coitmna plačana v gotovW
Maribor, torek 16. jirtlia 1935
St«;
158
Leto IX. (XVI
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava; Maribor, dospoaka ul. 11 / Talafon uradnlktva 2440, upravo 24M lahaja raaan nadalje In praznikov vaak dan IS, url I Valja ntaaaCno prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi pa eanlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra” v Ljubljani r Poštni fiakovnl račun BL 11.400
99
JUTRA
99
Kas ie res?
Na sestanku, ki ga je imel te dni v Splitu eden glavnih ideologov bivše radikalne stranke dr. Laza Markovič s svojimi somišljeniki, je govoril zelo odbito in precizno tudi o strnitvi radika-'°v. klerikalcev in muslimanov v eno sa-mo novo stranko, ker te strnitve ne na-fekuje le taktična potreba, marveč tudi 'deološka enakost omenjenih treh skupin. »S to združitvijo«, je dejal dr. Markovič, »se bo stranka otresla svoje plemenske, verske in pokrajinske grupacije in Se pretvorila v jugoslovansko stranko, kar odgovarja njenemu stališču do države in državne jiolitike. Druga i-dejna osnova je enako pojmovanje jugoslovanske misli. Radikalna zajednica hoče biti jugoslovanska po svoji realni vsebini. Zato želi, da bi pritegnila vsaj eno hrvatsko skupino; po vsej priliki bo to Hrvatska ljudska (klerikalna) stranka, ki je tesno povezana z dr. Korošec ni.«
O	ideologiji nove nameravane stranke je pa govoril tudi še dalje in naglasil 'ned drugim, da izhaja stališče nove stran ke glede hrvatskega vprašanja iz pojmovanja. da se i«'"or|ovanska državna ideja ne da cepiti, smatra pa, da imajo Hrvati Pravico do enakega položaja kakor Srbi. “Smo za sporazum s Hrvati v vseh o-snovnih državnih vprašanjih na temelju enotne državne misli. Glede državne ureditve je pa napovedoval, da hoče (stranka po svojem programu) prenesti na občine, sreze in banovine največii del državne uprave. Ce se bo ta sistem dosledni) izvedel, bo odpadlo 70 odstotkov vseh pritožb Hrvatov. Dr. Laza Markovič je torej proglasil na tein zborovanju v Splitu kot skupni temelj ideolo giie nove stranke, ki naj združi radikale, klerikalce in muslimane to, da se bo otresla svoje plemenske, verske in pokrajinske grupacije in sc pretvorila v jugoslovansko stranko. Ko je Pa govoril o hrvatskem vprašanju, je dejal v isti sapi, da bo zadovoljila s 70 odstotki Hrvate, bo pa vendarle skušala razširiti svoje strankarsko organizacijo tudi med Hrvati (s. pomočjo hrvatskih klerikalcev!)
Istočasno, ko je dr. Laza Markovič razlagal v Splitu novi radikalno-kleri-kalno-muslimanski evangelij iznebit-v e plemenske, verske in pokrajinske gru pacije in zlitve v jugoslovansko stranko, je pa napisalo glavno glasilo slo-venske.vi dela te .»bodoče jugoslovanske stranke«, ljubljanski »S 1 o v e n e c« u-vodnik, v katerem govori vse nekaj drugega,. »Slovenec« piše tu o »jugoslovanskih narodih«, ki so jih hoteli nasilni režimi protiprirodno izenačiti v neko u-metno »nacionalno« kašo, tako da bi se uničile dragocene rodne, moralne in kulturne vrednote vsakega izmed njih. »Slovenec« sc je zato vedno boril in se bori za »ohranitev narodne osobitosti slovenskega ljudstva v vseh ozirih« in proti takozvancinu jugoslovanskemu integra-lizmu in unitarizmu. Stremljenja »asimiliranja« v jugoslovanstvu po »Slovencu« niso le propadla, ampak ^so rodila tudi nepopravljivo škodo, »čemu torej ves napor unificiranja in integraliziranja?« se vprašuje »Slovenec« in stavi besedo »plemensko« z ušesci na sramotni pran-ger. Vse to naj bi po trditvi članka rja rodilo le »brezmiselno nasilno asimilacijo v ueko imaginarno godljo.« V takem tonu je napisan sploh ves članek in pravi, da se ho rešilo hrvatsko vprašanje na podlagi priznanja srbsko, hrvatske in slo venske narodne indhddiilnosti v smislu
Društvo narodov žrtvuje nesejo
Konec zadnje morale v mednarodni politiki — »Kompromisna rešitev velesil - Silno ogorčenje v Ameriki proti Italiji
i*
LONDON, 16. julija. Med tem, jco so angleški listi včeraj še samo namigavali na možnost kompromisne rešitve itali-jansko-abesinskega spora in' izražali upa nje v sporazum med Parizom, Londonom in Rimom, objavljajo danes že obrise »kompromisnega predloga« v konkretni obliki. Predlog obstoja glavno v tem: Italija dobi mandat nad Abesinljo, procedura, ki bo to utemeljila, pa bo sledeča: Italija Im nastopila na izrednem zasedanju sveta Društva narodov 28. t. m. v Ženevi kot tožiteljica Abesinije, ččš ker še ni odpravila suženjstva. Tožba Italije se bo nanašala tudi na to, da Abesinija
še nima točno določenih mej in za državno samostojnost sploh še ni zrela. — Svet Društva narodov bo nato na podlagi te tožbe podelil Italiji mandat nad Abesinijo. Ako bi se Abesinija upirala, bo Izključena iz Društva narodov. Društvo narodov bo izjavilo, da nima z Abe-siniio nobenega opravka več, s čemer bo dobila Italija popolnoma proste roke za svoje vojaške akcije.
PARIZ, 16. julija. Dejstvo, da nadaljuje Italija mobilizacijo se tu tako razlaga, da je Mussolini trdno sklenil z vojaško silo rešiti abesinsko vprašanje v korist Italije.
WASHINGTON, 16. julija. Italijanske vojaške priprave proti Abesiniji so vzbu dile po vsej Ameriki vihar protesta. V Newyorku se je že ustanovil odbor za podpiranje Abesinije, ki zbira sedaj podpise pod protestno spomenico. Vsa ameriška javnost je na strani Abesinije in proti neodločnosti vlade. Odbor upa zbra ti že v nek dneh več milijonov podpisov. Spomenica pravi, da krši Italija Kol-leggov pakt in se mora prisiliti, da ga bo spoštovala. Največji odr>or se čuti med ameriškimi črnci, ki zbirajo že prostovoljce za legiro. h'	Ahesmcem	na
pomoč.
Proračunska debata v olenumu
PRORAČUN IN FINANČNI ZAKON BOSTA SPREJETA DO 1. AVGUSTA. NOVI ZAKONI.
BEOGRAD, 16. julija. Po dovršitvi dela v finančnem odboru narodne skupščine sc pričakuje, da bo plenum narodne skupščine sklican že jutri ali v četrtek. Razprava c proračunu In finančnem zakonu bo trajala v narodni skupščini najbrže do 20. t. m., nakar bo elaborat izročen finančnemu odboru senata in kmalu nato plenumu senata, tako, da bosta proračun in finančni zakon do 1. avgusta že v celoti sprejeta. S sprejetjem dvanajstin in finančnega zakona se zasedanje narodne skupščine in senata še ne zaključi, am
pak se bosta v obeh zbornicah izvolila še odbora za proučavanje zakonskih predlogov, ki jih bo stavila vlada na podlagi pooblastila na novo stiliziranega člena 63. finančnega zakona. Posamezni poslanci zahtevajo, da se ti pred logi spravijo v razpravo najprej ua seji kluba. Glede sestave odbora predlagajo izvolitev 20 do 30 članov. Skupščin ski in senatni odbor ne bosta razpravljala ločeno, ampak skupaj pod skupnim predsednikom in skupnimi podpred seduiki. Delo bi se končalo okoli polovice avgusta.
Zbliievaino delo bojevnikov
GOVOR PREDSEDNIKA ANGLEŠKIH BOJEVNIKOV. — ANGLEŽI NA
OBISKU V NEMČIJI.
