no r>inXAM). „ ...
-- pnauii« v {^OTOVin*
Narodni mi mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska iztkiju celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
Teletom uredništva: dnevna »lužbo 2050 — nočna 2<J%. 2994 in 2050
SEOVENEC
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček račun: Ljub* I lana it 10.6*0 in I0A4^ za inserute; Saraievo Stv 7?b3, Zagreb Siv W.0ll, Prava-Dunaj 24.797
Uprava. Kopitar-jeva 0. telefon 2992
Uhaja vsak dan ziutraj, razen ponifeljka in dneva po prazniku
Divide et impera!
Kancler Buresch je poslal v svet klic »S. 0. S «, rešite naše duše, rešite avstrijske finance iu avstrijsko gospodarstvo, ker sicer utone naša ladja med skalami, med katere jo je stisnila versailleska, oziroma saintgermainska mirovna pogodba. Bratje v Nemčiji so se takoj odzvali in ponudili sestri ob Donavi trgovinski dogovor s prednostnimi carinami.
Bistro oko francoskega diplomata je v potezi nemške diplomacije brž ugledalo strašilo s carinsko zvezo med Avstrijo in Nemčijo, ki so ga dvignili v Berlinu točno eno leto potem, ko sta Schober in Curtius preplašila Francijo, njene zaveznice in Italijo z napovedjo carinske zveze. Tardieu je takoj prestregel udarec z mojstrsko potezo: Podonavje. Ker je carinska zveza med obdonav-skimi državami (Češkoslovaško, Avstrijo, Madjarsko. Jugoslavijo in Romunijo) nemogoča, naj so te države gospodarsko približajo s trgovinskimi pogodbami, na |iodlagi prednostnih carin, da se prepreči gospodarska in pozneje tudi politična združitev z Nemčijo in Avstrijo — divide et impera — in se na drugi strani pomiri carinski hoj med drobci bivše avstrijske monarhije v korist njim samim in se tako ustvari varno zatišje francoskemu kapitalu, ki naj bi vnovič poživil zemljo ob Donavi.
Že delj časa pišejo ob Sen i in Temzi res prisrčne članke o »entente cordiate«. Johnu Bullu so še vedno pri srcu njegovi milijoni aa Dunaju in v Budimpešti, zato sta se Tardieu in John Simon vsaj v glavnem tako lahko sporazumela o načrtu za tesnejše sodelovanje obdonavskih držav.
Ko je Tardieu vrgel v svet svojo misel — ki je seveda stara — se je šele začela ostra borba za Kulisami evropske diplomacije, katere učinki so se prav kmalu javno pokazali. Evropa je danes tako razkosana kakor malokdaj poprej. Da bi v R'mu pozabili na geslo svojih prednikov »divide et impera« prav danes, ko latinstvo tako cvete, si ni lahko misliti. Vsak blok ob Donavi brez sodelovanja Italije, ki se je po razpadu avstro-ogrske monarhije koinaj oddahnila, bi slabil nicn vpliv v srednji Evropi in na Balkanu, zato je italijanski predlog proti pogajanjem in tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju med petimi manjšimi državami. Zato Italija zahteva, da se pogajanj udeležijo tudi štiri evropske velesile, Anglija, Francija, Italija in Nemčija. V Rim sta brž odpotovala madjarski zunanji minister Valk* in dr. S"hiillcr z Dunaja, da pripravita vse potrebno za takojšnje izvajanje trgovinskih pogodb z Italijo, ki so podobne pogodbam na podlagi prednostnih carin.
Značilno je, da sta se Italija in Nemčija takoj znašli v istem taboru. Tudi Nemčija ne mara go-soodarskih blokov ob Donavi Boji se za svojo industrijo, češ, da bi jo lahko izpodrinila češkoslovaška, toda ta strah je gotovo manjši kakor njena že'ja, da bi gospodarsko in politično nadvladala najprej v srednji Evropi in pozneje tudi na Bal-k nu. Nemški predlog Češkoslovaške niti ne omenja, pač pa izrečno zahteva, kakor italijanski (1), da se vključi v obdonavski blok tudi Bolgarska. Nemčija bi rada stala s svojo racionalizirano industrijo in s svojimi kapitali sama nasproti poljedelskim državam — divide et impera — in prav te dni je nemški poslanik v Bukareštu v veliko presenečenje romunske vlade same zahteval, naj Romunija lirične izvajati najnovejši trgovinski dogovor z Nemčijo, ki ima značaj pogodbe s prednostnimi carinami.
In zakaj se niti Češkoslovaška, niti Jugosla-vMa ne moreta navduševati za Tardieujev predlog, ali točneje povedano, za preferenčni s«ste*n ob Donavi? Dr. Beneš vidi v predlogu »velikopotezen dokument za bodočnost, ker vsebuje zahtevo, naj se velesile izrečejo za načelo političnega nezani-manja za srednjo Evropo in naj priznajo manjšini državam pravico, da same urede svoje zadeve. Srednjeevropske države so politično dovolj zrele In močne. Zato naj tudi Nemčija ne gleda na sred-nio Evropo s stališča kolonizacij ali politične in gospodarske ekspanzije, temveč s stališča gospodarskega sodelovanja!« Toda! »Toda, nko Nemčija In Italija ne pristaneta na francosko pobudo, Češkoslovaška ne bo sodelovala v bloku in se ne bo zanj niti pogajala.«
Beneš je z nenavadnim pogumom podal sliko trde resničnosti. Šel je celo tako daleč, da je dejal — ako so telefonska poročila točna — da obsoja tudi vsako koncepcijo, ki bi hotela privesti Avstrijo v protinemški sistem. Malokateri državnik je v zadnjem času tako žarko posvetil za kulise. Dr. Benešu je treba priznati, da je govoril kot Evropec. V svojem govoru se je povzpel do stopnje velikega državnika ter pokazal, da so tudi manjše države ob Donavi res politično zrele i n da so v stanu voditi tudi samostojno politiko. Toda govoril je tudi kot Čeho-slovak. Ne moremo si prikrivati dejstva, da bi se vsak gospodarski blok ob Donavi, pa naj bi bil zgrajen na še tako popolnih trgovinskih pogodbah, v kratkem času razbil, ako bi mu Nemčija in Italija napovedali boj; kajti v času gospodarske krize, ko je tako težko, obdržati stare trge, kaj šele pridobiti si nove, bi ne mogel pogrešati milijonov italijanskih, predvsem pa nemških konsu-mentov obdonavskih produktov, posebno agrarnih. Obdonavske države so preuboge, Češkoslovaška in Avstrija sta premajhni, da bi mogli konsumirati pridelke obdonavskih njiv in gozdov.
I< Beneševim besedam moremo dodati edino lo, da je stališče Jugoslavije toliko težje zaradi upiranja Avstrije in žalibog tudi Češkoslovaške proli »ašini kmetijskim pridelkom in prav zaradi ckohiosti, da sta Madjarska In Romunija izključno agrarni državi in naša konkurenta. Glede aosoo-
Marinhovičev ehspoze v sznatu
Belgrad, 23. marca. 1. Danes je imel naš zunanji minister dr. Marinkovič, ki je ravnokar dospel iz Ženeve, kjer je zastopal našo državo na razorožitveni konferenci, dolgo pričakovani ekspo-ze o najvažnejših vprašanjih naše zunanje politike. Zanimanje za ta velik govor je bilo tako veliko, da so vse vstopnice v senat bile izdane že včeraj.
Danes ob 11 dopoldne so zasedb diplomatske lože docela vsi na našem dvoru akreditirani poslaniki ter višje osebje diplomatskega zbora, njim na čelu papežki nuncij Pellegrinetti. Kraljevska vlada se je udeležila seje polnoštevilno. Narodni poflanci, ki se še mudijo v Belgradu, so dobili izjemno dovoljenje, da lahko prisostvujejo v senatni dvorani govoru zunanjega ministra dr. Marinkoviča.
Naš zunanji minister je še nekoliko utrujen od dolgega potovanja, njegov glas je včasih pošel, toda se je zopet dvignil, kadar je hotel podčrtati osnovne smernice naše zunanje politike. Njegov govor se deli v tri dele, V prvem je obravnaval naše stališče napram razorožitveni konferenci, v drugem je obiasnil naše stališče v pogledu nemških reparacij in v tretjem je očrtal mnenje jugoslovanske vlade glede podonavskega bloka.
Razorožitvena konferenca
Prva ideja za razorožitev .e nahaja, že v paktu Zveze narodov in Zveza narodev je morala delati dolga leta, da omogoči načelen sporazum med vsemi državami za enoten razo-ožitveni program. V komisiji, ki je bila v to svrho sestavljena, ni bilo mogoče priti do sporazuma. Posame-ne države so si namreč pridržale svojo pravico, da branijo svoja stališča pred konferenco samo. Na podlagi nekaterih načel, na katera vse države niso pristale, na katera smo pa mi Kristali, se je izdelala neka predhodna konvencija, ki naj bi služila kot baza za poga:anja na konferenci. Potrebno bi bilo, da bi se glede točk, o katerih ni prišlo do sporazuma, ustvarilo enotno mnenje potom diplomatskih pogajanj še preje, nego re sestane konferenca. Razne svetovne razmere pa so pritiskale na posamezne države v cilju, da se naj konferenca skliče čimprej. In tako je konfe«wnca bila sklicai»a za 2. februar t. 1. Takoj spočetka je bilo jasno, da bo konferenca, na kateri bo treba iskati šele načelnega sporazuma, morala trajati zelo dolgo.
Tekom meseca februaria so posamezne države komaj izrazile svoje stil išče, ki nam je že od preje znano. Toda, ko je prPlo do podrobnih vprašanj, so se poknzala nepremostljiva nesoglasja. Konferenca je rešila samo eno vprašanie, namreč predlog o popolni razorožitvi. Ta predlog, ki ni bil sprejemljiv za nobenega, je konferenca soglasno zavrgla Glavno delo konference je ostalo nerešeno in konferenci se sestane zopet 11. aprila.
Naše stališče je bilo od prvega početka isto. Naša vojaška sila ni organizirana za to, da bi mi izrazili kakšne utilitaristične .lamene, temveč iz potrebe, katero naš narod dobro rnzume. Mi vsi se zavedamo, da je naša vojska v sedanjem mednarodnem položaju glavna, da ne rečemo, edina garancija naše varnosti, obenem pa je ludi glavni element za vzdrževanje miru v Evropi. Jasno je vsakomur, da v kolikot je Jugoslavija močna, v toliko je tudi ne samo njen mir. ampak tudi mir vseli ostalih držav zagotovljen. Ravnokar je bila od Zveze narodov izdana resolucija, naj se pazno gleda na to, da se bodo skrupuloziio spoštovale mednarodne pogodbe. Ravno temu nunenu služi naša vojska. Naša sila stoji v službi Zveze narodov. Mi nimamo nobenih drugih ciljev. Ako se okrepijo razne mednarodne ustanove, potem smemo šele tudi mi misliti na omejitev naše vojske, toda samo v teh označenih mejah.
Reparaciisho vprašanje
Ko se je podpisal takozvani Youngov načrt, se je mislilo, da je vprašanje reparacij rešeno. Izkustvo pa je pokazalo, da še ni. Radi finančnih težkoč Nemčije je prišel Hooverjev predlog, ki je za eno leto preložil plačevanje vseh mednarodnih dolgov. Za večino nemških upnikov je bil ta predlog dobrodošel, ker so sami dolžniki Severne Amerike. Za nas je bil položaj drugačen. Nekatere so celo profitirale s Hooverjevim moratorijem. Mi nismo. Mi smo svojo državo obnovili ravno z reparacijami, ker nismo imeli sreče, da bi jo obnovili s krediti iz severnoameriških držav. Za nas je izguba reparacij predstavljala velik udirec. Nam se je tedaj odgovorilo, da so to samo vprašanja, ki se bodo rešila pri podrobni razpravi. Toda ko so države v načelu sprejele Hooverjev moratorij, se nam je reklo, naj rešimo svoje težave v pogajanjih z vvashingtonsko vi'do. Amerika pa je odgovorila, da se v evropske zadeve ne more vmešavati. Tudi komisija strokovnjakov v Londonu je priznala naše pravice, toda rekla je, da ne more ničesar napraviti, ker ni opolno-močena. Med tem pa so vlade, ki so to komisijo sestavljale, odgovorile, da ne morejo več spreminjati svojega mišljenja, ki je rezultat'kompromisa med državami. Na ta način, gospodje, mi nismo mogli podpisati Hooverjevega načrta.
Tudi mednarodna banka v Baslu je na podlagi londonskih zaključkov prenehala izplačevati naše reparacije. Kaj nam je preostajalo? Z Nemčijo se nismo mogli pogajati, ker se je le-ta obvezala, rta o reparacijah z nobeno državo ne bo vodila posameznih in ločenih pogajanj. Zato smo se obrnili na mednarodno banko, ki je naš upnik, toda do danes nismo prejeli nobenega plačila- Pokazalo se je pa, da s tem vprašanje še ni rešeno. Enoletni
darskega bloka ob Donnvi. ki naj bi se osnoval na podlagi prednostnih carin, žalibog ne moremo biti danes optimisti, pozdravljamo pa vsako pobudo, ki stremi za gospodarsko ali politično zbli-žanje med narodi. Vsaka iniciativa, posebno ako se skuša izvesti s takšno vztrajnostjo kakor sedanja, pomeni korak naprej, ker prijKunore vsaj k razčiščenju položaja. Rešitev pa bo prišla šele takrat, ko bo zmagalo načelo solidarizma tudi v mednarodni politiki In bo vsak narod, posebno močnejši, uvide!, da je v njegovem interesu, ako nekaj utrni v korist soseda.
moratorij ni rešil ničesar, kajti položaj v Nemčiji se je le še poslabšal, 6vetovna gospodarska kriza pa je postala še bolj srdita. Države so se ponovno začele razgovarjati. Nekatere so predlagale odložitev reparacij, dokler traja kriza. Nemčija in .5e nekatere druge države pa so zahtevale trajno rešitev. V to svrho bi se morala v mesecu januarju sklicati konferenca v Lausanneu. Do tega ni prišlo in konferenca bo sklicana bržkone šele meseca junija. Kakšno bo naše stališče na tej konferenci? ta naša svetovna kriza s- ne more rešiti, če upniki ne pristanejo na to, da delno izgubijo svoje zahteve. Kriza je bila povzročen- radi lahkomišljenega tav-nanja s kredili in zaradi luksuznega zapravljanja izposojenega denarja. Kadar v navedenem vprašanju osebe pridejo v težave, ee zberejo upniki in napravijo kompromisno poravnavo. Vprašanje nemških reparacij je neke vrste pravna poravnava za . I emicijo. Pripravljeni smo na gotove žrtve, toda j m: zahtevamo, da so naše žrtve t sorizmerjti t žrtvami drugih. Ne vidimo razloga, zakaj bi ramo mi morali doprinesti največje žrtve za olajšanje svetovne finančno krize in za olajšanje nemškega položaja. Ameriške žrtve? Reg je, da bj Amerika izeubila. toda ona bo izgubila innogo več, ie mi vsi skupaj bankrotiramo. Naša država izgleda, kakor da bi bila intrans'gentna, toda to ni res. Mi ne moremo biti oni, ki daje vse in ničesar za to ne dobi. Nekoliko dobre volje z obeh strani in ustvaril se bo sporazum, ki bo pravičen za eno in drugo stran.
Podonavski blok
Avstrija in Madjarska se nahajata r težavnem položaju. To je znano. To^a gospodarske razmere niso lahke niti v drugih državah. Ta ugotovitev fe dala vzpodbudo Veliki Britaniji, da fe decembra meseca lani predložila ostalim velesilam načrt, ▼ katerem izraža mnenje, da se niti Avstriji niti Madjarski ne more pomagati, če se preje ne ustvari temelj za novo gospodarsko živtfenie. Ker so podonavske države t veliki večini pripadale eni gospodarski enoti pred 15 leti in ker se fe sma'ralo, da je bila gospodarska kriza povzročena radi razbitja te gosrodarske enote, fe Velika BritanKa predložila celotro zvezo podonavskih držav, ki so preje tvorile ozemlte Avstro-Ogrske. Toda ore-mise, na kate-ih temelji ta predlog, niso resnične. Prvič nI res, da fe danaSnfa gospodarska kriza nastala zaradi razdelitve ekonomskega ozemlja blvle avstro-ogrske mo"arh'fe. Ml se teh časov vsi sno-miriamo, posebno vi, gosnodie senatorji, in vemo, da Avsfro-Orfrska nI nikda- l<«ral« ka'-e velike tfo-! spodarske vloge t gve'u. Zakaf bi njeno razbitle j ustvarilo tako veliko krizo? Te zamisli nismo snre-I feli niti mi niti druge države in Ve'ika Britanija jo j ni nič več ponovilo. Začetkom meseca marca ie i francoska vlada v svojem memorandu na velesile obrnila niihovo pozornost na položaj v Podonavju. Franciia predlaga, da naj bi se podonavske države medsebojno sporazumele na gospodarski bazi brez vmešavania in brez sodelova-va velesil in da naf bi potem skupno zahtevale od drugih držav zopetne še večje sporazume, s katerimi bi se uredilo gospodarsko življenje. OIHelno tega predloga le nismo sprejeli, ker se Štiri velesile med gebof še niso sporazumele, nosebno radi želle nekaterih med njimi, da se udeležijo tega gospodarskega zbira" ia v Podoravfu, kier da morajo braniti svofe gospodarske interese. Francija in Anglija na te zahteve nista morfli pristati, ker bi bilo že dosti težko pripraviti podonavske države do sporazuma in bi bilo zato še mno(*o te/ie, če bi se ozemlje razširilo še na druge izvenpodonavske države. Po mojem mneniu ie to stališče tudi upravičeno.
Nato je prešel minister v daljše razmotrivanje
o svetovni krizi,
ki se lahko označuj" s slreinljeniem, da se vse države mešajo v mednarodno trgovino in kat>re bi rade profitirale več. kakor pa same dale. Pri tej priliki se minister sjiominja, kato ga je nekdtj vprašal nek angleški državnik, kdo neki bo plačal
stroške svetovne vojne, on pa da jo odgovoril, tisti seveda, ki bo imel denar. Tako je s sedanjim položajem. Gotove države so že pristale na to, da javno priznajo svoje izgube. Nemčija s svojo inflacijo, Francija s tem, da je žrtvovala štiri petine svoje denarne vrednosti, Velika Britanija je izgub* pokrila z velikanskimi davki in je tudi sicer prevzela nove žrtve pri padcu svojega denarja. Danes tu se rad vsakdo izognil zadnji, četrtini razveseljevanja, ko se mora namreč poravnati ceha. Na vse načine države poskušajo, da se temu izognejo. Današnja kriza je delno vsaj prišla za-radi teh poskusov, da se izognemo priznanju, da Je treba enkrat plačati ceho, deloma pa je samo normalna prilagoditev na sedanje razmere. Stanje po vojni ni bilo normalno. Državne intervencije, da se vzdrži produkcija na gotovi višini, niso nikomur koristile, ker se ne more trajno intervenirati za proizvodnjo nečesa, kar se nikjer ne more prodati. Iz tega kaosa se je moralo pobegniti. Svetovna gospodarska kriza leta 1927 je pokazala pot, po kateri bi morali iti, toda ta pot je bila nemogoča, kajll vsi ljudje nismo sama gospodarska bitja z materialnimi potrebami, naše potrebe so tudi idealne, etične, nacionalne, sentimentalne. Naš narod to ve. Ako bi bili mi hoteli trgovati s temi našimi ideali in poiskati kraj, kjer bi se najslajše ležalo, potem bi no imeli tako težke zgodovine, kakor jo imamo. Mi smo raje siromašni Jugoslovani kakor pa begati Angleži, Nemci ali Američani, in v tej svoji siromašnosti hočemo doprinesti svoj del za dobrobit človeštva. Kadarkoli se spomnim na podonavski blok, o katerem ima vsak država svojo misel, vidim, da je v njem mnogo političnih primesi. Ne moremo pristati na kakršnokoli federacijo podonavskih držav. To je načeto, katero je nešte tokrat poudarjal tudi dr. Beneš. Nadalje ni mogoče, da" se ustvari med petimi podonavskimi drŽavami nekaj, kar bi bilo popolno in bi zadostovalo samo za sebe tor ostalo ločeno od ostalega sveta. Mi moramo voditi račune tudi o drugih trgih. Mi morumo skleniti z vsemi takšae sporazume, ki bi nam omogočili, da bi ge ti pozneje razširili tudi na druge države, s kate-temi nas morebiti vežejo še večji interesi kakor pa g posameznimi podonavskimi državami.
Prepričan sem, dn bodo velesilo to uvidele, da se morajo polagoma tudi ostale države jiridru-žiti takemu sporazumu, in sicer tudi one podonavske države, ki zaenkrat niso prišle v kombinacijo. Dali smo jamstvo, da za to jiodonavsko zamisel ne bomo zanemarjali starih preizkušenih prijateljstev in slurih trgovskih zvez. V tem pogled u smo solidarni s francosko vlado in jiriprav-Ijenl smo na to, da v zgoraj navedenih mejah poskušamo iskreno, dobronamerno in lojalno doseči tak sjx>razum, v kolikor odgovarja interesom naše države. Smo za mednarodno sodelovanje in hočemo sodelovati, kjerkoli moremo. Zato smo to iniciativo z iskrenostjo sprejeli. Upam, da bo v kratkem prišla do konkretnega izraza.
Senat sprejel proračun
Senat je nato nadaljeval popoldne pretres ostalih ministrskih resorov. Finančni minister je imet daljši ekspoze, v katerem .je ponovno podčrtal namere vlade, da bo na vsak način in z vsemi sredstvi čuvala stabilnost našega denarja, in^v katerem Je ponovno dal slovesno obljubo, da država ne bo trkala na vrata Naredile banke, da bi dobila poceni denarna sredstva. Na koncu svojega ekspozeja je finančni minister zopet apeliral na narod, da naj ohrani optimizem, da v tem optimizmu sodeluje z vlado, kajti kriza, skozi katero bredemo, ne bo ostala trajna. To zaupanje, ki je dandanes nekoliko ponehalo, se bo moralo zoj>et vrniti.
Ko so bili vsi ministrski resori pretreseni pred senatom, je prišlo do glasovanja. Proračun je bil nato soglasno sprejet tudi od senata ter pričakuje samo še kraljevega podpisa, da stopi v veljavo.
J aponsho-rusha napetost
Rusira in Japonska se pripravljate
London, 23. marca. Dočim je v Šanghaju do-, seženo premirje in ni verjetno, da bi se sovražnosti med Kitajem in Japonsko obnovile, pa se položaj v Mandžuriji nevarno zapleta.
Spor z Kitajem ni težkega značaja.
Japonski minister za zunanje zadeve Joši-zava je v parlamentu v Tokiu podal obširen ekspoze o položaju, v katerem je izjavil, da je spor med Japonsko in Kitajem, kolikor se tiče Šanghaja, bolj gospodarskega nego političnega značaja. »Ako bosta — tako je izjavil Jošizava — »nankinška vlada in kitajska narodna stranka opustili svojo dosedanjo protijaponsko politiko in posvetili vse svoie energije v svrho dosege notranjega edinstva Kitaja in državljanskega miru kakor tudi gospodarske sanacije, potem bodo izginili vsi vzroki napetosti med Kitajem in Japonsko in se bo lahko popolnoma obnovilo staro prijateljstvo. Važni interesi, ki jih ima Japonska v Mandžuriji, pa segajo iz ekonomskega polja na politično.«
Položaj v Mandžuriji fe Se res"ejSi nego je bil 1905.
Kaj je Jošizava s tem mislil, je takoj nato pojasnil vojni minister, ki je izjavil, da je položaj v Mandžuriji /se kaj drugega nego normalen. Zato ni samo potrebno, da ostanejo v Mandžuriji dosedanje japonske čete, ampak jih bo treba Je ofa-čili, ker je po'rebna neprestana pozornost. »Važnost« — tako je izjavil minister — »In dalekosež-rost komn'icira ih vpraSanf, ki se tlfefo Mandžurije, fe tolika, da se (aponskl vlndi zdi sedanfi položni Se bolj resen, nego fe 111 leta 1905, ko fe Iz-brubrila taponsko-ruska vojna.«
Te besede vojnega ministra so vzbudile ve-liko pozornost in se smatraio kot jako dalekosežne. Konkretno povedano, romeni iziava ministra, da se bosta japonsM diviziu, ki se nahaja v MandžU' rifi od oHobra meseca lanskega leta, pridružiti Se dve diviziii, in sicer oni. bi sta zapustili Šanghaj' sko ozemlie.
RUSIJA IN JAPONSKA SE PRIPRAVLJATI.
FaSizem na Japonskem nevarno naraSča.
Iz tega se sklepa v londonskih političnih krogih, da je japonska vlada v šanghajskl zadevi zato tako hitro in nepričakovano odnehala, ker hoče svofe sile koncentrirati ra ogroženi v fronti proti Rusifi. Fakt je, da so Sovjeti na mandžurski meji koncentrirali okoli 100.000 mož. Ali ima Sovjetska Rusija vojne namene ali ne, lo se bo videlo šele spomladi. Na vsak nafin Japonska te koncentracije ne bo mirno gledala, tem boli, ker vse kaže, da fe na Japonskem na pohodu fašistična vlada. Japonski fašizem zasleduic cilj, da se restavrira stara cesarska oblast in da se obnovijo verske in nacionalne tradicije Japonske v nasprotju z zapa-dom. Fašistična stranka propagira tudi izstop Japonske iz Društva narodov. Tak korak bi seveda imel nedogledne posledice za položaj v Aziji in v Pacifiku, ker japonski nnrionalisti zastopajo rrčelo: Azija Azifatom! in so neprijazni razpoloženi tako napram evropskim velesilam in Ameriki kakor napram Rusifi. Koliko bodo fašistični naprti uspeli, pa zaenkrat še ni mogoče presoditi, vendar pa je treba spremljati dogodke na Daljnem vzhodu z naj-večfo pozornostjo.
Žrtve ciklona
London, 23. marca. AA. Iz Birminghama v severno-ameriški državi Alabami porača'o, da znaša celotno število ljudi, ki so pri strašnem pred včerajšnjem ciklonu na jugu Uniie našli smrt, 275. Sodijo, da je ranjenih okoli 2500 ljudi. Narodna milica obiskuje kraje, ki jih je zadela nesreča, in pazi na to, da ne pride do plenjenja.
Dttnajskn vremenska napoved: Mrzlo vreme bo trajalo dalje, nn nekaterih krajih bo tudi nov sneg.
Zagrebška vremenska napoved: Pričelo bo zopet snežiti
Pred demisijo Vemzetosa
Sestava koncentracijske vlade
Redukcija
Atene, 23. marca. AA, Po ekspozeju, ki sla ga na povratku iz Pariza predložila ministra gg. Mihalakopulos in A'a ris predsedniku vlade g. Veni-zclu, je sklep finančnega odbora DN negativen za Grčijo. Zato Grčija ne bo mogla 1. aprila t. I. plačati kuponov v višini 375X00 funtov šterllngov. Grška vlada bo do jutri počakala uradni odgovor odbora.
Ko pride ta uradni odgovor, bo Venizelos v četrtek predal predsedniku republike g. Zaimisu
ostavko.
Doznava se, da bo g. Venizelos pri tej priliki priporočil, naj se sestavi široka koncentracijska vlada, v katero bi stopil ludi on.
Če ne bi bilo mogoče sestaviti konccntracijske
vlade, se bo poskušala ustvariti vlada širokega bloka, četudi to ne bi šlo, pa bo g. Venizelos pri-
poročil, naj se sestavi vlada osebnosti, ki imajo zaupanje vse republikanski strank, posebno pa liberalne stranke.
Venizelos bo prepustil Zaimisu in šefom posameznih strank, naj sami urede vprašanje nove vlade.
Za šofa bodoče koncantracijske vlade bi utegnila priti v poštev gg. Kafandaris in Mihalakopulos, vendar glede na nejasen položaj ni mogoče danes postaviti nikakih prognoz. Zanesljivo je le
to, da bo Venizelos predal ostavko svoje vlade.
Atene, 23. marca. Ur. Finančni odbor Zveze narodov je odklonil grške zahteve. Zu jutri se pričakuje Veuizelosova .domišlja, vendar se ne bo osnoval koalicijski kabinet, kakor se je to prv otno mislilo, temveč venizelističen kabinet, kateremu pa bo pripadal Venizelos sam kot navaden član.
Madjarska in Podonavje
Prva oSicielna izjava o Icrdicujevem načrtu
Budimpešta, 23. marca. tg. Madjarska je da-ftes podala svojo prvo oficielno izjavo o Tardieuje-vem načrtu. Zunanji minister Valko je danes v sanacijskem odboru poročal o svojih pogajanjih. Takoj potem, ko je Tardieu objavil svoj načrt, je Valko začel razgovore v interesu Madjarske. Naglaša, da navzlic Tardieujevi iniciativi svet ne sme pozabiti, da potrebuje Madjarska za svoje poljedelske in industrijske produkte prodajni trg tudi zunaj tako zvanih nasledstvenih držav bivše avstro-ogrske monarhije. Gotovo je, da gospodarska združitev donavskih držav ne more biti nobena popolna rešitev gospodarskega problema. Ravno lako pa je gotovo, da taka združitev lahko prinese velike koristi vsaki državi. Madjarska se zato ne more odtegniti taki rešitvi, četudi zahteva, da
Preohret v bolgarski zemUjedehki stranki
Sofija, 23. marca. AA. Zemljoradniki, nezadovoljni z delont vlade, so imeli v Sofiji konferenco, na kateri so sklenili odleeno borbo proti .sedanjemu vodstvu zemljoradniške zveze. Zvena naj bi sj vrnila k politiki pokojnega Aleksandra Siambolijske-ga in njegovih tovarišev. Na konferenci je bil izvoljen začasni glavni odbor z začasnim izvršilnim odborom, ki naj to preorijentacijo izvede. Nova organizacija se bo imenovala >Bolgarska zenilje-deleka narodna zveza Aleksandra Stambolijskega.. Na čelu te nove politične grupacije^je ugledni zem-Ijoradnik Georgije Markov, ki je bil svojčas poslanec. (Stambolijski, vodja zemljedelcev, je namreč stremel za tesnejšim sodelovanjem Bolgarija in Jugoslavije, in je tudi padel kot žrtev te svoje politike. V zadnjih letih pa se je zemljedelska stranka. ki je najmočnejša politična skupina v Bolgariji pričela usmerjati v trozvezo Turčija, Grčija, Bolgarija, ki ni brez osli proli Jugoslaviji — op. ur.)
