DELAVSKA POUTIKA Ršjatafs dvakrat tedensko, ht sšcea v*ake uredo in vsako soboto. lilredsiitv« Ja cjsrava: Maribor, Raška cesta 5, j»itni predal 22, telefon 2326. f' udružnice: Ljubljana, Delavska zbornica —- Celje, Delavska zbornica — Sfrbovlie, Delavski dom — Jesenic«, Delavski teši, •— Rokopisi se ne vračajo, ?v>.fr*n tirana pisma se vobče ne si>?eiemajo, — jgeklaiiiacije se ne frankirajo, Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1,—. V oglasnem dem stane petitna enostolpna vrsta Din 1.60. — Pri večjem Številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš* Di**sčno Dta 16.—. £* teozemstva ws>s#čno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335 Šfc©wB 75 l^da, 16. septembra 1936 Let© XI Dr. Avg. Reisraan: Neodvisnost sod-nikov in delavska socialna zakonodaja Temeljni zakoni državljanov, so v ustavi. Ze v znani, res napredni Vidovdanski ustavi je bilo veljavno načelo o polni neodvisnosti sodišč in sodnikov, ki velja v vsaki moderni državi. Z ukinitvijo Vidovdanske ustave smo zgubili tudi neodvisnost sodnikov v Jugoslaviji dne 6. januarja 1929. 7 dolgih let nato sodniki pri nas niso več uživali sicer svetovnega privilegija sodne neodvisnosti. Kajti tudi nova ustava z dne 3. septembra 1931 je v členu 100 in 101 siccr zopet obnovila neodvisnost .sodišč in sodnikov, toda ve-1 javnost teh lepih določil je bila odložena za 5 let. In tako smo dobili zakonito neodvisnost sodišč in sodnikov zopet šele 3. septembra 1936. V javnosti je bila važnost tega dogodka precej krepko povdarjena. Posebno zagrebški in beograjski listi so izrekli ob tej priliki po odličnih pravnikih svoja odločna mnenja o pomenu tega ustavnega določila za pravno varnost državljanov. Delavstvo in sodišča Ce so že meščanski sloji sprejeli s tolikim zadoščenjem uveljavljenje ustavnih določil o neodvisnosti sodišč, ima temveč povoda najrevnejši sloj državljanov, delavstvo, da si temeljito ogleda pomen te obnovljene, temeljne pravice in pravne dobrine državljanov v ustavnem zakonu. Žal, da je ta dobrina pravzaprav obnovljena v korist vseh državljanov, izvzemši za delavstvo, službo-jemnike, razven višjih nameščen- j cev. Je to skoro neverjetno, a tem- j bolj bridko', ker je resnično. Vsi dr- j žavljani se bodo namreč lahko od- , slej mirne duše zatekali po pravico k sodiščem, ker je tam s členi 100 in 101 popolnoma izločena možnost vplivanja upravnih oblasti na sojenje, medtem ko bodo morali iskati delojemalci pravice v kratkem pred »razsodišči«, »sodišči dobrih ljudi«, kjer ne bodo sodili neodvisni sodniki, ampak upravni uradniki, sreški načelniki ali njim1 podrejeni upravni organi. Mi smo o tem nedavno že spregovorili v članku »Sodišča dobrih ljudi«. Takrat navedeni pomisleki proti uvajanju sodišč dobrih ljudi za socialno zakonodajo, zlasti pogubne posledice za uzakonjene pravice delavstva, pa postajajo prav jasne v svoji usodnosti šele sedaj z zopetno uvedbo sodne neodvisnosti. Kakšna je razlika med sodišči in upravno oblastjo? n j^0, sedaj uveljavljenem členu 100 n° ■80 namreč sodišča neodvis-na- izrekanju pravice ne Stoje pod nobeno oblastjo in sodijo samo po zakonih. Sodniki so stalni in jih ne more nihče proti njihovi volji brez sodbe rednih sodišč ali disciplinske obsodbe Kasacijskega, to je najvišjega sodišča, niti odstaviti, niti premestiti kam drugam«, niti začasno, četudi na enako dobro plačano novo mesto. Kolikega praktičnega pomena je to, vidimo na primeru, ki se je izvršil par dni pred uveljavljenjem te sodnijske nepremestljivosti in neodvisnosti: Minister pravde je teden poprej premestil in deloma upokojil okrog GOO sodnikov. Odslej bo Tekstilno delavstvo je zapustilo tovarne 'Tl . / , '"V f- ;T,. ... >-<•*,V-T -n -J Delavstvo je zapustilo tovarne in danes čaka še vedno v stavki, da bodo merodajni izpolnili dane obljube. Prepričani smo, da se merodajni zavedajo, kaj bi pomenilo, ako bi se delavstvo pri tem razočaralo. Mi smo od vsega početka zastopali stališče, da mora delavstvo disciplinirano slediti vodstvu ppkre-ta, kajti le tedaj more biti uspeh zajamčen; divje akcije, akcije na lastno pest, ali pa morda po nasvetu ljudi, ki imajo nad pokretom svoje veselje, pa nobene odgovornosti, mora delavstvo v lastnem interesu odklanjati. Zaupniki morajo biti tolmači želj hotenja in razpoloženja delavstva, obenem pa tudi izvrševalci ukrepov vodstva celokupnega gibanja. Delavstvo izprazni tovarne Zastopniki centralnega tarifnega odbora so ob koncu preteklega tedna obiskali vse kraje, kjer se nahaja tekstilno delavstvo v stavki, in so obdržali shode. Delavstvo predilnice Glanzmann in Gassner v Tržiču je izpraznilo tovarno v soboto, dne 12. t. m.; isto-tako tudi delavstvo v tovarni v Št. Pavlu pri Preboldu. . Mariborsko delavstvo je po mestoma zelo burnem zborovanju sprejelo enak sklep in je v teku noči od sobote na nedeljo in pa v nedeljo izpraznilo obrate. Pogajanja Se niso prifela Banska uprava objavlja, da pogajanja v tekstilni industriji še niso pričela, ker delavstvo v Kranju in Škofji Loki še ni izpraznilo tovarn. Bitim: delodajalci morajo...! zavarovanje* starost m onemogle#! Napovedi vladinega časopisja Nov stavkovni val v Franciji Radi sabotaže socialnih zakonov strani delodajalcev V Franciji pljuska nov stavkovni val. Reakcionarni časopisi poročajo, da je stavka naperjena proti Blumo- vi politiki nevtralnosti