zelo dra go, smo sklenili ostati tu samo 4 ure do naslednjega vlaka v Gdvnio. Z malim parnikom smo si ogledali celo pristanišče. Sodba: Gdansk sam kot svobodno mesto ne bo mogel konkurirati novemu poljskemu pristanišču Gdvnji. Velikansko prista nišče Gdanska je skoro prazno, le tu in tam je vsidrana kaka ladja, bela vrana sredi črnih, zpuščenih pečin. Za primer draginje, ki vlada v Gdansku, naj navedem, da stane razglednica (fotografija) dinarje in garderoba na kolodvoru za en sam komad celih 7 Din. Kar veseli smo bili, ko smo se odpeljali v 20 km oddaljeno Gdynio, moderno poljsko pristaniško mesto. Pred nekaj leti še neznatna ribiška vasica." se ie Gdvnia razvila v kratki dobi v moderno pristanišče. Mesto se širi in raz-viia v ameriškem tempu. Skoro vse ceste so tlakovane s kockami ali asfaltom. Ob obeh straneh se vrste precej visoki kan-delabri iz železobetona. Na mnogih krajih ob glavni aleji so še rodovitna polja, na katerih maje lahen vetrič, težko klasje, a sredi polja nam pove tablica na kolu, da je tu že trasirana nova prečna ulica, ki bo mroda že jeseni za vedno razdelia rodovitno polje v d»e stavbišči, na katerih bodo zrasle nove palače. Gdvnia ima lepo razgledno točko, majhen hribček, s katerega je krasen pogled na razvijajoče se mesto, na velike pristaniške naprave in na ladje, ki plovejo v bližini. Vrhu hribčka stoji 8 m visok lesen križ, ki je ponoči osvetljen in viden daleč naokrog. V Gdvnji nas ie zapustil naš vodja univ. prof. inž. Osana Marij, ki ie morai nenadno odpotovati v Ljubljano. Namesto njega je prevzel vodstvo ekskurzije načelnik EFAKE, energični Bran-kec. V Bydgoszczu smo se ustavili en dan. Videli smo tu tovarno za kable »Kabel Polski Sp. Akc.« in tovarno za električni instalacijski material. Za svoje izdelke im-portira prva tovarna edinole elektrolitni baker iz Amerike. Vse ostalo preoblikovanje, valjanje v različne debeline žice. izo-liranje s papirjem ali gumijem se izvrši v tovarni, ki premore v ta namen najmodernejše stroje. Tovarna ima dva oddelka: enega za izdelovanje telefonskih kablov in drugega za izdelovanje kablov, ki služijo razdelitvi električne energije. Zelo komplicirana je izdelava telefonskih kablov. Vse žice, ki so združene v kablu, in takih žic je lahko sto ir se več, morajo biti dobro izolirane med seboj in nasproti okolici. Za medsebojno izolacijo so žice ovite s papirjem ali gumijem, za izolacijo nasproti okolici pa je cel kabei obdan z več plastmi papirja, bombaža in kabelske mase ter slednjič še s svinčenim plaščem. Vsa ta dela se vrše avtomatično s stroji in dovršeni kabel, ki pride iz stroja, se takoj navije na bobne, na katerih se potem razpošilja po svetu. Tovarna za instalacijski material je sicer majhna, a ven-Air urejena silno praktično. V njej izdelujejo približno 500 različnih kosov, stikala, okove za žarnice, varovalke, razde-lilce itd. V tovarni so zaposlene večinoma delavke, ki pa so razmeroma dobro plačane: najmnjši zaslužek je 4 dinarje na uro. Mesto Bvdgoszcz je precej veliko, pozna pa se že bližina nemške meje. V oči padejo predvsem dvojezični napisi in izložbe knjigarn z nemškimi knjigami. Se tisti večer smo se odpeljali v Poznan. Pričakali so nas tu na kolodvoru zastopniki poljsko-jugoslovenskega društva, ki so nas takoj povabili na večerjo. Društvo je zelo agilno in prireja vsako sredo predavanja v poljskem in jugoslovenskem jeziku. Ima svojo čitalnico, v kateri najdeš vse večje jugoslovenske časnike in igralnico, kjer se zbirajo vsak večer prijatelji in pri kartah