LONDON, 16. julija. General sir Hamilton je imel v Saut Schildu govor ua sestanku članov britanske legije in je med ostalim dejal, da je ta legija sto rila več za uresničitev dobrih ednoša-jev med Anglijo in Nemčijo, kakor vsi angleški politiki. Sir Hamilton je dejal, da je že leta 1918. trdil, da se more nekaj trajnega in dobrega ustvariti samo potom sodelovanja vseh bivših bojevnikov z obeh strani. VValeški princ je pokazal, da se more s takim delovanjem doseči zelo mnogo in je v eni sami minuti storil za dobre odnošaje med Angleži in Nemci ter za mir več kakor so storili vsi državniki na svetu v 17. letih zelo težkih in mučnih pogajanj. Pri delu za zagotovitev miru se ne sme izgubljati noben trenutek. Edino dobro, kar so Angleži storili, je sklenitev pomorskega sporazuma z Nemčijo, kar se je izvršilo istočasno,
kakor zbližanje bivših bojevnikov - z ene in druge strani. Te besede so pomembne zlasti zaradi tega, ker se prav sedai mudijo v Nemčiji zastopniki britanske legije, kjer jih sprejemajo nem ški tovariši s silnim navdušenjem.
Uradno poročilo
DUNAJ, 16. julija. O vzrokih avtomobilske nesreče kancelarja Schusch-nigga se objavlja uradno, da je vozil avtomobil 80 km na uro. Pri ovinku v Kieflingu je začudil šofer, da se pred nja kolesa majejo. Zmanjšal je takoj brzino. a je pri tem prišlo prednje kolo v plitvi obcestni jarek, kar je ves
1	avtomobil nagnalo s ceste, da se je zaletel preko obcestnega kamenja v drevo. Kamenje je že poprej pokvarilo diferencial, da šofer avtomobila ni mogel več pravočasno ustaviti ali pa naravnati na cesto. Udarec v drevo je
jugoslovanske državnonacionalne skupnosti.
Že ta kratka vzpostavitev nas more prepričati, da obstoja med tisto ideologijo snujoče se nove stranke, ki jo je o-znanil dr. Markovič in med to, ki jo podčrtava »Slovenec« tako velika razlika kakor med črnim in belim. Markovič pravi, da se nova stranka o d v r a-č a od plemenskih grupacij, »Slovenec« pa narobe, da se vrača k srbski, hrvatski in slovenski narodni individualnosti. Mar kovic govori o rešitvi hrvatskega vpra-■šatvia .70 .odstotkih .in le .z.upca;vno.de-.
centralizacijo, »Slovenec« pa napoveduje »narodno slogo« z izpolnitvijo vseh individualističnih zahtev. Kaj je torej res? To, kar govore radikali, ali to, kar oznanjajo slovenski klerikalci? O-b<>je ne more biti! Mi mislimo, da je Markovičeva izjava dosti avtentičnejša kot pisanje »Slovenca« in je njegov u-vodnik namenjen le domačim ovčicam.
V	Beogradu se pa govori drugače, saj tako so naši klerikalci delali vedno! V Beogradu so bili unitaristi in centralisti, v Ljubljani pa separatisti in avtonomisti. Lepa ,mocala4
bil tako močan, da sta koncelar id njegova žena zletela iz avtomobila v jarek in tam obležala. Žena je bila takoj mrtva, kancelar pa je udaril z glavo v zemljo tik poleg obcestnega kamna i,n se tako le za nekaj centimetrov rešil smrti. Sin in vzgojiteljica sta osta la v avtomobilu in sta se ranila le na razbitih šipah. Šofer je težko ranjen, detektiv pa le opraskan.
Trgovinska pogodba Rusije in Amerike
VVASHINGTON, 16. julija. V soboto jc bila tu sklenjena trgovinska pogodba med Združenimi državami in sovjetsko Rusijo. Amerika je odobrila Rusiji največje ugodnosti, Rusija pa se je obvezala, da bo povečala svoje nakupe v Ameriki. Baje se jc Rusija obvezala, da bo kupila vsako leto v Arne riki najmanj za 30 milijonov dolarjev blaga. Pogodba velja do 13. julija 1936 in se avtomatično lahko podaljša.
ŽELEZNIČARSKI KONGRES.
SARAJEVO, 16. julija. Včeraj se je pričel tu kongres strokovnega združenja vozovnih nameščencev državnih železnic iz vse države.
ITALIJANSKE PRIPRAVE.
RIM, 16. julija. Italija je odredila v zadnjem času mobilizacijo cele vrste no vih rezervistov in fašističnih miličnikov, Obenem so pričeli graditi 10 novih podmornic. Vse podmornice morajo biti dograjene še letos.
NEMCI IN PORTUGALCI.
LISBONA, 16. julija. Nemški poslanik jc vrnil predsedniku republike generalu Carmonu zastavo 4. pehotnega polka, ki so jo Nemci v svetovni vojni zaplenili Portugalcem. Ob tej priliki so bili izrečeni razni govori, v katerih so se naglašali dobri odnošaji med Nemčijo in Portugalsko.
VOHUNSTVO NA FINSKEM.
HELSINKI, 16. iulija. Finski listi poročajo o neki volumski aferi, ki je pov zročila veliko senzacijo. Aretiran je bil neki major finske vojske in izročen vojaškemu sodišču. Major jc obtožen vohunstva v korist sovjetske Rusije.
ABAZ HILM1 V SPLITU.
SPLIT, 16. julija. Včeraj jc prispel s svojo luksuzno jahto »Nivch Alah« semkaj bivši agiptovski kralj Abaz Hilmi, ki je vladal od leta 1892. do leta 1914.. ko je moral zapustiti prestol. Na jahti je 38 ljudi posadke in 14 ljudi spremstva. Bivši kralj je pravkar dovršil 61. leto živ-ifepja.
Dnevne vesti
Športna razstava na Mariborskem
tednu
RAZSTAVA BO POKAZALA VSE PANOGE NAŠECtA ŠPORTNEGA UDEJSTVOVANJA1.
nogomet, tenis, table-tcnis, lahka atletika. Razviti so tudi damski športi, hazena
Maribor je eno najvažnejših športnih središč v naši državi, kar bo pokazal tudi letošnji IV. Mariborski teden, na katerem bo prirejena velika športna razstava. Poudarjamo, da bo to prva tovrstna prirditev o priliki Mariborskih tednov, kljub temu pa bo prirejena v tako velikem obsegu, da bo prikazala vse športno življenje Maribora.
Že pred svetovno vojno je bil šport v Mariboru zelo razvit. Naša mladina pa se je željna novega udejstvovanja po končani vojni hitro znašla pri oblikovanju družabne dinamike. Izredni pomen ima kot športno kopališče moderni Mariborski otok. Po zgraditve tega kopališča so ustanovili vsi klubi vodno športne odseke, ki gojijo zlasti plavanje in skakanje. Veslanje je navezano na Dravo. Po intenzivni propagandi naših klubov, se je silno razvil zimski šport smučanje, sankanje drsanje, tako da so s snežno odejo pokrita rebra Pohorja, in deloma tudi Slovenskih goric obljudena po rojih smučarjev. V Mariboru so razvite prav vse športne panoge. Tako se pri nas goji
in damska lahka atletika. Naši športniki goje tudi sabljanje in težko atletiko, v čemer je Maribor priznan že širom naše domovine. Zelo zanimive so tudi kasaške in galopske dirke v Mariboru. Na visoki stopnji sta zlasti automobilizem in. kolesarstvo. Najmlajši šport v Mariboru in obenem v državi je jadralno letalstvo, ki pripravlja pot dograditvi mariborskega letališča. Pri r rezentanci jugoslovanskega športa pred širokim svetom pa sodelujejo mariborski športniki z lastnim olimpijskim odborom.
Iz tega je razvidno, da se goje v Mariboru prav vse športne panoge in je naše mesto res pravo središče športa. Zato bo športna razstava prirejena na letošnjem IV. Mariborskem -tednu nazorna revija našega športa. Prikazane bodo vse panoge in obiskovalci se bodo na tej razstavi seznanili z vsemi za športno u-dejstvovanje potrebnimi pripravami, za kar bo poskrbela ugledna in priznana športna tvrdka D' • v Mariboru.