oz. nevmeša-vanja v Španiji. V resnici so stavke naperjene proti sabotaži socialnih zakonov s strani delodajalcev. V sporu posredujeta ministrski predsednik Blum in notranji minister Salengro osebno. Ministrski predsednik je ! da morajo delodajalci takoj pristati ! na povišanje plač in podpisati ko-| 'aktivno pogodbo, nakar se bo de-! lavstvo v 24 urah vrnilo na delo. i Delavstvo se nahaja v tovarnah. lahko minister pravde premeščal j sodnike le na njihovo prošnjo, j Upravne uradnike pa lahko minister j notranjih zadev premešča po mili j volji, kadar in kolikokrat hoče. Tak sodnik, ki se mu ni treba j bati, da bo premeščen, če bo morda sodil po zakonu, kar ne bi bilo všeč kakemu režimu ali drugemu stran-karju, bo seve sedaj lahko mirne duše vršil svoj poklic samo po svoji vesti in zakonih ter ostal neomade-ževan mož, svetel značaj. Upravni uradnik pa je nasprotno naravnost vezan tudi na navodila svojih nadrejenih, tudi tedaj, če so v nasprotju z zakoni. To celo izrecno odreja uradniški zakon. Upravni uradnik mora sicer svojega nadrejenega opozoriti na nezakonitost odredbe. Ce pa mu nadrejeni kljub temu izda nalog in pismeno odredbo, da mora tako odločiti, mora podrejeni upravni uradnik izvršiti tudi protizakonito upravno odredbo. Seveda lahko takšne nezakonite upravne odločbe državljan izpodbija nato pred upravnim sodiščem ali Državnim1 svetom, koja sodišča so ustanovljena baš zato. da pretresajo veljavnost upravnih odlokov strogo v duhu zakona. Pri tein torej vidimo ogromno važnost popolne neodvisnosti sodišč od upravne oblasti, katero so povsod takoj uvedli, ko so začeli uvajati moderen državni red. Baš v teh dneh, ko so nri nas vzvalovili socialni boji, obramba gospodarsko najšibkejših slojev pred tujim kapitalom v industriji, si lahko živo predstavljamo, kakšno bo lahko postalo sodstvo pri sodiščih dobrih ljudi, če jih ne bodo vodili neodvisni in nepremestljivi sodniki, temveč od vsakokratnega režima in nadrejenih upravnih instanc odvisni upravni uradniki. Ta razsodišča so vrh tega še mnogo slabša, kot ostale upravne oblasti glede pravne varnosti. Proti nezakonitemu krivičnemu odloku policije, sre-skega načelstva, banske uprave in ministrstva se lahko državljan pritoži na neodvisno upravno sodišče ali Državni svet. Razsodišča, sodišča dobrih ljudi, ki bodo v bodoče sodila o najkompliciranejših delovnih sporih, dostikrat silno zamotanih službenih pogodbah, pa so zadnja instanca. Njihove razsodbe bodo neizpodbojne in ne bo mogoča nobena pritožba, niti na banovino ali ministrstvo, niti na upravno sodišče ali Državni svet. Vsak pravnik ve, kolika je razlika med sodbami, proti katerim je možna pritožba in onimi, kjer pritožbe ni; že pri rednih sodiščih. Imeli smo na primer slučaj, ko je sodnik razsodil, da psovka »svinja« za mesarskega pomočnika sploh ni občutna žalitev. Radi nizkega zneska pritožba ni bila mogoča. Kako bo šele izgledalo recimo ob času mezdnih bojev, v tekstilnih centrih ali revirjih, ko bo šef varnostne oblasti, ki bo z žandarmerijo ali policijo vodil red med štrajkujočimi, istočasno sodnik v civilnem sporu med delavcem in podjetnikom, nastalem ob tem mezdnem gibanju. Sai že skoro nimamo najnedolžnej-šega mezdnega gibanja, pa najsi se upro naši ljudje proti še tako sramotnim mezdam, da ne bi podjetniki sumničili takšnih delavcev komunizma in političnega ozadja mezdnega gibanja. In sodniki? Seveda nočemo s tem reči, da je delavstvu že s členi 100 in 101 ustave pred rednimi sodišči zasigurana popolna pravna varnost. Za pravičnost, objektivnost sodnika, je treba še tudi marsičesa drugega, zlasti materijelne neodvisnosti in pa inteligence. široke splošne izobrazbe ter globoke notranje, srčne kulture. Vse to pa ubijejo v sodniku predvsem današnje nizke plače, ki ne zadoščajo niti za dostojno preživljanje. kamo li za duševne, kulturne potrebe. Minister socialne politike je na shodu v Kragujevcu obljubil, da bo vlada še letos izvedla v zmislu proračunskega poročila zakon o minimalnih mezdah in delavsko zavarovanje za starost in onemoglost. .i-, #4 a.-,. . . .t- NacistKnl kongres v Niirnbergu Hitler pravi: »Doba krščanske kulture je minula.« Nacistični kongres v Niirnbergu je potekel v znamenju besnih izbruhov voditeljev nemškega fašizma proti Rusiji, Čehoslovaški in Franciji. Globok odmev pa je izzval Hitlerjev govor, v katerem je med drugim dejal: »Doba krščanske kulture je minula, sedaj prihaja doba nacistične kulture.« Ta izjava je vatikanske kroge zaprepastila. Vatikan je odpovedal prihod kardinala Paccellija v Berlin, i kjer bi se imeli vršiti razgovori o organiziranju križarske vojne proti bolševizmu, katero je napovedal Goebbels. Od sodnika pričakujemo predvsem, da plava nad vsemi političnimi spori in da zna razumevati, da pozna socialne razmere ljudi. Je skrajno mučno že za poslušalca, če se sodnik spozabi in občuje z rokavicami s svojim somišljenikom na obtožni klopi, a istočasno nervozno hruli socialista, marksista. Kako šele mora čutiti takšno nerazpolo-ženje prizadeti obtoženec sam? Plašč sodnika mora postaviti proti vsem izza sodne klopi neprestopljiv zid, za katerim je samo — pravica, za vse enaka. Kaj je potrebno? Člena 100 in 101 ustave o sodni oblasti morata veljati za vse državljane, za vso sodstvo, tudi za delovna sodišča. Ce smatra država, da more soditi o klofutah, psovkah, o tožbah trgovcev za prodano blago, pa magari samo za Din 10.