ali šahu izmenjavajo misli. Kar nas je v Poznanju zlasti zanimalo, je bila nova mestna elektrarna in ogromna tovarna za parne stroje in kotle H. Cegielski. Elektrarna je bila zgraiena 1928 m je najmodernejše urejena. Centrala je kalorična, ima dve pogonski edinici s po 40.000 kw, od katerih je ena rezerva Pogon se vrši potom parne turbine. Velikanski žerjav razklada premog iz vagonov na obširno skladišče, odkoder pride v času potrebe po tekočem traku v kurišča parnih kotlov. Eno uro pred nami ie obiskala to elektrarno tudi skupina francoskih mze-nierjev. Posebnost za nas je bil obisk svetovno-znane tovarne parnih strojev in kotlov H. Cegielski S. A. V šestih ogromnih tovarniških stavbah se vrste delavniški prosto- ri, kjer se izvrše vsa dela, ki so potrebna, da iz sirovega železa izoblikujejo sestavne dele za enega izmed velikih umotvorov strojne tehnike, za parni stroj, lokomotivo. Ob priliki našega obiska so se baš vršila še zadnja dela na novozgrajeni lokomotivi, poleg nje pa je že stalo ogrodje za drugo. Poljske državne železnice naročajo svoje lokomotive v tej tovarni. Ob našem dvodnevnem bivanju v Poznanju smo si površno ogledali tudi mesto, ki je poleg Krakowa gotovo najlepše, kar smo jih videli na Poljskem. Izmed zgodovinskih stavb so posebno vredne ogleda cerkve, katerih zgodovina sega nazaj v 12. stoletje, in pa krasno poslopje, v katerem je sedaj magistrat. Zanimivo je še, da v Poznanju sploh ni — Židov.' Na naši nadaljnji poti smo se ustavili na največji poljski božji poti, Czenstocho-wi, kjer smo videli čudodelno sliko Maj-ke božje čenstohovske, kraljice poljske krone. Po legendi je sliko izvršil evangelist Luka. Prišla je v roke Azijatov, v križarskih vojnah pa so jo rešili in prinesli v Czenstochowo, kjer visi še danes nad glavnim oltarjem. Poljaki, ki so zelo veren narod, hite v trumah k čudodelni Maj-ki božji... Za naš zadnji postanek na Poljskem je bilo določeno industrijsko središče poljske Šlezije, Katovice. Tudi tu so nas dočakali zastopniki poljsko jugoslovenskega društva. Nastanili smo se v policijski šoli, kjer sicer ni bilo bogve kako imenitno, vendar poceni — in to je bilo glavno: poznalo se je že, da se ekskurzija bliža koncu. Ogledali smo si eno izmed mnogih industrijskih podjetij: Huto Pokoj. Na obsežnem zemljišču se vrste različne naprave za pridobivanje železa iz rud, dalje va-Ijarne in livarne za oblikovanje pridobljenega železa. V bližini tudi elektrarna Sla-skie zakladv elektriezne S A. .Oberschle-sisehes Kraftvverk A. G.), ki je bila zgrajena 1. 1898. a se neprestane izpopolnjuje z modernimi pridobitvami. Njen učinek znaša 81.000 K\V. Kabli, ki vodijo iz te elektrarne na vse strani, tudi v Nemčijo, ki je oddaljena le 2 km, imajo skupno 5000 km dolžine. Centrala je kalorična. Za pridobivanje pare ima na razpolago kar 36 kotlov. Tudi v Šleziji vlada velika brezposel nost. Ni naročil dve tretjini delavcev sta brez zaslužka. V Katowicah so zopet povsod napisi v poljščini in nemščini. 40% prebivalcev je Nemcev. V času plebiscita, ko so bili tu še nemški uradniki in vojaštvo, je glasovalo za Nemčijo celo 90% dočim je bil v okolici, na deželi, izid glasovanja ravno obraten. Težavno je bilo delo razmejitvene komisije, precej časa je bilo treba, da sta se obe stranki sporazumeli. Tako so tu nastali naravnost smešni primeri, da vodi meja baš čez hišo, in kmet, ki dela ves dan na Poljskem, mora ponoči spati v Nemčiji. Okolica Katovic je pristno šlezijska. Kamor sega oko, povsod se dvigujejo visoki dimniki, iz katerih