Prva obletnica Maistrove smrti
Dne 26. julija 1934. je nenadoma zatisnil oči naš narodni junak general Rudolf Maister. Naša častna dolžnost je, da se te žalostne obletnice z vso pieteto spomnimo. Žc sedaj javljamo, da bodo na dan smrti v petek, 26. t. m., ob 19. uri narodna društva skupno obiskala njegov grob in mu ga s cvetjem in lučkami o-krasila. S primeno pesmijo in besedo se borno spominjali velikega pokojnika. — Istega dne bo v radiu v nacionalni uri pre davanje o njem, prihodnji dan pa bomo prisostvovali maši zadušnici v stolni cerkvi.
draginjskih doklad za poročene državne uradnice in državne upokojenke, ki zlasti pri nižjih kategorijah tvorijo pretežni del dohodkov.
Akcija za znižanje najemnin. Kakor čujemo, je bila te dni izročena gospodu predsedniku mestne občine dr. Lipoldu prošnja ali spomenica stanovanjskih najemnikov v zasilnih stanovanjih v občinskih hišah v Jadranski ulici, ki prosijo za znižanje najemnin. Navedeni najemniki so zvečine revni upokojenci, nižji uslužbenci in delavci z minimalnimi prejemki, ki jim komaj zadoščajo za najnujnejše življenjske potrebščine. — Stanovanja sama so res tudi samo zasilna in so cene, ki jih revni najemniki plačujejo, za današnje prilike in z ozirom na že navedene okolnosti nedvomno previsoke. Zato upamo, da bodo merodajni gospodje z županom na čelu uvideli tehtnost in utemeljenost navedene prošnje in ji čimpreje ugodili. Storili bodo s tem s socialnega in humanitarnega vidika plemenito delo!
Iz sodne pisarniške službe. Za zvanič-nike III. skupine so napredovali dnevni-čarji-zvaničniki: Ljudevit Somer, Ma-renberg; Albin Vetrih, okrajno sodišče Maribor; Valentin Varl, okrožno sodišče Maribor ter Berta Visočnikova, Danica Šafarjeva in Cirila Kopušarjeva, vsi pri okrožnem sodišču v Mariboru. Za dnevničarje-zvaničnike so bili imenovani: Ivan Šuštar iz Ljubljane pri okrožnem sodišču v Mariboru, Marija Mabija-ničeva iz Ptuja, Margareta Turinova iz Maribora in Marta Audičeva iz Gelja, vse pri okrožnem sodišču v Mariboru; Stanko Jeki iz Ljubljane pri okrajnem sodišču v Mariboru, Bogdan Švent iz Ljubljane pri okrajnem sodišču v Ptuju, Andrej Gros pri okrajnem sodišču v Ma renbergu, Vladimir Eržen iz Ljubljane pri okrajnem sodišču v Murski Soboti. Premeščeni šo:	Marija	Lipovškova iz
Ljubljane v Mursko Soboto, Karel Rode iz Murske Sobote k okrajnemu sodišču Maribor, Ernest Bolka pa iz Murske Sobote v Celje.
Novi jetniški pazniki. Pri okrožnem sodišču v Mariboru so bili imenovani za jetniške paznike-pripravniki:	Emilija
Chleboudova iz Maribora, Josip Pelko iz Šmihela pri Novem mestu, Leopold Potokar iz Št. Vida pri Stični in Ivan Grosičar iz Gradišča pri Litiji.
Železniški uradniki iz Ljubljane in Zagreba na Pohorju. Preteklo nedeljo je prispela v Maribor skupina železniških uradnikov — 70 po številu, — ki so pod vodstvom g. Bruna Parme, ki je izlet organiziral, obiskali naše Pohorje. Ogledali so si Pohorski dom, Mariborsko in Ruško kočo, včeraj popoldne pa so vrnili v Maribor ter pohiteli na Mariborski otok. Z večernimi vlaki so se vsi prav zadovoljni zopet Vrnili na svoja službena mesta.
Mari. ;ski mali harmonikarji v Slavonskem Brodu. Mali harmonikarji »Harmonije« so na turneji po Bosni in Dalmaciji priredili svoj prvi koncert v Slavonskem Brodu, ki se je končal s krasnim uspehom. Mali. harmon&arii pod sod-
stvom profesoi. Schweigerja so tako navdušili občinstvo, da so morali prirediti štiri koncerte, k: .o bili vsi razprodani do zadnjega kotička.
Gradbeni minister bo sprejemal občinstvo vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 18.30.
Kongres jetniškjh paznikov se je pričel včeraj dopoldan v Beogradu. Predseduje g. Fran Meško iz Slovenske Bistrice.
Ravnateljstvo realne gimnazije opozarja na nižjo šolo Intendantske akademije. Oglas v veži,
Šahovski turnir v Beogradu. V nadaljevanju 7. kola je Kostič premagal dr. Drezgo, Konig pa Nedeljkoviča, dočini so bile ostale igre prekinjene. Stanje po VII. kolu je naslednje: Kostič 6, Pirc in Konig po 5 in pol, Šrajbcr 4 in pol, Ne-deljkovič 3 in pol, Vukovič 3 in pol (1), dr. Astaloš in Tot 3 in pol. Tomovič 3 (1), Broder 3, dr. Drezga 2 (1), dr. Ka-labar, Avirovič in Petrovič 1 in pol točke. Včeraj se je pričelo VIII. kolo in je Kostič prmagal dr. Kalabarja, remis pa sta se končali partiji Pirc:dr. Astaloš in Konig :Šrajber. Ostale partije so bile prekinjene. Po VIII. kolu vodi Kostič s 7, dočim imata Pirc in Konig po 6 točk.
Tudi na Jesenicah stavkajo. Včeraj smo poročali, da so delavci KID v Javor niku pričeli stavi 'ti. Včeraj popoldne pa je izbruhnila tudi na Jesenicah stavka m sicer je stopilo v stavko 2000 delavcev, ki so uslužbeni pri Kranjski industrijski družbi.
Spomenik dijakov bojevnikov bodo odkrili 13. oktobra v Skoplju. Spomenik bo viden izraz hvaležnosti padlim dijakom bojevnikom, ki so za osvobojenje žrtvovali svoje življenje.
Socialistična prosvetna zveza »Svoboda« razpuščena. Ban dravske banovine g. dr. Puc je izdal odločbo, po kateri se razpušča prosvetna zveza »Svoboda« z vsemi podružnicami. Dekret navaja med razlogi ukrepa, da je bila »Svoboda« po svojih pravilih nepolitična in kulturna organizacija, oblastva pa so že delj časa opazovala, da daje v svojem delovanju v nasprotju z določbami pravil poseben poudarek delavnemu razredu in goji socialistične težnje. S tem je zveza prekoračila svoj delokrog, zato se po zakonu razpušča. Dekret še navaja, da iz razpusta matične organizacije nujno sledi tudi razpust vseh podružnic.
Deputacija Jugoslovanske ženske zve ze v Beogradu. Posebna deputacija Jugoslovanske ženske zveze je včeraj obiskala predsednika finančnega odbora narodne skupščine in mu predložila resolucijo, ki je bila sprejeta na kongresu ženske zveze meseca junija. Kot smo že svojčas poročali, se Zenska zveza zavzema za to, da se ukine znižanje
IV.
MaiiHi leden
od 3. do 11. avgusta 1935
Revija nacijonalne produkcije* TckStiloa razstava, splošna Industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska fotoamaterska, velika razstava slovenske ubaetnosti, propagandna, turistična itd- - 3 —4. avgusta 1935 mednarodni plesni turnir in III* drž* razstava Čistokrvnih psov* » 0.—11. avgusta 1935 plavalne in skakalne tekrhe na Mariborskem otoku-50% popust na železnicah od 1. avgusta do 15. avgusta 1935.
KINO
GRAJSKI KINO
Danes zadnji dan veliki zabavni film •
,.Zvečer — ti ali laz!1*
V glavni vlogi Jenny Jugo, Paul HSrbiger in Theo Lingen.