—, le neodvisen in nepremostljiv sodnik, je to tembolj potrebno za zahtevke iz službenih sporov gospodarsko najšibkejših državljanov, delojemalcev, če kje, je tukaj treba ločiti sodišča od upravnih obiasti. Soditi more državljanu le neodvisno sodišče! Vrhunec bojev v Španiji? San Sebastlan Izpraznjen Vladne čete so mesto San Sebastjan izpraznile. Trdnjava je na severnem bojišču, kamor vlada ne more pošiljati pomoči in za razvoj vojne ni posebnega pomena. Uporniki groze, da si bodo osvojili te dni še Bilbao, ki je še v vladnih rokah. Bitka pri Talaveri Pri Talaveri zapadno od Toleda se vrši te dni težja bitka. Zdi se, da bi utegnila odločitev pasti na tem delu bojišča, zato pričakujejo razvoja dogodkov z napetostjo. Na fronti pri Talaveri je vlada poslala svoje najboljše čete; tja je odšlo zadnje dni tudi 8000 moderno oboroženih Kataloncev. Dosedanji napadi upornikov so bili odbiti in vladine čete so same prešle v ofenzivo. Prelom republikanske zvestobe po katoliških generalih in fevdalcih Delavstvu, Apel na ministra za socialno politiko Delavsko bolniško in nezgodno zavarovanje se nahaja v zelo težkem položaju. Obe panogi gospodarita s pasivo. Razve n tega pa zaznamujeta preko 170 milijonov dinarjev zaostankov na neplačanih prispevkih, ki jih dolgujejo zavarovanju delodajalci. Med glavnimi zaostankarji je država z nič manj kot 30 milijoni dinarjev. Zadnje čase opažamo, da se minister za socialno politiko g. Cvetkovič zelo živo zanima za delavske ustanove in za delavske želje in zahteve. Zato ne bo odveč, ako na g. ministra naslovimo apel, da se predvsem pobriga za delavsko zavarovanje, ki je zlasti vsled ogromnih zaostankov na neplačanih prispevkih zašlo v krizo. Za prvo silo bo delavskemu zavarovanju p omagano, ako g. mini- Zooet kmečki dolgovi Vlada obeta rešitev tega vprašanja še pred občinskimi volitvami Kmetijski minister Stankovič je izjavil te dni, da vlada pripravlja uredbo o končni rešitvi vprašanja kmečkih dolgov. Menice, ki jih posedujejo banke in posojilnice, bo prevzela Privilegirana agrarna banka in izplačala zneske denarnim zavodom. Del dolgov pa bo prevzela država. Baje bodo nekaj dolga tudi odpisali. Dolžniki bodo razdeljeni na tri skupine, in sicer pridejo v prvo skupino dolžniki, ki dolgujejo denarnim zavodom, v drugo dolžniki kmetijskih zadrug, v tretjo pa oni, ki dolgujejo zasebnikom, trgovcem, obrtnikom in drugim1. Na shodu za občinske volitve v Despotovcu, dne 10. septembra, je izjavil minister Dragiša Cvetkovič, da bo vprašanje kmečkih dolgov rešeno še pred občinskimi volitvami, v desetih do petnajstih dneh. V nedeljo se je vršila v Zagrebu anketa o razširjenju pokojninskega zavarovanja za nameščence na vso državo. Na anketi so bili referati predsednika Božiča, ki je pojasnil razvoj vprašanja, Pfeiffer je opozoril, da se morajo vršiti razgovori v okviru pooblastila, ki ga ima minister socialne politike ter je pooblastil delavsko zbornico, da skliče anketo. Poročilo je podal Edvard Flei-scher, temeljita poročila sta podala in strašne grozovitosti, ki se v tej vojni izredno množe, so zanetile med narodom gnjev in sovraštvo, ki prekipeva vse čute in se kristalizira v nepopustljivem! boju za pravice, je dovedel po vsej Španiji do večjih in manjših borb. Uspehi tu, uspehi tam. Vendar vse kaže, da se je ljudska fronta jako okrepila ter da dosega znatnejše uspehe kakor izpočetka, ko je bila presenečena z nepričakovanim uporom generalov. Odločitve seveda še ni. Tudi ni mogoče prerokovati razvoja. Normalno bi pa bilo, da zmaga vlada ljudske frome, Zmaga je odvisna od organizacije do zmage. Kjer bo ostala organizacija trdna do konca bojev in še potem, tam^ bo zmaga. To lahko prerokujemo že danes, ker sta obe ideologiji sedaj tako ločeni in določeni, da zmaga le tista, ki ohrani disciplino med boji in tudi pozneje, ker bi zmagovalec, ki bi se pričel med seboj klati, moral postati žrtev g. Cvetkoviča radi plačila 30 milijonov guje država delavskemu zavarovanju ster doseže, da bo država, ki dolguje zavarovanju nič manj kot 30 milijonov dinarjev na neplačanih prispevkih, te svoje obveznosti takoj poravnala. Mi smo prepričani, da ta apel na g. ministra, ki je znan kot velik prijatelj delavskih institucij, ne bo zaman. S tem pa bo tudi dokazal, da smo v novi eri, ki je nastopila pod vlado g. dr. Stojadinoviča, končno prešli od besed do dejanj. Druga stvar, ki bo zavarovanju zelo koristila, je ukinitev tistega člena finančnega zakona, ki razveljavlja § 136 zakona o zavarovanju delavcev, glasom katerega mora država letno prispevati en milijon dinarjev kot podporo za delavsko nezgodno zavarovanje. To sta samo dve stvari, ki ju bo mogel g. minister, ki je znan po svoji odločnosti, kadar gre za inte- Te dni je bila konferenca male antante v Bratislavi. Na konferenci so razpravljali o gospodarskem sodelovanju držav male antante in najbrže tudi o možnosti sodelovanja podunavskih držav sploh. Predsednik vlade dr. Stojadino-vič je povedal, da je z Rumunijo že napravljen tak sporazum. Jugoslavija dobi v Rumuniji petrolejska polja, kjer bo napravila rafinerijo ter bo izdelovala produkte v vojne namene. Plačala pa bo to koncesijo z bakrom. Glede zunajije politike tudi po izpremembi v rumunski vladi ne bo izprememb. Kar se pa tiče odnosa s sovjetsko Rusijo, ostane