se vali gost, črn dim Vse ozračje je nasičeno s prahom in sajami in nihče izmed nas si gotovo ne želi, da bi prišel za vedno v te kraje. V Katovicah se je že prav za prav zaključila naša ekskurzija po Poljskem. Videli smo ono, kar nam je poleg strokovnega teoretičnega študija še najbolj potrebno, videli smo živo pred seboj, kako deluje ves mehanizem tehničnega obrata. Kot bodoči inženjerji bomo skušali tudi v mladi Jugoslaviji povzdigniti industrijo do popolne neodvisnosti, kakor je to storila Poljska. Seveda je treba za to časa in denarja. Toda — tudi pri nas se bo zasukal čas. Na poti proti domovini smo se ustavili še za dva dneva v Brnu in za tri dni na Dunaju. Pohvalno so se izražali o Ljubljani in naših krajih Čehoslovaki iz Brna, ki so bili pri nas za časa vsesokolskega zleta. Oni so nam tudi šli zelo na roko. zlasti še tajnik ČJ lige g. Janek, ki je preskrbel, da so nam vrnile češkoslovaške državne železnice okrog 1500 Din, katere smj bili plačali pri vožnji na Poljsko preveč, ker takrat še nismo imeli v rokah listine za popust. V soboto (29. julija) smo se vrnili s 23-dnevnega potovanja vsi zdravi srečni in veseli v domovino. Čaka nas zopet redno delo, za katero pa bomo zagrabili z veseljem, kajti vse, kar je doslej živelo le v mrtvih knjigah, stoji pred nami živo in nepozabno. Vsem našim dobrotnikom najlepša hvala! E. Petrič. ŠPORT Po zmagi nad Češkoslovaško Ze v včerajšnji številki smo na kratko poročali o tesni, toda popolnoma zasluženi zmagi naše reprezentance nad močno češkoslovaško enajstorico. Ta uspeh nam je bil potreben zlasti po debaklu, ki smo ga doživeli v tekmovanju za balkanski pokal. Ugled našega nogometa v inozemstvu je že precej padel. Sedaj pa bo zunanji športni svet zopet mnogo višje cenil naš nogometni šport. Veliko zaslugo za to ima tudi BSK, ki je pred par dnevi prepričevalno premagal avstrijskega prvaka Vienno. Tej prvi rehabilitaciji je v nedeljo sledila druga, še močnejša. Poudariti pa je treba še to, da znanje in moč naše reprezentance ni pravilno izražena z rezultatom 2:1. čeho-slovaško moštvo se mora zahvaliti samo svojemu odličnemu vratarju Planički, ki ga je rešil težjega poraza. Brez drugega se lahko reče, da še nikoli naša reprezentanca ni tako sigurno in zasluženo zmagala, kakor to pot. Nedeljska zmaga bo prepričala športni svet, da nas ne smejo več podcenjevati in da smo vsaj doma tako dobri, kakor druga najboljša srednjeevropska državna moštva. O igri sami je treba še omeniti, da naSi niso izkoristili ene enajstmetrovke, ki jo je sodnik popolnoma pravilno diktiral proti čehoslovakom zaradi ostrega foula Burger-ja na Kragiču. Enajstmetrovko je streljal Tirnanič, toda naravnost v vratarja Pla-ničko. Nedeljski športni dogodki v Maribora Tekmovanje za prvenstvo dravske banovine v rokoborbi V okviru Mariborskega tedna eo se vršile v Mariboru na verandi pivovarne Union v soboto in nedeljo tekme za prvenstvo dravske banovine v rokoborbi. Tekmovanja se je udeležilo 29 tekmovalcev, in sicer 15 članov Ilirije iz Ljubljane in 14 atletov mariborskega Maratona. Tekmovanje je otvoril v soboto zvečer podžupan mariborske mestne občine g. Rudolf Golouh s primernim nagovorom, nakar so se vršiia tekmovanja, ki so trajala pozno v noč. v nedeljo zvečer so se vršile večinoma le finalne borbe ln so bili rezultati v posameznih kategorijah naslednji: Bantam (do 56 kg): 1. Nered (Ilirija), 2. Ulsberger (Ilirija). Perolahka (do 61 kg): 1. De Batlsta (Ilirija), 2. Gobec (Maraton). Lahka (do 66 kg): 1. Kramberger (Maraton), 2. Verbošt (Maraton, 3. Abulnar (Ilirija). Welter (do 72 kg): 1. Jevšenjak (Maraton), 2. Kunauer (Ilirija), 3. Vrečko (Ilirija). Srednja (do 19 kg): 1. FISer (Maraton), 2. Vidic (Maraton), 3. Presetnik (Ilirija). Poltežka (do 87 kg). 