Krvav s nemiri na Španskem
,v Mr.diiil. 23. marca. Ig. V španski Galiciji so bile včeraj v Orensu viharne demonstracije velikih množic ljudstvu proli tamkajšnjemu guvernerju in španskemu notranjemu ministru. Civilna garda je streljala v množico ter ubila eno osebo, 14 pa hudo ranila. Položaj je v vsej Španiji zelo negotov. Tihotapstvo z orožjem je zelo razvito, posebno med desnimi radikali. Ravno včeraj so mejne oblasti zaplenile veliko pošiljatev orožja iz Portugalske. Splošno pa se opaža, da vlada zelo milo postopa z levičarskimi politiki. Tako je bil v teh dneh aretiran komunist Casanellas, ki je 1. 1921. ubil ministrskega predsednika Data, pa so ga izgnali iz države, ue da bi ga sodili.
Vrhovni zdravniški disciplinarni svet
Bclgrad, 23. marca. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je s soglasjem ministrskega sveta' iu na podlagi člena 123 zakona o zdravnikih predpisal uredbo o vrhovnem zdravniškem disciplinarnem svetu.
Vrhovni zdravniški disciplinarni svet se po tej uredbi ustanovi pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, tvorilo pa ga bo pet članov in pet namestnikov. Posle tajnika in vsa druga upravna dela vrhovnega disciplinarnega sveta bo vršil uradnik-pravnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ki ga bo postavil načelnik sanitetnega oddelka ministrstva. Vrhovni tožilec pri vrhovnem zdravniškem disciplinarnem svetu, odnosno njegov namestnik, bo imel vse. pravice tožilca zbornice po zakonu o zdravnikih.
Vrhovni zdravniški disciplinarni svet bo reševal pritožbe proti razsodbam disciplinarnih svetov, proli rešitvam disciplinarnih svetov glede ustavitve prakse, in o rešitvah disciplinarnih svetov glede obnove procesa.
Kazen pritožb bo vrhovni zdravniški disciplinarni svet razpravljal o sporih glede pristojnosti med zdravniškimi disciplinarnimi sveti več zbornic in podobno, na podlagi poročila referenta, vendar po svojem svobodnem prepričanju. Sklepal Iki z večino glasov.
članom vrhovnega zdravniškega disciplinarnega sveta, ki morajo potovati na seje, pripada odškodnina kakor za državne uradnike druge skupine. Vsem članom ln vrhovnemu tožilcu pripadajo dnevnice za tiste dni, ko se seje vrše. Te izdatke kakor tudi druge izdatke sveta nosi zveza zdravniških zbornic, pozneje pa pridejo vsi izdatki definitivno v breme vseh zdravniških zbornic.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v Službenih novinah.
Goethejeva kolajna
Berlin, 23i marca. AA. Predsednik nemške republike je dal v zvezi z Goethejevo obletnico na-kovati srebrne kolajne. Te kolajne so bile podeljene raznim osebam znanstvenega, umetnostnega in političnega življenja. Med drugimi so bili odlikovani pesniki Štefan George, Gerhart Hauptmann, Thomas Mann, državni kancelar Briining, notranji minister Griiner, pruski kulturni minister Grimme. Od inozemce vso bili s to kolajno odlikovani francoski pisatelj Lichtenberger v Parizu, Anglež Ro-hertson v Londonu in italijanski pisatelj Farinelli v Rimu.
ohrani svoboden pogled glede orientacije po drugih trgih. Madjarska se ne more odpovedati onim koristim in možnostim razvoja, ki so odprte za Madjarsko na nemškem, poljskem francoskem, italijanskem in švicarskem trgu. Vsekakor je za interese Madjarske, da se načeti gospodarski problemi v odločnem smislu in čimprej začno obravnavati, ker se samo s tem more ustvariti jasen položaj. Zavlačevanje nastane radi tega, ker je treba čakati gotov čas, da se doseže sporazum med velesilami. Velike važnosti je, da so gospodarska vprašanja donavskih držav zapletena s sedanjimi zapletenimi evropskimi finančnimi vprašanji, kar daje jamstvo za to, da se z nobeno politično konstelacijo ne more več oslabiti pozornost evropskih velesil za probieme srednje in vzhodne Evrope.
Liška proga v ledu in snegu
Split, 23. marca. ž. Včeraj popoldne in danes vso noč so vladale na progi Gračac. Zermanija in Knin veliki viharji. Sneg jc neprestano padal iu burja jc z vso silo zamotala železniško progo, ki je na nekaterih mestih zamedena nekoliko metrov globoko. Kljub temu delavci nadaljujejo s čiščenjem.. Na progi je vsega 600 delavcev, ki z velikimi napori kiid.-jo sneg. Vsled silnih viharjev so dela zelo otežkocena. Tenipera ura znaša — 7 stopinj Celzija. Ni mogoče povedati, kdaj bo proga očiščena. Železniško oblasti pa so optimistične in upajo, da bo promet postavljen že tekom dveh dni. Po vsem srednjem Primorju divjajo močni viharji.
Nebo jc oblačno, morje pa nemirno.
#
Belgrad, 23. marca. AA. Današnje hidrografsko poročilo se glasi:
Po poročilu meteorološke postaje v Beogradu je snega: v Ljubljaui 12 eni, v Mariboru 14 cm, v Petrovadinu 19 cm, v Belgradu 23 cm, v Velikem Gradišču 15 cm, v Nišu 2 cm, v Sarajevu 23 cm. v Banja Luki 42 cm, v Plevlju nad 15 cm.
Sodišče za zavarovanje prometnega oseb a
Bnlgrad. 23. marca. AA. Na podlagi člena 89 naredbe prometnega ministra o zavarovanju drž. prometnega osebja za bolezen in nesreče je prometni minister sporazumno z ministrskim predsednikom izdal pravilnik o ureditvi izvoljenega sodišča iu o sodnem postopku pri leni sodišču.
Za urejanje spornih vprašanj med osebami, ki so zavarovane za bolezen in nesreče, ali pa njihovi pravuo pooblaščeni sorodniki, in med bolezenskim fondom, odnosno drž. prometnim proračunom se ustanovi voljeno sodišče v Belgradu. lmfe tega sodišča je: »Izvoljeno sodišče za zavarovanje drž. prometnega osebja kraljevine Jugoslavije«. Izvoljeno sodišče bo sodilo v svetu peto-rice. Svet seStoji iz predsednika ali njegovega namestnika in štirih porotnikov odnosno njihovih namestnikov. Izvoljeni porotniki so dolžni izvolitev sprejeli.
V pristojnost izvoljenega sodišča spadajo spori z vsega ozemlja kraljevine Jugoslavije.
Bclgrad. 23. marca. 1. Nj. V. kralj je daroval fondu za podpiranje brezposelnih 12.000 Din.
Kupujte kolke
ProSituberkuiozne Sige!
Pod tem naslovom prinaša »Reichs-
verband der iiffentlich Angestellten., ki izhaja na Dunaju, zanimiv članek, iz katerega
je mogoče spoznati težavni položaj uredništva v Avstriji.
Znana krilatica veli, da se pravi »vladati : vnaprej videli dogodke, ki sa bpdo zgodili in se ravnati po njih. Če bi to pravilo veljalo v splošnem, potem smo v Avstriji imeli doslej malo vlad. Največ vlad, ki smo jih v Avstriji od leta 1918 morali že prenesti — bilo jih je doslej 10 — si je nalogo zelo olajšalo. Zakaj beseda »vladali:, če jo prevedemo na avstrijski jezik (no čudi se dragi bravec, tudi avstrijski jezik obstojiI), no znači vladali xnaprej videti dogodke in se po njih ravnati«, temveč. ; ■rorhvursteln/, lepo počasi naprej onegaviti. To : fortvurštlanjeki je bila poglavitna lastnost mnogih politikov, pa tudi višjih birokratov stare monarhije, so državniki po lelu 1918 razvili do virtuoznosti, kakršne skoro ni mogoče več prekositi.
Naravno je, da se vlada, ki je ob nastopu sprejela kot edino sredstvo za izhod, kompromis z opozicijo, loti istih sredstev, katera so prejšnje vlade uporabljale ob stičnih povodih. Spet so pripovedovali meščanom, kmetom iil delavcem na shodih o dragi upravi, spet so obljubljali upravno reformo, s katero naj bi se dosegli čudoviti in ogromni prihranki v državnem proračunu iu spet je zaključek vse akcije — redukcija uradni š t v a. Redukcija, ki so bo navzlic vsemu nasprotju z izjavami vlade prav tako mehanično izvedla, kot se je to v zadnjih 13 letih doslej že dvakrat zgodilo.
Za uraduištvo ima redukcija vselej prav poseben pomen. Ker se doslej reforma oz. poenostavitev uprave ni izvedla in se morda tudi ni mogla izvesti — zakaj za take reforme je treba temeljitega in izčrpnega proučevanja in previdne, na več let razdeljene uvedbo — se je bilo bati, da bo vlada ludi tokrat, kot smo že omenili, izvedla docela mehanično redukcijo, da bo mogla doseči v proračunu potrebno prihranke. Da jo tako, dokazujejo vesti, ki prispevajo iz posameznih re-sortov, pa ludi iz poedinih dežel. Strokovni predstojnik čisto enostavno obvesti personalnega referenta, da mu je od nekega določenega dne dalje za osebne Izdatke 2, 3, 5. da, celo 10% manj na razpolago. Zato mora, da doseže potrebne prihranke, poslati ustrezno število uradnikov v pokoj. Ker delo z nobeno upravno reformo ni bilo skrajšano, se mora razdeliti na ostalo uradništvo, ki že danes v mnogih uradih ne more v normalnem delovnem času obvladati svojih nalog. Zaradi tega seveda trpi delo, katero uradništvo opravlja, s tem pa tudi prebivalstvo, v čigar interesu se vrši to delo. Zaradi tega pa tudi neposredno trpi gospodarstvo, ker se z upokojitvami velikemu številu konzumentov nevarno skrči življenski standard, vsled česar morajo naravno skrčiti konzum. O odpadku na davkih in s tem zvezanih zmanjšanjih državnih dohodkov tu ne bomo razpravljali.
Redukcijo oz. upokojitve naši tovariši lo pol tem teže občutijo, ker je zakon o sanaciji proračuna izvedel občutljivo zmanjšanje plač in pokojnin. Pri tem pa zakonodajni stroj živahno naprej deluje. Skoro vsak dan nas osrečijo z nekaterimi novimi zakoni, katerih ne more nihče, niti spe-cijalist ne obvladati, ker se pokaže, da celo strokovnjaki ne morejo več delati, če neprestano in vedno iznova ne prebirajo dotičnih zakonskih določil.
Prav posebno trpke občutke pa mora pri zveznih nameščencih izzvati okolnost, da so oni z zveznimi železniškimi uslužbenci edini, katerim se naprtujejo stroški pogrešenih špekulacij. Odkar jo tedanji zvezni kancler dr. Seipel izvedel sanacijo, se je uradnikom neprenehoma očitalo, da je število uradništva preveliko in da bi jih bilo mogoče samo tedaj bolje plačevati, čo bi se število zmanjšalo. Nihče odgovornih voditeljev Državne zveze javnih uslužbencev (Reichsverband-a) se ni nikdar vdajal prepričanju, da te besede niso zgolj prevara. Morda jo vanje verjel tudi sam zvezni kancelar dr. Seipel, vedel pa je, da v doglednem času nikakor ne bo možnosti, da se izpolnijo. Po prepričanju voditeljev uradniške organizacije so bile to le besede, lepe kretnje, ki naj bi urad-nišlvu olajšale težko žrtev redukcijo. Tokrat niti nihče no poskuša, da bi brutalnost nesmiselne iu odvisne redukcije uradništva prikril. Čemu jo pa
redukcija potrebna? Noben uradnik pa ludi noben preudaren avstrijski meščan, ki ima vsaj nekoliko vpogleda v razmere, no bo verjel tej bajki. Kadar gre državnemu gospodarstvu slabo, tedaj se i>o-jaVljo slavno znani pozivi na državljansko zvestobo javnega uradništva, nn njih razumnost in uvidevnost, da jim več ni mogočo dati, kar država ima, tedaj se pojavi davno znana plemenitost vodilnih državnikov, ki razlagajo uradnikom, d« morajo prejeti žrtve, toda da so pripravljeni takoj, čim bodo razmere to dovolile, govoriti z njimi o zboljšanju njihovih razmer in jim to priznati, kar jim pripada. Kako je pa to vse v resnici? Bili so časi, ko nam je šlo bolje. Ne predobro. Ni bilo povoda, da bi se bili prav posebno veselili in prirejali velike slavnosti. To je bilo v letih 1929 in 1030. To so bila tista lela, ko so še mogli misliti na to, da se uvedejo novi davki, da se da državnemu proračunu večja prožnost. To so bila lista leta, v katerih ni bilo nobenih bančnih škandalov, ali pa ko so se bančni škandali, kot na primer Bodenkredit-Anstalt, za nekaj časa jzgla-dili, da niso preveč obtežili gospodarstva, ko so prišli v javnost. Da bodo taki aranžmaji zato tem bolj obteževali bodočnost, so pač prerokovali razumni finančniki, toda naši optimisti — in v Avstriji je 95% prebivalstva optimistov — tega niso hoteli verjeti. In' kaj se je zgodilo v teh letih, ko bi bili mogli nuditi uradnikom zn vsa leta pomanjkanja mal priboljšek? Razpoložljiva sredstva so se naravnost na neodgovoren način razmetavala za Svrhe, katere je diktirala politika in ki gospodarstvu niso nič koristile in nikdar koristiti niso mogle. Da se je ustvarila naklonjena množica volivcev za volitve v parlament, so se dovoljevale davčne olajšave, davčni odlogi, popusti zasebnikom in podjetjem, katera so si znala zavarovati potrebne zveze s politiki. V neštevil-nih primerih se je baje dogajalo, da so premožni trgovci, ki morajo vsako leto prebiti po več mesecev na Rivijeri, da se odpočijejo od svojih napornih poslov, smejali davčnim predpisom T. stopnje in izjavljali, »da bodo že pri lil. stopnji, kjer je vpliv politikov mnogo večji, uredili zadevo.« Spominjamo na naloge iz let 1928, 1929 iu 1930. naj se pri iztirjavanju davkov ne postopa preveč rigoroz.no. Uspeh jo bil ta, da so se mnogi davkoplačevalci odvadili sploh plačevati davke in da so se spet po političnih vplivih mnogim davkoplačevalcem, ki Ze tri do štiri lela davkov niso plačali, dovoljevali odlogi ali plačevanje v obrokih, katerih pa na vsa zadjne tudi niso plačali.
Upori med kmeti v zadnjem času zoper davčne uradnike izhajajo ravno odtod, ker se iz političnih razlogov dolgo časa sploh niso izterjavah davki in ker naj se kmet odreče neplačevanju davkov, kateremu se je tako lepo privadil. Seveda ni mogoče zahtevati, naj kmet ali meščan zdaj poravna stroške tega nepobiranja davkov, katero je povzročila politika. Prav tako pa ludi ne gre, da se nalagajo bremena javnemu uradništvu, ki je prav tako nedolžno na tem ravnanju in ki je sploh edini stan, ki je že od leta 1918 dopri-našiil le žrtve na žrtve.
Najboljši dokaz za resničnost naše trditve jo okolnost, da so od leta 192S osebni izdatki narasli za 8.2%, stvarni izdatki pa za 33.9%. Zdaj pa niso samo zahtevali od državnega uradništva, naj pri zmanjšanju proračuna na znesek leta 1928 utrpi nanj odpadajoči del petine vsote, katero je treba prihraniti, temveč so stvarne izdatke namesto za štiri petine zmanjšali samo za tri petine, ostalo razliko so pa v knjižil i uradništvu v breme. Pa tudi to še ni dovolj. Zdaj naj pomaga šc redukcija.
Uradništvo mora kot najzvestejši prijatelj države vlado resno opozoriti, naj nc desorganizi-ra uprave, naj uradništvu, ki s svojim konzumom tvori važen del gospodarstva, ne znižuje šc naprej njegovega standarda, naj ne ustvarja razmer, ki niso mogoče v držaTi z moderno upravo.«
Belgrad. 23. marca. A A. Obveščajo se lastniki čekovnih računov, da jo Poštna hranilnica dala v promet nov obrazec položnice-opomina (št. 128 S). Te položnice z opomini bodo redne položnice in Ir lo istočasno imele prostor za opomine dolžnikom. Tako bodo praktično lahko služile trgovskemu svetu, da bodo mogli pošiljati dolžnikom opomin iu položnico z opozorilom, da se dolg lahko poravna s jvoložnlcom po Poštni hranilnici.
iiiiMi.i»iiiiWMaai
Lomljenje kruha
Poglavje iz knjige Le Jeudi — saint (Veliki če-Irtek), ki jo je pred kratkim napisal Francois Mauriac, avtor »Gobavca je poljubila . Prevedel Jos. Šimenc.
Veliki četrtek je dana kristjanu ena sama ura, da se raduje neprecenljive milosti: Tisto noč, ko je bil izdan, »je vzel Gospod Jezus kruh, in ko so je zahvalil, ga je razlomil in rekel: ,Vzemite in jejte; to je moje telo, ki se za vas daje. To delajte v moj spomin'. Ko so odvečerjaii, je prav tako vzel kelih in rekel: ,Ta kelih je nova zaveza v moji krvi. Kadarkoli bosle pili Iz njega, delajte to v moj spomin.'«
Obletnica večera, ko se je mala hostija dvignila nad svet, ki je spal v temi, bi nas morala zvrhati z veseljem. Toda ta noč je lista, ko jo bil Gospod Jezus izdan. Njegovi najboljši prijatelji imajo še okus po Kruhu v ustih- pa so že na tem. da ga zapuste, zataje, izdajo. Tudi mi imamo veliki četrtek v ustih še okus po kruhu, ki ni več kruh, nismo še pri kraju s počeščenjem le navzočnosti v našem telesu, nepojmljive ponižnosti Sinu Božjega, pa je že treba naglo vstati in iti za njim na vrt smrtne bridkosti.
Radi bi se pomudili, radi hi spet našli ob rami mesto, kjer jc počivalo čelo sv. Janeza; preživeli bi šo enkrat v duhu to minuto svetovne zgodovine, ko se kos kruha razlomi v velikem molku, ko je nekoliko besed dosli, da so zapečati nova zaveza Stvarnika z njegovo stvarjo. Ze se v mislih Tistega, ki jih izgovarja, pripcglbajo mi-ljarde duhovnikov nad kelih, miljarde devic čnjejo pred labernakl jem; služabnice ubogih jedo v "legijah ta vsakdanji Kruh, poroštvo njih vsakdanje žrtve; in v neskončnih vrstah lahno odpirajo otroci vseh prvih obhajil svoje ustnice, ki so še niso umazale; in v Zveličnrievih mislih najde neizmerna množica nečlstnikov, morilcev, n ;: ■■■! i.j žensk, ko se dotaknejo te iiostije, zopet čislosi
svojih prvih let; in hostija stori, da so videti kakor majhni otroci. Nocoj že vstaja iz pokrajin poganstva vezelayski in chartrski slopi v pričakovanju živega Kruha, ki bo svetu dal življenje. Ves veliki četrtek, ves ta dolgi spomladni dan bi no bil dosli, da bi izčrpali premišljevanje, ki gori od veselja.
Toda že je maša minila. Treba je stopiti v temo Vrla, še minute ne smemo več dati veselju. Zakaj Gospodu je bilo všeč, postaviti Evharistijo isto noč, ko je bil izdan. Ta skrivnost se je zgodila prav takrat, ko je bilo njegovo telo na tem, da se razlomi kakor kruli, ko se je njegova kri morala preliti kakor vino. Brez dvoma je bilo potrebno, da se mala hostija dvigne nad svet v lem trenutku v tej senci, kjer je izdajalec žc izdal, kjer Kajfovl ljudje kujejo načrt.
V svojem javnem življenju je bil Gospod samo enkrat napovedal čudež, ki ga je njegova ljubezen grela od vse večnosti. Spominjal se je, koliko ga je bilo slalo in koliko duš se je tisti dan oddaljilo od njega. V shodnlci v Kafarnavmu — poroča natančneje sv. Janez — je bil izrekel nezaslišane, spolekljive besed: »Trda je ta beseda, kdo jo more 1 poslušati?« Ne samo Judje, tudi učenci so tako : godrnjali.
Najprej ga niso bili razumeli; in ko je bil j Jezus rekel: »Kruli božji je tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje/; so ga bili prekinili, proseč ga, naj jim da vselej tega kruha. V leni trenutku se zdi, dn se Jezus opogumi, tako da odgrne on ogel zavese: :;Jrz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen, in kdor v mene veruje, ne bo nikoli žejen.« Razjarjeni Judje že godrnjajo, ker se je upal reči. da je živi kruh, on, človek, Jožefov sin, čigar očeta in mater poznajo.
Zdaj se zgodi vse tako, kakor da Kristus, videč, da jih ne kaže več. božati, z enim mahom izda svojo skrivnost in vrže pred človeški razum nedoumljivo izzivanje. »Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli v puščavi mano. in so umrli. To jo kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega
je, nc umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od loga kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta.
Iz strmeče in razdeljene množice vstane vprašanje, ki ga bodo misleci ljudje stavljali do konca sveta: .Kako nam more ta človek dati svoje meso jesti? Jezus jih preobloži s ponovnimi neizprosnimi, izzivajočimi zatrditvami; treba, da se to za-kliče: mlačni bodo odšli, boječi se bodo zmedli: 'Resnično, resnično, povem vam: Ako ne bosle jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne bosle imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.
Skrivnost velikega četrtka je bila lorej napovedana listi dan v kafarnnvinski shodnici. OdsleL nam pripoveduje evangelij, je mnogo njegovin učencev odstopilo in niso več hodili z njim. Evha-rlstija razdeli duhove kakor Križ, ko je še komaj naznanjena: preizkusni kamen za vero v človeku in za njegovo ljubezen do Kristusa. Jezus je gotovo z očmi šel za tistimi, ki so se oddaljili, ne samo za to peščico ubogih Judov s trdim srcem, ampak z njimi za vsemi listini i. ki se bodo v teku vekov ob lo skrivnost spoteknili: med vsemi najbolj zgnetena čreda tisla, ki jo bo od studenca žive vode s seboj odvedet Kalvin; in prestol je modrijane in učenjake, ki verujejo samo to, kar vidijo; posmehljivce, bogokletnike, ki so bodo cd stoletja do stoletja Ijutili na nemo hoslijlco, na jagnje. ki se ne brani: od Judov starih //.odb. ki so v besnosti svete hostije onečedili; od vil za tridesetletne vojske, ki jih je dajal jesti svojim konjem, tja do posvelnjakinj, ki so spomladi 19P0 v Parizu do neba povDličale film, v katerem so Sveti Zakrament vlači v blato.
Ko so sc odpadniki oddaljili, je bil Jezes spet sam z dvanajsterimi. Tedaj jim je poslavil vprašanje, čigar proseči zvok so zdi, da še -/.daj čuje uho: Ali hočete oditi tudi vi?«
Tako bo do konca časa svojo stvar prodi Stvarnik.
f- Dr. Stanko Vurnih
Ljubljana, 23. marca.
Kakor ob smrti Murna-Aleksandrovega ali Ketteja naši mladi poeziji, tako žalostno je danes njeni še mlajši sestri slovenski umetnostni znanosti — njene nade, Stanka Vurnika ni več. — Sredi dela mu je brezobzirna usoda izbila pero iz rok, oko je zasirinelo v brezbrežno skrivnost onostranstva, luč v njem se je utrnila kakor iskra, ki zapade objemu teme. Nedovršena leži pred njim, ki ga nobena sila tega sveta ne prebudi več, komaj pričeta originalno zasnovana zgodovina glasbe, s katero je namer ival iz verige večno nepojmljivega snovanja duha ui zgodovine iztrgati vsaj del njene skrivnosti in jo podati iščočim soljudem, da se po nji poglobijo v uganke umetnostnega izraza in ustvarjanja. Pričel je komaj z odkrivanjem in ni ga danes med nami, ki bi inogel dovršiti stavek, ki ga je njegovo pero pričelo. Kakor nekdaj ob smrti Matije Lupa, kakor na začetku naše sodobne umetnostne mladosti ob smrti Murna-Aleksandrovega in Ketteja, se zopet danes glasi čez vse glasove o krizah in bedi sodobnosti zamolklo rjovenje požireš-nili grobov, ki iščejo žrtev in lomijo z našega debla zelene vejice, pohie obetajočih brsti. Mlada slovenska kultura je žalostno potegnila pajčolan če/, oči —
Dr. Stanko Vurnik, ki ga je vzela bolezen Murna in bolezen Kettejeva, ki ga je pokosila so-vražuica naših nadebudnih študentov in književnikov, zavratna jetika, je bil rojen dne 11. aprila 1898 v Št. Vidu pri Stični. Njegov oče je bil organist, in pri orglah in cerkvenem petju je Stanko že kot otrok vsrkal vase ljubezen do glasbe, ki se je v zrelih letih le še stopnjevala do strastnega, z vsem razumevanjem go.enega trajnega z-anstva. Gimnazijo je študiral in dovršil v Ljubljani (1. drž. gimn.) ter moral takoj na vojsko, ki se je že bližala svojemu koncu. Po vojski je študiral filozofijo na univerzah v Zagrebu in v Ljubljani, prekinil i. 1920-21 študije iu vstopil v službo poročevalskega oddelka pri pokrajinski vladi v Ljubljani. Obenem se je posvetil kulturnemu časnikarstvu v uredništvu »Jutra«. Mlada slovenska univerza ga je iz uredniške sobe ponovno izmamila v svoje okrilje in tu si je ustvaril v umetnostnozgodovin-skem seminarju profesorja Izidorja Cankarja podlago za svoj bodoči poklic. L. 1923 je dovršil vseučiliške študije z doktoratom iz zgodovine umetnosti. Ko se je dr. N. Županič pravkar oziral po zmožnem sodelavcu na novem Etnografskem muzeju, je izbral Vurnika, ki je njegove upe v polni meri izpolnil. Postal je asisient in pozneje kustos tega muzeja in je njegovo ime najožje zvezano z razvojem tega zavoda. Jeseni lanskega leta se je začela oglašati zavratna bolezen, ki je po par mesecih 23. marca zjutraj ob 2 prerezala nit njegovega življenja.
Kot javen delavec, kar je bil po vsem svojem prepričanju in vsem svojem nagnjenju, je bil ranjki Vurnik ninogostransko delaven. Bil je publicist, kritik in znanstvenik. Njegovo zanimanje se ni omejevalo samo ua eno, omejeno slrokov-niaško področje, ampak je bilo široko in predvsem ni nikdar izgubilo ozkega slika z resničnim življenjem. Bil je borben in se ni nikdar ustrašil posledic, če je bil prepričan, da služi interesom naše kulture. Kot znanstvenik je bil izrazit učenec prof. Iz. Cankarja, doslej edini, ki je po njegovih stopinjah utrl pot naši umetnostni znanosti v novih smereh. Delo v muzeju ga je vrglo v neznano mu snov, narodopisje. Z vso vnemo se je seznanjal z njegovim gradivom in metodami, pri tem pa porabil metodične podlage, ki jih je prinesel iz umetnostno zgodovinskega seminarja. Uporaba te metode na narodopisno snov označuje vse njegovo narodopisno delo, ki se osredotočuje ua serijo razprav, izdanih v Etnologu. So to predvsem razpravo o slovenski kmečki hiši, o avbi, o peči, o panjevih končnicah, slovenski narodni pesmi in pod. Zraven pa do zadnjega ni pretrgal vezi s svojo materinsko stroko, umetnostno zgodovino in je izdeloval svoje kot disertacija napisano doslej najvažnejše delo o umetnosti slovenskega baroka o slikarju Valentinu Metzingerju; objavljal je to delo v Zborniku za umetnostno zgodovino, a ga žal ni dokončal. Njegovo najvažnejše strokovno delo pa je Uvod v glasbo, kjer je porabil izsledke Izidorja Cankarja Uvoda v razumevanje umetnosti za uvod v glasbo. Tudi inozemski strokovni svet .ie pestal pozoren na tc njegovo delo, in Vurnik se je malo predno je legel, dogovarjal z nekim berlinskim uredništvom radi izdaje nemške predelave tega svojega dela. Tudi tu mu smrt ni dovolila, da bi pričeto delo dokončni. V ozki zvezi s tem uvodom pa je bila široko in originalno zasnovana zgodovina glasbe, ki naj bi k teoretični knjigi podala nekak praktičen uvod v zgodovinsko gradivo in nazoren komentar k teoretskim trditvam. Zal je tudi to delo, ki ga jc pričel priob-čevati Dom in svet, obstalo pri antiki.
Kot narodopisec je pripravljal obdelavo obsežnega gradiva o našem vražarskem rastlinskem zdravilstvu, in pa notnega gradiva za slovensko narodno pesem, ki je bilo zbrano po nalogu avstrijske vlade šc pred vojsko. Kam hi se bil njegov pronicujoči duh povzpel v teh širokozasnovanih delih, si kar ne upamo misliti ob njegovem svežem grobu.
Z vso dušo pa je bil Vurnik vse svoje življenje pri glasbi. Postal je naš najrazboritejši glasbeni kritik, ki jo smotrno utiral pot novi glasbi in bil pogosto hudo strašilo za naše službeno vodstvo v glasbenih zadevah. Dolgo vrsto let je bil stalen glasbeni poročevalec »Slovenca« in »Doma in sveta«.
Tudi kot umetnostni kritik se je udejstvoval zelo uspešno in goreče v istih dveh listih. Njegova sodba je bila pogosto brezobzirna, v splošnem pa mu moramo priznati, da je mnogo napravil za propagando mlade umetnosti, ki ji je bil en čas naravnost oficijelni poročevalec. Izmed ostalih spisov iz umetnostnega področja pa bodo ostali za bodočega umetnostnega zgodovinarja neprecenljivi njegovi zapiski o življenju in delovanju F. Vesela, I. Franketa in Ivane Kobilice.