današnje stanje vseh držav male antante. Gospodarski sklepi vobče so bili le načelni ter bo razpravljala o njih bodoča gospodarska konferenca male antante. tudi direktor ljublj. pok. zavoda dr. Vrančič in direktor SUZORa Radovan Matjašič. V debato je poseglo še 17 govornikov. Odobrena so bila naslednja načela : Pokojninsko zavarovanje naj se razširi na osnovi pooblastila, ki ga ima minister soc. politike na osnovi obstoječega pokojninskega zavoda v Sloveniji. Zavarovanje naj bo integralno ter se razširi na vso državo. demoralizacije, ki se bo pojavila tudi po državljanski vojni, kakor se pojavlja po vsaki vojni. Simpatije v svetu naraščajo za vladno fronto in simpatije so navadno moralno pol zmage. Mladini vsega sveta! Oklic španske dijaške organizacije Dijaške organizacije (po številu 14) Španije so poslale navdušen apel na mladino vsega sveta. V oklicu pravijo organizacije: Bili smo napadeni! Branili smo se in branimo se proti napadu na demokratični republikanski režim. Ne bo jim uspelo! Trditev o rdeči diktaturi je laž! Zahtevamo Vašo moralno in ma-terijalno solidarnost. Vaša akcija naj prepreči internacionalno fašistično intervencijo! Tako poziva dijaštvo raznih smeri ves mladi svet k borbi pred fašizmom. dinarjev prispevkov, ki jih dol- rese delavskih socialnih ustanov, hitro izvesti, čim se ju bo lotil. Nadalje bo lahko s svojim vplivom med delodajalci v okolišu beograjskega OUZD dosegel, da bodo plačali svojih 49 milijonov dinarjev zaostankov delavskemu socialnemu zavarovanju. O tem smo tem bolj prepričani, ker smo zadnjič čitali v listih, da se je zahvaliti samo in izključno g. ministru Cvetkoviču, da so razne velike stavke v Beogradu uspele, ostale pa, ki so jih vodili drugi, propadle. Ako so torej delodajalci ugodili g. ministru v vprašanju mezd, bodo gotovo tem rajši izpolnili njegovo zahtevo, ki je utemeljena v samem zakonu, kateri nalaga delodajalcu plačevanje prispevkov. Tako. evo, mislimo, da bomo skoro rešili vsaj eno važno vprašanje — sanacije delavskega socialnega zavarovanja. Mala antanta je važen politični faktor na Balkanu in v srednji Evropi, predvsem v Podunavju. Sedanji predsednik čehoslovaške republike je že izpočetka smatral, da bodi mala antanta jedro politične organizacije, ki naj napravi v Podunavju politični in gospodarski red. Mala antanta preprečuje doslej, da ne morejo postati podunavske in balkanske dežele objekt imperialistične politike raznih velesil. Na konferenci se je sigurno govorilo tudi o Poljski, s katero so če-hoslovaški zunanji politiki jako nezadovoljni z ozirom na izzivanje Poljske. Čim se pa Poljska zbliža s Francijo, je nedvomno, da se tudi odnošaji med Čehoslovaško in Poljsko ublaže. Masaryk je leta 1920 hotel ustanoviti čveterno antanto s Poljsko. Toda, če se Poljska sedaj le sprijazni z malo antanto, bo misel miru v Evropi jako pojačena. vse gospodarske panoge in vse kategorije nameščencev. Nosilci naj bodo samostojni pokojninski zavodi. Novelizacija o pokojninskem zavarovanju naj se izvede šele po razširjenju zavarovanja na vso državo. Snov in sklepe ankete pošlje zagrebška Delavska zbornica ministru soc. politike v odločitev. Cankarjeva ulica v Pragi. Mesto Praga je imenovala štiri ulice po jugoslovanskih pisateljih. Ena je dobila ime Ivana Cankarja ulica; tri , pa imena Vojnovičeva, Nazorova in Nušičeva. (Piutu i. ... • • ' Nove lati o s. TopalovMu Z ozirom na vesti nekaterih listov, da je s. Topalovič kupil na Brčkem' velike komplekse gozdov za posekanje, smo pooblaščeni izjaviti, da je vest od konca do kraja izmišljena, niti ni bil s. Topalovič na Brčkem, niti ni kupil kakšnih gozdov in jih tudi ne namerava kupiti. V času, ko bi se naj bil s. Topalovič mudil v Brčkem (v okolišu Vinkov-cev), kjer ga je »videla« neka »poštena« žurnalistična kanalja, se je mudil na skrajnem jugu naše države, od koder se bo šele te dni vrnil. * Zlobno izmišljeno vest je ponatisnil tudi »Slovenec« S prav mastnim naslovom. To nas niti najmanj ne čudi, kajti od lista, ki bi vse socialiste najraje v žlici vode utopil, ne moremo kaj drugega pričakovati, kakor to, da ponavlja laži, ki jih servirajo njemu sorodni listi z istim namenom. Pred 5. majskimi volitvami so razni nacistični in klerikalni listi širili podobne laži o s. Topalo-viču. Govorili so o nekih rudnikih, ki da jih ima s. Topalovič v Srbiji in drugod, nadalje o nekih tantijemah pri Narodni banki itd. Pozvali smo gospodo, da naj vendar pove. kateri rudniki so to, ki jih poseduje s. Topalovič; on sam pa jim- je javno sporočil. da je pripravljen izročiti jim vse te rudnike in odstopiti vse svoje tantijeme, samo da pridejo ponje. Pa ni bilo nikogar od teh klevetnikov na izpregled. Danes pozivamo zopet javno, da si gospoda pri »Slovencu« pride iskat tistih 3000 klafter drv iz Tcpa-lovičevega gozda v Brčkem Gospodje, s. Topalovič nima ne ' plače, niti penzije, r, i- JOi-v ’> n,-.i ' " ■ Med tem so zborovalci zahtevali vedno glasneje, da spregovori tudi tajnik strokovne komisije s. Vidovič. V kratkih besedah je orisal situacijo, rekoč: glavno so straže, ostalo delavstvo v tovarnah je bilo itak neaktivno in stražam večkrat v napotje. Izpraznili bomo tovarne, toda organizirali straže v dobri veri, da se bo tudi vse osta,-lo zgodilo, kot rečeno. Odgovorni faktorji pa naj se zavedajo resnosti položaja in naj s tem računajo. S. Vidovič