1. Stare (Ilirija), 2. Prcher (Maraton) 3. Gorjanc (Ilirija). V tekmovanju moštev si je naslov prvaka pridobila ekipa Maratona a 17 točkami, Ilirija pa je dosegla 15 točk. Po končanem tekmovanju je izročil g. Aljančič zmagovitemu moštvu krasen pokal, darilo Mariborskega tedna in lep kip tajnika Jugoslovenske težkoatletske zveze g. Rihter-ja. Tekme je vodil kot vrhovni sodnik g. Rihter iz Zagreba, v razsodišču pa so bili gg. dr. Vatovec, Goleč, Smerdel in vodja ilirijanske ekipe g. Nered. Lahkoatletski miting V nedeljo popoldne so se oficielno otvo-rile lahkoatletske naprave na Mariborskem otoku, ob kateri priliki so se vršile lahkoatletske tekme. Mitinga se je udeležilo nad 50 lahko atletov, članov vseh mariborskih športnih klubov, ki so dosegli nad vse častne rezultate Športne naprave na Mariborskem otoku je otvoril g. Aljančič, ki se je ob tej priliki zahvalil mariborski mestni občini za vzorne naprave, Id bodo prav gotovo mnogo pripomogle za nadaljnji razvoj in proč vit lahkoatletike v Mariboru. Doseženi ®o bili naslednji rezultati: Tek 3000 m. 1. Germovšek (Maraton) 9:50.8, 2- štrucl (Maraton) 9:59, 3. Stiglic (Rapid) 10:01. Skok v višino. 1. Fika (Maraton) 155 centimetrov, 2. Gutmajer (Maribor) 155. 3. Jeglič (Rapid) 155. Hoja 5 km. 1. Kebrič (Maraton) 28:11. 2. žebot (Maraton), 3. Tratenšek (Maribor). Met krogle oboJeroCno: 1. Rak (Železničar) 20.57, 2. Požar (železničar) 20.11, 3. Kleut 19.58. Skok v daljavo; 1. Musnik (Rapid) 6.34. 2. Fika (Maraton) 6.09, 3. Gutmajer (Maribor) 593 Štafeta 4X800 m: 1. Maraton v času 9:19. Tek 100 m: 1. Gutmajer (Maribor) 11.8, 2. Mtlhleisen (Rapid) 11.9, 3. Musnik (Rapid) 12. Veslaške tekme V okviru Mariborskega tedna »o se vršile v nedeljo dopoldne na Dravi veslaške tekme. Start je bil pri brvi na Mariborskem otoku ,cilj pa pri Kafferjevem kopališču. Tekmovalna proga je bila dolga 2400 m. Rezultati tekmovanja so bili; Juniorji, enosedežnlki; 1. Musnik (Rapid) v času 8 minut, 2. Mlakar (Maraton) 8:21, 3. Lešanc (Maraton). Seniorji, enosedežni: 1. Musnik n. (Rapid) 7.55, 2. Fišer (Maraton) 8:02, 3. Bretžnajder 9:48. Juniorji, dvosedežni: 1. Zintauer - Vislo-vič (Studenški SK) 7:20, 2. Gadler - Fašing (Studeniški SK) 8.59. Seniorji, dvosedežni; 1. Huber - Fras (Studeniški SK) 7.30, 2. Pire - Matela (Studeniški SK) 8.43, 3. Matela - Hoš (Studeniški SK 8.59. Mešani, dvosedežni; Kumer - Fras (SSK) 7:51, 2. Stok - Breznik (Maribor) 7:53. Prireditvi je prisostvovala ogromna množica gledalcev, ki je bila postirana na obali na državnem mostu in KSfferjevem kopališču. Organizacija ,k1 je bila v rokah Studeniškega športnega kluba, je bila brezhibna. Teniški turnir na Bledu Od petka do nedeljo se je na Bledu vršil mednarodni teniški turnir, ki ga vsako leto pod pokroviteljstvom kraljice Marije prireja Beograjski tenis klub. Udeležba sicer ni bila tako močna, kakor se je pričakovalo, vendar pa je turnir nudil mnogo športnega užitka. Podrobno je o turnirju že poročal včerajšnji »Slovenski Narod«. Finalnim tekmam v nedeljo popoldne je prisostvovala tudi kraljica Marija, kateri so prisotni priredili burne ovacije. Kakor znano, je naša kraljica velika ljubiteljica teniškega športa in je z velikim zanimanjem skozi tri ure sledila napetim finalnim borbam, ki so dale naslednje končne rezultate: Gospodje single: Mateika (Avstrija) : Schafer 6 : 2. 