Od srede dalje, ponovitev najlepšega fi ma »Kraljica Kristina”. V glavni vlogi Greta Garbo. Pride „Bosambo“ scnzacijonelno veledrlo iz afriške džungle.
Karitativna zveza. V Mariboru imamo že nekaj časa Karitativno zvezo kot centralo dobrodelnih ustanov za lavantinsko škofijo. Zveza ima namen dvigniti in pospeševati dobrodelnost. V ta namen bo v Mariboru prodajala bloke, ki jih bodo nu dile po hišah neoporečne osebe po 1 Din, 50 in 25 par. Premožnejši meščani naj vzamej» mesečne bloke. Vsak naj da potem beračem, namesto denarja tak listek. Ti bodo prišli s temi listki h karitativni zvezi, ki se bo 0 vsakem temeljito informirala, če je prinašalec zares poštenjak in podpore potreben. Potem dobi od zveze nakazilo za živila, obleko itd. Na ta način sc bodo skušale preprečiti neprestane zlorabe. Meščanom se zato priporoča zveza v podpiranje in sodelovanje.
Avstrija je popustila. »Putnik« je dobil od našega trgovinskega ministrstva obvestilo, da je bil dosežen z Avstrijo turistični sporazum in je Avstrija preklicala vse omejitve za potovanje v Jugoslavijo.
Pri uvozu električnih žarnic bodo odslej naprej — po odloku finančnega mini stra — vzele carinarnice po 2 kosa^ in ju izročile da mu oddelku finančnega ministrstva za elektrotehnični zavod beo grajskega vseučilišča, ki ju bo glede jakosti preiskal.
Trgovstvo se opozarja na odlok ministrstva trgovine ii] industrije osrednje uprave za mere in dragocene kovine v Beogradu, glasom katerega morajo biti vse tehtnice z nagibno napravo tipa Berkel, Cito, Schulz, Florenz, Schember, Dayton, Sodečo itd. opremljene z zaščitno napravo za plombe, ki mora biti izdelana po načrtu osrednje uprave za mere tako, da ne kvari izgleda tehtnice. Na ta način se zaščitijo plombe, katerih sa-molastno odstranjevati ni dovoljeno ter se bo vsaka avtomatična tehtnica, na ka teri manjka plomba, smatrala kot da ni žigosana, kar bo imelo za prizadete se veda neljube posledice. Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Izlet v Slovenske gorice z autocarom »Rdeči Francelj« prireja v nedeljo, dne 21. julija 1935 autobusni promet M. P, Proga vodi preko Ptuja, Ljutomera, Slatine Radencev, Gornje Radgone, Sv. Tro jice in Sv. Lenarta v Maribor. Cena za osebo le 50 Din. Odhod ob 7. uri z Glav nega trga. Prijave in informacije pri »Vodstvu avtobusnega prometa M, P.«, Glavni trg 26, telefon 22-75.
Obrtni tečaji. Rokodelski mojstri in podočniki se opozarjajo na sledeče uone tečaje, za katere sprejema prijave obrt-nozadružno nadzoroištvo na- sreskem na.
čelstvu, soba 42/11:1. tečaj mojstrskih izpitnih predajanj, ki sc prične prihodnji ponedeljek ob 'A20. uri. — 2. tečaj za obrtno knjigovodstvo, — 3. tečaj za lesno tehnologijo (za mizarje, strugarje, sodarje), — 4. tečaj za mizarsko risanje,
— 5. tečaj za krojaško prikrojevanje;;
Narodna obrana v Studencih javlja, da sc gozdna veselica vrši v nedeljo,
4. avgusta in ne 14. kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno in naj ostala društva od svojih prireditev na ta dan odstopijo.
Večerni promenadni koncert. Mestno olepševalno društvo priredi jutri zvečer od pol 9. do pol 10. ure večerni promenadni koncert, na katerem bo igrala vojaška godba pod taktirko kapelnika gosp. Svobode.
Nočna lekarniška služba. Jutri v sredo bosta imeli nočno lekarniško službo Si-rakova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti in Minafikova lekarna« »Pri orlu« na Glavnem trgu.
Radio Ljubljana. Ob 12: slavni pevci' se vrstijo na ploščah; 12.45: poročila, vreme; 13: čas, obvestila; 13.15: operne overture na ploščah; 14: vreme, spored, oorza; 18: poslušajmo pozavno, igra g. Pegan; 18.25: vojaške godbe na ploščah: 18.50: pogovor s poslušalci; 19.10: čas, vreme, spored, poročila, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos iz Dobrne; 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 22: plošče.
Dve nezgodi. ' se je '-»»l1«! včeraj popoldne s svojim kolesom po Koroščevi ulici 14-letni v Miklošičevi ulici stanujoči dijak Rudolf Majcen, je treščil tako močno v neki avto, d?, si je zlomil lčvo roko v zapestju in se-hudo poškodoval na glavi. V Vojašniški ulici stanujoči 33!etiif' mesar Izidor Copetti pa sc jc pri delu v
rda- :.;i nevarno vrezal v levo roko. ......
Oba poškodovanca se zdravita v tukajšnji bolnišnici.
Iz maščevanja sta razbila dva delavca posestniku Ivanu Lovrccu na Pesniškem dvoru vse šipe ter lonce na oknih. Polomila sta tudi hišna vrata in razne druge predmete. Posestnik je pregnal podiv jana napadalca s streli iz samokresa. Oddal jc na nju 2 strela, ki pa nista zadela. Z divjaškim napadom sc bo bgivilo še sodišče.
Aretacija. Avstrijske oblasti so odgon-sfcim potom p:','ale v Maribor nekega Ambroža, ki ga išče zagrebška policija. Ambrož je osumljen nekega umora v Zagrebu. Policija ga je izročila v zapore tukajšnjega sodišča in bo odgonskim potom prepeljan v Zagreb.
Ukradeno kok). Prijatelj tuje lastnine je odpeljal včeraj popoldne izpred neke trgovine v Gosposki ulici trgovcu Guslu 1.500 Din vredno moško dvokolo. Kolo je znamke »S*tyria< in ima evidenčno št. 9135. Tatvino jc prijavil policiji.
Nepojasnjena najdba. Ko je šla včeraj popoldne proti vojašnici kralja Petra Albina Žibartova, je našla na vogalu Fran-kopanove ulice in Radvanjske ceste o-grodje nekega kolesa in listnico, v kateri je vojaška izkaznica, glaseča se na ime Konrada. Krauta. Žibartova je izročila najdene predmete predstojništvu mestne policije.
Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v svoji 56. letošnji šte vilki naredbo o režo- ' oddajanju' stanovanj in sob ter odobravanju cen v zdra viliščih in letoviščih in razglas uredbe in pravilnika o prirastkarini v mestni občini mariborski.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 26.2 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 15.9 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 20.5 stopinjah 740, reduciran na ničlo pa 738; relativna vlaga 65; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved ne napoveduje nobene bistvene spremembe.
Zbliževanje z brati Bolgari
MANIFESTACIJE OB OBISKU SOKOLOV V SOFIJI. — BESEDE KOSTE
TODOROVA.
resiranih' narodov. Želja naroda v obeh državah pa je, da se ob čuvanju samostojnosti vsake od obeh držav ustvarijo medsebojni odnošaji, ki bi izključili vsako možnost spora in vojne. Ves bolgarski narod je danes prepričan, da je takšna politika za Bolgarijo imperativna potreba. Nobena bolgarska vlada, ki bi šla proti temu narodnemu razpoloženju, bi ne mogla niti deset dni držati situacijo v svojih rokah.