je s svojim zaupanjem, ki ga uživa, dosegel da je delavstvo sprejelo poziv centralnega tarifnega odbora. Ob kotncu je s. Jakomin z zadovoljstvom ugotovil, da se je mariborsko delavstvo podvrglo disciplini in rešilo situacijo. Zborovanje pa je pokazalo, da tako ogromno gibanje ne gre bagatelizirati. primeren za izlete. Jeseni temperatura naglo metnjava. Mladi ljudje itak premalo čuvajo svoje zdravje. Na takih izletih pa se s tekanjem, igrami in podobno upehajo, potem postoje malo na mrzli sapi, ki zapiha, čim najmanjši • oblaček zakrije solnce in prehlad je tu. Poleg vseh drugih izdatkov imaš potem še izdatke za zdravila, skrbi in vse mogoče druge nevšečnosti. Izleti v po-četku šolskega leta, zlasti daljši, celodnevni, so res neprimerni, zato naj bi tisti, ki o tem odločajo, take izlete ukinili. — Več sta-rlšev. Narodno gledališče v Maribora v sezoni 1936-37 Razpis abonmana ter gledališki repertoar. Uprava »Narodnega gledališča« v Mariboru razpisuje abonma za sezono 1936-37, ki se otvori 1. oktobra t. 1. in se zaključi koncem maja 1937. Podpis abonmana upravičuje do obiska 22 raznih uprizoritev, to je do 14 dramskih, 7 glasbenih prireditev ter do enega koncerta. Razen tega se bodo vršila gostovanja ljubljanske opere, predvsem s Puccinijevo opero »Ma-dame Butterfly« z gospo Gjungjenčevo v naslovni vlogi. Abonentje ter lastniki blokov si lahko enkrat ogledajo tako gostovanje in dobe 50% popusta. — Abonma pomeni v razmerju proti večernim cenam velik popust ter se plačuje v sedmih zaporednih obrokih vedno v prvih petih dneh vsakega meseca. Cene za vsak obrok (plačati je torej treba 7 takih obrokov) so sledeče: Ložni sedeži so po Din 53, 38, 31, 19 (za uradnike 45, 32, 27, 14); parterni sedeži po Din 48, 38, 31 (za uradnike 41, 32, 29); balkonski sedeži po Din 48, 38, 29, 22 (za uradnike 41, 32, 24, 18); galerijski sedeži po Din 24, 19, 13 (za uradnike 19, 14, 9). Dobe se tudi bloki, ki upravičujejo obisk gledališča pri poljubnih 14 dramskih, 7 glasbenih predstavah ter pri enem koncertu. (Izvzete so one predstave, ki imajo na lepakih označbo »izven«.) Cene teh blokov so nekoliko višje kot pri običajnem abon-manu. Priglase sprejema gledališka blagajna, ki je odprta vsak dan od 9. do pol 13. ure ter od 15. do 17. ure (ob nedeljah od 10. do pol 13. ure). Za dosedanje abonente ostanejo lanski sedeži rezervirani do petka 18. septembra. Uprava prosi vse, ki se nameravajo abonirati, da to store čimprej. Opozarja se, da je abonma med sezono neprenesljiv ter neodpovedljlv. tovih gospodov spada na cesto. O tem »čiščenju« bomo spregovorili odločno in jasno besedo ter povedali marsikaj, česar javnost doslej ni vedela. •iZasluZek“ naSih viničarjev Vse leto je delal, nazadnje je gospodarju še dolžan ostal. O nevzdržnem položaju našili vi-m(-arjev, te najbolj uboge pare med našim delavstvom, smo že večkrat pisali. Da ne bo kdo rekel, da govorimo in pišemo kar tja v en dan, prinašamo spodaj obračun zaslužka viničarjeve družine (petih delovnih sil), iz katerega se bo lahko vsakdo sam prepričal, kakšno je v resnici življenje naših viničarjev. Pri tem Da še pripominjamo, da je zelo malo viničarjev, ki bi imeli boljši zaslužek, precej pa takih, ki zaslužijo še ftianj, Kot v danem! primeru navedeno. Dnevni zaslužek viničarja znaša P«n 2.50. Ako dela povprečno 200 dni na leto zasluži Din 500; viničar-pcn družina netili ljudi ima torej Din 2500 letnega zaslužka. Nadaljni do-°dek viničarske družine je mleko, ki ga prodaja v mesto ali zadrugi po Din 1.50. V najboljšem slučaju! more prodati viničar dnevno 8 litrov mleka po Din 1.50, kar znese letno Din 4380, ali računano na glavo petčlanske delovne družine Din 876. Potem takem znaša letni zaslužek ene delovne sile Din 1126 letno in vseh pet oseb skupno Din 6800. Za prehrano petero delovnih sil na leto je potrebno najmanj Din 7200; že pri tem nastane primanjkljaj Din 400. Ako pa računamo, da bi se moral viničar tudi obleči, potem dobimo tole sliko: ena obleka Din 300, en par čevljev Din 99, ena srajca Din 26, ene spodnje hlače Din 14, en predpasnik Din 15; skupno Din 454. Za( pet delovnih sil znaša ta izdatek Din 2270 na leto. Ako sedaj seštejemo predvideni izdatek za hrano in obleko, bi moralo pet ljudi viničarske družine zaslužiti vsaj Din 9470 letno, v resnici pa znaša njihov zaslužek Din 6800. — V izdatkih za obleko so vpo-števani le najvažnejši. Pri tem ni računana niti prebita para za opremo, posteljnino itd. Da bi viničar lahko zadostil kakšnimi svojim kulturnim potrebam, ni niti misliti. X. Vi b>5o to l~ • . ' - Vs, , t, v,,i.. 0.1 ti O Zgodi se celo, da kakšna viničarska družina, ki je vse leto trdo delala svojemu gospodarju, mora ob zaključku leta s strahom1 ugotoviti, da mu še nekaj dolguje, bodisi za dobavljena živila i. dr. Takšno je življenje naših viničarjev, Ll.aw,.iLui til- Kdo vodi Nemčijo. Pariški «Fi-garo« trdi, da dejansko vodijo danes Nemčijo vojaški voditelji oziroma Hitler izpolni vsako njihovo željo. Vodilna vojaka v Nemčiji sta danes Blomberg in general Fritsch. Ne reci: juiri! Neguj že danes svoje zobe : vzemi SARGOV KALODONT • DOMAČ« IZDELEK : Jesenice Krekovsko slavje na Jesenicah se je vršilo z velikanskim pompom. Videlo se je, da mi namenjeno proslavi kulturnih organizacij, nego pobijanju marksizma. Od vseh strani so prišli kmetje, predvsem pa kmetice in