S strastjo je tudi zasledoval splošne kulturne posebno svetovnonazorne probleme in z redko brezobzirnostjo bičal v okviru mladega dominsve-tovskega gibanja zablode sodobnega človeštva. To in pa njegove umetnostne kritike so mu povzročile nič manj zagrizeno nasprotstvo in ogorčeno odklanjanje njegovih nazorov na drugi strani.
Ko ob njegovem grobu sklepamo račun o njegovem življenjskem delu. ugotavljamo, da je rezultat njegovega dela za našo sodobno kulturo nedvomno visoko pozitiven in to tako na polju naše umetnostne in glrsbene znanosti kakor na polju naše kulturne publicistike in kritike. Vse se strinja v sliko enotne osebnosti, ki je bila pogosto strastna in zato vč sih mogoče nehote tudi nekoliko krivična, ki je imela pa pred neštetimi drugimi to veliko prednost, da ni bila tuja življenju, ampak je vedno skušala vstvarjati iz teorije in življenjske skušnje samo za življenje, kakor ga je gledala v svojem idealu, nikdar pa ne samo za obogatitev teorije.
Naša kultura, ki danes žaluje ob njegovem grobu, bo Vurniku ohranila nedvomno I rajon
spomin.
f* Stanko Varnih
Vcmp i&šb'
s tam da uporabljate
NIVEA-CREME
Čred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne pos*anc rapava. Nadrgnite Vašo kolo vsak večer, predenj gieste na počitek temeljilo z Nivea-Creme. Tkanino postanejo s lem mladostno napete, koZa pa močna in prožna. Veter in slabo vreme ji ne morejo več škoditi. Nalrgnie pa ludi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in roke z Ni ,/ea-Creme. Ta krema nam eč ne zapusti nikak sijaj, ter Vam nudi oni sveži in mladostni izgled, ki ga mi vsi tako radi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremami
Najvišji učinek ali ceneje. Nivoa-Crcme: Din 5.oo—22.oo jugosi P Beiorsdort & Co o. s. o. Maribor
80 aretirancev
Žalostne priče žalostnih časov
Stanko Vurnik je svojo pot prehodil, prehodil pot, ki ni bila vsakdanja — velika, slovenska, tragedija je pri kraju. In težko mi je pisati o njej in o njem, zakaj prav za prav je Vurnik še me,I nami, na položaju, tam so še zdaj njegovi sovražniki in mrtev še ga brani pred njimi. Bojišče ai čisto, zato je težka beseda o stvareh in dogodkih, dvakrat težja, ker so nanj vdrli načini s pravih bojnih polj: z rano, bolrzniio in smrtjo ni še vse končano, prav za prav je to šele začetek in osnova. Vendar — da bi poslala ta smrt opomin, da bi v svetu duhovnih in ku"'irnih bojev moralo biti drugače. V malih nfrodih imajo ljudje s talenti čudne usode, še preden so dozoreli, morajo na položaj, ne na enega in le onega, ki so se zanj pri-p-avljali, nego na več položajev bkratu — mali narodi potrebujejo mnogo talentov in kjer jih ni, mora en sam živeti za narod v tisočerih oblikah in emanacijah Vurnik je bil tak talent, kakor že premnogi pri nas, okusil je vso grenkost tega izbranstva in težko je nosil vnmpirstvo svojega talenta. če smem porabili to Nit tzsehejevo besedo. Narod pa je s to drrgoccno kovino vedel zelo slabo ravnati, prav za prav ni vedel drugega, nego da jo je imel vsak hip pri roki ali da jo je klical, kadar je ni imel. Kakor da je to vse in talent nič. Z brezmejno voljo se je Vurnik odzival zdaj sem zdaj tja. do zadnjega, in ta človek, ki je bil gorečnik dela — še pred mesecem dni si je zbral, takorekoč že na smrtni posleljL kopo virov za razprave, ki jih žal ni več pričel — in zato ludi zapusti! za seboj gigantske sledi v kratko dobo svojega življenja zgoščenega napora. Ob času, ko nam ušesa dan za dnem polnijo tarnanja rodu. ki še ni nič pokazal in ki pozna samo izgovore in opravičhe, je dobro, če si predočimo možnost veličine dela in napora iz današnjih prilik, kakor jo je n. pr. uresničil Stanko Vurnik.
Talent ni abstraktnost, nego je nekje zasidran, pričujoč kol bitnosl te ali one vrste, Vurnikov talent je nosil v glavnem njegov neusmiljeni ra-7. u m. In po tej strani se je 7. njegovo smrtjo prevesilo v zgodovino značilno, več, pomembno poglavje našega duhovnega življenja. Zdajle so Vurnik, ki je bil pravkar še naš tovariš, oddaljuje od nas in njegovo delo, dejanje in nehanje, ž't je in bitje prehaja v svet, ki je globoko ločen od nas. Vendar £ra razumemo in globoko čutimo simbolnost te odločitve, ki pravi, da se razum ne odrešu'e z razumom, ker to je nevera, odrešuje se drugače. »Tižko je dokazati bivanje božje iz naravnih spoznavnih virov; toda zelo gotovo je, vanj verovati« (Prscal). Da je Vurnik nn konru svojega intelektualnega dela slavil zmago nad trhlim duhom 19 stoletja, bi zelo dvomil, a da ga je kot človek, verujem Zgodovina našega povojnega duhovnega življenja ga bo vzela kot značilno rešitev iz globoke razpoke, iz katere so se drugi skušali rešiti 7. novo razpoko.
Vendar preprost ta duh ni bil, kril je v sebi osli. ki jih od zunaj ni bilo videti. In še cel6 ni bil la duh dostopen od teh strani, bogve iz kakšnih razlogov. Skoro bi dejal, da se je ta_ njegova lastnost izravnavala z njeaovo družabnostjo, 7. življenjem in izživljanjem tam, kjer njemu kot onemu Vurniku, ki smo gji pravkar očrtali, ni moglo biti dosti niti do življenja niti do družbe in kjer na primer onim, ki so se I oteli srečati z njim na onih in takšnih ravninah, kakršne so v njem slutili, ni bilo dosti do Vurnika. Tako je nekako odšel od nas. ne da bi bil spregovoril, vzel je mnogo in bogatih skrivnosti s seboj, mnogo izkustev in izkušenj, pretrgal je nebroj vezi. ki so padale nanj od drugih, a najtežje so bile one. ki si jih je siim, ali zmotno ali prav, nalagal. Odšel je, ta izvirni in neutrudni duh. umaknil sc v spomin, ki bo svetal in lep.	Hajko Ložar.
Tržič
i
Društveni praznik 19. marca je Prosvetno 1 društvo sv. Jožefa v cerkvi in dvorani prav lepo proslavilo. Nekaj izrednega jo bila zlasti blagoslovitev novo slike sv. Jožefa za društveno dvorano. Slika, ki jn izvirno delo prof. Mežana. jc Visela primerno ozaljšana in razsvelljsna na odru. Okrog nje so se zbrali pevci, ki so s peljem po- i vzdignili slavnost. Pred blagoslovitvijo je g. /.up- j nik v kratkih besedah povdaril važnost katoliške 1 prosvete in opisni simboliko nove slike za Iržiško Prosvetno društvo sv. Jožefu. Pevski koncert iti »Slehernik'- sla spopolnila popoldanski in večerni program in žela splošno jHilivalo. Pri koncertu, o katerem smo poročali včeraj, smo se spomnili I'1-di naših bratov onkraj meja iu proslavili 25 letni jubilej dveh pevcev.
Ljubljana, 23. marca.
Kdor se dandanes ustavi samo za pol ure v katerikoli ulici in točno opazuje ljudi, bo takoj opazil moške, ki hodijo v vsako hišo. da se potem čez kratek čas vrnejo. Ti vneti pritiskalci kljuk so žalosten znak naših žalostnih časov. Poklicni postopači so, ki žive samo od tega, kar nakradejo in naberačijo. Nad polovica vseh tatvin, ki se dogaja sedaj po stanovanjih, gre skoraj izključno le na rrčun teh postopačev in vsiljivih beračev. Onim, ki so bili že poprej prostovoljno in brez potrebe nostopači, so se sedaj pridružili še mnogi taki, ki bi morda radi delali, toda kje dobiti delo? Sicer pa tudi dolga brezposelnost odvadi človeka delati in iz tega vzdušja je v Ljubljani zrastel najnovejši naraščaj kriminalitete, pustolovstva in prostitucije. Povrhu tega pa je zlo povečal še nepotreben dotok z dežele, saj koliko fantov in deklet na deželi misli in računa, da bodo mogli v mestu lažje živeti, kakor doma, ne pomislijo pa, da pridejo z dežja le pod kap. zakaj v mestu dela ni! Tu jih čaka le najgloblje blato. Veliko število domačih postopačev pa večajo povrhu vsega še trume bivših bosanskih in dalmatinskih delavcev, ki so včasih imeli v mestu delo, sedaj pa so ga izgubili, domov pa ne morejo in jim ne kaže.
Iz teh in takih ljudi so se tvorili danes številni aretiranci, ki se jih je nabralo do 80 v policijskih zaporih in je imel policijski avtobus ves dan dovolj dela. da jih je prevažal iz zapora v zapor. Res je bilo ined temi 80 aretiranimi tudi nekaj nedolžnih, ki so imeli delo in niso postopali, po večini pa so bili vsi brezposelni, edini njihov zaslužek, vsaj tak, ki so ga ua policiji priznali, pa je bil beračenje. Tudi nekaj izgubljenih deklet je bilo vmes.
Policija namerava mesto očistili teh brezposelnih ljudi. Kar jih je vmes takih, ki imajo kaj nn vesti, na primer kakšen prestopek — težkih zločincev seveda ni bilo vmes, ti se pri navadni raciji ne dajo ujeti — bodo odsedeli svojo kazen, drugi pa, ki ne morejo dokazati, da žive v Ljubljani od dela, bodo pa ali izročeni sodišču aH pa takoj izgnani
Ljubljana bo sedaj prosta — vsaj teh osemdesetih — koliko pa jih je še, ki žive sedaj res samo od tega, kar dobe nn ulici ali pa, kar si sami prilaste? Še tako radikalna rarija jih no bi mogla iztrebiti. Sicer pa so take racije in tako številne aretacije 7.a naš čas povsem značilne, ker osvetljujejo brezposelnost iu vse njene posledice v najbolj strašni luči.
Napovedovalci požarov v Potskavi
Oornja Poljskava, 20. marca.
Vedni požari na Gornji in Spodnji Poljska v i. — Grozno razburjeno ljudstvo, ki nosi ogromna bremena. — Za pož galci hodi iztirjevalec in južni berači. — Od 1. do 20. marca so bili na Gornji in Spodnji Poljskavi že tri veliki požari. Hudodelci kar mirno delujejo naprej, dasiravno so stalne nočne straže. Nalepijo listek z napovedjo požara in se ta napoved tudi izvrši. Skoraj po natančnem redu je sedaj peti dan požar o polnoči. Vse je v vednem strahu, ker od novega leta jc bilo v tem mirnem, od Boga tako blagoslovljenem kolu že !2 požarov. In dan za dnevom nas nadleguje eksekutor, nešteta tropa brezposelnih, med katerimi so najbolj nesramni prosjaki iz dru-
gih dežel, ki hočejo imeti kar kovača, siccr pa postanejo nasilni in nesramni.
Ljudstvo je silno razburjeno zaradi vedno ponavljajočih se požarov na Poljskavi in ludi zaradi činiteljev, ki še niti enega koraka niso storili v varstvo občanov. — Zaznamovana je cela vrsta hiš za požig od Pragerskega do Gornje 1'oljskave in tudi obe župnišči na Poljskavi.
Gornja Poljskava. 22. marca.
V ponedeljek zvečer 21. t. m. okoli 10 zvečer je izbruhnil zopet požar v gospodarskem poslopju i Kokaljevega mlina v Lokah pri Gornji Poljskavi | in je uničil vse. Zopet večji strah, ker je bil po-| žar povzročen od zlobne roke. Kljub temu se nihče ■ ne gane. da bi nas ščitil.
Konec strašne žaSoigre
Mož, ki je zadavil svojo ženo, umrl na Siud?ncu
Metlika. 22. marca.
Še je marsikomu v spominu grozni dogodek, ki se je krvavo izvršil pred nekaj tedni na Svir-kovem vrhu pri Metliki, ko je Jožef Vrviščar zadavil svojo ženo in ji iztrgal jezik. Že od početka je bila splošnn sodba, da je bil zločin storjen v blaznosti. — Jutrovska modrost je iznašla celo prav špecijelen izraz: »versko blaznost«, ne da bi blagovolilo poučiti svoje čilatelje, kaj ta beseda pomeni in ne da bi skušalo ta svoj izraz, katerega so pri nas vsi dostojni ljudje obsojali kot žaljivega in neutemeljenega, ne da bi vsaj posku-
Zgodovšnski razvoj obredov velikega četrtka
Velikonočni praznik je izhodišče in cilj vsega cerkvenega leta. Spominja nas zgodovinskega dogodka in nas bolj živo kot sicer kedaj v letu opozarja na skrivnost našega odrešenja, opozarja na njegov pomen in deli darove, ki lium jili je prineslo.
Lilurgija velikega tedna nas vodi z višav božjega veličastva v globine največje zapuščenosti, zasramovanja in trpljenja in odlod do končne zmage Boga — človeka nad oblastjo teme, od rz-k-zovanja največje božje ljubezni, preko najhujšega sovraštva, na veliki petek v spravni objem na veliko soboto Ti dnevi so ohranili svoje stare obrede, ki so nam včasi nekoliko nerazumljivi, zato bom skušal pokazati njihov zgodovinski razvoj in tako olajšali nji' ovo razumevanje.
Srednjeveški obredni predpisi o praznovanju tega dne pričenjajo 7. molitvijo psalmov, ki se je pričela o polnoči. Število psalmov se je ravnalo (io ohranjenih običajih in jo variralo med 15 in 34 Pozneje je cerkev natančneje določila njihovo število in danes jih imamo še 15. Po vsakem psa I mu so ugasnili eno svečo in lako so bili verniki po zadnjem psalmu v popolni temi in je sveča, ki jo jo prinesel klerik izza oltarja, imela mnogo večji pomen kot danes, ko se molijo ti psalmi žc prejšnji dan popoldne.
Nn veliki četrtek so se verniki v Rimu prvotno trikrat zbrali k sveti maši. in sicer se je pri prvi maši izvršil obred zopelnega sprejema javnih spo-kornikov v cerkveno občestvo, pri drugi so se blagoslovila sveta olja in pri tretji so verniki prejeli svoje velikonočno obhajilo. V Galiji so prvi in drugi obred združili, a papež Oelazij je v začetku 6. stoletja določil naj se vrši nn In dan ena sama sveta daritev.
Oglejmo posamezne obrede. Med prvo sveto mašo ho sp vrnili v cerkev invni spokorniki, ki so na pepelnično sredo zapustili cerkev, dn zadogte za svoje grehe, danes pn so jim bili grehi odpuščeni in zato so se zopet mogli udeležiti sv. maše. Ker so v Galiji in Španiji dobo pokore vedno bolj širili (sedem let in sedem kvadragenl), se je la obred vedno bolj izgubljal in v 12. stol popolnoma izginil. Pri drugI sveti maši so škofie blagoslavljali sv. tn olja. kar se je sicer vršilo pri vsaki sveti maši. na kar nas spominjajo besede: Po katerem Gospod, vse te darove vedno ustvarjaš.
silo ta izraz, utemeljiti ali vsaj opravičiti.
Imenovanega so odpeljali v Ljubljano. Duševno in telesno docela i/črpanega so preiskali na opazovalnici, nakar so ga odpeljali na Studenec. Kaj je bilo ugotovljeno glede njegove duševnosti, dopisniku v podrobnosti ni znano. O lem bi mogli govoriti strokovnjaki.
Pač pa smo zvedeli to. da je omenjeni Jožef Vrviščar baš na svoj god, šest tednov za svojo ženo zapustil ta revni svet in odšel nn božjo sodbo. Kaj ga je moglo tako naglo uničiti! Baje ni hotel ničesar uživati. S tem je tn grozovita tragedija končana.
posvečuješ, oživljaš, blagoslavljaš in nam deliš* prod očenašem Danes se pred temi besedami blagoslavlja sveto poslednje olje. Po opravljenem eksorcizmu in kratki molitvi škof v lepi prefaciji prosi Boga Očeta, naj radi zaslug Jezusa Kristusa pošlje svetega Duha in naj krizma postane vernikom chrisma salulis — kriztna odrešenja. Ker sta ta dva obreda vzela mnogo časa, se je tretja sveta maša, pri kateri so verniki prejeli velikonočno obhajilo — kar bi bilo tudi dandanes še priporočljivo — in so jo radi tega imenovali obod Gospodov, pričela kar 7. evhnrističnim slavospevom, ki je govoril o Judovem izdajstvu in Gospodovi ljubezni, ki je pri zadnji večerji brezuspešno skušala omočili apostolovo zakrknjeno srce. Da fo prejšnji deli, berilo in evangelij, šele poznejšega izvora, nam priča tudi to, da niso skoro v nobeni zvezi z vpostavllvijo Evharistije, saj nam berilo govori o tem. kako naj jo sprejemamo, evangelij pa poroča o umivanju nog. Duhovnik posveti la dan trt svete hostiie. Umivanje no?, ki so danes vrši po škofijskih cerkvah in samostanih, izvira iz 12. stolelja.
Odpuščenje grehov, sveta Evhnristija. krizmn svetega Duha na čelih novokrsčencev in sveto poslednje olje. ki naj tolaži umirajoče, lo so darov-božie ljubezni, nn kalero nas spominja veliki četrtek.
Moste ari LiabVam
Značilna epizoda, ki kaže v kakšnih časih živimo, se je pripetila včeraj predsedniku Vincen-cijeve konference za Udmat-Selo-Mos'e. Konferenca se od meseca decembra trudi lajšati bedo in brezposelnost in je v torek razdelila 115 družinam nakaznice za živila. Včeraj opoldne se jc pa javil na stanovanju predsednika že par let brezposelni E. in ga slavil na odgovor, zakaj ni bil on upoštevan. Predsednik mu je skušal na lep način raz-ložiti, da vsi niso mogli priti v poštev, ampak In najbolj potrebni, predvsem s številno družino. Ker se L. ni dal odgnati in je nastopal, kakor hi iirel pravico kaj zahtevati, mu je pa predsednik dalje pojasnil, da on tudi radi tega ni prišel v poštev, ker ima vedno dovolj denarja za piliro, zato nai ga ima tudi za ženo. Ker je postaial L. nasilen, je grozil in se ni dal zlepa odpraviti, je bila poklicana varnostna straža, pred katero se je šele L. umaknil. Ker nastopa navedeni na podoben način tudi drugod, nastane vprašanje, kako preprečiti take nastope, da se ne ubije v onih, ki Imajo smisel za prave siromake, ljubezen do karitativne-ga dela, katero že itak zelo pogrešamo.
Ljubljana
Zadnja poročila:
Ljublj, irg pred prazniki
Ljubljana, 28. marca.
Ves današnji trg je bil v znamenju velikega tedna. Zn praznike so gospodinje kupovale zlasti smetano, mleko, orehe, jajca in perutnino. Jajc je bito na trgu brez dvoma ne dosti manj kakor 20 tisoč, cena: 75 par in 1 Din. Obilo je bilo ludi jie-rutnino. Pitane kokoši so nudilo ženske od 20 do 30 Din eno. Lepe goske jio H mesecev stare so !)j,!e po 00 Din ena. Mladi zajčki jio 12 Din.
Veliko povpraševanja je bilo tudi za med, ki ga je bilo na prodaj izredno veliko. Cvetlični med je tii I po 18, ajdovi po 1(3 Din kilogram. Tam zraven so prodajale ženske i/, bližnje okolice tudi lepe jerbase in košare za Veliko noč. Male ročne košarice so bile po 8 do 10 Din ena, lepi. pisani, pravi tradicijonalni narodni jerbasi za velikonočni blagoslov pa od 20 Din navzgor.
Za Jugoslovansko knjigarno so stale tri dolge stojnice sadja, večinoma jabolk ter nekaj malega orehov in krhljev pa suhih sliv. Jabolka so znatno poskočila v cenah. Povprečna cena za kilogram jabolk je 5 Din. Zelo fina, izbrana jabolka pa se prodajajo tudi po 0 in celo |>o 7 Din. Ker je_ mraz že precej popustil, so pripeljali zlasti iz štajerskega velike množine sortiranih jabolk. Orehi v lupinah so se prodajali po 2 do 2.50 Din liter, jedrci pa jio 15 Din kilogram.
Mlečni izdelki so svojo ceno obdržali, celo pocenili so se nekateri. Razni siri so večinoma po 24 do 20 Din kilogram, maslo j>o 28 Din, sirček po 8 Din, smetana po kvaliteti.
Zelenjave zdaj na trgu ni dosti. Motovileč in radič so prodajali po i .50 do 2 Din merica. Čebula je po 4 Din kilogram. Kislo zelje jio 3, kisla repa po 2 Din kilogram. KarfijoJe so prodajali od 0 do 7 Din, krompir po 1.25 do 1.50 Din kilogram. Par voz krompirja so pripeljali kmetje z Dolenjskega tudi na Sv. Petra nasip, kjer pn ni bilo posebne kupčije. Med stojnicami so so pojavili tudi že prodajalci raznih semen za vrtove in kmetijo. Ker pu nam [iolje in vrtove pokriva še snežna odeja, za semena zaenkrat ni še pravega zanimanja. Izmed ostalih živil naj omenimo še ajdovo moko. ki so jo prodajali po 4 Din, jišeno po 3.50 in fržolico po i Din liter. Na neki stojnici so bile ua ponudbo ludi belokranjske pisanice, lepo ročno delo, ]>o 5 Din kos. toda le redki so bili, ki so se zanimali zanje, še redkejši pa, ki so res kupili kako pisanico. Prav tako je bila edina izjema neka kmetica, ki je jirodajala za praznike repne olupke po 2 Diu merica, imela jih je poln škaf, toda zanimanja za olupki med gospodinjami očividno ni vzbudila. Na kmetih pa spadajo olupki med odlična velikonočna jedila.
Na trgu je imela dovolj opravki tudi jioliciia, ki je vestno nadzirala vse sumljive tipe, ki tako radi porabijo gnječo na Irgu za žepne tatvine. Mnogo oseb je policija legitimirala, več jih je bilo tudi aretiranih.
Krat sne ©ibSelse
za moške, fanti in dečke, površnike, trenchcoate itd. prodaja tvrdka
JOSIP EVANCIČ
Buna^ka cesta Stev. 7
od danes naprej po neverjetno zivžanih cenah. Vse obleke so ročnega, domače >a izde.ka. — Oglejte si izložbo na Dunajski cesti 7 in Šelenbur ov ulici 1.
Cerkveni vestnih
CERKVENA GLASBA V STOLNICI.
Na veliki četrtek pri slovesni škofovi ponli-fikalni maši ob osmih: Kyrie, Sanctus, Benedictus in Agnus iz Canniciarijeve Missa in A, Gloria dr. Kimovčev iz Missa Ss. Cordis Jesu, Čredo iz Ant. P-rucknerjeve Missa choratis, Gradual Premrlov, Oiertorij Omačkov.
Veliki petek dopoldne med češčenjem sv. Križa: Vittoria: Popule meus, vmes koralne vloge. Zvečer ob osmih slovenske žalostinke.
Veliko soboto dopoldne pri slover.ni maši okrog 10: Koralni Kyrie, Gloria, Sanctus in Benedictus iz Sattncrjeve Missa seraphica, gradual Foer-sterjev, koralne vespere, Premrlova pesem »Danica svetilo . — Popoldne ob 4 pri slovesnem vstajenju: Dva Premrlova responzorija, Riharjeva Zve-ličar naš je vstal iz groba«, Sallnerjev Te Deum, Focrsterjeva Regma coeli, dr. Kimovčev »V zakramentu vse sladkosti«, Premrlova »Kristus je vstal .
Velikonočno nedeljo pri slovesni škofovi pon-tifikalni ma::i ob 10: Missa s. Francisci Assisien-sis, zložil Gaslone Zuccoli, gradual in sekvenca Premrlova, oiertorij Springerjev, pred in po sv. maši Pramrlovi velikonočni. Pri pol 12 maši slovensko velikonočne pesmi.
Velikonočni porcdeijck pri slovesni pontifi-fralni maši ob 10: Missa B. M. V. < Salutis iti-firmorum , gradual in sekverca ter responzorij »Angelus Domini , zložil Stanko Premrl, velikonočna Skalovje groba , zložil Leopold Cvek. *
Nočni fastivci najsvet. Zakramenta! Drevi ob devetih piičeiek nočnega češčeuja v stolnici. Molila se bij do polnoči 23.. po polnoči pa 24. ura iz Atene molitve .
Kai danes ?
Drama: Zaprta.
Opera: Zaprt:;.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoll, Dunajska cesta 0 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba Irg 9.
0 Nova sv. maša v cerkvi Srca Jezusovega. Na velikonočno nedeljo bo v cerkvi Srca Jezusovega opravil svojo prvo sveto mašo gospod Branko Dorčič, novomašnik skopijanske škofije, katero vodi naš rojak prevzv, gospod dr. Gnidovec. Začetek slovesnosti bo ob polosruih in sicer najprej pridiga in novoinašniški blagoslov, nato sveta maša.
0 Pevci »Ljubljane« se zbero k pogrebu t dr. Stanka Vurnika danes ob 16.45 popoldne pred hiralnico sv. Jožefa ua Vidovdanski cesti.
0 Slov. kat. akademsko starešinstvo vabi vse svoje člane, da ne udeleže pogreba dr. Stanka Vurnika. Pogreb bo danes ob 5 od zavetišča Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti.
■) Pogreba + g«»sp. Alojzija Zormana. ee danes popoldne ob pol 3 udeleži Križanska inoška in mla-deniška'Marijina družba z zastavo. Zbiramo se pred hi.-o žalosti na Starem trgu St. 32.
0 Z vilami. V noči na Včeraj sta se v hlevu na Vodmatskem trgu 1 stepln delavca 44-lelni Ivan llregar in A. S. Sprla sta se zaradi enega kovača za pijačo. V pretepu je S. pograbil za vile in pričel udrihati po Bregarju ter ga tako poškodoval, dn je moral la včeraj v bolnišnico. Bregar ima hude uotianje poškodbe in najbrže kakšno rebro zlomljeno.
0 šišensko prosvetno društvo svojim članom
naznanja, da ie umrl dolgoletni društveni član in odbornik g. Jakob Pirš. Pogreb jx>kojnika bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošno bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Vse člane pozivamo, dn se pogreba blagopokojnika jiolno-števitno udeleže. — Odbor.
0 Se ena prošnja železniških reduciraucev. Dodatno k našim poročilom o redukcijah na železnici in o obisku deputacije reduciraucev pri železniškem ravnatelju dr. Borku poročamo še, da so reducirand prosili, naj se prekliče odpust takšnih uslužbencev, ki so so kakorkoli v službi ponesrečili in pohabili ter jih je sedaj zadela redukcija. Ti ponesrečenci ne morejo nikjer drugje dobiti službe ali zaslužka, ker je še zdravih sil povsod preveč na izbiro. Taki železniški uslužbenci naj bi se namestili pri takem delu. ki bi ga zmogli opravljati kljub svoji pohabljenosti. S socialnega in predvsem humanega stališča se nam zdi la prošnja povsem utemeljena.
© šolar ček zdrknil v Ljubljanico. Pri zmajskem mostu se je pripetila včeraj .okoli ene popoldne, ko so se šolarji vračali iz šol domov, tragikomična nesreča. Po Sv. Petra nasipu pride več šolarjev in seveda, ker jim je cesta preozka, se spuste na sneg, ki leži ob nabrežju Ljubljanice. Tako so šli v gosjem redu j>o snegu, dokler ni eden od njih zakričal, toda bilo je že prepozno: na mah se je znašel v Ljubljanici. Njegovi tovariši ga nekaj trenutkov osuplo opazujejo, kako se ves premočen lovi za deske, zabite v dno Ljubljanice m katerih se je res oprijel in splezal nanje. Naj-brihtnejši med tovariši na bregu pa se takoj spomni: po reševalce je treba iti. Urno se obrnejo trije dečki in jioliile na reševalno postajo in tam povedo, kakšna nesreča se je pripetila enemu njihovih tovarišev. Reševalci so bili seveda takoj pripravljeni pomagati. Prinesli so na breg Ljubljanice lestve in po njih izvzlekli mokrega šolar-čka iz Ljubljanice. Šolarček je komaj še mogel reči: »Hvala!« in povedati kdo je, namreč 11-letni Slavko Druškovič, sin trgovca iz Zelene jame, Gregorčičeva ulica 14. Nato se je pa obrnil in odšel domov. Dečko je imel še srečo, da Ljubljanica ni bila globoka in ila so bili reševalci takoj jiri roki.
Pogajanja za donavsko konferenco
Pariz, 28. marca, tg. Tardieu nadaljuje v Parizu diploniatične razgovore z vzhodnimi zaveznicami Francijo o donavskem vprašanju. Deloma so bili poklicani v Pariz francoski poslaniki teh držav, da dobijo instrukcije, deloma pa so se zgla-sili v Parizu zastopniki male antante in Poljske, : da se jiosvetujejo na Quai d'Orsayu. Že včeraj je bit pri Tardieuju francoski poslanik v Romuniji, danes pa je bil pri njem francoski poslanik v Pragi Charles Roux. Obenem sta se /glasila na Quai d'Orsayu tudi češkoslovaški poslanik iu francoski trgovinski minister Rollin, kjer sin pod-pisala dodatno pogodbo k francosko-češki trgovinski pogodbi. Ta pogodba določa nove dogovore o
Tukaj se toči pravo domače vino, slivovka, tropin jevec in sadni mošt I po 5 Din. Poskušn j a brezplačna.
Cojzova cesta št. 1, filijala Jelačin
O Veliki teden se precej pozna v Ljubljani. Živilski trg je mnogo bolj živahen kakor sicer in tudi v trgovinah jc mnogo več kupcev, kakor bi jih bilo sicer. Večina trgovin je že okrasila svoja izložbena okna, vendar je žalostno, da se v mnogih ves čas ponavljajo isti reklamni motivi, ki prav nič ne spominjajo na krščanstvo, namreč zajčki. Pa imamo vendar toliko domačega in lepega! Zakaj si moramo vedno izposojevati tuje blago. — Veliki teden je tudi teden velikega pospravljanja in čiščenja. To vidimo ce'o na cestah, ko skoraj od hiše do hiše vidimo pridne roke, ki čistijo okna ali celo pleskajo vrata in okvirje izložbenih oken. Le nekaj bo imelo letos v Ljubljani zamudo, namreč sneg, ki ga občina ne more več z običajno naglico spraviti s cest.