»Danes« — nadaljuje Kosta Todorov — »je v Bolgariji v pogledu odnošajev do Jugoslavije ustvarjena splošna nacionalna linija vseh večjih grupacij, linija v najpovoljnej-šem smislu napram Jugoslaviji. Zastava pokojnega Stambolijskega je zopet visoko dvignena in pred njo se klanjajo vsi. Vsi činitelji, vlada in opozicija, so — vkljub vsem medsebojnim borbam — složni v tem, da morajo med našima državama obstojati najbolj prijateljske in najprisrčnejše zveze, ki ne samo izključujejo spore med nami, ampak nam diktirajo, da moramo biti v
Dne 11. t, m. je prispelo v Sofijo na velike prireditve bolgarskih Junakov na
•isoče Sokolov iz cele Jugoslavije. O sprejemu naših Sokolov v bolgarski prestolnici poročajo naši in bolgarski listi soglasno, da so »manifestacije, prirejene ob priliki sprejema jugoslovanskih Sokolov na ulicah bolgarske prestolnice za ustvaritev bratskih odnoša-•tev med obema narodoma nadkrilile vse dosedanje manifestacije v tej smeri« in da se »po impozantnosli števila udeležencev in navdušenju prestolniškega Prebivalstva more ta manifestacija primerjati samo še s sprejemom blagopo-kojnega kralja Aleksandra v Sofiji, ko ■te narod plakal v zanosni navdušenosti, ko je čutil, da prihaja nova doba v od-'lošajih med dvema bratskima narodoma«.-»živela Jugoslavija!«, »Mi moramo z Jugoslavijo!«, »Mi smo bratje ene krvi!«,.»Nikdar več se ne bomo prepirali!« tako so vzklikale vzvalovanc narodne množice.
Ko jo nedavno temu obiskal našo državo bolgarski minister za notranje zadeve in starešina Zveze bolgarskih Junakov, general g. Raško At atlasov, 'c bil sprejet ne samo z oficielnimi častmi kot minister sosedne in prijateljske države. Sam je izjavil ob svojem odhodu S. t. m. iz naše države, da je spoznal na sVojem potovanju po Jugoslaviji od skrajne vzhodne tja do skrajne zapadne meje narod, ki občuti ljubezen in vdanost do bolgarskega naroda. — »Vse to« — je dejal — »je tako neprisiljeno, je izraz izlivanja globoke slovanske duše, ki je naravnost ganljiv.«
Za vsakogar, kdor z odprtimi očmi zasleduje dogodke, je izven vsakega dvoma, da se je tekom zadni" dveh tet, odkar sc je pred dvemi leti na iniciativo obeli vladarjev pričla zbliževanje Jugoslavije in Bolgarije, s skupnimi napori posrečilo potencirati medsebojno spoznavanje in ustvariti atmosfero pomirjenja. To je potrdil nedavno v enem svojih člankov pod naslovom »Jugoslovansko - bolgarski od-uošaji v luči stvarnosti« tudi veliki učenec in sobojevnik velikega bolgarskega državnika in velikega prijatelja Jugoslavije Aleksandra Stambolijskega, Kosta T o d o r o v, znani prvobojevnik za jugoslovansko - bolgarsko bratstvo. Odkrito ugotavlja, da je pač sen nekaterih idealistov o integralni Jugoslaviji (skupni državi Jugoslavije z Bolgarijo) moral napraviti prostor stvarnemu političnemu cilju vzajemnih naporov za zbližan je obeh držav. Ta cilj pa ni od-visen samo od diplomatskih pisarn, ampak predvsem od razpoloženja zainte-
vseb mednarodnih situacijah na skupni fronti, ramo ob rami. Vlade in diplomacije obeh držav imajo nalogo, iskati obliko, ki bo točno izrazila narodno raz položenje na eni in na drugi strani. <— Treba pa vedeti, da ni govora o državni skupnosti. Bratje smo, a vsak ima svojo hišo in hoče ostati gospodar v svoji hiši, vsak ima svoj ponos, svojo preteklost, svoje legende. Treba pustiti ob strani vse, kar je pesem bodočnosti, izven dosega naše generacije, izven stvarne mogočnosti 'današnjice. Delajmo no kot ideologi, ampak kot politiki. Cilj je pač skromnejši, ali tem lažje dosegljiv in koristnejši za oba naroda. Tudi ni treba hiteti. Naj gre proces svojo naravno pot. Varujmo pa se intrig onih tujih činiteljev, za koje je naše bratsko zbližanje bavbav.«
Mislim, da je tudi pri nas čas, da se otresemo fantazij in da v smislu tehtnih in stvarnih besed bolgarskega politika tudi mi računamo z realnostjo in na tej osnovi gradimo. Uvodoma omenjeni dogodki v zvezi z mnogimi drugimi (sprejemi naših pevskih zborov v Bolgariji in narobe itd.!) pa so nam dokaz, da smo že na dobrem potu. Seme, koje je položil blagopokojni viteški naš kralj Aleksander, je vzklilo! V- S-
. »e&4fauar&i»ni
Tri desetletja človekoljubnega
delovanja
K JUBILEJU POBREŠKIH GASILCEV. - SLAVNOSTEN IN VELIČASTEN POTEK JUBILEJNE SLOVESNOSTI. — BLAGOSLOVITEV NOVEGA AVTOMO
BILA.
Matija Volk. Obredu blagoslovitve dru gega avtomobila pobreške gasilske čete
Na izredno slovesen in prisrčen način se je v nedeljo 14. t. m. proslavila 30-letnica obstoja in plodonosnega delovanja gasilske čete na Pobrežju. Dopoldne ob 10. je bilo najpreje delegatsko zborovanje gasilskih čet z desnega brega, ki ga je otvoril in vodil zaslužni in neumorno delavni starešina, šolski upravitelj g. Klemenčič. Delegatje so bili polnoštevilno navzoči, razen tega pa sta se udeležila važnega zborovanja, nakaterm so sc obravnavale važne tekoče gasilske zadeve, tudi sreski načelnik za mariborski desni breg, Milan Mak ar, in major M a s 1 a Č kot zastopnik vojske.
Popoldanska prireditev je bila posvečena javni proslavi 30-letnice delovanja pobreške gasilske čete in s tem združeni blagoslovitev drugega avtomobila. Bla-goslovitvene obrede je'opravil magdalen ski drugi kapelan dr. Josip Meško, ku-inica pa je bila tovarnarjeva žena ga. Jcravšcva, kum pa gosp. ravnatelj Krejči, ki pa se slavnosti zaradi istočasnega zleta ruških Sokolov, ki imajo v njem svojega mnogozaslužnega predsednika, ni mogel udeležiti. Zastopal ga je v tej častni funkciji pobreški župan
je poleg velike ljudske množice prisostvo valo preko 150 gasilcev in razen tega ga silski naraščaj s Pobrežja in iz Bistrice.
Proslavitev 30-letnice obstoja pobreške gasilske družine je bila na veseličnem prostoru, kamor še je zgrnila večtisočglava množica. Po lepo uspelih gasilskih vajah, ki so se izvedle z zanosno gasilsko prizadevnostjo, strumnim predvajanjem, in tehnično uglajenostjo, je bil na sporedu slavnostni govor k 30-letnici pobreškega gasilstva, ki ga je imel ob velikem priznanju in toplem odobravanju vseh navzočih neutrudni delavni pred sednik pobreške gasilske čete ter župni starešina šolski upravitelj g. K1 e m e n-č i č, ki že devet let s sigurnostjo in ljubeznijo vodi pobreške gasilce v izvrševanju nesebičnih in vzvišenih ciljev gasil ske organizacije. V zgoščenih, zanosnih izvajanjih je podal pregled vsega tega 30-letnega neprekinjenega dela pobreških reševalcev in človekoljubov v prid bliž-njiku. Iz teh izvajanj povzemamo v kratkem:
Gasilsko društvo se je ustanovilo na
Pobrežju leta 1905. Od ustanoviteljev še živi in deluje Franc Divjak. Prvi predsednik, je. bil. tedanji župan g. Rojko.ki je šest let načeloval pobreškim gasilcem. On je bil tisti, ki je oskrbel društvu leseno stavbo in stolp ter štirikolno brizgalno. V vodstvu pobreškega gasilstva je sledil Ivan Caf, ki je omislil društvu ročno brizgalno. Sledeči predsednik gosp. Slokan je načeloval društvu 10 let. Tudi on si je stekel za razvoj društva veliko zaslug. Po eno leto sta vodila društvo gg. V a g n e r in Ribič, dokler ni stopil na čelo gasilske družine g. šolski upravitelj Klemenčič. Za njegovega predsednikovanja se je nabavil avto znamke »Ford«, motorna brizgalna, nadalje ročna brizgalna ter drugi avto znamke »Fiat«, ki sc je v nedeljo ob proslavi društvene 30-letnice blagoslovi!. Omeniti je, da se je pri obeh avtomobilih kupilo samo ogrodje, dočim so obe vozili priredili ter izdelali vrli pobreški gasilci, ki so pri tem delu žrtvovali ves svoj pro sti Čas, samo da so lahko vsak po svojih močeh doprinesli k inventarni pomno žitvi svoje ljubljene gasilske družine. Posebne zasluge za razvoj pobreškega gasilstva ima g. Rudolf Stanič, za organizacijo gasilskega naraščaja pa g. Jožef Rakuš.