6 : 8, 6 : 2, 6 : 2. Dame single: Herbst (Avstrija) : Go-stiša 3 : 6. 6 : 4, 6 : 1. Mixed double: Mateis-Kon lovič: Kovač — Mitič 4 : 6, 6 : 2, 6 : 2. V semifinalu je par Mateis — Konjovid porazil par Schafer — Gostiša 6 : 2, 6 : 4, Kovač — Mitič pa dvojico Matejka — Herbst. 7 : 5, 2 : 6, 8 : 6. Tako tudi t» turnir, ki je vzbudil veliko zanimanje med občinstvom, ni ostal brez presenetljivih rezultatov. OZKS pri LNP (Službeno). Kaznuje se po § 15 k. p. ZNS s. s. g. Zupan z globo 50 Din, ki jih mora plačati do 15. avgusta nri sekciji ZNS. Po § 18 k. p. ZNS v zvezi s § 2 se kaznuje s. s. g. Marin z ukorom. Preda se g. A. Božič (SK Amater) upravnemu odboru. Zadeva s. s. gg. Ochsa in Wagnerja se preda OZDS v izjavo. Zadeva prijave SK Amaterja, Trbovlje, tičoče se izjav s. s: g Pevaleka se odstopi MO Trbovlje v svrho navedbe prič in njih zaslišanja. Odgovor je poslati v 8 dneh. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening za juniorsko skupino, rezervo in prvo moštvo. Igralci, ki ne bodo absolvirali tedenskega treninga, ne bodo za nedeljo prišli v poštev. _ Radio Torek, 8. avgusta LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti .— 13: Cas, plošče, borza. — 19: Radio orkester. — 20: Kaj je z vsem naturnim verstvom. — 20.30: Prenos iz Zagreba, čas in dnevne vesti. — 22.30: Plo- ŠČ6 Sreda. 9. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 19: Otroški kotiček- — 19.30: Literarna ura. 20: Pevski koncert gdč. Anic* Kristanove. _ 20.45: Radio - orkester: operni pot-puriji. _ 21.30: Čas, dnevne vesti. — 21.45: Radio - orkester- — 22.30: Angleške ološče. BEOGRAD 17.55: Plošče. — 19: Klavirski koncert. _ 19.30: Plošče. — 20: Narodne pesmi _ 21.50: Brahmsov koncert na ploščah. — 22.20: Lahka godba. — ZAGREB 12 30: Plošče — 20-30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 22.40: Plesna sodba- — PRAGA 17.45: Plošče. — 19.10: Koncert — 20: Zabaven koncert iz Moravske Ostra-ve. _ BRNO 17.45: Plošče. — 20: Prenos iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.15: Koncert. — 1835: Solističen koncert. — 20: Komorna glasba. - DUNAJ 11.30: Plošče. _ 12: Or-kester. — 15.55: Plošče. — 17.20: Koncertna ura. — 19: Simfoničen koncert. — 21.50: Koncert orkestra. — BERLIN 20.50: Predvajanja umetnikov. — 22: Plesna eod-ba. - KONIGSBERG 20.40: Finska glasba. — 21.25: Slušna igra. nato koncert. — M0HLACKER 21.20: Zabaven koncert — 23.10: Plesni komadi. - BUDIMPEŠTA 18: Koncert. — 19.15: Orkester. — 20.45: Večerni koncert. — RIM 17.15: Orkestralen koncert. — 20.45: Koncsrt- ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes od 18. naprej strogo obvezen trening za naslednje igrače: Poženel, Primar, Ser-nec. Zore, Brodnik, Martinšek, Loboda, Kerpan, Simčič n., Bole, Barducky, Močnik, Zalokar, Ozebek, škrjanc, Mihelak, Prešern, Erlih. — Uprava igrišča. Danes ob 19.30 seja odbora. Zaradi nedeljske prireditve vsi polnoštevilno. Nacionalni šahovski turnir v Somboru Sombor, 6. avgusta. IV. kolo je od vseh dosedanjih bilo naj-interesantnejše. Prvič že zaradi borbe med Schreiberjem in Totom ter med Gabrov-škom in inž. Weissom, drugič pa tudi zbog tega, ker so vse partije tekle izredno živahno, skoro povsod so prišle na vrsto razburljive žrtve, tako da so danes kibici prišli na svoj račun. Prvi je izgubil Broder z Avirovičem, bil je beli in je kljub temu s par slabimi potezami v daminem gambitu zelo kmalu zašel v popolnoma zgubljeno pozicijo. Drugi je zaključil Petrovič z