0 Srajce, kravate, naramnice in žepne robce kupite dobro iu ugodno ]>ri Štcrk nasl. Karničnik, tSari trg 18.
uvozu čeških čevljev in porcelana. Češkoslovaška je morala dati za to Franciji precejšnje koncesije, ker Francija sedaj lahko ščiti lastno industrijo teh izdelkov z visoko carino. Vsekakor pa je ta jio-godfni mnogo ugodnejša, kakor so kontingent.no pogodbe, ki jih je sklenila Francija v zadnjem času z drugimi državami. Tako je Nemčija s kon-tingentno pogodbo izgubila v zadnjem času nič manj kot 40% svojega uvoza v Francijo. — Opazilo se je, da je bil zadnji nastop poljskega zunanjega ministra Zaleskega izredno reprezentativen, ko se je po svojem povratku v Pariz zopet javil v zunanjem ministrstvu in izrekel željo Poljske, da bi bila zastopana nn donavski konferenci.
13 letnica fašizma
Rim, 23. marca. ž. Fašizem praznuje danes trinajsto obletnico ustanovitve fašistične stranke. Predsednik italijanske vlade Mussolini je 23. marca 1819 v Milanu osnoval prvo fašistično organizacijo in od tega dne dalje se je začel fašistični pokret. Skoro v vseh italijanskih mestih so se začele razvijati fašistične borbene organizacije, ki so razbile komunistične skupine. Že 28. oktobra 1922 je prisilil Mussolini italijansko vlado, da odstopi, oblast pa je prevzel v roke sam. Vsako leto , fašisti slavijo ta dva za njih zelo važna datuma. Letos so se vršile priprave že nekaj tednov preje. Slavnosti so se udeležile vse fašistične organizaci-
za inozemske dolgove?
Berlin, 23. marca. tg. Na inozemskih borzah se je danes razširila vest, da hoče nemška vlada proglasiti moratorij za inozemske dolgove. Te govorice so celo povzročile na newyoi'ški borzi padec kurzov nemških vrednostnih papirjev. Z niero-dajne jladue strani se z vso odločnostjo naglašn, du se v Nemčiji nc namerava proglasiti nikak moratorij.
Požar v gledališču
Kiinigsbcrg. 23. marca. tg. Iz do Sedaj neznanih vzrokov je nastal zvečer požar v delavnici tukajšnje opere. Ob 21.45 so pasanti na ulici opazili ogenj iu alarmirali gasilce. Predstava se je takoj prekinila, železni zastor je bil takoj spuščen in občinstvo je mirno zajiustilo poslopje. Ker leži apemo poslopje na prostem trgu, so lahko gasilci od vseh strani začeli akcijo gašenja in so pošiljali ogromne curke vode na goreče poslopje. En gasilec se je hudo ponesrečil, ko je padel s strehe.
je Italije, organizacije bojevnikov in invalidov. Vsi organizirani fašisti so bili oblečeni v črne srajce, člani fašistične milice in ostalih borbenih organizacij pa so imeli svečane uniforme.
Mussolini je z balkona beneške palače imel nagovor, v katerem je izvajal, da bo prihodnjo zimo skrbel za to, da bo veliki italijanski narod dobil več dela in več pomoči kakor preteklo leto. Geslo fašizma ob tej trinajstletni« je: vztrajajte, vztrajajte do zmage, vztrajajte do dnevu, ko bo italijanski narod dosegel vso svojo moč in vso svojo slavo.
Olajšave za Avstrišo,
Madjarsko m Grško
Pariz, 23. marca. tg. : Agenee economique et financiere« poroča, du bo končno poročilo finančnega odbora Zveze narodov vsebovalo naslednja priporočila: za Avstrijo dovoljenje posojila, da bo mogla prestati krizo, ne da bi prenehala jilače-vati inozemske dolgove; za Madjarsko ohranitev moratorija, dokler ne bo zboljšanje gospodarskega položaja omogočila skupen dogovor z vsemi upniki; za Grčijo tudi pomožno posojilo, da bo mogla dalje plačevati obresti, ustavila pa amortizacijska plačila; za Bolgarijo zmanjšanje inozemskih vračil za 50 odstotkov.
Praga, 23. marca. Ig. Premogovne družbe v severnem Češkem premogovnem revirju v Mostecu so odpovedale delo mnogim delavcem, nakar so rudarji odgovorili z divjo stavko, katere se je udeležilo 25C0 mož. Družba je zato odpoved odgodila do 1. aprila. Medtem pa se vršijo pogajanja. Bati se je, da ne bi se stavka razširila tudi na druga rudarska premogovna okrožja.
Ljub
?fana
Vokalni koncert slovenskih zborov, ki so
včlanjeni v Hubadovi župi, bo v nedeljo, dne 3. aprila, ob 15 v veliki Unionski dvorani. Do danes, je priglašenih 10 moških in mešanih zborov, da nastopijo na tem koncertu.
Kranj. rPnsIjon- ponovi Ljudski oder drevi ob jkiI 9 iii na belo nedeljo (3. aprila) ob 4 popoldne.
Brezje. Na velikonočni jionedeljek bo dramat-ski odseli vprizoril Nušičevo »Gospo ministrico : v režiji dr. p. Aljančiča.
Tržič. Tombolo v prid svojim najrevnejšim članom priredi Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov dne 5. maja na glavnem trgu.
Ljutomer. Na velikonočni ponedeljek popoldne ob pol 4 se v Katoliškem domu ponovi igra V tem znamenju boš zmagal:.
Tekme v smuku
Z ozirom na notico pod zgornjim naslovom vljudno prosimo, da priobčite sledeče pojasnilo: Podpisani Savez je zabranil prireditev smuške tekme v smuku z Ljubeljske ceste z izrecno motivacijo. ker je taka tekma v nasprotju s pravilnikom o tekmovanju v smuku. Savez je vedno podpiral razvoj vsakega tekmovanja, ki pomenja nu-. predek, toda njegova dolžnost je nadzirati, da je i .tekmovanje v skladu z obstoječimi pravilniki. Vse j dosedanje delo Saveza je bilo lako, da ni mogoča ! trditev, da bi bil vsled lega dela oviran razvoj ' smuškega športa pri nas, nasprotno moro le malo , organizacij beležili tolik razmah in napredek. Vsa-; ko lelo so .se prirejale tekme v sniuku brez kakršnegakoli zadržka, ali na terenu, ki je odgovarjal predpisom, nikjer pa se ne vrše tekme po cestah, a najinanje jio takih, ki imajo odprte ovinke nad skalovjem. Ceslo se sme uporabljati samo v slučaju, da se preko nje jjovežeta dva terena. Končno je velika razlika, ako se presmuča kako kočljivo ineslo samo v lastno zabavo ali pa v tekmovanju, kjer je osredotočena vsa volja tekmovalca na dosego zmage in riskirn mnogo več, kakor pri turnem smučanju. — V ostalem so netočni i računi v tet norici glede brzin ter napravlja notica : utis, da je bil čkuikar krivo informiran. — Jug. i zimskosportni savez.
Gornjo izjavo prinašamo, ker nočemo delali I nikomur, najmanj jia naši Zimskosportni zvezi, krivico. Ugotoviti jia moramo ponovno, da nismo nikjer trdili, kar sedaj Zveza jiopravlja. v našem članku »Tekme v smuku« smo se le čudili, zakaj se prepoveduje taka tekma iz vzroka, da jc življenju nevarna. Kajti življenjsko nevarna jc vsaka tekma v sniuku radi sitne brzine, ki se razvija. Da ' je pa bila tekma v smuku prepovedana, ker ne odgovarja pravilniku, smo izvedeli šele iz izjave g. Šviglja v Jutru dne 22. t. m. Teh razlogov tudi prvotno Zveza sama ni sporočila prireditelju! Naše mnenje je iu ostane: Ni prav, da se prepove tekma, za katero je nekdo velikodušno razpisal

Izdajateljsko podjetje „Jugu, Beograd, Krunska ulica 20 je bilo pooblaščeno za prodajo slik bodoče rimsko-ka-toliške katedrale v Beogradu in srečk, ki so bile izdane v korist zgradbi iste katedrale.
Ker pa imenovano podjetje ni izpolnjevalo pogojev, ki so mu bili predpisani za to prodajo, je pristojna oblast z današnjim dnem podjetju odvzela to pooblaščenje.
Smatramo se dolžne, da o tem preklicu pooblastila obvestimo vse interesente s prošnjo, da vzemo v vednost, da imenovano podjetje nima več nobenih pravnih odnošajev nasproti nam.
BEOGRAD, dne 18. marca 1932.
Dobrodelno društvo sv. Vincencija v Beogradu.
dragoceno darilo. Ako jjroga ne odgovarja pravilniku za smuk, bi so lahko tekma vršila jiod drugim imenom. S leni bi bil volk sit, ovca jia cela! Za nas je s tem zadeva vsestransko jasna. — 1. K.
VELIKONOČNI TURNIR V LJUBLJANI.
Za praznike nam ljubljanska kluba obetala prirediti zanimiv nogometen turnir, na katerem bodo poleg najboljših ljubljanskih klubov sodelovali tudi inozemski nogometaši. Nastopili bodo Madjari. Dve leti sta minuli, odkar smo jioslednjic videli v Ljubljani madjarske nogometaše, čeprav spadajo oni med nogometno elito Evrope. Radi lega je zanimanje za nastop madjarskih nogometašev veliko. Naši prijatelji nogometa bodo imeli priliko videti. kako igrajo nogomet Mndjari, ki so postali s svojimi nastopi popularni po vsej Evropi.
TEČAJ ZA SMUŠKE UČITELJE.
Vsled vedno večjega razmaha smučarstva in s tem tudi vedno večjega povpraševanja po dobrih učiteljih smučanja je JZSS že lansko lelo razpisal tečaj za zvezne smuške učitelje, ki je moral radi slabih snežnih razmer odpasti. Zato je JZSS letos ponovno razpisal tak tečaj, ki se bo vršil pri Sta-ničevi koči pod Triglavom. V tečaj se lahko prijavijo vsi izvežbani smučarji, ki so člani zveznih klubov in sicer se morajo prijaviti preko svojega kluba na podzvezo najkasneje do 1. aprila. Tečaj bo obsegal vse, kar se danes od dobrega smučarskega učitelja zahteva in se bo tečaj vodil po pravilniku za zvezne smuške učitelje. Izpiti se bodo nato vršili v dnevih 13. in 16. aprila pri Staničevi koči. Izpitov se lahko udeleže tudi oni, ki reflek-lirajo postati zvezni smuški učitelji, pa želijo j>o-lagati izpit brez udeležbe v tečaju. Tudi taki re-ilektanti se morajo javili najkasneje do 1. aprila preko svojegrf kluba na podzvezo. Zbirališče vseh udeležencev tečaja je 5. aprila v Mojstrani v hotelu Triglav ter je skupni odhod istega dne opoldne. — Celodnevna preskrba za udeležence tega tečaja je Din 60. Prijavnine ni.
Ljubljanska zimskosporlna podzveza poziva tem jiotoin vse v jiodzvezi včlanjene klube in društva. da za la tečaj zainteresirajo svoje Članstvo, da s leni spopolnijo kader dobrih samskih učiteljev, katerih vedno bolj primanjkuje, zato naj poskrbijo, <la se tega tečaja udeleži čim večje število dobro izvežhanih in za poučevanje navdušenih smučarjev. Apeliramo pa tudi na reflektante same, da se prijavijo pri svojem klubu za la tečaj in to cim-pre.je. Vse prijave naj so naslovijo na Ljubljansko zim^osportno podzvezo, Ljubljano, poštni predal
Celje
Strašna družinska drama, prod sodiščem.
včerajšnjem poročilu pod tem naslovom se nam ju vrinila v zadnjem odstavku neljuba pomola jiri obrazložitvi sodbe glede Žagnrjeve Ane. Glasiti se mora stavek tako: V obrazložbi je bilo rečeno, du sodišče sicer ni b i I o' t o č n o p r e p r i č a n o o njeni krivdi, kot sostorilke, vendar j>a je prišlo nu podlagi indicijev do prepričanja, da mu je pomagala pri dejanju.
Zg. Dolina nad Tržičcni. Preteklo nedeljo jo pevska zbor Planinkn: vprizoril nad vso pričakovanje uspelo spevoigro Kovačev študent . To je že drugi nastop pred poldrugim mesecem ustanovljenega društva.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon. Roden-stock, Voigtlandcr, Wclta, Ccrto itd ,!	ima vedno v zalogi
- i ioioodd. Jugoslovanske knjigarne
* 1	V Ljubljani Zahtevajte ceniki
i
Dmevna kronika
Koledar
četrtek. 24. marca: Veliki četrtek. Gabriel, arhangel.
Novi ifrohooi
V Ljubljani je umrla g. Rezka F i s c h e r , kontoristinja tovarne Jakša. Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje!
+ V Podgori pri St. Vidu nad Ljubljano je
po kratki bolezni umrla gdč. Anica Dolenc, po domače Kruščova Ani. Pokojnica je bila dolgo let cerkvena pevka. Pogreb bo v petek dopoldne na farno pokopališče v'Št. Vidu. Naj v miru počiva!
Osebne vesli
—	Promocija, Včeraj 23. t. m. je pronioviral v Gradcu za doktorja vsega zrlraviistva g. Jože Žitnik iz Šmarja pri Ljubljani. Mlademu doktorju, članu »Zarje«, iskreno čestitamo!
= Diplomirala sta na pravili fakulteti ljubljanskega vseučilišča gg. Miloš Staro, znani napovedovalec v radiju, doma iz Doba pri Domžalah in Dušan Kcrmaviier iz Ljubljano., čestitamo!
= Razrešen je dolžnosti oskrbnika banske trt-nice v Drašičih g. Anton Bajnk, ki je vse od začetka z veliko vestnostjo skozi tri lela ta trtni nasad skrbno upravljal. Začasno je poverjena ta skrb vinskemu strokovnjaku od glavarstva v Novem mestu g. Filipiču .
Ostale ves U
—	Novi zvonovi za Brezjo naročeni. Kaj hitro sc je uresničila akcija za nabavo novih bronastih zvonov nu Brezjah. Kljub temu, dn so so prispevki začeli zbirati komaj v jeseni, so bili zvonovi naročeni že 14. t. m. Tako imenovani »Mari-janski zvonovi« bodo precej večji od dosedanjih. Skupna teža bo znašala nad 5000 lig in ho n. tir. drugi tehtal toliko kakor dosedanji največji. Vgla-šeni bodo po napevu »Salve Regina (B, d, f, g). Dosedanji železni zvonovi, ki so sicer dobro služili in so bili najboljši te vrste, so na razpolago in se bodo prodali.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 23 od 23. marca t. 1. je objavljena »Uredba o razporejanju zvanj zvaničnikov 1. in II. kategorije in služiteljev v resortu ministrstva za promet , dalje »Uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev:-, : Pravilnik o opravljanju drž. strokovnega izpila uradniških pripravnikov šumarske stroke s fakultetno izobrazbo: izpremembe, dopolnitve in popravki , »Izpremembe v pravilniku o prijavi in odjavi plovnih objektov v rečnih pristaniščih kraljevino Jugoslavije.:, »Telefonski promet Slovenska Bistrica — Nemčija . Navodila banske uprave zu sestavljanje, opremljanje in predlaganje občinskih računov za lelo 1031«, ; Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932- in : Določbe obče soje državnega sveta .
—	Dr. V. Kisovcc, naš znani rojak, že del j časa bivajoč v Belgradu, je nedavno tam otvoril odvetniško pisarno v ulici Kneginje Ljubico 15-1.
—	Podružnica SPD v Celju sporoča, da bo Kocbekov dom na Korošici odprt od 25. marca do vključno 4. aprila. Koča bo popolnoma preskrbljena s toplimi jedili, turistom se pa priporoča, da se sami založijo z mrzlimi prigrizki. Do koče vodi zimska markacija. Spotoma planinci lahko prenočijo pri Planinšku. Cene v koči običajne planinske.
— Truplo novorojenčka v Sori. Pred dnevi so opazili ljudje v reki Sori pri Goričanah blizu zapornic v globini nekaj metrov truplo malega otroka, najbrž novorojenčka, ki ga jo brezvestna mati vrgla v vodo. Trupelca ljudje niso mogli potegniti iz vode, ker ga je deroča reka odnesla dalje in je bilo zaman tudi vse poznejše iskanje. Tudi so Irupelce opazili šelo ob pol 7 zvečer, ko je bil žo mrak. Dosedaj za Irupelcem ni nobene sledi, prav tako ne za materjo.
—	Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josef« grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josef« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstranskO ohromelih bolnikih. »Franz-Josef« grenčiea se dobiva v lekarnah, drogerijah iu špecerijskih trgovinah.
—	Telefonski promet z inozemstvom. Z odlokom prometnega ministra se uvedo telefonski promet med Majšpergom in madžarskimi mesti. Taksa za navaden razgovor treh minut znaša v korist jugoslovanske poštne uprave 1.80 zlatega franka, v korist madžarske poštne uprave pa se bo plačevala različno, s katerim krajem bo pač kdo govoril. Dalje je prometni minister dovolil uvedbo telefonskega prometa med Veldenom ob Vrbskom jezeru v Avstriji in nekaterimi mesti v Jugoslaviji. Promet se začne 25. marca t. 1. in bo stat za enoto govora treh minut med Zagrebom in Veldenom 3.45 zl. fr., med Belgradom in Veldenom 4.65 zl. fr. in med Ljubljano, Celjem iu Ptujem ter Veldenom 2.70 zl. fr.
Divno osvežujoče iii čistilno deluje Chlorodont zobna pasta, katero dnevno uporabljajo milijoni. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.—.
—	Dve žrtvi pohlepa. V Čorah pri Sisku se je dogodila pretresljiva tragedija, ki je zahtevala dve žrtvi. Premožna vdova Petra čora, stara 43 let, je živela na svojem posestvu, katero je po moževi smrti z varčnostjo in velikim trudom znatno povečala. V vasi jc uživala velik ugled in so jo vsi imeli za vzor gospodinjo. Pred letom dni se je vrnil iz Amerike brat pokojnega moža Sto-jan, ki jo preživel v inozemstvu 19 let, pa si ni prihranil nič denarja, čeprav je ves ta čas garal. Zahotelo se mu je po vdovinem imetju, zato jo jo neprestano nagovarjal, naj mu prepiše del svojega posestva, da bo tudi 011 solastnik. Vdova tega ni hotela storiti, zato je prišlo med njima pogosto do prepira. Te dni je Stojan v jezi potegnil samokres in ustrelil proti vdovi. Ko je videl, da je padla, sc ,je ludi sam ustrelil v vrat. Oba so nezavestna prepeljali v bolnišnico, vendar ni nobenega upanja, d;, bi ostala pri življenju.
—	Za proslavo Materinskega dneva priporočamo ljubki igrici »Dva računa (»Vrtec: 7) iu »Prava mati (»Angelček« 7) ter ljubek govorček »Naša mamica od J. Jalena ( Vrtec 8). V igricah in govorčku je toliko otroške odkritosrčnosti in naravnosti, da se ni mogoče držati ne smeha ne solz. »Vrtec; in »Angelček« se naročata pri upravi »Vrtca«, Ljubljana, Kolezijska ulica 1. »Vrtec« stane 15 Din, »Angelček 5 Din za vse leto (10 številk).
—	Za pirhe — našim gospodinjam. Naši gostje — kako jim postrežemo! Priredila S. Deodata Kump, 63 strani besedila in 66 slik, cena vezani
Ob vsakem lasu
sme piti kavo tudi zvečer vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, otrok ali starec, če si je izbral kofeina prosto pravo kavo Hag. Več kakor 30.000 zdravnikov in brez števila gospodinj je doslej izdalo pismeno priznanje kavi Hag,
knjigi 45 Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. —^ To je najlepše darilo zn vsako gospodinjo, gospodinjske pomočnice, gojeuke gospodinjskih šol 111 tečajev, katere vse so do sedaj občutno pogrešale pripomočka, kako se jim je ravnati, ako ima povabljene v svoji hiši. Knjiga »Naši gostje« vsebuje vse navodila, nasvete in pravila tako glede jedil, posode, jedilnega pribora, njega razvrstitev in strežbe pri mizi. V splošnem delu opisuje knjiga vse kar je treba vedeti o obednici, mizi, namiznem perilu, namizni posodi, namiznem priboru, stekleni namizni posodi iu krašenju miz, poleg tega pa daje tudi kuharici nekaj nasvetov glede pri- | prave jedil. Posebni del obravnava: pogrinjanje j mize, strežba pri zajutreku, pri mali južini (malici), pri obedu (kosilu), popoldanski južini, večerji iu routu. Posebno poglavje razpravlja o strežbi pri mizi sploh in o razvrstitvi jirostorov pri mizi, buffelu in o pikniku. Nazorno opiše tudi umetnost zvijanja prtičev (servilov). Knjigo krasi 6ti slik, ki nazorno pokažejo razne vrste jedilnega pribora, posode in vzorce pogrnjenih miz za manjše in večje obede ter malice, razvrstitev jedilnega orodja in steklene posode po pogrnjenih mizah ter razne vzorce zloženih prtičev.
— Nekaj komadov švedskih srebrnih lisic odda po nizki ceni »Divja koža« na velesejmu v četrtek 24. t. m.
Vod »Elektre" prežagan
Ljubljana, 23. marca.
Dolgoletni spor med mestno občino in »Elek-tro zaradi napeljave voda po Dunajski cesti, ki ga je proti volji mestne občine izvršila »Eleklra , se je danes nenavadno zaostril in zavzel nepričakovano oblike. Mestni župan je že sporočil javnosti, da jc mestna občina v tej zadevi dobila pravdo proti »Elektri,:, vendar pa je »Eleklra - vložila nadzorstveno pritožbo proli mestni občini na bansko upravo, češ da napeljevanje toka nikakor ni monopol mestne občine. »Eleklra« je ludi prosila, da banska uprava prepove, oziroma prepreči mestni občini vsako deto pri vodu »Elektre;, zlasti pa vsako eksekucijo, dokler ne bodo pritožbe in pravda definitivno rešene. Mestna občina je temu ugo-variala, Elektra pa je vložila drugo tožbo iu na podlagi druge tožbe je sodnik dr. Dolinar danes okoli 1 pop dal dostaviti mestnemu županu odlok, naj ustavi vse nadaljnje de'o pri vodu »Elektre 111 prenove ljudem mestne občine vsako eksekutivno dejanje. Vendar pa so ob približno pol 6 pop. organi mestne občino danes na Dunajski cesti pred nebotičnikom prežagali vod »Elektre ., Poslopje »Ljubljanske kreditne banke« pa ima kljub temu še vedno luč, ker ima to poslopje, ki sicer prejema tok od »Elektre«, ludi lastno stroje.
Polzvedovanlffl
Pes z znamko »Ljubljana, št. 468« se je zatekel. Naslov v upravi »Slovenca«.
Krvav pretep v Trzina
Ljubljana, 23. marca.
Snoči je prišlo v Trzinu do krvavega pretepa, v katerem ja bil eden od pretepačev hudo ranjen in sedaj umira v ljubljanski bolnišnici, drugi pa je bil lažje ranjen.
V gostilno Josipa Petka v Trzinu 120 so prišli ob 10 ponoči trije vaški fantje, 20 letni sin posestnika Josip Rebolj, 23 letni Franc Pernc in Franc Rebolj. V goslilni je bilo že nekaj gostov. Fantje so se vsedli k mizi in naročili Štefan vina. Pili so mirno in niso do 1 ponoči nikogar izzivali. Ob 1 ponoči pa se je do gostilne pripeljal z avtomobilom poštni uradnik P. iz Domžal, ki je povabil svojega šoferja G. v gostilno. Josip Rebolj, ki je žc poprej pii v drugih gostilnah in se je do tedaj žt pošteno napil, je pričel tedaj izzivati šoferja G., češ, smrkavec« naj gre spat itd. Ko je hotel še dejansko napasti G.-a, je posegel vmes gostilničar, ki jc miril fante. Ker se ti niso hoteli pomiriti, je gostilničarju priskočil na pomoč 30 letni brezposelni rudar Maks Šimenc, ki pri Petku stanuje. Fantje pa so tedaj skočili pokonci, zlasti Josip Rebolj in Perne. Pograbila sta za stolu in steklenice ler pričela ndrihati z njimi po Šimencu. Šimencu, gostilničarju Petku, šoferju G. in drugim gostom sc je končno le posrečilo, da so Josipa Rebolja in Per-neta potisnili iz gostilne ter vrata zaprli. Zapo-dena fanta pa sta tedaj pograbila nekje kole in pričela tolči z njimi po vratih gostilne. Snela sta napisno tablo z gostilne ter precej poškodovala vrata. Gostilničar Petek je holel bojevita fanta preplašiti in je ustrelil pet- do šestkrat skozi špranjo, ki sta jo bojevita fanta napravila na vratih. Fanta sta su umaknila, toda samo toliko, da sla odšla pod bližnji kozolec iskat šc močnejših kolov. Ko sta se vrnila, sta pričela zopet z vso silo tolči po vratih. Gostilničar je ponovno oddal iz svojega »Steyr« revolverja malsga kalibra tri strele. Posledica je bila, da se je Josip Rebolj zgrudil na tla, ranjen v trebuh in v nogo. Tedaj jc šele nastal mir, ko je bilo že prepozno. Šofer G. je težko ranjenega Rebolja in Maksa Šimenca, ki je dobil lažje poškodbe na glavi, prcpelal z avtomobilom v bolnišnico v Ljubljano. S ponesrečencema sc jc peljal tudi gostilničar Petek. V bolnišnici so takoj ugotovili, da je Reboljeva poškodba nevarna in so poklicali policijo, ki je Petka aretirala.
Reboljevo stanje se do večera ni prav nič zboljšalo.
Petek bo izročen državnemu pravdništvu. To bo odločalo o njegovi usodi. Petek se zagovarja s silobranom, ki jc po položaju, kakor ga opisujejo verodostojne priče, res podan in je pričakovali, da ho kmalu izpuščen. Petka zaenkrat še zaslišuje ljubljanska policija. V Trzinu pa je o dogodku zaslišalo orožništvo že več oseb in je aretiralo tudi Pernela. O uspehu zaslišanja je orožništvo že obvestilo ljubl,ansko policijo. V Petkovi gostilni so pre-tepaški fanlje napravili na stolih in steklenicah za 310 Din škode.
IBHIIII lilllll
VELIKI
fciinSROciiiit zaiccv
je sklenil, da bo z ozirom na današnje težke življenske prilike
velikonočno izzienadenfe
poccnl le učinkovito
Vsled tega nujno priporočamo vsem, ki o priliki velikonočnih praznikov mislijo na svoje ljubljence, da jim za pirhe podare
dobrodelnega društva Sv. Vincencija v Beogradu Na ta način se reši veliki problem velikonočnih daril
Din 2.500,000'-Din i ,250.000'-Din 625.000'-
Din 5,000,000 (pet milijonov)
in z delnimi dobitki:
::::: 1/1 srečka Din 100'— vloga ::::: 1/2 srečke Din 50'— vloga ::::: 1/4 srečke Din 25'— vloga
ftolfor ttiffl ostali dobifhi:
nagradili! Zrebiinfc l moja 1932
500.000 dinarjev, 10 X 100.000 dinarjev 100 X 10.000 dinarjev
SREČKE PRODAJAJO: vsi župni uradi, kolekture, denarni zavodi, cerkvene in dobrodelne ustanove itd.
Glavna uprava: BEOGRAD, Ulica Jovana Rističa 20 Prodajna podružnica : ZAGREB, Tvrtkova ulica 5
pflLTO- '"-AMflZONflS
MflTlO .GR0J50
: MlNflJ GERflES.
ADUHOr.
Paul RSthel.
„Procesija molčanja"
Ruski veliki teden
Prod sodnim stolom sovjetov
; yrt Godzemani /	Poglod na Jeruzalem,
Profesor: »Zakaj me včeraj niste pozdravili v drevoredu?«
Dijak: »Oprostile, gospod profesor, sem krat. koviden.«
Profesor: »Tako — zakaj pa niste priSll bližje?«
*
»Mojo najnovejšo razpravo ste čitali; kako so vam je kaj dopadla?«
»Prav dobra je; tako mnogokrat citirate Cankarja, ki ga izredno rad čitam.* •
Ravnatelj (šele nedavno nastavljenemu urad niku): »Naš blagajnik je zbolel. Zalo bi vas rad poslal v banko po denar, Če bi lo vedel, ali se smem nn vas zanesti.«
»Koliko denarja pa je?«
£*>spel sem v Granado na Veliki petek opolnoči. Brzovlak je imel samo dve uri zamude: španske železnice varujejo tradicijo kljub vsem spremembam. A natlačeno polna ulica pred kolodvorom je valovala kakor široka črna reka. Vse kar leze in gre je zapustilo to noč hišo. Po potovanju v ozkem, prenapolnjenem oddelku potniškega vlaka je naredilo to verno katoliško mesto nepopisno globok vtisk: vse se je umaknilo spominu na Kristusovo trpljenje in smrt. V Sevilji, drugem glavnem mestu Južne Španske, motijo razpoloženje ne-številni tujci, Amerikanci in drugi, ki prihajajo gledat starinske obrede. A v Granadi, stari mavrski prestolnici ob vznožju zasnežene Sierre Ne-vade je vse drugače. Vsa Granada je en sam iz belega marmorja izklesan spomin na ponosno arabsko stavbarstvo. Prebivalstvo nadaljuje slejkoprcj svoje las no življenje, in nobena revolucija ne ho omajala njegove vere. Na Veliki teden, kadar pri-kipi ta gorečnost do vrha, se zdi obiskovalcu z mrzlega Severa, da je ustavil novi Jcsua beg stoletij. Slično razpoloženje so morali doživljati udeleženci srednjeveških verskih procesij (triomphi), v nekdanji Italiji, ki so se počutili kot resnični Kristusovi pogrebci, ki so res nosili potrti in obu- i pani Zveličarjevo telo. Vsi nekdanji rodovi, katerih kri se pretaka v žilah sedanjega ognjevitega andaluzijskega ljudstva: Vandali, Goti, rimske legije in Mavri, so morali prispevati k tej edinstveni nepozabni sliki.