Pobreško gasilstvo se je od svojega obstoja do danes udeležilo gašenja 209 požarov. Požrtvovalni podpoveljnik Fr. Fux ima za seboj 148 požarov, Franc Divjak 130, Mihael Šadel 105. Jožef Kek pa 99.
Nedeljska proslava je odgrnila zaveso, za katero je videti vse tisto ogromno požrtvovalno delo, ki ga v svojem poslanstvu vrši vzorno nesebično pobreško gasilstvo, ki je doseglo za predsednikovanja svojega sedanjega voditelja šolskega upravitelja g. Klemenčiča svoj naj vidnejši razmah in razvoj. Hkrati pa je prišla do izraza tudi hvaležnost, ki jo kaže ljudstvo do svojih hrabrih in vedno čuječih reševalcev. Proslava je potekla v znamenju gasilske vzajemnosti in med sebojne pripravljenosti ,za pomoč ter prisrčne zahvalnosti pobreškim gasilcem, katerim želimo na pragu novega desetletja še veliko uspehov in priznanja za Človekoljubno ter brezprimemo nesebično udejstvovanje.
DVA VLADARSKA AUTOGRAMA.
Te dni sta bila na dražbi prodana dva vladarska autograma, in sicer francoskega kralja Karla V. in Franca 1. Karel V. se je podpisal takole: »Karel, cesar Rimljanov, kralj Španije, Kastili-je, Deona, Aragona, Napulja itd. Franc I. ki ni imel drugega naslova kakor k Francije, se je pa podpisal iz zavi toda zelo duhovito: »Franjo, gospodar Gentllyja, vasi pri Parizu«.
Milan Kaje:
Vdovec
Matjaž se je vračal iz sosednje vasi. Bil je y hranilnici, kjer je vložil tisoč dinarjev za svojega najmlajšega sina. Zadovoljen si je pokimal: »Tudi ta črvič ima sedaj tisočak.« Tako je razdelil svojo doto, ne da bi bil zato kaj v skrbeh. »Saj imava z Rozo lepo posestvo, ki nama zadostuje.« Dostojanstveno si je zavihal brčice, se zravnal in trdno stopal Po beli ravni cesti, ki je ležala kot ravnilo na pisalni mizi. Krepki tridesetletni mož se je veselil svoje sreče.
Za vse se imam zahvaliti svoji pridni Rozi, ki mi je kot edinka prinesla lep grunt. Kot najmlajši sin sicer nisem dobil zemlje, a praznih rok tudi nisem bil. Otroci so za silo preskrbljeni, saj čaka vsakega v hranilni : 'bočak, za naju pa ie dober nameček služba, ki jo vršim kot občinski blagajnik. Včasih sicer mate spremenim kako številko, pa Bog moj dragi, tako je delal še vsak pred menoj! Grdo bi bilo, če bi ta denar zapravil v krčmi s kako babnico; a jaz ga izročim Rozi, da kupi deci šolske zvezke in knjige.«
Med tem je prehodil polovico pota in dospel do križa ob cesti. Pobožno je pogledal na Križanega in se odkril, da so se prikazali vranje črni lasje, ki so se
prilepljali načelo. Vest ga je malo opomnila, da je hitreje kot sicer umaknil svoje črne, lokave eči od Njegovega obličja. Nato je zmignil z rameni: »če bodo račune dobro pregledali, bodo itak našli napako. Nekaj časa se bom izgovarjal in jih prepričeval o svoji nedolžnosti. No, če se pa že ne bodo dali pregovoriti, jim bom priznal, da sem se »zmotil«. Izvolili si bodo novega blagajnika in vse bo zopet v redu.«
Srečaval je kmete, ki so ga spoštljivo pozdravljali, otroke, ki so se mu lepo odkrivali, kakor samo katehetu; učitelju, županu, orožniku in financu. Ko je bil bližje vasi, si je prižgal pipo, da bi vsak mislil, da kadi že vso pot. Pri šoli je malo stegnil vrat, da bi skozi šipo zagledal svojega Pišteka. Pa je za hip ujel le zrcalno sliko svojega rjavega obraza s kiju kastim nosom in močnima ličnicama. Na križpotju je krenil z glavne ceste in zavil proti domu.
Preden je začul kričanje novorojenca, ga je z gabra pozdravila štorklja, ki je stala na eni nogi v velikem gnezdu, vila vrat daleč nazaj, široko odpirala dolgi kljun in z njim krepko klepala, da se je slišalo po vsej vasi. Samec pa je plaval v velikih krogih nad gnezdom. Končno ga je družica privabila in skupno sta sprožila vratove proti sinjemu nebu ter s klepanjem r. rglašala svoje zadovoljstvo.
Matjaž je poklical ženo: »Roza, kje pa si?« Prikazala se je iz hleva in mož io je veselo pozval: »Stopi no v klet, da se malo odžejava!Žena je odšla po velik ključ, ki je zaškripal v stari ključavnici. Odškrnila je pipo: »Sedaj pa le teči žlahtna pijača! Vredno je. Čemu bi Matjaž hranil svoje tri tisočake!« In pohlepno je dodala: »Grunt je moj, denar prepisan na deco, — njegovega ni nič!«
Mož in žena sta zadovoljno praznila kozarce, a Rozo je podžigala misel: »Odslej me boš vedno moral prositi, če si boš hotel kupiti tobak!«
Edino svoji prijateljici Marti je zaupala svojo tajnost. Prijateljica je obljubo držala in tako mož tudi od sosedov ni mogel zvedeti naklepov zahrbtne žene. čemu pa jih je Roza gojila?
Temna slutnja jo je opominjala z zbodljaji v prsih, da ne bo učakala starosti. Možu sicer ni takoj priznala bolečin, a sčasoma jo je kašelj napadal vedno huje. In vse leto ni več zapustila postelje. Polagoma je hirala, a duh ji je trepetal v plamenečem razburjenju: »Jaz naj u-mrem mlada, da bo Matjaž užival dobrote mojega grunta! Sčasoma bi pozabil na me, dasi me Ima sedaj tako rad. Posestvo bi zahtevalo nove gospodinje, ki bi se potem šopirila na mojem gospodarstvu!« V nemi onemoglosti je sklenila: »Ne, nikdar! Četudi ie moje telo že
trhlo, imam še toliko moči, da to preprečim. Zapomni si Matjaž: Tudi če umrem, ne boš dobil posestva ti in tudi tebe ne bo imela nobena več!« Izvedba tega skle pa jo je pomirila in misel na ločitev od sveta ji je bila lažja.
Matjaž pa se je ubijal za dva. Povsod je moral nadomeščati bolno ženo in prenašati njeno muhavost. Večkrat mu je veter na polju sušil solze, ki so polzele po shujšanem licu. Hodil je od zdravnika do zdravnika. Ves njegov trud, prošnje in molitve, darovanje sveč in plačevanje maš, vse je bilo zaman.
če hoče koga preganjati usoda, ga ne izpusti iz krempljev. Pije mu kri, mori duha, ugrabi čast. Ko mu je umirala žena, so pri pregledu računov prišle na dan njegove nepoštenosti. Niti malo se ni izgovarjal ... Kmalu po tej sramoti so mu odnesli Rozo na božjo njivo.
Šele sedaj je mož spoznal svojo ženo. Pokojnica je bila v oporoki zapustila svo jo posest vsem otrokom, a njemu ničesar. Nove gospodinje, ki bi bila gruntu že zdavnaj potrebna, ne bo od nikoder. Katera pa naj bi vzela vdovca, ki je največji berač v vsej fari?!