otroci, ki so morali poslušati govore raznih ljubljanskih gromovnikov, kak zmaj jim grozi v obliki marksizma. Bočim iz govorov na dan kovinarske proslave ni bilo slišati nikakih napadov na druga svetovna naziranja, nego so se nasprotno ponavljali klici za enotnost delavstva vseh naziranj, je pri Krekovski proslavi švigal iz ust govoitiikov (ljubljanskega dr. Jožeta Basaja in urednika Mije) en napad na marksiste za drugim. Marksiste so slikali v tako temnih barvah, kakor menda niti vraga v peklu ne. Vendar je videti, da so dosegli baš nasproten uspeh. Zelo se je opazilo, da od Jeseničanov niti eden ni govoril, še bolj je pa vse bodlo v oči dejstvo, da na delavskih Jesenicah pri proslavi delavskih društev ni govoril niti eden delavcev in da je bilo tudi v sprevodu tako zelo minimalno število delavstva. Vsa proslava je dobila videz priredbe in pohoda kmečkega ljudstva in revije narodnih noš na delavske Jesenice z ostjo, naperjeno proti marksizmu. Nekaj kulturnih prireditev ,ie komaj malo spominjalo na kulturno proslavo. Nastopili so tudi fantje z orlovskimi vajami, pela se je orlovska himna, nosili so orlovske prapore, igrišče za Krekovim domom so prekrstili kar v »na Orlovskem« ■k ,Q Izrecno je bila odpovedana veselica, češ pri naših taborih se kaj takega ne vrši, in če zdaj vrnemo milo za drago, lahko povemo, da je tudi brez nje teklo »na Orlovskem« rujno vince in peneče se pivo v potokih po grlih pogrebcev marksizma. Jeseniško delovno ljudstvo je pa pri vsem postalo zopet za nekaj sku-šdnj bogatejše, zlasti zaradi stvari, ki so se zgodile nekaj dni po tej »proslavi« in o katerih bomo o priliki še tudi pisali. Smrtna nesreča. Pretekli teden se je igralo nekaj večjih fantov v bližini igrišča SK Bratstva. Poslnemali so Tarzana in plezali po drevesih. Med njimi je bil tudi 14-letni Albin Zemva. Pri skokih po drevesih mu je na veji izpodletelo in padel je ves potolčen na tla. Takoj mu je nudil prvo pomoč dr. B. Keržan ter odredil prevoz v ljubljansko bolnico. Vendar je ponesrečeni dečko izdihnil že med prevozom v Ljubljano. Pokojni Albin je bil dijak meščanske šole in priden fant. Kako je bil priljubljen, je pokazal tudi njegov pogreb, ki se je vršil dhe 4. t. m. na Jesenicah. Mlademu fantu naj bo ohranjen časten spomin, njegovim staršem pa izrekamo naše iskreno sožalje. — Primer pa naj bi mladini pokazal, da naj ne uganja džungelskih in drugih vratolomnosti, da ne bomo imeli prilike zaznamovati sličnih nesreč, kakor se je zgodila mlademu Albinu. Celje O situaciji pri Westnu bomo poročali, tli. .. V*A % Šoštanj Izlet na Smrekovec. Del. kult. društso »Vzajemnost« v Šoštanju priredi izlet na Smrekovec. Odhod v soboto, dne 19. in v nedeljo, dne 20. t. m. in sicer: 1. skupina odhod iz Šoštanja v soboto ob 2. uri popoldne; 2. skupina odhod ob 6. uri po prihodu vlakov; 3. skupina odhod ob 10. uri zvečer; 4. skupina odhod v nedeljo ob 4. uri zjutraj. Vsa zbirališča so pred društvenim lokalom pri Berločniku. Za vsako sku-pitio so določeni vodniki. Vsem izletnikom pa priporočamo, da vzamejo žepne svetilke s seboj. Vse drugo je pripravljeno. Na svidenje! Družnost! Nova romunska vlada in socialna demokracija Centralni organ rumunske socialne demokracije »Lumea Nuoa« prinaša od cenzure zelo priškrnjen članek pod naslovom' »Nova vlada«, v katerem piše: »Tako smo dobili novo vlado. Tako novo, da se notranjepolitično, razen par izmenjav ministrskih resorov, ni prav ničesar izpremenilo. Gospod Tatarescu je z veliko spretnostjo aranžiral kadrilo, ki izgleda, da je mnogim zelo dopadla. Žrtvovan je bil eden edini minister: gospod Titulescu. Zunanji minister, ki se zdravi na Cap Martini, niti ni vedel, da gospod Tatarescu razpihava ogenj pod satanovim kotlom. Še manj pa je mogel slutiti — on, ki ima za državo tako velike zasluge — da se razpihava ta .ogenj, pod kotlom samo zate, da sc podkuri njemu in ga izrine iz vlade. In vendar je bil to namen. Ta udar presega vse in daje tej čudoviti kadrili svoj pomen. Govorilo se ječ da ta pregrupacija v vladi pomeni novo politiko proti fašistični anarhiji, ker sta morala g. Inculctz, angeli varuh fašizma in njegov dober prijatelj g. Pop zapustiti svoja mesta. Bomo videli, če bosta gg. Juca in Djuvara v boju proti fašizmu pokazala več energije, kakor smo. jo tako zelo pogrešali pri njunih prednikih. Vendar pa skoro ne moremo verjeti, da bi se vlada, katere predsednik je g. Tatarescu in njen podpredsednik g. Inculetz, mogla odločiti za obrambo ustave.« Viden uspeh mezdnih gibanj Izkaz OUZD za mesec avgust ugotavlja nadaljnji porast povprečnega zavarovanega zaslužka V svojem izkazu o stanju članstva in višini povprečnega zavarovanega zaslužka v avgustu t. 1. ugotavlja OUZD v Ljubljani, da se je zaposlenost v primeri z lanskim; letom dvignila in obenem povečala tudi povprečna zavarovalna mezda. V mesecu avgustu je bilo zavarovanih 58.165 moških (napram avgustu lanskega leta 6.770 več) in 33.330 (+ 1.929 žensk); skupaj 91.495. — Bolnikov je bilo v avgustu 1.519 (+ 349) moških in 1.149 (+235) žensk; skupaj 2.668 (+584). — Povprečna zavarovana mezda je znašala pri moških Din 25.49 (+0.51), pri ženskah 18.08 (+Din 0.12); skupaj povprečno Din 22.79 (+ Din 0.47). Gibanje članstva in povprečne zavarovane mezde napram istim mesecem1 prejšnjega leta kaže tole sliko: članov Razlika dnevne zav. mezde 1935 oktober — 269 —0.15 november + 583 —0.06 december + 961 —0.04 1936 januar +2399 —0.10 februar +4136 —0.17 marec +5429 —0.14 april +5959 —0.08 maj +6861 +0.04 junij +5550 +0.15 julij +7527 +0.39 avgust +8699 +0.47 Volitve v senat na Danskem Boj za tri mandate bo odločil usodo iti Vrlsenata Dne 15. septembra t. 1. bodo na Danskem volili tkzv. volilne može, čijih naloga bo, do bodo 22. septembra t. 1. izbrali polovico senatorjev, katerim je po osmih letih prestal mandat. Danska ima, kakor znano, socialno demokratično vlado, ki se opira na večino v parlamentu, dečim imajo v senatu večino reakcionarne stranke. Vladina večina v parlamentu sestoji iz 68 socialnih demokratov in 14 radikalov, proti 66 poslancem meščanske opozicije. V senatu pa stoji 27 socialnim demokratom in 7 radikalom, 42 senatorjev ' "> ' opozicije nasproti. Boj med vlado in opozicijo na Danskem se je izčrpaval v tem, da je parlament izglasoval od vlade predlagane zakone — med drugim1 zakon o razorožitvi Danske — senat pa jih je redno odklonil. To stanje je tako-rekoč onemogočalo vsako pametno in praktično delo, položaj je postal naravnost nevzdržen, odkar so parlamentarne volitve v oktobru 1935 končale z veliko zmago socialnih demokratov. Od tega časa dalje se je boj senata proti vladi še stopnjeval. Volitve v senat vodita obe vla- Delavski pravni svetovalec Pokojnina rudarja, ki je delal v Nemčiji (Teharje) Vprašanje: Bil sem zaposlen kot rudar v Nemčiji od 1901 do 1922 in nato v francoski Loreni do 1926, ko sem bil od dela odpuščen in se vrnil domov. Pisal sem že na nemško bratovsko skladnico, da mi hakaže pokojlnino, pa so mojo zahtevo od-, klonili. Ali imam pravico do pokojnine? Odgovor: Kot smo na tem mestu že večkrat pojasnili, se zavarovanje pri bratovskih skladnicah v Jugoslaviji šteje v zavarovanje pri bratovskih skladnicah v Nemčiji in obratno in sicer na podlagi pogodbe o socialnem zavarovanju, ki je bila sklenjena med Jugoslavijo in Nemčijo. Glasom te pogodbe oživi onim rudarjem, ki so že bili svojčas zavarovani v Nemčiji, pa je potem vsled prestanka službovanja zavarovanje prestalo, pravica do pokojnine iz Nemčije, ako so bili pozneje pri Inas vsaj 3 leta zavarovani pri bratovski skladnici. Obe zavarovalni dobi se v tem primeru dini stranki s parolo: proč s senatom! Pri sedanjem razmerju sil v senatu zadostuje, da vlada dobi 4 nove mandate na škodo opozicije. En mandat si je že pridobila pri volitvah ene četrtine (19) senatorjev, ki jih stari senat izvoli za dobo osmih let, in to vsled tega, ker je pri nadomestnih volitvah v senat pred štirimi leti dobro odrezala. Vlada upa, da bo v boju proti senatu uspela, čeprav je stvar težja, kot bi si kdo mislil. Za volitve volilnih mož je najnižja starostna doba volilcev 35 let; razven tega volijo podeželska volilna okrožja več volilnih mož, kot gosto naseljena mesta itd. Za sklep o odpravi senata je potem potrebna še sprememba ustave. Za spremembo ustave mora glasovati ne samo večina volilcev, ampak 45 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Tako dobro sc zna zasidrati ah a Zato pa mora, kdor jo hoče premagati, znati ustvariti res globoko demokratično zavest v ljudstvu. To delo je izvršila danska socialna demokracija v polni meri. seštejeta in ima rudar pravico do pokojnine, ako izpolnjuje pogoje za dosego pokojnine po pravilniku bratovskih skladnic. Isto velja tudi za Vašo pravico do pokojnine. Ako ste po prihodu iz Nemčije pri nas še 3 leta član kake bratovske skladnice ter ste dosegli predpisano starost, t. j. 60 let, odnosno če te starosti tudi niste dosegli, pa ste vsled bolezni ali drugih hib trajno .onemogli, imate pravico do pokojnine, h kateri bo deloma prispevala naša bratovska skladnica, deloma pa Inemška. Ako pa ti pogoji pri Vas niso podani, ne bodete mogli doseči iz Nemčije pikake pokojnine. Loke, p. Trbovlje. V Vašem dopisu niste sporočili po kom je vdova Vaša sestrična, kaj je bil njen mož in od koga je že dve leti dobivala pokojnino. Nato pišete, da je bila ponovno zdravniško pregledana, pa zopet ne sporočite niti kdo je naročil njen zdravniški pregled, niti zakaj je pokojnino jzgubila. Vsled pomanjkljivih podatkov zato ine inorem odgovoriti na Vaše vprašanje. Na podlagi te statistike se da popolnoma točno ugotoviti neposredna zveza med delavskimi mezdnimi gibanji in povišanj erm povprečne zavarovane mezde. Delavstvo je s svojimi mezdnimi gibanji ne samo zaustavilo opada-nje mezd, ampak je tudi uspelo, da se je povprečje dnevne zavarovane mezde dvignilo za 47 para, torej za skoro pol dinarja, ali pri skupnem številu 91.495 zavarovancev za nekaj več kot 43.000 dnevno. S skrbjo navdaja OUZD porast števila bolnikov in to kljub znani rigoroznosti zdravniških pregledov. To so posledice poslabšanja živ!jenskih razmer našega delavstva vsled znižanja mezd v prejšnjih letih, ki so bile in so še danes mnogo premajhne, da bi si delavec lahko privoščil takšno hrano, da bi nadomestil svoje pri napornem dnevnem delu potrošene telesne sile. Killlonslil dohiteli |w Mariboru! Dobitek Državne razredne loterije v znesku 1,002.000 Din je odpadel na srečko št. 59.971, ki je bila prodana v glavni kolekturi pri bančni poslovalnici Bezjak, Maribor Gosposka ulica 25. £9 Prvo žrebanje 13. in 14. oktobra 1936. Cena: Vi Din 200, % Din 100, Vi Din 50. Srečke za novo 33. kolo državne razredne loterije