Votlo bobnanje naznanja, da je odbila ena ura. Jezdeci v slikoviti pravljični noši se razvrstijo vzdolž hodnikov, in po ulici odkoraka neskončni »■Molčeči sprevod: (Procession di Silencio)«. Črna noša je predpis za vse, mlade in stare, moške in ženske med Velikim tednom. Samo v časih zažari v luči dolgih voščenih sveč živordeča podloga moškega pl; š'a. To so spokorniki, ki gredo k spovedi in so zaobljubili molk med potjo. Deset krepkih mož napenja vse mišice. Nosijo velikansko starinsko razipelo. dar nekdanjega pobožnega kralja. Samo ta v.-čer edinkrat na leto zapušča mestno stolnico. Razpelo sije v krvavo rdeči luči, dočim je zavit ves dolgi črni sprevod v globoko temo. A nenadno sredi popolne tišine se odpre okno v neki hiši, zadoni petje, in procesija takoj obstane. Razpelo spustijo na tla. ker morajo nosiči z vsemi ostalimi vred poklekniti, čim zadoni Saeta. To so starinske pesmi, ki slavijo Kristusa in Marijo, golt-ne zamolkle litanije nedvomno orijentalskega izvora, ki jih ni vajeno naše uho. A vsako andaluzijsko mesto ima lastne pevce, ki vsak po svoje izvajajo Saete. Množica pazno posluša in navdušeno, a v molku, samo z očmi pozdravlja zaključno
Angleški kralj m beroči
Vsako leto na Veliki četrtek se vrši v Londonu na dvoru tradicionalna svečanost. Kralj razdeli miloščino »njegovim potrebnim državljanom in beračem«. Ta navada izvira iz leta 1365, iz dobe kralja Edvarda III. Na Veliki četrtek pride v Wcst-minstersko stolnico toliko v župnijo pristojnih pro-sjakov, kolikor ima kralj let. Posebni »lord-milo-Sčinar« razdeli kraljeve milcdare. Kralj George je zdaj v 66. letu. Zato se danes zbere v starinski stolnici 65 beračev. Po svečani maši stoipi kraljev odposlanec na prižnico, želi povabljencem v imenu Njegovega veličanstva vesele praznike in izroči »kraljev spomin«. Dva lokaja v mogočnih napu-dranih lasuljah nosita veliko kcšaro in usnjeno vrečo z denarjem. Lord miloščinar izroči slehernemu beraču lpstnoročno po dva funta sterlingov v gotovini z besedami: — To vam pošilja kralj, da si boste nabavili za praznike novo čedno obleko. — Razen tega prejme vsak berač še dva ovitka: belega in rdečega. V rdečem se nahajata en zlat 60vereign in ena zlata guineja (41 šilingov) s pripombo: — Njegovo veličanstvo želi, da si boste priredili dobro velikonočnico. — V belem zavitku je eaino srebrn drobiž, 65 penceov s kratko pripombo: — Od Nj. veličanstva za male velikonočne izdatke. — Tako določa tradicija! Vf6 Č06 med tem. ko opravlja lord-miloščinar svoj posel, izvaja cerkveni zbor starinsko zahvalno himno.
jako visoko noto, ki je ponos pevca in njegovih rojakov. Sprevod se je pomikal nad dve ure, ker se je vedno zopet moral ustaviti in poslušati to petje. Na to vsi hitijo domov spat, a noč je kratka, ker pričnejo se že ob 4 zgodaj nove procrsije. Podnevu se vidijo razen črnih tudi rdeče zakrinkane postave. Največja procesija se vrši zvečer. Zopet doni boben, zopet se slišijo Saete, in ves sprevod obstane. Stotnija rimskih legionarjev v srebrnih oklepih, Pilat v škrlatnem plašču na belcu. Judež z mošnjo v roki, ncsači z razpelom (brez Kristusa) vsi morajo čakati, dokler ne bo naznanil zopet boben pohod . .. leto se ponavlja v soboto zvečer s to razliko, da zdaj nosijo po mestu »Božji grob«. A na Veliko nedeljo se vse sunkoma spremeni. Bela ženska obleka in slikovite moške narodne noše nadomeščajo mrko črno barvo. Molk se umakne navadni južni živahnosti. Povsod se vidijo veseli obrazi. Kristus je vstal, in ta zmagcslavna zavest oblikuje splošno razpoloženje povsod, enako v ponosnih starinskih palačah in revnih predmestnih hišicah.	.
Med lužiškimi Srbi. Na velikonočno nedeljo zjutraj morajo otroci kot prvi odgrizniti od blagoslovljenega kolača.
Zborovanje
Habsburžanov
Nemško časopisje poroča, da se bo vršilo prvo večje zborovanje vseh Habsburžanov, da bi se na njem poravnali vsi spori, ki so tekom let nastali med posameznimi člani le nrkdaj tako silne vladarske dinastije. Prvotno bi se imela ta zanimiva konferenca vršiti že pred Veliko nočjo, pa je bila preložena na It), aprila radi bolezni Otona, najstarejšega sina bivšega cesarja Karla. Oton bo namreč predsedoval tej konferenci ki se bo vršila na gradu grofa Mensdorfa v bližini Londona. Tega zborovanja se bodo udeležili člani habsburške rodbine, ki se še niso nikdar v življenju videli, med drugimi pridejo nadvojvodi Štefan jn Albert Jožef in princa CzartorySki in Kndzivvil. Med posameznimi člani vladajo spori, ki trajajo že desetletja. Glavni povod za to zborovanje pa so premoženjske razmere. Biva i cesarica Žita, ki živi v precej skromnih razmerah, zahteva, naj se uredi vprašanje razdelitve prejemkov na tem skupnem zborovanju, kajli' znano je. da mnogi Hafcsburžani še danes vlečejo ogromne dohodke iz raznih posestev in podjetij, dorim so drugi prišli skoraj na beraško palico. Žita predlaga za razsoditev vseli sporov nevtralnega sodnika, zato se tudi konferenca vrši na nevtralnih tleh, kajti angleški dvor ni v sorodu z nobenim Habrvburžanom.
Požar v tržiški ladjedelnici
Pred dnevi je izbruhnil požar v ladjedelnici v Tržiču. Ogenj se je pojavil najpreje v oddelku za izdelavo železniških voz, nato se je razširil na skladišča lesa. Močan veter je zelo onemogočal gašenje. Požarne čete iz Trsta in Gorice so šele po skoraj dvodnevnem trudu pogasile požar. Mnogo ognjegascev je bilo ranjenih, škode je nad sest milijonov dinarjev.
Pol milijarde dinarjev je podedoval berlinski monter Gross po svojem stricu, ki je živel v Angliji. Dediče že pred leti umrlega strica so iskali že več let, medtem pa je srečni dedič stradal s svojo številno rodbino, dokler ga točni Angleži niso našli.
Predsednik francoske republike Paul Doumer je
2*2. marca praznoval svojo 75-letnico.
Čudne ljudi smo srečali. Svoje beraško premoženje so vozili na malem otroškem vozičku, drugi so je nosili na svojih ramah, na skrivljenih hrbtih. V obrazih skrb, žalost, obup, v očeh grenke solze. Otročički 60 se strahoma držali za krila mater in capljali za odraslimi. Ozirali so se nazaj, v i-Okcah navadne igračke. Brez glasu, tihi in resni so bili njihovi obrazi. Da, res čudna družba ti ljudje, vendar smo se že privadili na take skupine: izgnani kmetje, pregnani z ognjišča in zemlje svojih dedov, tavajo odeti v borne ounje v neizmerno daljo ...
Prišel 6em še pravočasno, ko je predsednik za-povedal: »Pripeljite Sergija Binarova!«
Takoj spoznamo, da je Binarov svečenik. Star je im utrujen. Takoj se vsede.
Predsednik: »Obtoženec, vi ste ste se branili in upirali izročiti podobe svetnikov, niste ste se hoteli udeležiti .pokopavanja': vere. Vstanite, kadar govorim z vami. Kaj imate pripomniti k tem obtožbam.«
S težavo a dostojanstveno se dvigne stari svečenik. In v svojem govoru doživi ure svojega življenja, ki jih je doživljal. Ne doživi jih samo v spominu, doživlja jih v globoki zavesti stvarnosti, grozotne sedanjosti. Gotovo se je spozabil. Ne ve, kje je. Solze mu teko preko lic. »Blagoslovljene škropilnike Rusije ste napolnili s krvjo. Moja uboga Rusija! Drset tisoč duhovnikov ste umorili!« vzklikne. »Nad štiri tisoč svečenikov in redovnikov imate še v ječah. Zato mi je vseeno, kaj se
zgodi ravno z menoj. Ne bojim se vas, ni me sram ponižanja, ki ste mi ga prizadejali. Čutim se osramočenega in krivega pred Bogom. Kriv sem. ker vaim nisem že davno dal priložnosti, da bi me umorili. Dovolite, da se prekrižam in vam odpustim, kajti po življenju pride še Nekaj.« Prekrižal se je in 6e usedel utrujen od svojih let in življenja.
Vse je tiho. Smrtna tišina vlada in očividno navzoče zelo vznemirja. Sodni senat vstane in se poda v posvetovalnico.
Ubogi svečenik Sergij Binarov...
Ko se vrnejo, poskuša Sergij zaman vstati. Noge so mu odpovedale.
Česar nihče ni pričakoval, se zgodi. »Sergij Binarov, z oziroin na vašo starost ste oproščeni!« objavi predsednik. »Prepeljani boste v Leningrad!« Tega re6 nihče ni pričakoval, vsi so se oddahnili. Svečeniku je omahnila glava.
»Sergij Binarov, ali čujete! Vstanite, kadar govorim z vami!«
Boljševiškf stražnik precej nemilo dregne svečenika, se za hip zdrzne, nato pa se zakrohota, kratko in rezko: »Tak slučaj!«
»Zakaj se smeješ?« vpraša strogo predsednik.
Stražnik se smeje še bolj glasno. »Očka svečenik so mrtvi... le poglejte...«
Stopil sem na ulico in v neznane dalje bežeči kmetje mi pridejo nasproti, za njimi otročički.
Uboga Rusija!... Kdaj bo končan, tvoj Veliki teden!
Mesec dni v zraka
Znani angleški letalec Bryons je izjavil, da namerava tolči poslednji rekord neprestanega bivanja v zraku. On se namerava naseliti s svojo ženo v aeroplanu kar mesec dni v zraku. Ali bo za ta mesec odpovedal svoje udobno stanovanje v Londonu, ni izjavil.
Pred novo revolucijo v Braziliji. Nekatere zvezne države so prekinile vse zveze s predsednikom Brazilije Vargasom (na levi), vsled česar je izbruhnila državljanska vojna.
Bodite veseli svojega zdravja! Pomagajte bolnim in ogroženim po jetiki z odkupom kolkov protituberkulozne lige.
„Dom učenjakovu
V najkrajšem času bodo v Parizu pričeli zidati »Dom učenjakov«. Za veličastno palačo so zbirali več let in so nabrali sedaj potrebno vsoto 40 milijonov frankov. Dom bo nekaka centrala znanosti in zbirališče učenjakov. V domu bodo velike in male dvorane za mednarodne konference, za sestanke učenjakov, velika izbrana znanstvena knjižnica, restavracija in sobe za stanovanja domačih in tujih znanstvenikov, ki pridejo v Pariz v svrho proučevanja kakega problema.
Konec gosto ran? v Ameriki
Predsednik Zedinjenih držav Hoover je podpisal zakon, s katerim se prepoveduje nastopanje in prirejanje koncertov in drugih predstav v Ameriki vsem igralcem, pevcem in godbenikom. Odslej veljajo tudi za umetnike splošni predpisi o vseljeva-nju. Izvzeti so samo umetniki, ki vživajo svetoven sloves.
Gospodarstvo
Dražba feož divjačine
XIV. DRAŽBA KOŽ DIVJIH ŽIVALI V LJUBLJANI DNE 21. in 22. MARCA 1932.
Tradicijonalna dražba kož divjih živali v Ljubljani sc je tokrat vršila v znamenju posledic deviznih in valutnih odredb in preobilice .blaga na svetovnih tržiščih. Kupccv je sicer bilo lepo število, tako iz naše države kot tudi iz Avstrije, Anglije, Italije, Nemčije, in Švedske, vendar ino-zemci niso imeli dovolj plačilnih sredstev in se omejili le na nakup kvalitetno najboljšega blaga. Splošna svetovna gospodarska kriza in nezanima-nje Amerike je znatno potisnila cene krzna.
Blaga je bilo mnogo preveč. Zlasti dobro je bil založen trg s krznom iz južnih krajev naše države, ki pa ni našlo odjema, izvzemši dalmatinskih kun belic. Kvaliteta blaga v splošnem ni bila dobra. Prepozno je letošnjo zimo zapadel sneg in pritisnil mraz.
Prodajale so se gorske lisice do 180 Din za najboljše, poljske lisice do 130 Din, kune zlatice do 560 Din, kune belice do 540 Din, veverice zimske do Din 3.50 in letne brez vrednosti, dihurji do 80 Din, jazbeci do 50 Din, divji zajci do Din 3.40, vidre do 400 Din. Za divje in domače mačke, domače zajce, polhe, poljske slabše lisice, podlasice, gamse sploh ni bilo zanimanja.
Le lepo biago najde kupca. Cene so odgovarjale onim inozemskih tržišč.
Cene kožam divjih živali znatno padajo, pa tudi cena mesu divjačine. Morale se bodo sorazmerno tudi znižati zakupnine za lovišča.
*
Kliring z Avstrijo odpovedan. Svoječasno jo »Slovenec« prvi prinesel statistične podatke o neuspehu deviznega kliringa med našo državo in Av*.rijo. Kakor pa sedaj poročajo listi, je jugoslovanska vlada odpovedala kliring z Avstrijo, kar je v zvezi z nameravano novo ureditvijo našega deviznega prometa. Kliring je bil v veljavi od 20. januarja 1932 dalje, torej dva meseca. V teh dveh mesecih so znašala vplačila avstrijskih uvoznikov pri avstrijski Narodni banki 15 milj. šilingov, dočim so jugoslovanski uvozniki plačali pri naši Narodni banki okoli 5 milj. šilingov, kar je v glavnem pripisovati rezultatom meseca marca.
Aktualna gospodarska vprašanja. Naš uvodnik pod tem naslovom z dno 22. t. m. prinaša v doslovnem prevodu zagrebški »Jugoslov. Lloyd;:.
Vpis v zadružni register. Vaupotič Boštjan, trgovina z urami, Maribor.
Vpisi v zadružni register. Ljudska kuhinja, r. z. z o. z., Kočevje; Prva pomoč, reg. podporna zadruga, Ljubljana; Nabavna zadruga trgovcev Mežiške doline, r. z. z o. z, Prevalje; Strojna zadruga v Št. Lovrencu na Dolenjskem, r. z. ■/. o. z.
Konkurz je razglašen o imovini Grudnika Rudolfa, izdelovatelja mesar, potrebščin v Drav-ljab, prvi zbor upnikov 20. marca, oglasiti se je do 23. aprila in ugotovitveni narok 30. aprila.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Trautnian Hinka, trgovca v Murski Soboti, narok za sklepanje poravnave 25. aprila in oglasiti se je do 20. aprila, nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Gabriela Breznika, trgovca v Ljubljani, Florijanska uiica 1. narok za sklepanje poravnave 30. aprila, prijaviti pa je terjatve do 23. aprila.
Borza
Dne 23. marca.
Denar
V današnjem deviznem prometu so se učvrstili tečaji Pariza in Trsta, Curih je ostal neizpre-meiijen, dočim so vse ostale devize padle. Promet je minimalen.
Ljubljano. Amsterdam 2281.22—2292.58, Berlin 1345.13—1355.93, Bruselj 789.58—793.52, Newyork 5049.59-5077.85, Curih 1094.35-1099.85, London 200.11-207.71, Pariz 222.59-223.71, Praga 107.97 do 168.83, Trst 293.09-295.49. - Na belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski Zagreb ima še Ne\vyork kabel 5671.59 do 5099.85. — Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij — — —
Curih. Pariz 20.8450, London 18.80. Newyork 518.25, Bruselj 72.20, Milan 26.8250, Madrid 39, Amsterdam 108.50, Berlin 123.20, Stockholm 101.60, Oslo 100.70, Kopenhagen 103.70, Sofija 3.75, Praga 15.85, Varšava 58, Atene 6.50, Carigrad 2.51, Bukarešta 3.09, Helsingfors 8.20.
Dunaj. Dinar uotira (valuta) 12.
Vrednostni papirji
Tendenca za dinarske državno papirje je bila danes v glavnem neizpremenjena. Pač pa so bili nadalje zelo čvrsti dolarski papirji, katerih tečaji so narasli. V Zagrebu je bil' znatnejši promet le v 7% Bleru, dočim jc bil na belgrajski borzi znaten promet v promptni škodi. Zaključeno je bilo v Zagrebu: vojna škoda 100 kom., agrari 75.000. begi. obv. 25.000, 8% Bler 1000 dol. in 7% Bler 12.000 dol. Belgrad pa izkazuje telo zaključke: vojna škoda promptna 1500 kom., za april 200 kom.. 7% inv. posojilo 85.000, begi. obv. 150.000. Nadalje je bilo zaključenih 20 delnic Narodne banke in 497 delnic Priv. agr. banke.
Ljubljana. Bler. pos. 00 bi., 7% Bler. pos. 55 bi, Slavbna 40 den, Ituše 125 den.
Zagreb. Drž. papirji: l°/o inv. pos. 61.50—63, agrarji 31—32 (31), vojna škoda kasa 228.50 do 225 (225), 3. 223.50 den, 4. 223—224 (223), 8% Bler. pos. 58-58.50 ( 58), 7% Bler. pos. 54—54.50 (54, 53, 53.50, 54.50, 54.25), 7% pos. Drž. hip. banke 53.50—56, 6% begi. pbv. 40.75—41.50 (41).
Belgrad. Narodna banka zaklj. 4700, Priv. agr. banka zaklj. 250, 7% inv. pos. 63—64.50 (63.50, 63). agrarji 32 bi, vojna škoda 222—223.50 (222, 221.50, 221, 220.50), 4. 223 den. (224), 6% begi. obv. zaklj. 40.25, 40.50, 8% Bler. pos. 50 den, 7% Bler. pos. 53 den, 1% pos. DHB 53 den.
Dunaj. Don. sav. jadr. 91.50, Wiener Banlc-verein 11, Zivno 73, Aussiger Chemische 87.50, Alpine 12.10, Trboveljska 31.45.
Žitni trg
Kakor poročajo iz Novega Sada, je pričakovati v kratkem začetka pšenične kupčije po novih predpisih. Poročila i/. Belgrada pravijo, da bo svobodna trgovina s pšenico začela t. aprila. Sedaj se že imenujejo cene, in sicer posnemamo iz poročila borzne agenture B. Balabusič in Comp, da so cene naslednje: gornjebaška 135, gornje-banalska 130, potiska 135—110, ostala baška in sremsko slavonska 125—130. Vendar so te ceue bolj osnova za nadaljni razvoj kupčije. Značilna pa je vest, da so zaloge pšenice v predvojni Srbiji zelo majhne in da se že javlja povpraševanje. Poleg tega pa mlini nimajo niti vejikih zalog pšenice nili moke.
Novi Sad. Ječmen: bč, srem. 63/64kg 127'A do 132 'A, bč, srem. poletni 67/08 kg 162K do 16754. Koruza: bč, ban. gar. 94—95, bč. gar. okol. Sombor 95—90, srem. april, maj in junij 95—97'A, srem. gar. 95—90, srem. gar. par Šid 96—98. -Vse ostalo neizpremenjeno. - Tendenca: koruza čvrsta, ostalo neizpremenjeno. - Promet: 61 vag.
Budimpešta. Tendenca: slabša. Promet: srednji. - Pšenica: marec zaklj. 12.70; maj 13.20 do 13.28, zaklj. 13.26—13.27; julij 12.52-13.75. zaklj. 13.57—13.59. - Rž: marec zaklj. 15.90; maj 16.25 do 16.32, zaklj. 16.28—16.32. - Koruza: maj 15.20 do 15.25, zaklj. 15.20—15.25.
Chieago (začetni tečaji). Pšenica: marec 50, maj 52.50, julij 54.25, september 56.375. - Koruza: maj 35.75, julij 38.625. september 40. - Oves: maj 22.625. - Rž: julij 44.75.
AVinnipeg (začetni tečaji). Pšenica: maj 59, julij 60.25, oktober 63.
DR. STANKO VURNIK
KUSTOS ETNOGRAFSKEGA MUZEJA V LJUBLJANI
JE 23, MARCA OB 2 ZJUTRAJ, PREVIDEN S TOLAŽILI SVETE VERE, ZAPUSTIL DOLINO SOLZ,
NAJ POČIVA V MIRUI
POGREB SE BO VRŠIL DNE 24. MARCA T. L. OB 5 POPOLDNE IZ MRTVAŠNICE ZAVETIŠČA SV. JOŽEFA NA VIDOVDANSKI CESTI NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU.
V LJUBLJANI, DNE 23. MARCA 1932.
Boj z ranjenim merjascem
Novo mesto, 21. marca.
Pred par dnevi se jo v okolici Dol. Težko vode proti Novi gori vršil lov na divjo prašiče, katerih se jo precej priklatilo od nekod. Zverjad je prepodena divjala po gozdu, padel jo seveda tudi marsikak strel. Pri tej gonji jo eden lovcev ob-slrolil eno teh nevarnih zverin, katera je končno zbežala iz gozda in lomastila čez jioljo proti vasi.
V tem času je prišel iz svoje hiše, ki stoji v Dol. Težki vodi v bližini gozda, g. Phiutan Ivan. Opazil je, da drvi nekaj jirašiču podobnega proti njetnu. Spoznal je, da jo mrjasec. Uruo je pograbil moliko in z njo mahnil po prašiču, ki je bil žc čisto blizu. A zver je bila urnejša kot on. Z vso silo so mu je zakadila med noge, ga podrla na tla in mu zasadila svoje čeka ne v desno uogo. G. Plan-tan je pričel klicati na pomoč. Nn njegov klic je priteklo nekaj sosedov z raznim poljskim orodjem, s katerim so nevarno zverino potolkli. G. Plan-tanu so pa takoj odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji.
liana sicer ni tako nevarna, vondnr je treba paziti, da ne iiastopijo vsled morebitnega zastrup-ljeuja kake komplikacije.
. . V zadnjem času se je v novomeški okolici pojavilo. kakor pravijo ljudje, več teh mrcin. Pravijo, da so enega divjega prašiča videli celo v gozdu jiri sv. Roku, komaj dobro pol ure od Novega mesta.
Radio
Programi Katiio-Littbljana j
Četrtek, 24. marca: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, jdošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Ing. Zupančič: Vinarstvo: O trsni rezi — 19.00 1'. Horn: Poglavje iz vzgojeslovja 19.30 Dr. Justin zaključi ciklus predavanj, o obranili zaledja pred vojnimi strupi — 20.00 Plošče; religiozna glasba. — 20.30 lliindel: Samson oratorij v treb delih za soli, zbor in orkester, izvaja tiar. glasbeno društvo »Slogac, dirigent Meri Svetel. Sodelujejo: ga. Lovšetova, sopran, ga. škorlj-Medve-dova, alt, g. Gostič, tenor, g Rus, bas.
Petek, 25. marca: 15.40 Uvod v prenos, — 16 , Wagner-Parsifal (prenos iz nar. gledališča v Zagrebu), — 22 Časovna napoved, poročila.
Drugi programi t
Petek, 25. marca.
Budimpešta: 12.05 Koncert opernega orkestra. — 17 Nabožna glasba. —. 18.45 Bachove kompozicije. — Dunaj: 18 Pasion sv. Mateja. — Praga: 19.20 Pester koncert. — 20.40 Nabožna glasba. — 21.30 Planinski koncert. — Langenberg: 20 Velika maša št. 3 o f-molu. — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. — 17.15 Pester koncert. — 21 Simfonični koncert. — Belgrad: 11.05 Radio-orkester. — 12.05 Vokalni koncert. — 17 Radio-orkester. — Berlin: 20.45 Nabožno petje. — 22 Orgelski koncert. — 22.20 »Parsifal«. — Katovice: 12.10 :>Requiem« — Verdi. — 18.05 Orgelski koncert. — 20.15 Poljska glasba. — Stutlgart: 18 Pasion sv. Mateja. — 21.30 Sveti čas velikega petka.
—	Milano: 11.15 Pestra glasba. — 21 Komedija. — Zagreb: 16 Prenos iz narodnega gledališča: »Parsi-fal«. — Mor. Ostrava: 12.45 Opoldanski koncert.
—	19.20 Večerni koncert. — 20 Komorna glasba.
Trst: 13 Radio-kvintet. — 20 Milano,
Izpadanje las
bolečine lasišča, temena, prhliai srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet žara i stejo, prhliai in srbež izgineta če uporabljate RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Slekleničica 20 Din Proizvaia in razpošilja stara, l. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb Jelačičev trg 20.
HOTEL BELLEVUE, Omiš pri Splitu — vabi s svojo razkošuo romantiko, s svojo lepoto nadkri-ljuje švicarsko lepote. Preživeli par dni v holelii llellevue, je pridobitev za Vaše zdravje. Morje, [>esek, solnce, zrak, pitna zdravilna, hladna in topla voda v sobah, razvselljava in ogrevanje z elektriko. Balkoni, verande, teraso zu odpočilek. Peščeno kopališče pred hotelom. Takse ukinjeno. Za uradtiiko popust. — Prospekti se pošljejo na zahtevo. — Penstop Din 55.— do 75,— dnevno.
3201
Elektrotehnično pcdletje
Karo! FSorjančfč
Celje Intu na zalogi vsakovrstne rndio-aparate proizvodov: Eumlg,
^ c	Kopsch, Rad ona ild. Izvršuje
P, u	električne inštalacije za luč in
—< u	pogon. Zaloga električnih mo-
~ «	lorjev, števcev, žarnic, svetilnih
O S	je es in drugega materijala za
i;	električne napeljave, telefonov in
0 ~	zvoncev.
Q c/3	Proračun na željo brezplačno.
Hofei in kasarna „CENTRAL"
v morskem kopališču na otoku Rabu, biseru Jadrana, Vam nudi prijetne velikonočne praznike. 28 popolnoma renoviranih sob, odlična ter dobro poznana primorska, dunaiska in madžarska kuhinja. — Kompleten penzion z vsemi taksami od Din 55'— do Din 60.—. Priporoča se poslovodja
__IVICA KRMPOTIČ._
Vabilo
na občni zbor zadruge JUGOSPORT« r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se vrši v četrtek, dne 31. marca 1932 ob 18 v posebni sobi gostilne »Pri Levu><, Gosposvetska cesta. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Dopolnilne volitve članov načelstva.
4.	Dopolnilne volitve članov nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Gl. § 28. pravil je občni zbor sklepčen, ako je zastopana ena tretjina deleža. Ako pa ni toliko zastopanih, sc vrši čez pol ure nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa veljavno brez ozira na število zastopanih deležev.	Odbor.
. Jari
ječmen
semenski, zdravo, čisto blago kupite ugodno pri tvrdki
A. VOLK
Ljubljana, Resljeva cesta 33 Zalitevajle ponudbo.


Naš denar rtaf ostane doma!
Nosite tudi
Vile ^I^VIJI^ znamke
J J^k. Ul
Zaradi trpežsosti, elegance in nizke cene je naš čevelj nenadkriJjiv domač izdelek.
Odklanjajte tuje ceneno blago, ki žuli Vaše noge, šc bolj pa Vaše žepe.
Obisk v naši prodajalni popolnoma neobvezen. Prodajalna Safudbljaffia, Sv. Petra cesta 20.
BH5SS«!
Ilumboldt:
Na Ormohu in v pragozdovih Južne Amerike
(Dalje.)
Grmenje voda, ki zadevajo v teh brzicah druga ob drugo in se pri tem razblinjajo v jiene, pa ni odvisno samo od absolutne višine glavnih slapov, va-lečih se preko skalovja iu pragov, ampak še bolj od množice vrtincev, od položaja otokov iu kleči ob vznožju ravdalitov ali delnih vodopadov, ter od večje ali manjše širine kanalov, kjer je vodna pot včasih komaj šest do osem metrov široka. Vzhodna jiolovica kataraktov pri Majpures jo mnogo bolj nevarna kakor zapadna; zaradi lega vlačijo indijanski krmarji svojo piroge večinoma le ob levem bregu navzgor in tam se vozijo tudi navzdol. Le Skoda, da je ob nizki vodi la breg deloma suh, kajti tedaj je Ireba piroge prenašati oziroma valiti po okroglih drevesnih deblih. Pri visoki vodi pa Indijanci Majpurske brzice lažje premagajo kakor Aturske.
Kdor hoče to divno pokrajino naenkrat pregledali v vsem njenem veličastvu, se mora povzpeli na grič Manimi, granitni greben, ki se dviga za mlsijonako cerkvico iz Savane. Ta vzpetost jo samo nadaljevanje enega izmed skalnih pragov v Orinoku. Humboldt se je s svojo družbo mnogokrat povzpel nn lo višino, kajti možje se niso mogli dovolj nagledati izrednega prizora, skritega v
tem tako oddaljenem zemeljskem kotu. Kadar so dosjieli na skalnati vrb, so naenkrat zagledali pod seboj eno miljo dolgo penasto ploskev, iz katere mole silovite skalnate kleči, črne kakor železo. Nekatere so paroma združene, zaokroženo in podobne bazailnim gričem; druge posnemajo oblike stolpov, gradov in razpadlih poslopij. Njihova mračna barva se ostro odraža od srebrnega bleska vodnih pen. Na vsaki skali iu na vsakem otoku so se zasidrala močna drevesa. Iz vznožja lega skalovja pa kipi, kakor daleč sežo oko, gosta para in se vlega nad velelokom, a iz bele megle se dvigajo vrhovi visokih palm. Najbrže so to Vadgiaj palme, neka vrsta iz družine Oreodoxa, ki jih odlikuje okoli 30 metrov visoko deblo. Listje, strnjeno v pernat čop, se svetlika in dviguje malone navpično proti nebu. Velikanska penasta ploskev so vsako uro izpreminja. Sedaj se razprostirajo preko nje dolge sence mogočnih pečin, otokov iu palm nato pa se lomijo žarki zahajajočega sobica v mokrem oblaku, ki zakriva katarakt; mavrice se prikazujejo, izginjajo in so iznoya pojavljajo — v igri ozračja plava njihova slika nad razpenjeno vodo.