Starejši sin mu že da čutiti, da ne živi več na svojem in da bo te milosti kmalu konec. — In mož, ki je vse življenje ljubil svojo ženo, jo mrtvo preklinja ...
Sfran 4.
Nfarffiorsfci »VeSernfS« Jafa«
V	:M a r ifi o t u, dne 16. VII. 1935.
MARIJ S KALAN
ROMAN
SidaSilanova
12
Tisti trije dnevi od prihoda iz Maribora do materinega pogreba so se ji zdeli kakor neresnična pravljica; zaviti so bili v neko čudno meglo, ki je postajala vedno gostejša.
Tako je napočil trenotek, ko je morala zopet misliti na sebe. Oče, ki ga je ženina smrt vsaj na videz upognila, jo je poklical k sebi v svojo delovno sobo in ji brez olepšav zastavil odločilno vprašanje:
»Kaj sedaj? Mislim, da ne nameravaš nazaj v šolo? V takem razpoloženju bi bilo učenje nemogoče.«
Pred Sido je stopila realnost. Učenje? Da, nemogoče ... S tem jo je oče zadel v sredino vsega obstoječega. Ko bi ji bil dejal samo: »Ne greš več v šolo,« bi se mu uprla, tako se je pa uklonila brez resnega boja. Zavedala se je, da jo je materina smrt prevzela tako globoko, da ni trenotno nikjei^ več prostora za nauke trgovinstva. Skoraj bolj zaradi etikete je odgovorila:
»Mama je želela, da dovršim akademijo. Bilo bi škoda izgubiti leto . . .«
»Ker ne študiraš zato, da najdeš služ-
bo in kruh, je pač postranskega pomena, ali dovršiš študije v enem ali šele v dveh letih. Mo želiš ostati do konca, ti ne branim, vendar mislim, da te tedne do konca leta opustiš. Ako boš hotela jeseni nazaj, lahko ponavljaš tretji letnik ali pa napraviš izpit. Sedaj si potrebna oddiha, in . . . nekdo mora biti doma . . Moji posli me pogostokrat kličejo z doma. Silanovina ne more ostati čisto v tujih rokah . . . Dovelj bo, če nadziraš vsaj gospodinjstvo . . .«
Sida je še nekaj časa premišljevala, potem pa odgovorila kratko in stvarno:
»Strinjam se. Ostanem. Jeseni napravim izpit, študirala bom doma.«
Drugo jutro se je odpeljala v Maribor, javila ravnateljstvu, da bo študirala ostanek leta kot privatistka, se poslovila od tovarišic in tovarišev, pobrala na stanovanju svoje stvari in se vrnila domov. Prve dni ji je bilo doma neskončno pusto in dolgočasno. Šolske knjige, ki jih je jemala v roko, da bi se učila za izpit in se z učenjem razvedrila ali vsaj rešila morečega dolgočasja, je kma lu spet odlagala. Potem se je skušala
zanimati za gospodinjstvo, pa je bilo tudi s tem kakor z učenjem. Da bi odgnala od sebe moreče misli samote, je pričela čitati romane, ob lepih popoldnevih je pa velela osedlati konja, sedla v sedlo in odjezdila po okolici. Jezdila je v gozd k delavcem, ki so podirali smreke in jelke, opazovala njihovo delo in se potem vračala domov skozi Hrušnico, kjer se je ustavljala pri mladi ženi tovarnarja Wellaka, ali pa sodnikovih, kjer ji je bila prijateljica dve leti starejša Jasna, absolventka mariborskega ženskega učiteljišča šolskih sester. Nekaj dni pozneje se jima je pridružil še Jasnin brat, v Ljubljani študirajoči jurist Branko.
Ko pa je nekega lepega popoldneva v začetku junija jezdila Sida po vozni poti skozi gozd proti Hrušnici k svojim prijateljem, jo je nenadoma dohitel drugi jezdec, se ji dvorljivo poklonil in jo pozdravil:
»Tako sami, gospodična Silanova?«
»Veste, doktor, najlepše je biti sam.«
»V taki mladosti in v tako lepem mesecu?«
»Mladost in čas... vse je relativno.«
»Govorite kakor kak filozof.«
»So dogodki, ki človeku poglobe misli.«
»Razumem. Smrt vaše mame ...«
Starost in sposobnost za delo
MED ANGLOSOKSI SO SE OGLASILI ODLIČNI ZAGOVORNIKI STAROSTI.
Skoraj v vseh državah se oglaša mladina, ki godrnja in zabavlja na stare ljudi. Mladina se pritožuje, da jo stari ljudje ovirajo v napredku, ker se ji nočejo umakniti s svojih mest in iz svojih poklicev. Mladina pravi, da ne more naprej. Pa tudi stari ljudje se nočejo vdati in prav zdaj, ko je brezposelnost najhujša, se čutijo nekako pomlajene,, še sposobne za delo. Stari se pritožujejo, da jim dela mla dma krivico in zatrjujejo, da so ti prav na stara leta pridobili potrebne izkušnje in postali dovolj pametni, da lahko izpolnjujejo svoje dolžnosti bolje od vrtoglave mladine, ki se preveč vdaja nedosegljivim idealom in bujni domišljiji.
Nastane vprašanje, kdo ima prav? Pod pritiskom gospodarske krize so vse države potisnile navzgor starostno mejo urad nikov in uslužbencev. Pa tudi prej, v dobi blagostanja, je bilo komaj prekoračeno 40. leto, pa je bil človek že omejen v izbiri poklica in iskanju službe. Marsikje so ga odklonili, češ, da je že prestar za to ali ono mesto, da rabijo samo mlade moči. In nikjer se niso tega načela tako strogo držali, kakor v Ameriki. Pravica pa včasih vendarle zmaga, če že druga ne, pa vsaj zgodovinska. In prav v Ameriki se je pričel zdaj prvič psihološki pre vrat.
Pred dobrim letom je izdal znani ameriški učenjak knjigo pod naslovom »Življenje se začenja s 40. letom«. Učenjak vneto zagovarja tezo, da postane človek za delo v polni meri sposoben šele s 40. letom. Za to knjigo so se na knjižnem trgu kar trgali. Niso pa segali po nji samo priletni ljudje, kakor bi človek mislil, temveč vsa javnost je sprejela knjigo z veseljem in kmalu so se pojavile tudi po-sledioe. V industrijskih in drugih podjetjih so odpustili dražestna, koketna dekleta in sprejeli na njihova mesta izkušene priletne ženske, ki so se bolj osredotočile na delo, nego na flirt. Tako vsaj mislijo njihovi šefi. Mlada dekleta se preveč zanašajo ria svojo mikavnost in si skušajo s svojo zunanjostjo priboriti iste ugodnosti, kakor priletne ženske z marljivostjo.
Tudi v Angliji je nastopil mož, ki zagovarja isto stališče. Prekosil je celo svojega somišljenika v Ameriki, ker trdi, da se začenja pravo življenje s 60. letom. To odgovarja menda razliki v starosti med Anglijo in Ameriko. Londonski zdravnik sir Thomas Oliver je pravičen napram obema spoloma. V enaki meri priznava pri moških in ženskah 60. leto kot tisto, ko postane človek sposoben za ptodonosno delo. V svojem predavanju v zavodu za hjgšjeno, ki mu predseduje, je
izjavil, da se je v zadnjem stoletju podaljšalo človeško življenje povprečno za 10 do 12 let. Zdaj imamo mnogo več 100 let starih ljudi, kakor v prejšnjih, časih, je dejal dr. Oliver, in ker so se higijen-ske razmere znatno zboljšale, imamo tudi mnogo več zelo čilih, zdravih in za vsako delo sposobnih šestdset- in sedemdesetletnikov, ki bi lahko zavzemali najod-governejša mesta, samo če bi jih bilo dovolj. Tudi za težko telesno delo priznava dr. Oliver 60. leto kot zelo primerno in trdi celo, da je človek za tako delo v teh letih najsposobnejši. Za plodno duševno delo, kakor tudi za odgovorna mesta, priznava še višjo starost kot najprimernejšo in trdi, da dosežejo moški v duševnem delu najvišje uspehe s 70. letom ali še pozneje.