Graberjem, ta je zelo lepo žrtvoval konja za 3 kmete, toda v časovni stiski je pregledal zmago in na koncu izgubil. Kmalu nato je Kulžinskij Dimitrije premagal Grenčarskega v pozicijski igri. Njegov brat Nikolaj je nekorektno dal figuro za dva kmeta in napad, ker pa Žuk ni našel najboljše obrambe, je prekinil partijo v izgubljeni poziciji. Vidmar Milan je odigral zelo lepo partijo s Šubaričem, ki bi bila najlepša od vseh dosedaj igranih, da ni na kraju po popolnoma korektnih zaporednih žrtvah, dovolil nasprotniku, da se je rešil z remijem. Ostale partije Ga-brovšek inž. \Veis, Herbatin in Carev. Schreiber in Tot ter Rajkovič in Vukovič so bile vse prekinjene, toda v takih pozicijah, da se sploh niso nadaljevale, ampak so se Gabrovšek, Carev, Tot in Rajkovič predali brez borbe, ker ni imel nobeden od njih nade na rešitev. Gabrovšek in Tot sta sicer v otvoritvi stala zelo lepo, toda zaradi heterogenih rošad je ena sama slaba poteza zadostovala, da sta prišla v čedalje slabšo pozicijo. Stanje po 4 .kolu je sedaj: Schreiber 4. Petrovič 3 in pol, Rajkovič, Milan Vidmar jun 3, Gabrovšek Ludvik, Avirovič, Kul-ižnski Nikolaj 2 in pol, Kulžinski Dimitrije, Vukovič Sava, inž. VVeiss, Tot 2, Broder, Grenčarski 1 in pol, Herbatin, Suba-rič, Carev, Žuk, Graber pol. Iz življenja na dežel? Iz Ljutomera lj— Cesta Ljutomer-Štrigova. Za to nujno potrebno cestno zvezo je cestni odbor postavil v svoj proračun delni znesek 100.000 Din, vendar je veliko vprašanje, ali ga bo mogoče realizirati Tudi trasa je bila vsaj provizorno že določena. V okviru javnih del za pobijanje brezposelnosti pa se je v zadnjih mesecih izvršilo precej dela za upostavitev omenjene cestne zveze. Občina Strigova je porabila znesek 16.000 Din, ki jih je po sreskem načelstvu prejela od banske uprave za to. da je izdatno razširila klanec v smeri posestva g. Rotaniča ter zmanjšala njegov strmec, ki znaša zdaj največ ^'oo. Zemeljska dela. s katerimi so že dospeli do vrha hriba: bodo v doglednem času končana. Trasa pa je druga od poprej določene. s čimer so se graditelji izognili drugače potrebnim serpentinam. Cesta bo tekla nadalje v loku po Rotaničevem sadovnjaku ter se spuščala polagoma v Raz-kriško grabo, po kateri bo treba razširiti 9edanjo občinsko cesto. Prav tako bo treba popraviti občinsko cesto po pašniku kr. občine Veščice ter zgraditi most, po katerem bo cesta zopet stekla na desni breg Sčavnice in potem ob pričetku presiške grabe na banovinsko cesto Ljutomer— Stročja vas — Središče ob Dr. Do dovr-šitve ceste je kajpada še daleč in potrebno bo še mnogo denarja, vendar je začetek storjen. Reči moramo, 1 lj— Vpisovanje v I. razred meščanske šole bo dne 2. septembra od 8. ure dalje (krstni list šolski izkaz, potrdilo davčnega urada o davkih), za ostale razrede dne 4. septembra (šolsko izpričevalo, potrdilo davčnega urada) Razpravni izpiti bodo 1. septembra. Šola ima kmetijski značaj, zato se priporoča kmetskim staršem, da vpišejo svojo deco v meščansko šolo. ki jim daje splošno izobrazbo ter utrjuje v niih liubav do kmetskega stanu. Pa tudi obrtnikom in trgovcem ie meščanska šola vedno bolj potrebna, ako hočejo vzdržati v konkurenčnem boju. Revnim učencem po-sojuje šola tudi nekaj učnih knjig. Informacije pri ravnateliu. Zahvala Ker sem prejel za moio osemdesetletnico od vseh strani toliko iskrenih čestitk. da mi je nemogoče zahvaliti se vsa kemu posebej, izrekam na tem mestu nai toplejšo zahvalo vsem ki so se me kakor koli spomnili ob tej priliki. Illja Predovič, Ljubljana. 