Tišina v ozračju in bobnenje voda tvorijo nasprotja, ki so za te dežele značilna. Tukaj nikdar 110 vztrepeta drevesno listje v rahlem velriču in oblaki nikoli no omadežujejo nebesnega obloka. Silna množina luči se razliva p,/ ozračju, po tleli, ki jih pokriva rastlinstvo s svellikajočim se listjem, in po veleloku, razprostirajočem se v neiz-memost.
Grič Manimi tvori vzhodno mejo ravnine, razprostirajoče se od Atures sem, na kateri sta Humboldt in Bonpland mogla ojiazovati ono za zgodovino rastlinstva tako važne pojave jioslopnega razvoja na golih, skalnih tleh. V deževni dobi naplavlja voda prst na granitno skalovje, ki moli lod v obliki vodoravnih jiragov iz zemlje. Ti : oloki na suhem«, pokriti in okinčani z najlepšimi in najbolj 'dišečimi rastlinami, so podobni listini «ra-nitnim bolvaroni, ki jih imenujejo prebivalci francoskih Alp »jardins ali :courtils; (vrliči) in ki posebno nn Savojskem leže kar v sredi ledenikov. Prav v sredini kataraktov na težko dostopnih kle-čeh raste vanilija, ki je plezajoča orhideja in katere posušeni semenski stroki dajejo čudovito dišavo. Bonplandu se je posrečilo odtrgati nekoliko nenavadno dišečih iu dolgih strokov.
Na kraju, kjer se je družba preteklega dne kopala, ob vznožju skajovja Manimi. so Indijanci ubili nad dva metra dolgo kačo. Indijanci iz rodu Makos so jo imenovali kamuda. Njen hrbet jo imel lepo rumeno temeljno barvo, ki so jo pre-pregale črne, deloma j>a rjavkasto-zelene črte; nn trebuhu so bile črte modre, ter so Ivorile rom-baste lise. Bila je to krasna, nestrupena žival, ki poslane po zatrdilu domačinov do 5 metrov dolga.
Nn zapadu se razprostira zapuščen Orinokov rokav z mnogimi griči in otoki, jiorastlimi z enakimi palmami kakor uspevajo na skalovju sredi veleloka. Ena izmed skal, I. zv. Keri slovi po deželi zaradi neke bele, daleč na okoli se svetlikajoče lise, o kateri mislijo domačini, da je slika
polne lune. Humboldt je želel splezati po steni do lise, pa se mu ni posrečilo. Sodil pa je, da je to lo kos belega kremenjaka, ki se kaj rad nahaja lam, kjer granit prehaja v gnajs. Nasproti Keri ali lunini skali stoji kot otok sredi kataraktov dvojni grič Kvlvitari, na katerem Indijanci s skrivnosti polno važnostjo kažejo popotniku slično belo liso. Ta ima obliko okrogle ploščo in domačini pravijo, da je slika solnca, Kamosi. Morda je zemljepisna lega obeh lis povzročila, da ju Indijanci tako imenujejo, kajti Keri leži ua zapadu, Kamosi pa na vzhodu.
Z velikim zanimanjem so možje ojiazovali tudi nad dva čevlja velike papige, ki so popol-noma krotke letale okoli indijanskih koč ter po polju kakor pri nas golobi. Te papige so bile izmed vseh, ki so jih popotniki videli na svojem potovanju največje in najlejišo odičene z nnpernn-tim licem. Te krasne ptice pa so pozneje našli ludi ob rekah Atabapo, Temi in Rio Negro. Meso te ptice, ki je črno in nekoliko trdo, domačini jedo. Ta žival jo v okras indijanskim vasem in njeno perje se blešči v najpestrejših barvali, izmed katerih so škrlatnordeča, modra in rumena posebno žareče. Celo pavi, zlati fazani, jiavksi in alektorji (neke vrste hoko-kure) ne ltadkriljujejn le papige v lepoti. Tudi Krištof Kolumb je ob času odkritja Ameriko opazil pri Indijancih navado, da goje papige.
INSERIKAJTE V »SLOVENCU«!
V^aka beseda 50 par ali prostordrobne vrstice 150Din Naimaniši znesek 5Din Oglasi nad 9 vrstic se računajo vište ZaoQiri->e j(roqo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstic* fji n
Naimaniii znesek10 Din. Pristojbina za šifro 2 Din Vsakoqia> treba plačati pri naročilu Na pomena vprašanj odgovar|atno le.čejeprilozcnaznamkaček račun Ljubljana 10 Ti9.-
l/^oc?«ce artlika Z€S Fl£3
Mlin in žaga v Sv. Petru v Savinjski dolini, blizu državne ceste, s prvovrstno vodno močjo, se takoj proda pod zelo ugodnimi pogoji. Pri mlinu, ki se nahaja v veliki enonadstropni stanovanjski hiši, je žatfa venecijanka v najboljšem stanju, gospodarsko poslopje in 2 orala kulturne zemlje.
Beseda samo 50 par
Prikrojevalec
dobro izurjen v praksi damskega in moškega krojenja, želi mesto. Ponudbe pod »Dober modelir« št. 3744 upravi »Slov.«, (a)
Beseda samo 50 par
Učenec
iz dobre, poštene krščanske hiše, z dobro šolsko izobrazbo, zdrav in močan, se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na oglasni oddel. »Slov.« pod šifro »Pošten« št. 3866. (o)
Beseda samo 50 par
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. I Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas.
Šoferska šola
oblastv. koncesijonirana, 1 Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska c. 31.
Velika razstava slik
slovenskih umetnikov. — Olvorjena od 19. do 26. maica A Kos, Ljubljana, Mestni trg 25 Nasproti magistrata	|r)
Kupim ali zamenjam
za par prvovrstnih, 1400 kg težkih volov za 450 do 500 kg težke, lepo zraščene molzne krave emendolke, prvovrstne mlekarice, v drutfi ali v trefii brejosti po dogovoru. Kje pove uprava »Slovenca« pod št. 3956.
Beseda samo 50 par Služkinjo
sprejme takoj trgov hiša na Gorenjskem. Zmožne šivanja in gospodinjstva naj se ponudijo na upravo »Slov « pod 3305. (b)
Pečar
(Offenschlager), naj se zglasi takoj. Pekarna Požar, Moste.	(b)
Beseda samo 50 par
Auto-prevozniki
za prevoz opeke, se iščejo. Ponudbe z navedbo cene za 1000 komadov na kilometer, na Feliks Tavčar. opekarna, p. Vodice nad Ljubljano.	(z)
r. j i [i
Beseda samo 50 par ODDAJO: Stanovanje
trisobno, popolnoma novo, z elektriko, vodovodom ter vsemi pritiklinami, oddam v naiem. Poizve se na Selu pri Oraž-mu, p. Moste.	(č)
Uspehe hahor blago
t
Vi kot pridobitniki že vesle, kaj se pravi pod ugodnimi pogoji oddati lokale v najem. Zato polagate veliko važnost na to, da prejmete na Vaše oglase ugodno ponudbe v veliki izbiri. En sam mali ogl is v »Slovenčevi« rubriki »V najem« Vam prinese kup dobrih ponudb!
K. M. iz Ljubljane je inseriral v naši rubriki »V najem« in nam je par dni pozneje poslal zelo laskavo pismo, v katerem pravi:
»Nikdar niseni mislil, da se d jo uspehi skoraj tako kakor blago kupiti. Odkar inse-riram pri Vas, sem postal drugega mnenja. Na moj oglas v Vašem listu so je priglasilo toliko interesentov, da sem bil nad vse zadovoljen. V drugih listih nisem oglašal, ker vem iz izkušnje, da zadostuje oglas v »Slovencu ...«
Uspehe kakor blago kupiti! Dn. in še zelo poceni z našimi malimi oglasi! Kdor hoče zaslužiti... kupi jih!
.Kdor ne inserira, je mutast!"
bo zunaj velikonočna številka »Slovenca«. Prosimo vse cenjene in-serente, ki hočejo izkoristiti ludi to izredno reklamno piiliKo, da nam pravotasno pošljejo svo e oglase.
Z vsakim oglasom v »SLOVENCU« govorite od 10,1.001) do 150.000 »SLOVENčEVIMt BRALCEM!
Naklada vellkonoinega »Slovenca« bo znaSala zopet
31.000 izvodov!
Oglasni oddelek »Slovenca
• C
Stanovanje
enosobno ali prazno sobo s posebnim vhodom in elektriko, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Samec« št, 3971.	(č)
Beseda samo 50 par
Posojila
dobite na vknjižbo. Obširne ponudbe na upravo »Slovenca«, Maribor, pod šifro: »Točna izvršitev«, št. 3861. Znamke za odgovor.	(d)
Šoferji pozor!
Iščem družabnika z Din 25.000. k že malo rabljenemu tovornemu avtomobilu in dobro vpeljanemu prevozništvu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Velik zaslužek«, št. 3914.	(ž)
Beseda samo 50 par Na obroke
lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani. Trgovski dom. Gregoričeva ul. 27 (pri banski palači).
Klobuke
kakor vsako sezijo, izbere lahko po svojem okusu vsaka dama v modnem salonu Stueh!y - Maške, Ljubljana, Židovska ul. 3.
(o)
Beseda samo 50 par ODDAJO: Trgovina
na zelo prometnem kraju, . se da v najem. Janko Re-čenik, Hoče.	(n)
Lep lokal
2 izložbi, sredina mesta, odstopim proti odkupnini. Naslov v upravi pod št. 3934.	(n)
Ta oalas v rubriki
»V na em« stane I3'5 Din. Vsaka bt-seda 50 par.
Lukale
vporabne zn skladišče ali delavnico ob glavni cesti in ptstaiališču cesme žele niče oddam v najem. - Stanovanje tudi v hiši. Ponudb pod šifro »Pocenit na upravo »Slovenca«.
..vclitti z mal ini oglasiš'
Beseda samo 50 par
7 parcel
skupno 6500 m2, v prvem mestnem okraju, naprodaj posamezno ali skupno. — Informacije daje Ing. Pust, Streliška ulica 31. (p)
Srečke delnice,
obligacije
kupuie llpriva .Merkur« Liubliana — Selenburflova ulita 6 II nadstr.
„. : '. f ' , V
Moška suknja
rjava, popolnoma nova, se poceni proda. Poizve se pri g. Maliču, Ljubljana, Slomškova ul. 1 -ITI. desno	(1)
Gotzerce
ob-oke TEMPO«. Gledališka ul.
št. 4 (nasproti opere).
Kanadske orehe
ter semena drugih gozdnih ter lepotičnih dreves nudi »Suma«, Ljubljana. Dvorakova ul. 3. (1)
Beseda samo 50 par Grintovec
- obiteljski pensionat -Preddvor nad Kranjem -Najboljša oskrba, v pred-sezoni znižane cene. (r)
Beseda samo 50 par Lovski pes
(nemški kratkodlakar), z znamko 468, rana na zadnjem levem stegnu, ruja-ve barve, tigrast, se ie izgubil Odda nai se proti nagradi na naslov: Ing. Hanno Luckmann, Ljubljana, Karlovska c. 18. (v)
Pozor Amerikanci
1 odn. penziionisti. Več manjših posestev ugodno naprodai. Poizve se brezplačno pri: D» Mazek, odvetnik. Litija. Informacije le osebno interesentom,	Ipl
Hišo
z njivo in vrtom, v skupni površini 2119 m- v Ljubljani, prodam. Pismene ponudbe pod »Lastni dom« na opravo »Slovenca«, št. 3951._lp)
Hiša
3 sobe, hlev mala niiva, hišna vodna moč (bivši mlin), v yečiem industrijskem kraju, blizu postaje Jarše, takoj naprodai za ?< ono Din. Luka Sevnik. Radomlje 26.	(p)
Beseda samo 50 par Orgle
harmonije, pianine, pi-ščale in ventilatorje za orgle izdeluje popravlja in uglašuie naiceneie Anton Dernič, izdel orgel. Radovljica.
Kupim
inventar za malo trgovino, kompleten, vse kar se rabi. V ponudbah je navesti velikost in ceno. Silovšek Jožef, Skale p, Velenje,	(k)
n
Naš član
Dr. Stanko Vurnik
kustos etnografskega muzeja
je danes umrl.
Pogreb bo jutri na veliki četrtek ob 17, od zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Spominjajmo se ga v molitvi!
V Ljubljani, dne 23. marca 1932.
Slov. kat. akad. starešinstvo.
Beseda samo 50 par Polenovko
namočeno, dobite pri • 1. Buzzolini v Lingarjevi ulici.	(1)
125 Dhi
1 mn žaganih bukovih drv prima kakovosti — nudi Velepič, Sv Jerneja cesta 25 — Telefon 2708.
Šivalni stroj
popolnoma nov, se proda za 1300 Din. Miklošičeva cesta št 7-111., vhod poleg ■ slaščičarne.	(1)
Nogavice
damske. zelo lepe. svilene. od 26 Din naprej — damske flor. zelo trpežne, od 14 Din naprei — otroške kops in florpatent. od 3 Din naprei — moške kops in flor, od 4 Din naprei — nudi v veliki izbiri v vseh modnih barvah F l Goričar. Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 29	2887 (1)
Kis'o zelje!
Več tisoč kg finega kislega zelja po 1.70 Din za kg prodamo. Ogleda in poizve se v Dravljah št 51 pri Ljubljani. (1)
Apno
nudimo poceni. Apnenice, Polzela 111.	(1)
Polenovka
najboljša v delikatesi Kovačič, Miklošičeva cesta št. 32.	(1)
Kanarčki
fini pevci, odlikovani s srebrnim lavorjevim vencem, veliko zlato kolajno in poka'om. ugodno prodam. Opeka, Kodeljevo 31. poleg Mladinskega doma.	(1)
3 kolesa
popolnoma nova, nemške znamke, se prodajo za vsako ceno Miklošičeva cesta 7-III. vhod poleg
slaščičarne	(1)
Troovska oprava
kompletna ali posamezno za modno trgovino, na-i prodaj. Naslov v upravi I »Slov.« pod št. 3983. (1)

ŠTAMPILJE
v najnovejši i/delnvi in najceneje izdeluje SOKLIČ, Maribor, Aleksandrova cesta 43
Konfekcija — moda!
Naiceoejši nakup Anton Presker — Ljubljana — Sv Petra cesta 14.
Jougurt
bolgarsko kislo mleko — vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna. Dunajska cesta 17 (poleg kavarne »Evrope«) - Po želji dostavlja tudi na dom . (t)
Lepa
velikonočna d* rila
najcene e nudi
Stanko Japelj
zlatar LJUBLJANA Dunajska cesta štev. 9
Kupuje staro zlato in briljiinle po najvišji dnevni ceni.
Sadno drevje
naročite takoi, da pravočasno dobite. Pomlad bo kratka. Povpraševanje veliko. — Drevesnica Josip Rosenberg, Maribor, Tržaška cesta 64	(t)
Lesne industrije,
žage in drugi interesenti! Kdor si hoče nabaviti, povečati ali preurediti električno napravo, mu vzamem za celotno protivrednost žadan les v račun. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 3431. (t)
oa.ipretilrdnrjšn kurtot ka
Snklič. Maribor.
S^PSO
ješprenj, ajdovo moko vedno	o»1rtaia na debelo
veletrgovini)
A. VOLK LJUBLJANA
Rr«l|(.»a reftu 24
Splošno krovstvo
Franc Furjan, Ljubljana, Galjevica 9, se priporoča za vsa v to stroko (spadajoča dela. Proračuni in popravila starih streh, (t)
Jn sera ti
V\
\Slovencu*
/maio nan/pčit usneh:
Beseda samo 50 par Krasna spalnica
izdelava trda, popolnoma nova, se ugodno proda. Glince XI 12.	(1)
Svelia spalnica
dobro ohranjena, naprodaj. Naslov v upravi <S1« ' pod št. 3932	(1) .
^NAAVVVvA/
Kovčeg gramofon
prima, se proda poceni: Miklošičeva c. 7-III, vhod poleg slaščičarne. (g)
Beseda samo 50 par Vsakovrstno
ilatc*
do naiviSiih cenab ČERNE uivetir Liubliana VVolfova ulica it 3
Drva, premog,
trame, deske, preklje za fižol, dobite najugodneje pri Josipu Prelesnik — Ljubljana, Šiška. Janševa ul. Telef, 33-89 2707. (1)
Beseda samo 50 par
Kdor hoče za praznike ;
piti dobro vino, dobi najboljšega Smicbergerja po Din 14.— liter pri
M. Ravtar Stari trg šl. 19.
Prijatelj
perila
MCRIIU
koinlfno 6ififW.no, <lobf,v' la od Din 15, 25. 85, 50 7 <ln !) i ,11-n„rjev 7,a 1 k" I' r i n k o Con'"ti-l.tn do nov/.etlu, ha nr tudi ffotov,, lenzine in porn eo
ADOLF \VOLKENSTEIN, CONOPLJA
(Dunavska banovina). Zuhtevajte cenik.
Tovarna Jnkša z uslužbenci javlja žalostno vest, da je umrla gospa
Reziha Fisc
kontoristinja
Pogreb bo jutri ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 23. marca 1932.
Za Jugoslovansko tiskarno • Ljubljani: Karel Cei.
I/daiuteii Ivan lUkovec.
Urednik: Franc Kremzar.
f-Dr. Stanko Vurnik
m			
■ m M t	§§|f|gj	m	■ V';,, M U-M
m			m
■G:-.'			
'■' j*.->/"..	ilfiL i.	fi	
«Pf Vvt! v			j|g8|ggljlf|
			BsR^v; i
H	m	t?i	v;>;>.'<• s' •
Vi A			• - -
	jjai • !>•; *	if	■ ■ ■
	-o*;	Sf <y!	% - • : * '
		miri > ■	l^flpvi.1 %5^'Sv. v : '
Ljubljana, 23. marca.
Kakor ob smrti Murna-Aleksandrovega ali Ketteja naši mladi poeziji, tako žalostno je danes njeni še mlajši sestri slovenski umetnostni znanosti — rtjene nade, Stanka Vurnika ni več. — Sivdi dela mu je brezobzirna usoda izbila pero iz rok, oko je zasirmelo v brezbrežno skrivnost onostranstva, luč v njem se je utrnila kakor iskra, ki zapade objemu teme. Nedovršena leži pred njim, ki ga nobena sila tega sveta ne prebudi več, komaj pričeta originalno zasnovana zgodovina glasbe, s katero je namenval iz verige večno nepojmljivega snovanja duha in zgodovine iztrgati vsaj del njene skrivnosti in jo podati iščočim soljudem, da se po nji poglobijo v uganke umetnostnega izraza in ustvarjanja. Pričel je komaj z odkrivanjem in ni ga danes med nami, ki bi mogel dovršiti stavek, ki ga je njegovo pero pričelo, lvakor nekdaj ob smrti Matije čopa, kakor na začetku naše sodobne umetnostne mladosti ob smrti Murna-Aleksandrovega in Ketteja, se zopet danes glasi čez vse glasove o krizah in bedi sodobnosti zamolklo rjovenje požrešnih grobov, ki iščejo žrtev in lomijo z našega debla zelene vejice, polne obetajočih brsti. Mlada slovenska kultura je žalostno potegnila pajčolan čez oči —
Dr. Stanko Vurnik, ki ga je vzela bolezen Murna iu bolezen Kettejeva, ki ga je pokosila sovražnica naših nadebudnih študentov in književnikov, zavratna jetika, je bil rojen dne 11. aprila 1893 v št. Vidu pri Stični. Njegov oče je bil orga-nist, in pri orglah in cerkvenem petju je Stanko že kot otrok vsrkal vase ljubezen do glasbe, ki se je v zrelih letih le še stopnjevala do strastnega, z vsem razumevanjem go/mega trajnega zvinstva. Gimnazijo je študiral in dovršil v Ljubljani (L drž. gimn.) ter moral takoj na vojsko, ki se je že bližala svojemu koncu. i'o vojski je študiral filozofijo na univerzah v Zagrebu iu v Ljubljani, prekinil 1. 19'Jt)-21 študije in vstopil v službo poročevalskega oddelka pri pokrajinski vladi v Ljubljani. Obenem se je posvetil kulturnemu časnikarstvu v uredništvu »Jutra«. Mlada slovenska univerza ga je iz uredniSke sobe ponovno izmamila v svoje okrilje iu tu si je ustvaril v umetnostnozgodovin-skent seminarju profesorja Izidorja Cankarja podlago za svoj bodoči poklic. L. 1925 je dovršil vseučiliške študije z doktoratom iz zgodovine umetnosti. Ko se je dr. N. Županič pravkar oziral po zmožnem sodelavcu na novem Etnografskem muzeju, je izbral Vurnika, ki je njegove upe v polni meri izpolnil. Postal je asistent in pozneje kustos lega muzeja in je njegovo ime najožje zve-zano z razvojem tega zavoda. Jeseni lanskega leta se je začela oglašati zavratna bolezen, ki je po par mesecih 23. marca zjutraj ob 2 prerezala nit njegovega življenja.
Kot javen delavec, kar je bil po vsem svojem prepričanju in vsem svojem nagnjenju, je bil ranjki Vurnik ninogostransko delaven. Bil je publicist, kritik in znanstvenik. Njegovo zanimanje se ui omejevalo samo na eno, omejeno strokov-njaško področje, ampak je bilo široko in predvsem ni nikdar izgubilo ozkega stika z resničnim življenjem. 13i 1 je borben in se ni nikdar ustrašil posledic, če je bil prepričan, da služi interesom naše kulture. Kot znanstvenik je bil izrazit učenec prof. Iz. Cankarja, doslej edini, ki je po njegovih stopinjah utrl pot naši umetnostni znanosti v novih smereh. Delo v muzeju ga je vrglo v neznano mu snov, narodopisje. Z vso vnemo se je seznanjal z njegovim gradivom in metodami, pri tem pa porabil melodične podlage, ki jih je prinesel iz umetnostno zgodovinskega seminarja. Uporaba te metode nu narodopisno snov označuje vse njegovo narodopisno delo, ki se osredotočuje na serijo razprav, izdanih v Etnologu. So to predvsem razprave o slovenski kmečki hiši, o avbi, o peči, o panjevih končnicah, slovenski narodni pesmi in j>od. Zraven pa do zadnjega ni pretrgal vezi s svojo materinsko stroko, umetnostno zgodovino in je izdeloval svoje kot disertacija napisano doslej najvažnejše delo o umetnosti slovenskega baroka o slikarju Valentinu Metzingerju; objavljal je to delo v Zborniku za umetnostno zgodovino, a ga žal ni dokončal. Njegovo najvažnejše strokovno delo jut je Uvod v glasbo, kjer je porabil izsledke Izidorja Cankarja Uvoda v razumevanje umetnosti za uvod v glasbo. Tudi inozemski strokovni svet je pestal pozoren na tc njegovo delo, in Vurnik se je malo predno je legel, dogovarjal z nekim berlinskim uredništvom radi izdaje nemške predelave tega svojega dela. Tudi tu mu smrt ni dovolila, da bi pričeto delo dokončal. V ozki zvezi s lem uvodom pa je bila široko in originalno zasnovana zgodovina glasbe, ki naj bi k teoretični knjigi podala nekak praktičen uvod v zgodovinsko gradivo in nazoren komentar k teoretskim trditvam. Žal je tudi to delo, ki ga je pričel priob-čevati Dom in svet, obstalo pri antiki.
Kot narodopisec je pripravljal obdelavo ob-sežnegi gradiva o našem vražarskem rastlinskem zdravilstvu, in pa notnega gradiva za slovensko narodno pesem, ki je bilo zbrano po nalogu avstrijske vlade še pred vojsko. Kam bi se bil njegov pronicujoči duh povzpel v teh širokozasnovanih delih, si kar ne upamo misliti ob njegovem svežem grobu.
Z vso dušo pa je bil Vurnik vse svoje življenje pri glasbi. Postal je naš najrazboritejSi glasbeni kritik, ki je smotrno utiral pot novi glasbi in bil pogosto hudo strašilo za naše službeno vodstvo v glasbenih zadevah. Dolgo vrsto lot je bil stalen glasbeni poročevalec »Slovenca« in >Doma in sveta«.
Tudi kot umetnostni kritik se je udejstvoval zelo uspešno in goreče v istih dveh listih. Njegova sodba je bila pogosto brezobzirna, v splošnem pa mu moramo priznati, da je mnogo napravil za propagando mlade umetnosti, ki ji je bil en čas naravnost oficijelni poročevalec. Izmed ostalih spisov iz umetnostnega področja pa bodo ostali za bodočega umetnostnega zgodovinarja neprecenljivi njegovi z.piski o življenju in delovanju F. Vesela, 1. Franketa in Ivane Kobilice.
S strastjo je tudi zasledoval splošne kulturne jiosebno svetovnonazorne probleme in z redko brezobzirnostjo bičal v okviru mladega dominsve-tovskega gibanja zablode sodobnega človeštva. To in pa njegove umetnostne kritike so mu povzročile nič manj zagrizeno nasprotstvo in ogorčeno odklanjanje njegovih nazorov na drugi strani.
Ko ob njegovem grobu sklepamo račun o njegovem življenjskem delu, ugotavljamo, da je rezultat njegovega dela za našo sodobno kulturo nedvomno visoko pozitiven in to tako na polju naše umetnostne in glrsbene znanosti kakor na l>olju naše kulturne publicistike in kritike. Vse se strinja v sliko enotne osebnosti, ki je bila pogosto strastna in zato vč-sih mogoče nehote tudi nekoliko krivična, ki je imela pa pred neštetimi drugimi to veliko prednost, da ni bila tuja življenju, ampak je vedno skušala vstvarjati iz teorije ili življenjske skušnje samo za življenje, kakor ga je gledala v svojem idealu, nikdar |w ne samo za obogatitev teorije.
Naša kultura, ki danes žaluje ob njegovem grobu, bo Vurniku ohranila nedvomno trajen spomin.
f Stanko Vurnik
Stanko Vurnik je svojo pot prehodil, prehodil pot, ki ni bila vsakdanja — velika, slovenska, tragedija je pri kraju. In težko mi je pisati o njej in o njem, zakaj prav za prav je Vurnik še med nami, na položaju, tam so še zdaj njegovi sovražniki in mrtev še ga brani pred njimi. Bojišče ni čisto, znto je težka beseda o stvareh in dogodkih, dvakrat težja, ker so nanj vdrli načini s pravih bojnih polj: z rano, boleznijo in smrtjo ni še vso končano, prav za prav je to šele začetek in osnova. Vendar — da bi postala ta smrt opomin, da bi v svetu duhovnih in ku^urnih bojev moralo biti drugače. V malih narodih imajo ljudje s talenti čudne usode, še preden so dozoreli, morajo na položaj. ne na enega in lc onega, ki so se zanj pripravljali, nego na več položajev hkratu — mali narodi potrebujejo mnogo talentov in kjer jih ni, mora en sam živeti za narod v tisočerih oblikah in emanacijah Vurnik je bil tak talent, kakor že premnogi pri nas, okusil je vso grenkost tega izbranstva in težko je nosil vampirstvo svoiega talenta. če smem porabiti to Nietzschejevo besedo. Narod pa je s to dragoceno kovino vedel zelo slabo ravnati, prav za prav ni vedel drugega, nego da jo je imel vsak hip pri roki ali da jo je klical, kadar je ni imel. Kakor da je to vse in talent nič. Z brezmejno voljo se je Vurnik odzival zdaj sem zdaj tja, do zadnjega, in ta človek, ki je bil gorečnik dela — še pred mesecem dni si je zbral, takorekoč že na smrtni postelji kopo virov za razprave, ki jih žal ni več pričel — in zato ludi zapustil za seboj gigantske sledi v kratko dobo svojega življenja zgoščenega napora. Ob času, ko nam ušesa dan za dnem polnijo tarnanja rodu, ki še ni nič pokazal in ki pozna samo izgovore in opravičbe, je dobro, če si predočimo možnost veličine dela in napora iz današnjih prilik, kakor jo je n. pr. uresničil Stanko Vurnik.
Talent ni abstraktnost, nego je nekje zasidran, pričujoč kot bitnost te ali one vrste, Vurnikov talent je nosil v glavnem njegov neusmiljeni razum. In po tej strani se je z njegovo smrtjo prevesilo v zgodovino značilno, več, pomembno poglavje našega duhovnega življenja. Zdajle se Vurnik, ki je bil pravkar še naš tovariš, oddaljuje od nas in njegovo delo, dejanje in nehanje, žitje in bitje prehaja v svet, ki je globoko ločen od nas. Vendar 2a razumemo in globoko čutimo simbolnost te odločitve, ki pravi, da se razum ne odrešue z razumom, ker to je nevera, odrešuje se drugače. »Težko je dokazati bivanje božje iz naravnih spoznavnih virov; toda zelo gotovo je, vanj verovati« (Prscal). Da je Vurnik na koncu svojega Intelektualnega dela slavil zmago nad trhlim duhom 19 stoletja, bi zelo dvomil, a da ga je kot človek, verujem Zgodovina našega povojnega duhovnega življenja ga bo vzela kot značilno rešitev iz globoke razpoke, iz katere so se drugi skušali rešiti z novo razpoko.
Vendar preprost ta duh ni bil, kril je v sebi osti, ki jih od zunaj ni bilo videti. Tn še cel6 ni bil ta duh dostopen od teh strani, bogve iz kakšnih razlogov. Skoro bi dejal, dn se je ta megova lastnost izravnavala z njegovo družabnostjo, z življenjem in izživljanjem tam, kjer njemu kot onemu Vurniku, ki smo ga pravkar očrtali, ni moglo biti dosti niti do življenja niti do družbe in kjer na primer onim, ki so se I oteli srečati z njim na onih in takšnih ravninah, kakršne so v njem slutili, ni bilo dosti do Vurnika. Tako je nekako odšel od nas. ne dn bi bil spregovoril, vzel je mnogo in bogatih skrivnosti s seboj, mnogo izkustev in izkušenj, pretrgal je nebroi vezi, ki so pidale nanj od drugih, a najtežje so bile one. ki si jih je sam, ali zmotno ali prav, nalagal. Odšel je, ta izvirni in neutrudni duh. umaknil se v spomin, ki bo svetal in lep.	Hajko Ložar.