Priletni ljudje so našli vnetega zagovor nika v starem in novem svetu. Dva odlična učenjaka jim predočujeta življenje v drugačni luči, nego smo ga gledali doslej, in gotovo se bo marsikateremu priletnemu možu odvalil kamen od srca. Pa tudi mladino tolaži dr. Thomas Oliver zelo duhovito s tem, da jo opozarja na podaljšano mladost, če bodo starostne meje splošno potisnjene nazaj. Mladost pa ostane kljub zagovarjanju starih najlepša, pa tudi najbolj vrtoglava. Tudi mla dina je lahko vesela, če se bo mladost podaljšala za 10 do 12 let.
  m-
Palestina se množi.
V	Palestino se je priselilo lansko leto in prvo polovico tekočega leta skupaj 16.639 Zidov iz Nemčije. To je četrtina vseh priseljencev v Palestino v navedenem času. Štirideset odstotkov priseljencev iz Nemčije je kapitalistov, vsi ostali so pa brez premoženja.
Ptuj
Ptujske »senzacije«. Kako se ustvarjajo senzacije, ki razburjajo in vznemirjajo po nepotrebnem občinstvo, navajamo naslednji primer, ki se je dogodil v Ptuju. Pretekli četrtek se je raznesla po Ptuju vest, da je v sredo okrog 22. ure skočila v Dravo neka ženska in se utopila. Preden smo ta tragičen dogodek, ki bi se naj bil odigral na Dravskem mostu v Ptuju objavili, smo se na tanko informirali in ugotovili sledeče: Ob navedeni uri sta sicer res videla dva pasanta neko osebo, ko se je povzpela na mostno ograjo in izginila pod mostom. Tista oseba pa ni skočila v deročo reko, temveč je izginila pod mostom med stebre, kjer valijo golobi svo je mlade. Dotična oseba — bil je to neki mlad fant — si je naložila nekaj
mladih golobov, splezala zopet na most in izginila s svojim plenom v temno noč. Nekateri listi, med temi tudi tuji, pa so prinesli senzacionalno vest pod naslovom »Samomor neznane mladenke«, kako se je na breški strani dravskega mosta v Ptuju pognala v deroče valove neka mladenka srednje velikosti in s pristriženimi lasmi. Na pomoč ji ni mogel nihče priskočiti, ker je na mestu, kjer je skočila v vodo, velik vrtinec. Nesrečnica je takoj izginila pod vodo. Kdo je bila mladenka, se še ne ve in je najbrže kaka tujka... — Da se občinstvo pomiri, smatramo za svojo časnikarsko dolžnost, da to ptujsko »senzacijo«, ki so jo prinesli razni listi, demantiramo, da ljudstvo ne bo ostalo v krivi veri, ker v Dravo ni skočil ni-kdo, še manj pa mladenka s pristriženimi lasmi in je vest popolnoma izmišljena.
Sokolstvo
Rezultati župnih plavalnih tekem
Tekmovalo je 38 članov in m. naraščaja ter 8 članic in ž. naraščaja. Prijavljenih je bilo mnogo več tekmovalcev, žal so mnogi pred tekmo odstopili. Rezultati: Člani 100 m prosto: 1. br. Mirnik (gost iz Celja), 2. br. Stopar, 3. br. Tomažič, oba Maribor Matica. — Člani 50 m prosto: 1. br. Tomažič, 2. br. Požar, 3. br. Orel, vsi Maribor Matica. — člani 50 m prsno: 1. br. Voller, Maribor Matica, 2. br. Čemeč, Prevalje, 3. br. Zei Sv., Maribor I. — člani 50 m hrbtno: 1. br. Kožuh, Maribor Matica, 2. br. Stok, Maribor I., 3. br. Falk, Ma-
»Vsekakor.«
»Zal mi je, da sem premlad, to se pravi, da sem prepozno postal zdravnik, da bi bil mogel rešiti ubogo gospo Si-lanovo. Njena bolezen je bila zastarana. Ni bilo mogoče doseči uspeha. Kako je bilo mogoče, da ni poskrbela prej...«
»Za temeljito zdravljenje, menite?«
»Da.«
»Morda tega sama ni hotela...«
»Opazil sem, da je bila vase pogreznjena in — da govorim s stališča zdrav nika, saj mi oprostite — nedostopna.«
»Ljudje smo zelo različni.«
»In različne so naše usode. Vendar se dajo v marsičem tudi spreminjati.«
»Menite?«
»Več, prepričan sem o tem.«
»Torej — bi se mogla na primer spre meniti tudi jaz ...«
»Vi? Čemu neki? Mladi ste, bogati, lepi, vedri. Kaj naj bi tu spreminjali?«
»Hvala za poklon, čeprav jc morda malo preveč vsiljiv, in — oprostite — prazen.«
»Prosim odpuščanja! Mislil sem odkritosrčno in kar sem dejal, ni bila konvencionalna fraza, ampak izraz resničnega notranjega prepričanja. Konvencionalnih fraz sploh ne ljubim.«
(Se bo nadaljevalo >
ribor I. — Moški naraščaj: 100 m prosto: 1. Škofič, 2. Sedmak, oba Maribor Matica: 50 m prosto: 1. Škofič M., 2. Škofič S., oba Maribor Matica, 3. Ažet-to, Slov. Bistrica; 50 m prsno: 1. Kveder, Ptuj, 2. Mihorko, Mbr. Matica, ' 3. Petrovič, Ptuj. — Članice in ženski naraščaj: 50 m prosto: 1. s. Rižner Ida, Maribor Matica; 50 m prsno: 1. s. Pivko, Maribor I., 2. s. Zemljič, 3. s. Skaza H., obe Maribor Matica. — Skoki deska 3 m: 1. Podbukovšek, 2. Škofič S., 3. Škofič M. — Štafeta 3x50 m: 1. Maribor Matica; 2. Slov. Bistrica; 3. Maribor I. Bile so to prve župne plavalne tekme, zato so tudi rezultati slabši. Vendar pa kaže udeležba lep napredek te panoge. Tekme se bodo vršile odslej vsako leto, zato naj tekmovalci že sedaj začnejo z redno vadbo, da bodo uspehi in u-deležba čim lepši. — Načelništvo.
Šport
SK Adria (Maribor) : SK Boč 3:1.
Ob veliki pozornosti številnega občinstva je bila pretelflo nedeljo odigrana v Poljčanah igra z gornjim rezultatom v prid gostom. Igra je bila ves čas napeta. Domači so se očividno trudili goste vsaj doseči, če že ne premagati, vendar se jim to vkljub vsem naporom ni posrečilo. Napad se ni mogel znajti, tik pred golom se mu je situacija čestokrat izjalovila. V vsakem pogledu boljši so se pokazali gosti, na višku pa je bila njihova obramba, mnogokrat podpirana tudi od napada. Tudi del gledalcev se je zelo živahno udejstvoval, tako da običajnega žvižganja in kričanja ni manjkalo.
Razno
OTROKA
sprejmem v celo oskrbo. Ponudbe pod »Dobra vzgoja« na upravo »Večernika«. 3161
Posest
ENODRUŽINSKO HIŠICO
da v najem, lepa stavbišča proda Schwarz, Maribor, Klav niška 14.	3162
Prodam
NA POL ZASTONJ
prodajamo ostanke krasne svile, delena in tiska v Grajski manufakturi, Trg svobode 3076
Službo dobi
Iščem za takoj
ŠIVILJO za konfekcijsko delo. Koroška cesta 3, trgovina istotam naprodaj otomane, več pohištva jedilnica 1000, dve volneni madraci a Din 220.	3168
INKASANTA
sprejme takoj DruStvo Upokojencev v Mariboru, Vrba-nova 59.	3163
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih i
Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše mariborske oblatti je „Vežernik“.
Zetopriprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo moijel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako »Veternik* izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj 2al pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov, zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v „Vc-čemikovih" malih oglasih. „Večernik“ dela aa Vas, delajte Vi zanj!
lodaja konaoroii »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO. D£I£LA v Mariboru,