se dobe na viru sreče, bančni poslovalnici Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Tudi obutev bo draži® ... Draginja rase Oče številne delavske aruzine nam piše: Kot je že »Delavska Politika« poročala, se je podražilo meso vsled prekomernega izvoza živine. Že doslej si je velika družina s pičlim zaslužkom težko* privoščila kakšen košček mesa, odslej bo to še težje. Kakor pa izgleda, se nam obeta podražitev tudi ostalih življenskih potrebščin. Te dni sem bil pri čevljarju. Nesel sem1 mu par čevljev v popravilo, kajti vsak čas bo nastopilo deževno vreme in človek bi imel rad vsaj cele podplate in suhe noge. da se obvaruje prehlada. Otroci so čez poletje prihranili nekoliko na obutvi, ker so letali bosi. pa tudi oni bodo skoro morali s svojimi čevlji k čevljarju, čeprav ne vem, kje naj vzamem denar, da bom te izdatke lahko kril. Čevljar me je nemalo prestrašil z izjavo, da mu je prodajalec usnja sporočil, da se bo usnje v kratkem podražilo. Usnje za podplate je sta- lo doslej Din 45.— do Din 50.— kg, sedaj bo najmanj za Din 10 dražje! Vsekakor se bo* na jesen obutev podražila in delavske družine, ki si že doslej niso mogle nabaviti obutve, bodo v bodoče to še manj zmogle. Število napol bosih otrok in takih. ki v pozni jeseni in zimi radi pomanjkanja obutve ne bodo mogli v šolo, se bo še povečalo. Pomanjkanje dobre obutve torej ne ogroža samo telesnega zdravja naše mladine, ampak jo tudi ovira v njenem duševnem napredku. In slab učni uspeh take mladine gre na rovaš revščine. Ali naj res ostane vedno tako kot je sedaj? Za tiskovni s?« la s* Neimenovani iz Celja je daroval za tiskovni sklad Din 100. Ob priliki prve odborove seje centralne uprave L Del. kol. društva v Mariboru je s. Savinšek Ivan nabral za tiskovni sklad Din 16.—. Iskrena hvalni Posnemajte! Za tiskovni sklad. S. Marčič Anton iz Hrastnika je daroval za tiskovni sklad Din 10.—. Iskrena hvala! Posnemajte. Športna rubrika Jeseniški šport. V nedeljo, dne 6. t. m. se je vršila pri nas kvalifikacijska športna tekma za vstop v 1. razred med tukajšnjim SK Bratstvom in trboveljskim SK Amaterjem. Večkrat smo že čitali, kako surovo sc bori trboveljski Amater, toda to pot je bilo prav obratno: Amaterjevi igralci so bili pri nas surovo napadeni in niso surovosti vračali po pravilu milo za drago, za kar jim vsa čast. Pri vsej tekmi je bil pa tudi g. sodnik zelo popustljiv in bi take enostran- stvo upoštevalo gornje nasvete, mu bo napredek siguren, sicer se bo pa vrstil poraz za porazom, kakor zadnje mesece. Želimo upoštevanja. — Opazovalec. Velika delavska sportska prireditev v Trbovljah. V nedeljo, dne 20. t. m. priredi »Delavski atletski športni klub« dopoldan in popoldan nogometne prireditve in šport-ski miting, popoldne in zvečer pa tudi veliko veselico, na kateri bo igrala Delavska godba. Veselična prireditev se bo vršila v ske popustljivosti ne smelo biti v športnih i »Delavskem domu« na lereziji, ki je po- vrstah. Kljub vsej surovosti nekaterih nasprotnih igralcev in kljub sodnikovi popustljivosti oz. delbi pristranosti je Amater zasluženo zmagal s 4 ,: 0, kar je na tujem igrišču še posebej lep rezultat. Ni dosti manjkalo, pa bi prišlo po zaslugi funkcionarjev SK Bratstva do večjega incidenta. Nek mlad fant je precej drukal za Amaterja, toda vseskozi dostojno in neprebrano. V zadnjih 10 minutah pred koncem igre pa pride najvišji funkcionar SK Bratstva do njega in zahteva vstopnico od fanta, ko jo fant pokaže, zahteva funkcionar, da odide z igrišča, pri blagajni da mu bodo vrnili vstopnino. Fant se je seveda branil iti ven, zato pa je dobil nekaj klofut. Nekaj mlajših članov SK Kovinarja mu je prihitelo na pomoč in malo je manjkalo, da ni prišlo do pretepa. Bila je pa to zasluga funkcionar jev SK Kovinarja, kajti SI< Bratstvo je za vse igrišče postavilo samo enega reditelja, in še ta je nosil rediteljski trak v žepu. Šele ko se je prepir začel, ga je dal na roko, dočim oni funkcionar Bratstva, ki je Amaterjevega drtikarja podil z igrišča, niti tega ni mogel storiti. Vse to smo napisali z željo, da se ohrani čast jeseniškega športa, če bo SK Bratstvo še dolgo trpelo surovosti v svojih vrstah, bodo vsi klubi odpovedali tekme z njim. Dalje priporočamo SK Bratstvu, da pri vsaki tekmi postavi zadostno število rediteljev, da prenapetim drukarjem sploh ne da vstoptnic in da se malo manj poslužuje otrok-zastonj-karjev za lastno drukanje. če bo SK Brat- ) družnica »Delavskega doma« na Vodah. Ker je »Dask« priljubljen delavski klub, tako tudi Delavska godba, zato se pričakuje velike udeležbe. Vsi, ki ljubijo šport in’ glasbo ter se hočejo zabavati, so vabljeni. UrednlSkl kotllek Kranj. Niti ene notice nismo mogli priobčiti. Celje. Poslani razglas ni mogel v list. Pošlji poročilo. Kino „METBOPOL“, Celje V sredo, fG. In četrtek 17. IX. predvajamo prekrasen film NOCTURMO NsjboljSe delo genialnega režiserja .Ekstaze-ki je dobil prvo nagrado za režijo v Benetkah Od 18. IX. dalje veliko remek-delo nesmrtn. Jules Verne-a Mlhallo Strogov, Carjev glasnik V glavni vlog!: ADOLF W0HLBRCC K ŽolsKI nnhrblniKI od Din 10 — naprej, Šolski lem-perji od Din 12— naprej LUNA, Glavni trg 24 Zohteoajte vedno In povsod H In nedra Iz DeUe pekarne o Miom. E Telefon 2324 Za konzorcij Izdaja ln urejuje Viktor Eržen ▼ Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak ▼ Mariboru.