Tržič
Društveni praznik 19 marca je Prosvetno društvo sv. Jožefa v cerkvi in dvorani prnv lepo j proslavilo. Nekaj izrednega je bila zlasti blagoslovitev nove stike sv. Jožefa za društveno dvorano. Slika, ki je izvirno delo prof. Mežana. je visela primerno ozališnnn in razsvetljena na odru. Okrog nje so se zbrali pevci, ki so s petjem po- I vzdignili slavnost. Pred blagoslovitvijo je g. žup- i nik v kratkih besedah povdaril važnost katoliške prosvete in opisal simboliko nove slike za tržiško Prosvetno društvo sv. Jožefa. Pevski koncert in ^Slehernike sla spopolnihi popoldanski in večerni program in žela splošno pohvalo. Pri koncertu, o katerem smo |>oročiili včeraj, smo se spomnili tudi naših bratov onkraj meja iu proslavili 25 letni jubilej dveh pevcev.
\3uyW Vas&>
t tam d a uporabljata
NIVEA-CREME
pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne postane hrapava. Nadrgnile Vašo leoio vsak večer, predenj giesle na počitek temeljito z Nivea-Creme. Tkanine postanejo s tem mladostno napete, koža pa močna in prožna. Veter in slabo vre™« ji ne morejo več Škoditi. NaJrgnie pa tudi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in roke t Nivea-Creme. Ta krema nam eč ne zapusti nikak sijaj, ler Vam nudi oni sveži in mladostni iigled, ki ga mi vsi tako radi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremami
NajvUji učinek ali ceneje. Nivaft-Cremet Din 5.oo—22.oo Ougosi P Oeiorsdort t Co a. •. o. Maribor
80 arelirancev
Žalostne priče žalostnih časov
Ljubljana, 23. marca.
Kdor se dandanes ustavi samo za pol ure v katerikoli ulici in točno opazuje ljudi, bo takoj opazil moške, ki hodijo v vsako hišo, da se potem čez kratek čas vrnejo. Ti vneti pritiskalci kljuk so žalosten znak naših žalostnih časov. Poklicni postopači so, ki žive samo od tega, kar nakradejo in naberačijo. Nad polovica vseh tatvin, ki se dogaja sedaj po stanovanjih, gre skoraj izključno le na račun teh postopačev in vsiljivih beračev. Onim, ki so bili že poprej prostovoljno in brez potrebe iiistopači, so se sedaj pridružili še mnogi taki, ki hi morda radi delali, toda kjo dobiti tlelo? Sicer pa tudi dolga brezposelnost odvadi človeka dejali in iz tega vzdušja je v Ljubljani zrastel najnovejši naraščaj kriminalitete, pustolovstva in prostitucije. Povrhu tega pa je zlo povečal še nepotreben dotok z dežele, saj koliko fantov in deklet na deželi misli in računa, da bodo mogli v mestu lažje živeti, kakor doma, ne pomislijo pa, da pridejo z dežja le |Kxi kap, zakaj v mestu dela ni! Tu jih čaka le najgloblje blato. Veliko število domačih postopačev pa večajo povrhu vsega še trume bivših bosanskih in dalmatinskih delavcev, ki so včasih imeli v mestu delo, sedaj pa so ga izgubili, domov pa ne morejo in jim ne kaže.
Iz teh in takih ljudi so se tvorili danes številni aretirane!, ki so jih je nabralo do 80 v policijskih zaporih in je imel policijski avtobus ves dan dovolj dela, da jih je prevažal iz zapora v zafior. Kes je bilo med temi 80 aretiranimi tudi nekaj nedolžnih, ki so imeli delo in niso posto-|wli, po večini pa so bili vsi brezposelni, edini njihov zaslužek, vsaj tak, ki so ga na policiji priznali, pa je bil beračenje. Tudi nekaj izgubljenih deklet je bilo vmes.
Policija namerava mesto očistiti teli brezposelnih ljudi. Kar jih je vmes takih, ki imajo kaj nn vesti, na primer kakšen prestopek — težkih zločincev seveda ni bilo vmes, ti se pri navadni raciji ne dajo ujeti — bodo odsedeli svojo kazen, drugi pa, ki ne morejo dokazati, da žive v Ljubljani od dela, bodo pa ali izročeni sodišču ali pa takoj izgnani.
Ljubljana bo sedaj prosta — vsaj teh osemdesetih — koliko pa jih je še, ki žive sedaj res samo od tega, kar dobe na ulici ali pa, kar si sami prilasti"? še tako radikalna racija jih ne bi mogla iztrebiti. Sicer pa so take racije in tako številne aretacije za naš čas povsem značilne, ker osvetljujejo brezposelnost iu vse njeno |>osledica v najbolj strašni luči.
Napovedovalci požarov v Polskavi
Gornja Poljskava, 20. marca.
Vedni jiožari na Gornji in Spodnji Poljskavi. — Grozno razburjeno ljudstvo, ki nosi ogromna bremena. — Za požlgalci hodi iztirjevalec in južni berači. — Od 1. do 20. marca so bili na Gornji in Spodnji Poljskavi že tri veliki požari. Hudodelci kar mirno delujejo naprej, dasiravno so stalne nočne straže. Nalepijo listek z napovedjo požara in se ta napoved tudi izvrši. Skoraj po natančnem redu je sedaj peti dan požar o polnoči. Vse je v vednem strahu, ker od novega leta je bilo v tem mirnem, od Boga tako blagoslovljenem kotu že 12 požarov. In dan za dnevom nas nadleguje eksekutor, nešteta tropa brezposelnih, med katerimi so najbolj nesramni prosjaki iz dru-
gih dežel, ki hočejo imeti kar kovača, sicer pa postanejo nasilni in nesramni.
Ljudstvo je silno razburjeno zaradi vedno ponavljajočih se požarov nn Poljskavi in tudi zaradi iiniteljev, ki še niti enega koraka niso storili v varstvo občanov. — Zaznamovana je cela vrsta hiš 7.11 požig od Pragerskega do Gornje Poljskave in tudi obe župnišči na Poljskavi.
Gornja Poljskava. 22. marca.
V ponedeljek zvečer 21. t. m. okoli 10 /.večer je izbruhnil zopet požar v gospodarskem poslopju Kokaljovegn mlina v Lokah pri Gornji Poljskavi in je uničil vse. Zopet večji strah, ker je bil požar povzročen otl zlobne roke. Kljub temu se nihče ne gane, da bi nas ščitil.
Konec strašne zaloigre
Mož, ki je zadavil svojo ženo, umrl na Studrncu
Metlika, 22. marca.
Še je marsikomu v spominu grozni dogodek, ki se je krvavo izvršil pred nekaj tedni na Svir-kovem vrhu pri Metliki, ko je Jožet Vrviščar zadavil svojo ženo in ji iztrgal jezik. Ze od jiočetka je bila splošna sodba, da je bil zločin storjen v blaznosti. — Jutrovska modrost je iznašla celo prav špecijelen izraz: »versko blaznost«, ne da bi blagovolilo poučiti svoje čitatetje, kaj tn beseda poineni in ne da bi skušalo ta svoj izraz, katerega so pri nas vsi dostojni ljudje obsojali kot žaljivega in neutemeljenega, ne da bi vsaj posku-
Zgodovinski razvoj obredov velikega četrtka
Velikonočni praznik jc izhodišče in cilj vsega cerkvenega leta. Spominja nas zgodovinskega dogodka in nas bolj živo kot sicer kedaj v letu opozarja na skrivnost našega odrešenja, opozarja na njegov pomen in deli darove, ki nam jih je prineslo.
Liturgija velikega tedna nas vodi z višav božjega veličastva v globine največje zapuščenosti, zasramovanja in trpljenja in odtod do končne zmage Boga — človeka nad oblastjo teme, od izkazovanja največje božje ljubezni, preko najhujšega sovraštva, na veliki petek v spravni objem na veliko soboto Ti dnevi so ohranili svoje stare obrede, ki so nam včasi nekoliko nerazumljivi, zato bom skušal pokazati njihov zgodovinski razvoj in lako olajšati njihovo razumevanje.
Srednjeveški obredni predpisi o praznovanju tega dne jiričenjajo z molitvijo psalmov, ki se je pričela o polnoči, število psalmov se je ravnalo po ohranjenih običajih in je variralo med 15 in 34 Pozneje je cerkev natančneje določila njihovo število in dsnes jih imamo še 15 Po vsakem ps-ilmu so ugasnili eno svečo in tako so bili verniki po zadnjem psilmu v pojiolni temi in je sveča, ki jo je prinesel klerik izza oltarja, imela mnogo večji jiomen kot danes, ko se molijo ti psalmi že prejšnji dan popoldne.
Nn veliki četrtek so se verniki v Rimu prvotno trikrat zbrali k sveti maši. in sicer se je pri prvi maši izvršil obred zopelnega sprejrma javnih spo-kornikov v cerkveno občestvo, pri drugi so so blagoslovila sveta olja in pri tretji so verniki prejeli svoje velikonočno obhajilo. V Galiji so prvi in drugi obred združili, a papež Gelazij je v začetku ti. stoletja določil naj se vrši na ta dan ena sama sveta daritev.
Oglejmo posnmezne obrede. Med prvo sveto mašo so se vrnili v cerkev iavni spokorniki, ki so na pepelnično sredo zapustili cerkev, da zadoste za svoje grehe, danes pn so iim bili grehi odpuščeni in zalo so se zopet mogli udeležiti sv. maše. Ker so v Galiji in Španiji dobo pokore vedno bolj širili (sedem let in sedem kvadragenl), se jc ta obred vedno bolj Izgubljal in v 12. stol popolnoma izginil. Pri drugi sveti maši so ško'ie blagoslavljali sveta olja, kar se je sicer vršilo pri vsaki sveti maši. na kar nas spominjajo besede: >Po katerem Gospod, vse te darove vedno ustvarjaš.
silo tn izraz utemeljili ali vsaj opravičiti.
Imenovanega so odpeljali v Ljubljano. Duševno in telesno docela i/črpunega so preiskali na opazovalnici, nakar so ga odpeljali na Studenec. Kaj je bilo ugotovljeno glede njegove duševiiosti. dopisniku v podrobnosti ni znano. O tem bi mogli govoriti strokovnjaki.
Pač pa stno zvedeli to. dn je omenjeni Jožef Vrviščar baš na svoj god, šest tednov za svojo ženo. zapustil ta revni svet in odšel na božjo sodbo. Kaj ga je moglo tako naglo uničiti! Raje ni hotel ničesar uživati. S tem je ta grozovita tragedija končana.
posvečuješ, oživljaš, blagoslavljaš in nam deliš« prod očenašem Danes se pred temi besedami blagoslavlja sveto poslednje olje. Po opravljenem eksorcizmu in kratki molitvi škof v lepi prefaciji prosi Roga Očeta, naj radi zaslug Jezusa Kristusa pošlje svetega Duha in naj krizma postane vernikom chrisma salutis — krizma odrešenja. Ker sta ta dva obreda vzela mnogo časa, se je tretja sveta maša, pri kateri so verniki prejeli velikonočno obhajilo — kar bi bilo tudi dandanes še jiriporočljivo — in so jo radi tega imenovali obed Gospodov, pričela kar z evharističnim slavospevom. ki je govoril o Judovem izdajstvu in Gospodovi ljubezni, ki je pri zadnji večerji brezuspešno skušala oine-čiti apostolovo zakrknjeno srce. Da so prejšnji deli, berilo in evangelij, šele jioznejšega izvora, nam priča tudi to, da niso skoro v nobeni zvezi z vpostavitvljo Evharistije, saj nam berilo govori o lem, kako naj jo sprejemamo, evangelij pa poroča o umivanju nog. Duhovnik posveti ta dan tri svete bostiie. Umivanje no?, ki se danes vrši po škofijskih cerkvah in samostanih, izvira iz '2. stoletja.
Odpuščen je grehov, sveta Evharistija, krizma svetega Duha na čelih novokrščencev in sveto poslednje olje, ki naj tolaži umirajoče, to »o darovi božie ljubezni, na katero nas spominja veliki četrtek.
Mos'e pri Liublfani
Značilna epizoda, ki kaže v kakSnih fasih živimo, se je pripetila včeraj predsedniku Vincen-cijeve konference za Udmat-Sclo-Mos e. Konferenca se od meseca decembra trudi lajšati bedo in brezposelnost in je v torek razdelila 115 družinam nakaznice za živila. Včeraj opoldne se je pa javil na stanovanju predsednika že par let brezposeln! E. in ga stavil na odgovor, zakaj ni bil on upoštevan. Predsednik mu je skuSal na lep način razložiti, da vsi niso mogli priti v poštev, ampak lc najbolj potrebni, predvsem s Številno družino. Ker se L. ni dal odgnati in ie nastopal, kakor bi imel pravico kaj zahtevati, mu je pa predsednik dalje pojasnil, da on tudi radi tega ni priSel v poštev, ker ima vedno dovolj denarja za pi a "o zato naj ga ima tudi za ženo. Ker ie poslaial L. nasilen, je grozil in se ni dal zlepa odpraviti, je bila poklicana varnostna straža, pred katero sc je "ele L. umaknil. Ker nastopa navedeni na podoben način tudi drugod, nastane vprašan e, kako preprečiti take nastope, da se ne ubije v onih, ki innvo smisel za prave siromake, ljubezen do karitativne-ga dela, katero že itak zelo pogrešamo.
Ljubljana
Maribor
Lful>!f. trg pred prazniki
Ljubljana, '23. marca.
Vos današnji trg jo bil v znamenju velikega ndna. Za praznike so gospodinjo kupovalo zlasti smetano, mleko, ore.be, jajca iu perutnino, .taji- je bilo na trgu brez dvoma ne dosti manj kakor 20 tisoč, cena: 75 par in I l>in. Obilo je bilo iudi perutnine. Pitane kokoši so nudile ženske od '20 do 30 Din eno. Lepe goske po 8 mesecev stare so bile t*> 60 -'Mn fna. Mladi zajčki po 12 Din.
Veliko povpraševanja je bilo tudi za med, ki ga je bilo na prodaj izredno veliko. Cvetlični med je bil po 18, ajdovi po 16 Din kilogram. Tam zraven so prodajale ženske Iz bližnje okolice tudi lepe jerbase in košaro aa Veliko noč. Male ročno košarice so bile po 8 do 10 Din ena, lepi. pisani, pravi tradicijuiialui narodni jerbasi za velikonočni blagoslov pa od 20 Din navzgor.
Za Jugoslovansko knjigarno so stale tri dolge stojnice sadja, večinoma jabolk ter nekaj malega orehov iu krhljev pa suhih sliv. .Jabolka so znatno poskočila v cenah. Povprečna cena za kilogram jabolk je 5 Din. Zelo fina, izbrana jabolka pa sa prodajajo tudi ]>o 6 in celo po 7 Din. Ker je mraz že precej popustil, so pripeljali zlasti iz štajerskega \ olike množine sortiranill jabolk. Orehi v lupinah so se prodajali po 2 do 2.50 Din liter, jedrci pa po 15 Din kilogram.
Mlečni izdelki so svojo ceno obdržali, eelo pocenili so se nekateri. Kazni siri so večinoma po 21 do 20 Diu kilogram, maslo po 28 Din, sirček }H> 8 Din. smetana po kvaliteti.
Zelenjave zdaj na trgu ni dosli. Motovileč in radič so prodajali po 1.50 do 2 Din merica, čebula je po I Din kilogram. Kislo zelje po 3, kisla repa po 2 l>ln kilogram. Karfijole so prodajali od ii do 7 Din. krompir po 1.25 do 1.50 Din kilogram. Par voz krompirja so pripeljali kmetje z Dolenjskega tudi na Sv. Petra nasip, kjer pa ni bilo posebne kupčije. Med stojnicami so se pojavili tudi že prodajalci raznih semen za vrtove in kmetijo. Ker pa nam polje in vrtove pokriva še snežna odeja, za semena zaenkrat ni še pravega zanimanja. luned ostalih živil naj omenimo še ajdovo moko. ki -o io prodajali po 1 Din, pšeno po 3 50 in fržolico po I Din liter. Na neki stojnici so bile na ponudbo tudi belokranjske pisanice. Icjki ročni' delo, po 5 Din kos. toda le redki so bili, ki so te zanimali zanje, še redkejši pa, ki so res kupili kako pisanico. Prav tako je bila edina izjema neka kmetica, ki je prodajala za praznike repne olupke po 2 Din merica. Imela jih ie poln škaf, toda zanimanja za olupki med gospodinjami oci-vidno ni vzbudila. Na kmetih pa spadajo Olupki med odlična velikonočna jedila.
Na trgu je imela dovolj opravki tudi policija, k! je veslno nadzirala vse sumljive ti|>e. Ui tako radi porabijo gnječo na trgu za žepne tatvine. Mnogo oseb je policija legitimirala, več jih je bilo tudi aretiranih.
Krasne obleke
za moške fante in dečke, površnike, trenehooate Itd. prodaja tvrdka
JOSIP I V A M C I Č
Cunaikka cesla Stev. 7
od danes naprej po neverjetno znižanih cenah. Vse! obleke so ročnega, domačega izde.ka. — Oglejte si izložbo na Dunajski cesti 7 in šelenburtovi ulici 1.
Cerkveni vestnih
CERKVENA GLASBA V STOLNICI. Na veliki četrtek pri slove:,ni škofovi ponti-
ftkalni maši ob osmih: Kyrie, Sanctns, Benedicliis in Agnus iz Canniciarijcve Missa in A, Gloria dr. Kimovčev iz Missa Ss. Cordis Jesu. Čredo iz Ant. Brucknerjeve Missa choralis, Gradual Prcmrlov, Ofertorij Otnačkov.
Veliki peiek dopoldne med češčenjem sv. Križa: Vittoria. Popule meus, vmes koralne vloge. Zvečer ob osmih slovenske žalostinke.
Veliko soboto dopoldne pri slovesni maši okrog 10: Koralni Kyrie, Gloria, Sunctus in Bene-dietus iz Satlr.erjeve Missa seraphica, gradual Foer-sterjev, koralne vespere, Premrlova pesem Danica svetila . — Popoldne ob 4 pri slovesnem vstajenju: Dva Premrlova responzorija, Riharjeva Zve-litar naš je vstal iz groba ., SaUnerjev Te Dauni, Foersterjeva Regina coeli, dr. Kimovčev -V zakramentu vse sladkosti«, Premrlova -Kristus je vstal-.
Velikonočno nedeljo pri slovesni škofovi pon-tifikalni maši ob 10: M.issa s. Francisci Assisien-sis, zložil Gastone Zuccoli, gradual in sekvenca Premrlova, ofertorij Springsriev, pred in po sv. maši Premrlovi velikonočni. Pri pol 12 maši slo-venske velikonočne pesmi.
Velikonočni ponedeljek pri slovesni pontifi-Halni maši ob 10: Missa B. M. V. »Salutis in-firmorume, gradual in sekvenca ter responzorij »Angelns Dominic, zložil Stanko Premrl, velikonočna »Skalovje groba«, zložil Leopold Cvek.
m
Nočni častivci najsvet. Zakramenta! Drevi ob devetih pričetek nočnega češčenja v stolnici. Molita se bo do polnoči 23., po polnoči pa 24. ura iz -Večne molitve-.
Kai bo danes?
Urama: Zaprta. Opera: Zaprta.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta ti in nir. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Nova sv. maša v cerkvi Srra Jezusovega.
Na velikonočno nedeljo bo v cerkvi Srca Jezusovega opravil svojo prvo sveto mašo gospod Branko Dorčič. novomašnik skopijanske škofije, katero v odi naš rojak prevzv. gospod dr.. (initUivoe. Začetek slovesnosti bo ob p o I o s m i h in sicer najprej pridiga in novomašnlški blagoslov, nato sveta maša.
•	Slov. kat. akademsko starešinstvo vabi vse svoje člane, da se udeleže pogreba dr. Stanka V urnika. Pogreb bo danes ob 5 od zavetišča Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti.
•	Pogreba -f- g»sp. Alojzija Zormana se danes popoldne ob pol 3 udeleži Križanska moška in mla-denKška Marijina družba z zastavo. Zbiramo se pred hišo žalosti na Starem trgu št. 82.
•j Z vilami. V noči nn včeraj sta se. v hlevu na Vodmatskem trgu 1 stepla delavca 44-letni Ivan Bregar in A. S. Sprla sta se zaradi enega kovača za pijačo. V pretepu je S. jiograbil za vile ln pričel udrihati po Bregarju ter ga tako poškodoval, da je moral la včeraj v bolnišnico. Bregar ima hude notranje poškodbe in najbrže kakšno rebro zlomljeno.
šišensko prosvetno društvo svojim članom
naznanja, da ie umrl dolgoletni društveni član in odbornik g. Jakob' Pirš. Pogreb pokojnika bo
danes ob 4 popoldne Izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Vso člane pozivamo, da se pogreba blagopokojnika polno-številno udeleže. — Odbor.
01 šolariek zdrknil v Ljubljanico. Pri zmajskem mostu se jo pripetila včeraj okoli ene popoldne, ko so se šolarji vraŠuli iz šol domov, tragikomična nesreča. Po Sv. Petra nasipu pride več šolarjev iu seveda, ker jim je cesta preozka, so spuste na sneg, ki leži ob nabrežju Ljubljanice. Tako so šli v gosjem redu po snegu, dokler ni eden od njih zakričal, toda bilo je že prepozno: na mah sa je znašel v Ljubljanici, Njegovi tovariši ga nekaj trenutkov osuplo opazujejo, kako se ves premočen lovi za deske, zabite v dno Ljubljanice in katerih se je res oprijel in splezal nanje. Nnj-bribtnejši med tovariši na bregu pa se takoj spomni: po reševalce jo treba ili. Urno se obrnejo trije dečki In pohite na reševalno postajo in tam povedo. kakšna nesreča se je pripetila enemu njihovih tovarišev. Reševalci so bili seveda takoj pripravljeni pomagati. Prinesli so na breg Ljubljanice lestve in po njih izvzlekli mokrega šolar-čka iz Ljubljanice, šolarček je komaj še mogel reči: Hvala! in povedati kdo je, namreč 11-letni Slavko Druškovič, sin trgovca iz Zeleno jame, Gregorčičeva ulica 14. Nato so je pa obrnil in odšel domov. Dečko je imel še srečo, da Ljubljanica ni bila globoka iu da so bili reševalci takoj pri roki.
Pozor!
r tikaj st' toči pravo domačo vino, slivovka, tropin jevire in sadni most J po Din. Poskušnja brezplačna
Co.j/ova cesta št. i, fili.jata Jelačin
<•) Veliki teden se precej pozna v Ljubljani, živilski trg je mnogo bolj živahen kakor sicer iil tudi v trgovinah je mnogo več kupcev, kakor bi jih bilo sicer. Večina trjjovin je že okrasila svoja izložbena okna, vendar je žalostno, da se v mnogih ves čas ponavljajo isti reklamni motivi, ki prav nič ne spominjajo lia krščanstvo, namreč zajčki. Pa imamo vendar toliko domačega in lepfga! Zakaj si moramo vedno izposojevati tuje blago. — Veliki teden je tudi teden velikega pospravljanja in čiščenin. To vidimo ce'o na cestah, ko skcaj od hise do hiše vidimo pridne roke, ki čistijo okna ali celo pleskajo vrata in okvirje izložbenih oken. Le nekaj bo imelo lelos v Ljubljani zamudo, namreč sneg, ki ga občina ne more več z običajno naglico spraviti s cest.
0 Srajce, kravate, naramnice iu žepne robce kupite dobro in ugodno j>ri šterk uasl. Karničnik. tSari trg 18.
Naznanila
Liubliana
Vokalni konccrt slovenskih zborov, ki so
včlanjeni v Ilubadovi župi, bo v nedeljo, dne 3. ,<prila, ob 15 v veliki Unionski dvorani. Do danes je priglašenih 16 moških in mešanih zborov, da nastopijo na tem koncerlu.
Maribor
Krščanska ženska zveza vabi vse svoje članstvo, da se poluoštevilno udeleži procesij na Veliko soboto in Velikonočno nedeljo zjutraj in sicer z društvenimi znaki. Članstvo se udeleži procesije z društveno zastavo.
Mariborski trgovski gremij ima v sredo, dne 30. t. m., ob pol 20 v zgornji dvorani hotela ..Orel . svoj redni občni zbor.
SSK Maraton. Redni treningi sabljaške sekcije bodo vsak ponedeljek ob 20 in ob petkih ob pol 21 v telovadnici meščanske šole v Cankarjevi ulici.
Materiufki dan priredi na Velikonočni ponedeljek tukajšnja Poselska zveza in no Prosvetna zveza, kakor se je pomotoma glasilo v včerajšnjem sporočilu. Vrši se v dvorani Prosvetne zveze In sicer v pričetkom 'ob pol 17.
Kranj. Pasijon ponovi Ljudski oder drevi ob poli! in na belo nedeljo ('.!. aprila) ob 4 popoldne.
Brezje. Na velikonočni ponedeljek bo dramal-ski odsek vprizoril Nušičevo :>Gospo ministrico.; v režiji dr. j>. Aljančiča.
Tržič. Tombolo v prid svojim najrevnejšim članom priredi Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov dne 5. inaja na glavnem trgu.
Ljutomer. Na velikonočni ponedeljek popoldne ob pol 4 se v Katoliškem domu ponovi igra V tem znamenju boš zmagal .
Pasijon nn veliki petek. Na veliki petek zvečer ob pol 7 se bo pel v stolnici pasijon v slovenskem jeziku. Pasijon v Kimovčevi skladbi bo pel zbor bogoslovcev.
□	Smrt blage žene. V visoki starosti 77 let j.- umrla na Koroški cesti zasebnica, gospa Marija Nerath. Pogreb blage pokojnice sc bo vršil v petek ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Pobrežju. Naj počiva v miru, žalujoči rodbini naše iskreno sožalje.
[U Plemenita srca. Te dni se je vršil občni zbor Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru pod vodstvom predsednice gospe Maistrove. Društvo vzdržuje znano mladinsko zdrav-sveno dobrodelno napravo Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju ter se tudi v splošnem zelo uspešno udejstvuje v svojem idealnem stremljenju mladinske zaščite. Tajniško in blagajniško poročilo je podalo dokaz intenzivnega dela in novega razmaha. Blagajna izkazuje 1,048.000 Din prometa. V preteklem letu so se zopet povečale naprave Počitniškega doma. Tako se je obdalo obedno verando z lesenimi stenami in okni, pri deških počitniških objektih se je napravilo garderobe in povečalo sobo za nadzorstvo, pri dekliškem počitniškem objektu so je pa verando zaščiti lo proti vetru iu napravilo pod. Pričelo se je tudi s kopanjem kopalnega bazena, ki bo gotov še tekom letošnje pomladi. Nadalje se je povečalo gospodarsko poslopje, nabavilo več krav mlekarie, vpeljalo vzorno kurjerejo in posadilo nov sadonostiik. Nadaljevalo se je tudi z pogozdovanjem vsega posestva. — V lanski seziji je bilo v oskrbi Počitniškega doma 440 otrok, jio pretežni večini iz Maribora. Ob priliki 10 letnice vladanja kralja Aleksandra je sklenil odbor v počastitev jubileja postaviti nov velik objekt. V ta namen prispevajo mariborska mestna občina, hranilnica Dravske banovine, Mežiški rudnik. pivovarna Union ter razne občine večje zneske. Doslej jo nabranih že preko I milijon dinarjev. Že tekom letošnjega poletja se prične z razširjenjem Počitniškega doma. Sedanje upravno poslopje s® bo povečalo za eno nadstropje v ličnem dom;.eno gorskem slogu ter zgradil potreben vodovod. V novem povečanem poslopju bo prostora za 50 otrok, kopalnic, umivalnico in druge pritikline. — Pri sledečih volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsed nico gospo Maistrovo na čelu. Podpredsednik ji: dr. Vrtovec, tajnik Dimnik, blagajničarka gospa Pinterjeva in neumorno požrtvovalna gospodarica gospa Ballouova.
□	Katoliška dijaška mladina sc tem potom javno zahvaljuje vrtnarju t. Jemcu za brezplačno okrasitev dvorane ob priliki socialnega dneva.
□	Iz uprave. Za velikonočno številko namenjeni ogla-i naj se po možnosti oddajo že danes do pol 13 v upravi na Koroški cesti 1 oziroma podružnici na Aleksandrovi cesti (i.
□	Trgovine za Veliko noč. Trgovine bodo do velikonočne nedelje odprte v normalnih urah; oba velikonočna praznika pa bodo trgovine in vsi obrati zaprli.
Občni zbor 'rancoskega krožka. V realni gimnaziji se je vršil v torek zvečer občni zbor agilncga mariborskega francoskega krožka. Poset jc bil zelo številen. Izvoljen je bil zopet stari odbor i gospo Majstrovo kol predsednico na čelu.
Občni zbor Protitu'erkulozne lige se je vršil v torek zvečer v gostilni Špurej v Studencih. Vodil je zborovanje ustanovitelj društva, neumorni predsednik dr. Matko. BU je to 11 občni zbor od ustanovitve društva, ter jc podal tudi letos bilanco velikega in plodor.osnaga cela. V odbor je bi! izvoljen na mesto pokojnega dr. Podiesnika sanitetni svetnik dr. Jurečko.
□	Mesto vcnca na grob blagopokojnega Otmarja Hummel je daroval gostilničar Moscha v Mariboru 100 Din za prostovoljno gasilno društvo.
□	Pritožbo upravo meščanske šole v Cankarjevi ulici. V podpritličju meščanske šole v Cankarjevi ulici se mihaia mestna ogrevnlnica za brezposelne. Zadnje čase se je razpasla razvada, du hodijo ljudje o ogrevalnico kar skozi vhodna vrata v Cankarjevi ulici, meslo. kot običajno z dvoriščne strani. Tako potem pridejo lahko v poslopje poleg enih. gredo v ogrevalnico tudi neodgovorni elementi. ki se vtihotapijo z. nepoštenim namenom. Zadnje čase so se pripetile v šoli razne manjše tatvine, katere je omogočila očlvidno omenjena razvada. Izginila je ena večja in 7 manjših slik čeških in jugoslovanskih narodnih nos; opozarjajo ee osebe, katerim bi bile slične slike ponujnue v nakup, da zadevo prijavijo. Vodstvo ogrevalnico bo pa moralo napraviti red, da bodo licdili po-setniki v prostore samo pri določenem vhodu.