1132/N Znižujemo cene letni obutvi .Vrsto 4435-25 Lahki in udobni platneni letni čevlji iz belega platna z gumijastim podplatom. V njih se vedno počutite sveži in razpoloženi. Vrsta 1245-52 Platneni čevlji, kombinirani s črnim ali rjavim usnjem. Zadovoljujejo tudi najfinejši okus vsake dame. Vrsta 9215J4 Zelo cenen platnen pems-čeveljček, kombiniran z rjavim ali črnim usnjem. Za vsakodnevno sprehajanje. Vrsta 9305-97 Vedno Je eleganten ta dekolte-čeveljček z visoko peto. Za sprehode in družbo. Vrsta 9375-08 Zelo eleganten bel nubuk-čevelj na sponko z okusnim okraskom iz kačje kože. Okusna peta. ŽENSKE NOGAVICE: Iz sukanca Din 9,- Bombažaste > 15.- Svilene > 19.- MOSKE NOGAVICE: Bombaž aste Din 5,- Svilene > 7.- Flor < 10.- Cene malim oglasom ženitve In dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« tn »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10__, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. V te pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma fih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Službodobi Vsaka beseda 50 par; d«j»n<> nais-lova ali i» «fro Da S Din. ti) Gospodično s mar, jem nemš6ine. in ki je ie bila pri otrocsih, fprejmem k drema otrokoma v starosti enega in treh let. Ponudbe s pre-■p:si spričeval in s!:ko na: Radio-Therma La sto. so-'bn št. 44. 23352-1 Pek. poslovodjo »lobrege pre-dpefinika iščem za takoj. Naslov t oglas, oddelku »Ju.tra«. 2;>i54-1 Mladenič rajem vsega de!« in ki sna več je®ikov, iSče primerno za posipu/j e za takoj. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Delaven«. 23364-2 Frizerko in pomočnika prvovrstna delavca išče friaereki salon Fran« Ar-nejšeik. Maribor, Frnp.ko-panova uii-ca 5. 23393-1 Kuharica srednjih let, kii dela tudi hišna dela. išče »Iuž-bo pri boljši družini. — Po-nudibe na oglasna oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 222«. 23402-3 Apto, moto Vsaka beseda 1 Dio: za dajanje «vs! 5 Din. fSS" Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenafc CERNE — juvelir Ljubljana, Wolfova olica 3 I Lokali Vsaka boseda l Din: za dajanje naslova ali »a šifro pa 5 Din. (19) Pa je lepo naletel! >To pa al kar tako gospod!« je vzikiliknil bradač in potegnil iz žepa veliko zapisnico. Slučajno sem policijski nadzornik. To reč bomo zapisali, in potem se pripravite na mastno globo !< Pisarniške prostore) oddamo vie-a-vi« glavne pošte v najem. Naslov v »glasnem oddielkn »Jutra« 22648-19 I Lokal za pisarno ali trgovino I odda tekoj D. Rovšek, fo-I tograf. Ko'odvors.ke ulica št. 33 23384-10 ZAHVALA Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše nepozabne ljube mamice, stare mamice in tete, gospe LUKAN ANE vdove nadsprev. drž. žel. v p. se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu dr. Jemcu za njegovo dolgotrajno požrtvovalno zdravljenje, čč. duhovščini, pevskemu društvu Splošne maloželezniške družbe, darovalcem krasnih vencev in cvetja; nadalje vsem onim, ki so nam pismeno ali ustmeno izrazili svoje sožalje. Končno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 7. avgusta 1933. 8639 žalujoče rodbine CIGOJ—LUKAN—ŽLENDER. Vsaka beseda 50 pa.r; w dajanj« naslova aii >* Whi S Din. (žl-a) Stanovanje dvosobno, v centru, išče za november mirna in točna stranka dveh oeeb-Ponudbe na ogl. odd. »Jutre« pod »Mesto 22« 23073 21» Sobo odda Vsaka beseda SO par; za dajanj« naslova aH za šifro g Djn. (23) Solidnega gospoda sprejme boljša družina v prijazno, zračno sobo ln na dobro domačo hrano. — Naslov pove ogi. odd. »Jutra«. 23210-23 Opremljeno sobo oddnm 2 gospodoma ali gospodičnama na Vodnikovi oeati 17. 23362-23 Sobo z vhodom a stopnjlc, centru m teta iščem za čimprej. Ponudbe na oir!a»ni oddelek »Jutra« pod šifro »Trg. zastopnik«. 23390-23'* Izgubljeno Vsaka beseda 50 par; ta dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (26) Ključka ■na obročku, eden wert-heimovec g številko* ste se našla. Last.nik jih dobi v oglas, oddelku »Jutra« v Stlenburgovi ulici št. 3. 23348-28 Vsaia beseda 2 Din: m dajanj« naslova aH šifre pa 5 Dio. (25) Trgovec srednjih let, se želi radi nepoznanja, tem po-tom seznaniti z gospodično, lepe zune-ajosti in čiste preteklosti. Zenitev ni izključena. Dopise po moiSioosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Trgovec«. 23342-25 Slo venec-Američan želj v evrho takojšnje že-nitve spoznati gospodično dobrega značaja — denar ni merodajen. Ponudbe na oglas, o-lde.ek »Jutra« pod »Skromnost«. 28372-25 Glasbila Vaaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova al3 za šifr« P« 5 Din. (261 Prodam ali zamenjam diatonično harmoniko ter celo violino s kovčeikom za kromatično harmoniko. Naslov pri podruž. Ju.tra v Celju. 23396-26 EldSS Dve lepi sobi opremljeni — s posebnim vhodom oddem takoj aii « 15. avgustom r Grada Jki ulici S/I. 23400-23 Vsaka beseda 1 Din; m (lajanj« naslov« ali xa iifro pa 6 Din. (27) Psi Klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani, ima naprodaj lepe nemške doge. 10 tednov s-t-are, z rodov niki. Tozadevne informa cije daje tajništvo kluba. 23375-27 Mlada psica volčje pasme se je zatekle. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra« 23368 27 IVa oddih -na počitnice Hv Se preje pa vnovčite vse odvišne stvari, ki so v napotje. Kupcev nudi >Jutro« vedno dovolj. Za kopanje, solfičenje za turiste, hribolazce, kateri so izpostavljeni cele dneve žarkemu solncu, vetru, megli, dežju, naj brezpogojno rabijo I RAN KREMO, da obvarujejo svojo kožo škodljivih posledic. URAN KREMO dobite povsod. Glavna zaloga: URAN PARFUMERIJA LJUBLJANA. 8641 SOKO PEČI čudovito poceni in dobre iz brona, ne iz pločevine, za kurjenje z vsakovrstnim gorljivim materija-lom. Dobivajo se v vsaki trgovini z železnino. Izdeluje: Vojvodjanska Iivnica d. d. Novi Sad Mestno načelstvo mariborsko. Štev. 10.950/1843-1933. Razpis licitacije. Maribor, 1. VIII. 1833. Razglas o licitaciji Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za dobavo in montažo dvigala in črpalke pri zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. avgusta 1933 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba štev. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. za dobavo in montažo dvigala Din 87.000.- 2. za dobavo in montažo črpalke Din 5.500.-Za vsako izmed obeh dobav je predložiti posebno ponudbo v posebni kuverti. Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932, Službene Novine br. 70-XXIX. z dne 26. m. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. Mestno načelstvo mariborsko. 8643-a V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da nam je nenadoma umrla ljubljena hčerka in sestra OTILIJA RUS učiteljica v Tišini, Murska Sobota Pogreb blage pokojnice bo v torek ob 4. urj popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje farno pokopališče. Bled, dne 7. avgusta 1933. 8640 Žalujoči ostali Urejuje Davorin Kavljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adoli Ribmkar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezeršeJL Za inaeratnl del je odgovoren Alojz Novak. Val v Ljubljani