O Usmiljeni ljudje. Za vdovo s kepico nepreskrbljenih otrok je darovala neimenovana dobrotnica Din 50; za 82 letno starko pa Din 30. Prisrčna hvala!
O Samoiimor in nc zločin. Včeraj se je vršila obdukcija trupla 25—30 letne Frančiške Medved, ki so jo kakor smo poročali našli v gozdu na drevesu obešeno in sicer pri Fali. Prvotno je obstojal sum, da gre za zločin. Vendar se je pri obdukciji ugotovilo, da gre za samoumor. V poslovilnem j>i-sttiu pravi, da je »lačna in nepreskrbljena in da gre radi lega prostovoljno v smrt. Doma je iz Dobrenja.
Izdajateljsko podjetje „Jug", Beograd, Krimska ulica 20 je bilo pooblaščeno za prodajo slik bodoče rimsko-ka-toliške katedrale v Beogradu in srečk, ki so bile izdane v korist zgradbi iste katedrale.
Ker pa imenovano podjetje ni izpolnjevalo pogojev, ki so mu bili predpisani za to prodajo, je pristojna oblast z današnjim dnem podjetju odvzela to pooblaščenje.
Smatramo se dolžne, da o tem preklicu pooblastila obvestimo vse interesente s prošnjo, da vzemo v vednost, da imenovano podjetje nima več nobenih pravnih odnošajev nasproti nam.
BEOGRAD, dne 18. marca 1932.
Dobrodelno društvo sv. Vincencija v Beogradu.
I 1 2 meseca za neprevidno kolesarjenje.
Včeraj je sodilo mariborsko okrožno sodišče Franca Vindiša iz Biša, ki je bil obtožen radi povzročitve smrti vsled malomarnosti. Letos, dne 1$. januarja je obtoženec povozil s kolesom pri Sv. Lenartu 81 letno Julijartb Nudi. Pri padcu si je starka polomila roko iu več reber ler ji jc počila lobanja, da je obležala nezavestna. Dva dni nato jc na posledicah zadolljenih poškodb umrla. Obtožnica je krivila Vindiša, da je zakrivil smrt radi prenagle in neprevidne vožnje. Sicer jc vozil pravilno na desni strani ceste ter da! tudi predpisuoo znamenje z zvoncem, toda starka je to očividno preslišala. Vozil je po klancu navzdol in zledenelih tleh ter bi radi tega moral paziti na brzino, da bi imel kolo popolnoma v oblasti, kar pa v predmetnem slučaju očividno ni bilo. Vpoštevajoč te razloge je obsodilo sodišče obtoženca na dva meseca zapora.
□ Od Sv, Trojice do Maribora so priletele kure in piščančki, ki so zmanjkali pred dnevi pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah iz kurnika jjo-slilničarja Goloba. Ukradenih je bilo namreč 30 živalic, ki so v temni nori izginile neznano kam. Ker je bilo pričakovati, da jih bo tat skušal prodati za praznike v Mariboru, je bila obveščena mestna policija, ki je včeraj na trgu res zasledili neko ženico s sumljivo kuretino ter vse skupaj spravila na varno. Preiskava bo poslej pokazala, če se na policiji niso zmotili ter so dobili v rokS pravega. Okradeni gostilničar trpi radi odletelih piščancev nad 1500 Din škode.
□ Radio v vsako hišo! Vse vrsle. modernih radio-aparatov, sestavne dele, radio-potrebščine, po nizkih cenah in na obroke nudi Radio Maribor, Glavni trg 1 (Državni mest).
j Strašna družinska drama pred sodiščem. V včerajšnjem poročilu pod tem naslovom se nam je vrinila v zadnjem odstavku neljuba pomota pri obrazložitvi sodbe glede Žagarje ve Ane. Glasiti se mora stavek tako: V obrazlozbi je bilo rečeno, da sodišče sicer ni bilo točno prepričano o njeni krivdi, kol sostorilke, vendar pa je prišlo na jiodlagi iudicijev do prepričanja, da mu je pomagala jiri dejanju.
j& Dve nesreči. V pondeljek 21. I. ni. se j v večerni temi vračal 30 letni posestnik Žager Avgust v Ložnici pri Celju z vozom domov iz lira-slovč. Na cesti med Braslovčami in Polzelo mu je prišel nasproti avto brez luči. Žagar ga je zagledal šele v zadnjem trenutku ter s: mu hotel izognili, a bilo je že prepozno. Avto mi je zadel z vso silo v zadnji del voza, lako da je vrglo Žagerja z voza na cesto. Pri padcu si je Žagar zlomil levo nogo. Brezvestni avtomobilist pa je naprej drvel ler so ni zmenil za ponesrečenega voznika, ki žal ni mogel ugotoviti številke avtomobila. Žagarja so pripeljali v javno bolnišnico. — V torek 22. 1. ni. dopoldne je mizarskemu vajencu Francu Arnškti med delom spodrsnilo v delavnici, da je padel ler si zlomil desno nogo. Rešilni avto ga je prepeljal v javno bolnišnico.
cr Statistika mestne klavnico. V preteklem tednu je bilo zaklanih v mestni klavnici 15 volov. 4 krave, 2 bika, 31 telet, 2 leliei, 51 svinj in 1 konj. Uvoženih pa je bilo 040 kg ieleliue. 420 kg svinjine, in 204 kg sveže slanine. Klavniških pristojbin je bilo vplačanih 3018 Din, pristojbin za pregled mesa pa 680 Din.
/ Skladišče Kmetijske družbe bo poslovalo začasno, dokler ne bo dograjeno novo skladišče v Aškerčevi ulici, v prostorih Reberšaka (Pri zelenem travniku}.
ris.
10 letnica ptujske Glasben« Matice. Letos poteče 10 let, odkar je bila ustanovljena Glaslvr.a Matica v Ptuju. Prevzela je takratno mestno glasbeno šolo pod svoje okrilje. Tekom let je širila svoj delokrog in šteje danes poleg glasbene šolo tudi številen mešani zbor. mladinski zbor in godalni kvartet med svoje ustanove. V proslavo 10-letnice svojega obstoja priredi glasbena šola Glasbene Matice v nedeljo dne 3. aprila koncert v mestnem gledališču v Ptuju, na katerem nastopila polog obeh zborov in godalnega kvarteta tudi dva gojenca glasbene šole iu mestna godba na pihal- . Med sporedom sla uvrščeni predavanji o Zgodovini mesta Ptuj in zgodovini Glasbene Matice v Ptuju. Koncert bo prenašala radio postaja Ljubljana. To bo prvi radio prenos iz Ptuja.
Občili zbor zadružuc elektrarne. Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico s sedežem . Pluju je imela svoj Vfl redni občni zbor dne 19. marca. Zboru je predsedoval načelnik zadruge dr. Fermevc. V preteklem lein je zadruga znatno razširila svoje omrežje, zlasti v okolico, število žarnic jc narastlo v enem lelu od 8581 na 903'J, število števcev pa o;l 1('8 na 174 število članov je p. ';u-čilo od 351 na 605. Vplačani deleži znašajo Din 300.801). Porabilo se je toka 328.871 koiovalnih ur; od prelanskega lela je poraba toka nan.-ula za 7819 kilvv. ur Dolg zadruge se je zmanjšal za 113.000 Din. Dobiček znaša Din 200X00. Prebitek čistega dobička v iznosu Din 5534.— sc pripiše k rezervnemu fondu. Kakor je nadalje posneli iz letnega poročila, je zadruga gospodarsko napredovala iil bo dolg v 3—I letih popolnoma amortiziran. .Vačelslvu je občni zbor izreke! absolutorlj.
Smrtna nezgoda radi alkohola. Andrej Hahjn-nič, posestnik v Bukovcih se je v vinogradu v llolazah napi! vina in žganja, tako da je na polu domov omagal ter obležal v snegu. Ko so ga domači našli, je bil žc mrtev, dasi jo bilo truplu še toplo. Vsi poskusi z umetnini dihanjem so ostali brezuspešni. Žrtev alkohola!
Nezgoda ne zločin! Franc Petrovič, ki je bil z reševalnim avtom pripeljan v- bolnišnico, kakor smo že poročali v torkovi številki, je na posledicah umrl, ne da bi bil jirišol k zavesti. Ugotovljeno je, da se je mož sam ponesrečil, ter da je vs ik zločin izključen,
Lmiomer
Kmetijsko nadaljevalna šola jc na .lužefovo zaključila svoj trimesečni tečaj z lepo slovesnostjo v telovadnici meščanske šole.
Igra »V tem znamenju boš zmagah je kljub velikim uderskim zahtevam doživela preteklo nedeljo popoln uspeh v Katoliškem domu.
Okrajna posojilnica v Ljutomera je kupila ua sodni dražbi v Dolnji Lendavi lepo, dobro ohranjeno hišo g. Weissa z gospodarskim poslopjem in lepim vrtom, ua lepem kraju ob prometni cesti in v bližini cerkve v Črenšovcih. Ker Okrajna poso jilnica za to nima potrebne uporabe, bo predmetno imovino prodala. Interesenti se nuj obrnejo direktno na lastnico.
Zg. Dolina nad Triičism. Preteklo nedeljo j" pevska zbor Planinka vprizori! nad vse pričakovanje uspelo spevoigro Kovačev študent . To je že drugi nastop pred poldrugim mesecem ustanovljenega društva.
Dnevna kronika
Koledar
Četrtek. 24. m umi: Volild četrtek. Gabriel,
arhanirel.
Nov i grobovi
"t" V Ljubljani je umrla g. Rezka F i s c li e r , kontorislinja tovarne Jakša. Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje!
T V Pmlgori pri st. Vidu nad Ljubljano je
po kratki bolozni umrla gdč. Anica Dolonc, po domače Kruščova Ani. Pokojnica je bila dolgo let cerkvena pevka. Pogreb bo v petek dopoldne na farno pokopališče v SI. Vidu. Naj v iniru počiva!
Osebne vesli
Promocija, Včeraj 23. t. m. je promovira! v Gradcu va doktorja vsega zdravilstva g. Jože Žitnik iz Šmarja pri Ljubljani. Mlademu doktorju, članu »Zarje«, iskreno čestitamo!
Diplomirala, sta na pravni fakulteti ljub-Ijauskega vseučilišča gg. Miloš Stare, znani napovedovalec v radiju, doma i/. Doba pri Domžalah in Dušan Korniavncr i/. Ljubljane, čestitamo!
Razrešen je dolžnosti oskrbnika banske letnice v Drašičih g. Anton Bajuk, ki je vse od začetka z veliko vestnostjo >!<ozi tri lela la trtni nasad skrbno upravljal. Začasno jo poverjena ta skrb vinskemu strokovnjaku od glavarstva v Novem mestu g. Filipiču .
Ostale vesti
—	Novi zvonovi za Brezje naročeni. Kaj hitro se jo uresničila akcija /.a nabavo novih bronast ih zvonov na Brezjah. Kljub temu. da so si; prispevki začeli zbirati komaj v jeseni, so bili zvonovi naročeni že 14. t. m. Takoimenovani Mari-janski zvonovi bodo precej večji od dosedanjih. Skupna teža bo znašala nad 5000 kg in bo n. pr. drugi tehtal toliko kakor dosedanji največji. Vgla-seui bodo po napevu Salve Regina (B, d, f. g). Dosedanji železni zvonovi, ki so sicer dobro služili in so bili najboljši te vrste, so na razpolago in se bodo prodali.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 23 od 23. marca t. 1. je objavljena »Uredba o razporejanju zvanj zvaničnikov L in II. kategorije in služiteljev v resortu ministrstva za promet , dalje Uredba o draginiskih dokladah državnih uslužbencev, Pravilnik o opravljanju drž. strokovnega izpita uradniških pripravnikov šumarsko stroke s fakultetno izobrazbo: izpremembe, dopolnitve, in popravki . izpremembe v pravilniku o prijavi in odjavi plovnih objektov v rečnih pristaniščih kraljevine Jugoslavije . »Telefonski promet Slovenska Bistrica — Nemčija . »Navodila banske uprave za sestavljanje, opremljanje in predlaganje občinskih računov za leto 1031?, -Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932 in Določbe občo seje državnega sveta .
—	Dr. V. Kisovee, naš znani rojak, Ze delj časa bivajoč v Belgradu, je nedavno tam otvoril odvetniško pisarno v ulici Kneginje Ljubice 15-1.
—	Podružnica SPD v Celju sporoča, da bo Kocbekov dom ua Korošlci odprt od 25. marca do vključno 4. aprila. Koča bo popolnoma nreskrb-ljemt s toplimi jedili, turistom so pa priporoča, da se sami založijo z mrzlimi prigrizki. Do koče vodi zimska markacija. Spolom:' planinci lahko prenočijo pri Planiušku. Ceno v koči običajne planinske.
—	Truplo novorojenčka v Sori. Pred dnevi so opazili ljudje v reki Sori pri Goričanah blizu zapornic v globini nekaj metrov truplo malega otroka, najbrž novorojenčka, ki ga jo brezvestna mati vrgla v votlo. Trupelca ljudje niso mogli potegnili i/, vode, ker ga je deroča reka odnesla dalje in je bilo zaman ludi vse poznejše iskanje, 'ludi so trupelce opazili šele ob pol 7 zvečer, ko je bil že mrak. Dosedaj za Irupelcem nI nobene sledi, prav tako ne za materjo.
—	Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josef« grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josef« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev colo pri polstransko ohromelih bolnikih. »Franz-Josef« grenčiea se dobiva v lekarnah, drogerljah in špecerijskih trgovinah.
—	Telefonski promet z inozemstvom. Z odlokom prometnega ministra se uvede telefonski promet med Majšpergom in madžarskimi mesti. Taksa za navaden razgovor treh minut znaša v korist jugoslovansko poštne .uprave L.SO zlatega franka, v korist madžarske poštne uprave pa se bo plačevala različno, s katerim krajem bo pač kdo govoril. Dalje je prometni minister dovolil uvedbo telefonskega prometa med Veldenom ob Vrbskein jezeru v Avstriji in nekaterimi mesli v Jugoslaviji. Promet se začne 25. marca t. 1. in bo stal za enoto govora treh minut med Zagrebom in Veldenom 3.45 zl. fr., med Helgradom in Vol-deuom 4.05 zl. fr. iu med Ljubljano. Celjem iu Ptujem ter Veldenom 2.70 zl. fr.
Divno osvežujoče in čistilno deluje Chlorodont zobna pasta, katero dnevno uporabljajo milijoni. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.—.
—	Dve žrtvi pohlepa V ('orali pri Sisku se je dogodila pretresljiva tragedija, ki je zahtevala dve žrtvi. Premožna vdova Petra Čora, stara 43 let, jo živela na svojem posestvu, katero je po moževi smrti ■/. varčnostjo iu velikim trudom znatno povečala. V vasi je uživala velik Ugled in so jo vsi imeli za vzor gospodinjo. Pred lotom dni se je vrnil iz Ameriko brat pokojnega moža Stojali, ki jo preživel v inozemstvu 19 let, pa si ni prihranil nič denarja, čeprav je ves ta čas garal. Zahotelo se mu je po vdovineni imetju, zato jo je neprestano nagovarjal, naj mu prepiše del svojega posestva, da bo tudi on solastnik. Vdova tega ni hotela storiti, zato je prišlo med njima pogosto do prepira. Te dni je Stojan v ježi potegnil samokres in ustrelit proti vdovi. Ko je videl, da jo padla, se je ludi sam ustrelil v vrat. Oba so nezavestna prepeljati v bolnišnico, vendar ni nobenega upanja, d;, bi ostala pri življenju.
—	Za proslavo Materinskega dneva priporočamo ljubki igrici .Dva računa (»Vrtec. 7) in »Prava mati« ( Angelček« 7) ter ljubek govorček Naša mamica« od J. J a lena (»Vrtec: H). V igricah in govorčku je toliko otroške odkritosrčnosti in naravnosti, da se ni mogoče držali ne smeha ne solz. »Vrtec in Angelček se naročata pri upravi »Vrtca*, Ljubljana, Kolezijska ulica 1. »Vrtec: slane 15 Din, »Angelček 5 Din za vse leto (10 številk).
—	Za pirhe — našim gospodinjam. Naši gostje — kako jim postrežemo! Priredila S. Deodata Kump, 03 strani besedila in 00 slik, cena vezani
Ob vsakem času
sme piti kavo tudi zvečer vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, otrok ali starec, če si je izbral kofeina prosto pravo kavo Hag. Več kakor 30.000 zdravnikov in brez števila gospodinj je doslej izdalo pismeno priznanje kavi Hag,
knjigi 43 Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — To jo najlepše darilo za vsako gospodinjo, gospodinjske pomočnice, gojenke gospodinjskih šol in tečajev, katere vso so do sedaj občutno pogrešale pripomočka, kako se jim ~je ravnati, ako ima povabljene v svoji hiši. Knjiga Naši gostje vsebuje vse navodila, nasvete in pravila tako glede jedil, posode, jedilnega pribora, njega razvrstitev in strežbe pri mizi. V splošnem delu opisuje knjiga vso kar .je treba vedeti o obednici, mizi, namiznem perilu, namizni posodi, namiznem priboru, stekleni namizni posodi in krušenju miz, poleg tega pa daje tudi kuharici nekaj nasvetov glede pripravo jedil. Posebni del obravnava: pogrinjanje mize, strežba pri zajutreku, pri mali južini (malici), ini obedu (kosilu), popoldanski južini, večerji iu routu. Posebno poglavje razpravlja o strežbi pri mizi sploh in o razvrstitvi prostorov pri mizi, buffetu in o pikniku. Nazorno opiše tudi umetnost zvijanja prtičev (servitov). Knjigo krasi (>(> slik, ki nazorno pokažejo razne vrsto jedilnega pribora, posode in vzorce, pogrnjenih miz za manjše in večje obede ter malice, razvrstitev jedilnega orodja iu stekleno posode po pogrnjenih mizah ter razne vzorce zloženih prtičev.
— Nekaj komadov Švedskih srebrnih lisic odda po nizki ceni »Divja koža« na velesejmu v četrtek 24. t. m.
Vod „Elektre" preiagan
Ljubljana, 23. marca.
Dolgoletni spor mod mestno občino in »Elek-Iro zaradi napeljave voda po Dunajski cesti, ki ga je, proti volji mestne občine izvršila Eleklra -, se je danes nenavadno zaostril in zavzel nepričakovane oblike. Mestni župan je že sporočil javnosti, da jo mestna občina v tej zadevi dobila pravdo proti -Elektri , vendar pa je '-Eleklra- vložila nadzorstveno pritožbo proti mestni občini na bnnsko upravo, češ 'la napeljavanje toka nikakor ni monopol mestne občine. »Eleklra. je tudi prosila, da banska uprav« prepove, oziroma prepreči mestni občini vsako delo pri vodu »Elektre , zlasti pa vsako eksekucijo, dokler ne bodo pritožbe in pravda definitivno rešene. Mestna občina je temu ugovarjala. Eleklra pa je vložila drugo ložbo in na podlagi druge tožbe jo sodnik dr. Dolinar danes okoli 1 pop dal dostaviti mestnemu županu odlok, noj ustavi vse nadaljnje del/V pri vodu Klektre in prenove ljudem mestne občine vsako eksekutivno dejanje. Vendar pa so ob približno pol 0 pop. organi mestne občine danes na Dunajski cesti pred nebotičnikom prežagali vod Elektre . Poslopje »Ljubljansko kreditne banke-: pa ima kljub temu še vedno luč, ker ima lo poslopje, ki sicer prejema tok od »Elektre , tudi lastne stroje.
Poizvedovanj
Pes z znamko »Ljubljana, št. 468 se je zatekel. Naslov v upravi »Slovenca .
Krvav pretep v Trzinu
Ljubljana, 23. marca.
Snoči je prišlo v Trzinu do krvavega pretepa, v katerem je bil eden od pretepačev hudo ranjen in sedaj umira v ljubljanski bolnišnici, drugi pa j;-bil lažje rarijea.
V gostilni Josipa Petka v Trzinu 120 so prišli ob 10 ponoči trije vaški fantje, 20 letni sin posestnika Josip Rebolj, 23 letni Franc Perne in Franc Rcbolj. V gostilni jc bilo že nekaj gostov. Fantje l so se vsedli k mizi in naročili Štefan vina. Pili so j mirno in niso do 1 ponoči nikogar izzivali. Ob t ; ponoči pa se je do gostilne pripeljal z. avtomobilom poštni uradnik P. iz Domžal, ki je povabil svojega šoferja G. v gostilno. Josip Rebolj, ki je že poprej pil v drugih gostilnah in se je do tedaj že pošteno napil, je pričel tedaj "izzivati šoferja G., češ, smrkavec« naj gre spat itd. Ko je hotel sc dejansko napasti G.-a, je posegel vmes gostilničar, ki je miril fante. Ker se ti niso hoteli pomiriti, je gostilničarju priskočil na pomoč 30 letni brezposelni rudar Maks Šimenc, ki pri Petku stanuje. Fantje pa so tedaj skočili pokonci, zlasti Josip Rebolj ie. Perne. Pograbila sta za stole in steklenice ter pr čela udrihati z njimi po Šimencu. Šimencu, gostilničarju Petku, šoferju G. in drugim gostom se jc končno lc posrečilo, da so Josipa Rebolja in Pcr-nela potisnili iz gostilne ter vrala zaprli. Zapo-dena fanta pa sta- tedaj pograbila nekje kole in pričela tolči z njimi po vratih gostilne. Snela st.' napisno tablo z gostilne ter precej poškodovala vrala. Gostilničar Pelek je hotel bojevita fanta preplašiti in je ustrelil pet- do šestkrat skozi špranjo, ki sla jo bojevita fanta napravila na vratih. Fanta sta se umaknila, toda samo toliko, da sta odšla pod bližnji kozolec iskat še močnejših kolov. Ko sta se vrnila, sta pričela zopel z vso silo tolči po vratih. Gostilničar je ponovno oddal iz svojega »Sleyr« revolverja malega kalibra tri strele. Posledica jc bila, da se je Josip Rebolj zgrudil na lla, ran en v trebuh in v nogo. Tedaj je šele nastal mir, ko jc bilo .-.e prepozno. Šofer G. jc težko ranjenega Rebolja in Maksa Šimenca, ki je dobil lažje poškodbe na glavi, prepeljal z avtomobilom v bolnišnico v Ljubljano S ponesrečencema se je pclia! tudi gostilničar Petek. V bolnišnici so takoj ugotovili, da je Reboljeva poškodba nevarna in so poklicali policiio, ki je Petka aretirala.
Reboljevo stanje se do večera ni pra\ nič zboljšalo.
Petek bo izročen državnemu pravdnišlvu. To bo odločalo o njegovi usodi. Petek se zagovarja s silobranom, ki jc po položaju, kakor ga opisujejo verodostojne priče, res podan in je pričakovali, da bo kmalu izpuščen. Petka zaenkrat šc zaslišuje ljubljanska policija. V Trzinu pa jc o dogodku zaslišalo orožništvo že več oseb in je aretiralo tudi Pernela. O uspehu zaslišanja je orožništvo že obvestilo liubliansko policijo. V Petkovi gostilni si, pre-tepaški fantje napravili na slo!ih iu steklenicah za 310 Din škode.
HSBaiBHSa

VELIKI KONGRES
vcltkoiiodiih zajca
je sklenil, da bo z ozirom na današnje težke življenske prilike
velikonočno žznenadenfe
poccni m učinkovito
Vsled tega nujno priporočamo vsem, ki o priliki velikonočnih praznikov mislijo na svoje ljubljence, da jim za pirhe podare

m
dobrodelnega društva Sv. Vincencija v Beogradu Na ta način se reši veliki problem velikonočnih daril

Glavni dobitek.
Din 5,000.000 (pet milijonov)
in z delnimi dobitki:
Din 2.500.000 — ::::: 1/1 srečka Din 100'— vloga Din 1,250.000'— ::::: 1/2 srečke Din 50*— vloga Din 625.000'— ::::: 1/4 srečke Din 25'— vloga
kakor tudi ostali dobitki:
2 ;< 500,000 dinarjev, 10 X 100.000 dinarjev
100 X 10.000 dinarjev
zomorero to sifaiiso ideio odlično nagraditi!
žrcuonfe l. mm 1S52
SREČKE PRODAJAJO: vsi župni uradi, kolekture, denarni zavodi, cerkvene in dobrodelne ustanove itd.
Glavna uprava: BEOGRAD, Ulica Jovana Rističa 20 Prodajna podružnica : ZAGREB, Tvrtkova ulica 5
<
pflLTO-AMflZ0Nfl5
MflTTO \ N ; ^ .GROJSO	i BflH,fl
MINflJ GERflES.
PflUig.
Procesija molčanja"
Ruski veliki teden
Pred srninim stolom sovjetov
. iVrt Gcdzoniani	Pogled na Joruzalnm
Profesor: »Zakaj me včeraj niste pozdravili v drevoredu?«
Dijak: »Oprostite. gospod profesor, sem kratkoviden.«
Procesor: »Tako — zakaj pa niste priSIi bližje?«
•
»Mojo najnovejšo razpravo sle čilali; kako se vam je kaj dopadla?«
»Prav dobra je; tako mnogokrat citirate Cankarja, ki ga izredno rad žilam.
*
Ravnatelj (šele nedavno nastavljenemu urad niku): »Naš blagajnik je zbolel. Zato bi vas rad poslal v banko po denar, čc bi le vedel, ali ae smem na vas zanesti.«
»Koliko denarja pa je?«
dospel sem v Granado na Veliki petek opolnoči. Brzovlak je imel samo dve uri zamude: španske železnice varujejo tradicijo kljub vsem spremembam. A natlačeno polna ulica pred kolodvorom je valovala kakor široka črna reka. Vse kar leze tin gre je zapustilo to noč hišo. Po potovanju v ozkem, prenapolnjenem oddelku potniškega vlaka je naredilo to verno katoliško mesto nepopisno globok vtisk: vse se je umaknilo spominu na Kristusovo trpljenje in smrt. V Sevilji, drugem glavnem mestu Južne Španske, motijo razpoloženje ne-številni tujci, Amerikanci in drugi, ki prihajajo gledat starinske obrede. A v Granadi, stari mavrski prestolnici ob vznožju zasnežene Sierre Ne-vade je vse drugače. Vsa Granada je en sam iz belega marmorja izklesan spomin na ponosno arabsko stavbarstvo. Prebivalstvo nadaljuje slejkoprej svoje las no življenje, in nobena revolucija no ho omajala njegove vere. Na Veliki teden, kadar pri-kipi ta gorečnost do vrha, se zdi obiskovalcu z mrzlega Severa, da je ustavil novi Jcsua beg stoletij. Slično razpoloženje so morali doživljati udeleženci srednjeveških verskih procesij (triomphi), v nekdanji Italiji, ki so se počutili kot resnični Kristusovi pogrebe i. ki so res nosili potrti in obupani Zveličarjevo telo. Vsi nekdanji rodovi, katerih kri se pretaka v žilah sedanjega ognjevitega andaluzijskega ljudstva: Vandali, Goti, rimske legije in Mavri, so morali prispevati k tej edinstveni nepozabni sliki.
Votlo bobnanje naznanja, da je odbila ena ura. Jezdeci v slikoviti pravljični noši se razvrstijo vzdolž hodnikov, in po ulici odkoraka neskončni »Molčeči j-prevod: (Procession di Silencio)<. Črna noša je predpis za vse, mlade in stare, moške in ženske med Velikim tednom. Samo v časih zažari v luči dolgih voščenih sveč živordeča podloga moškega pl;:š"a. To so spokorniki, ki gredo k spovedi in so zaobljubili molk med potjo. Deset krepkih mož napenja vse mišice. Nosijo velikansko starinsko razpelo, dar nekdanjega pobožnega kralja. Samo ta \-*čer edinkrat na leto zapušča mestno stolnico. Razpelo sije v krvavo rdeči luči, dočim je zavit ves dolgi črni sprevod v globoko temo. A nenadno sr. li popolne tišine se odpre okno v neki hiši, zadoni petje, in procesija takoj obstane. Razpelo spi:-t i jo na tla. ker morajo nosači z vsemi ostalimi vred poklekniti, čim zadoni Saeta. To so starinske pesmi, ki slavijo Kristusa in Marijo, golt-nc zamolkle litanije nedvomno orijentalskega izvora, ki jih ni vajeno naše uho. A vsako andaluzijsko mesto ima lastne pevce, ki vsak po svoje izvajajo Saete. Množica pazno posluša in navdušeno, a v molku, samo z očmi pozdravlja zaključno
jako visoko noto, ki je ponos pevca in njegovih rojakov. Sprevod se je pomikal nad dve ure, ker se je vedno zapet moral ustaviti in poslušati to petje. Na to vsi hitijo domov spat, a noč je kratka, ker pričnejo se že ob 4 zgodaj nove procesije. Podnevu se vidijo razen črnih tudi rdeče zakrinkane postave. Največja procesija se vrši zvečer. Zopet doni boben, zopet se slišijo Saete, in ves sprevod obstane. Stotnija rimskih legionarjev v srebrnih oklepih, Pilat v škrlatnem plašču na belcu, Judež z mošnjo v roki, nesači z razpelom (brez Kristusa) vsi morajo čakati, dokler ne bo naznanil zepet boben pohod ... Isto se ponavlja v soboto zvečer s lo razliko, da zdaj nosijo po meslu »Božji grob«. A na Veliko nedeljo se vse sunkoma spremeni. Bela ženska obleka in slikovite moške narodne neše nadomeščajo mrko črno barvo. Molk se umakne navadni južni živahnosti. Povsod 6e vidijo veseli obrazi. Kristus je vstal, in ta zmagoslavna zavest oblikuje splošno razpoloženje povsod, enako v po-nosnih starinskih palačah in revnih predmestnih hišicah.
Med lužiškimi Srbi. Na velikonočno nedeljo zjutraj morajo otroci kot prvi odgrizniti od blagoslovljenega kolača.
Angleški kralj in berači
Vsako leto na Veliki četrtek se vrši v Londonu na dvoru tradicionalna svečanost. Kralj razdeli miloščino njegovim potrebnim državljanom in beračem . Ta navada izvira iz leta 13G5, iz dobe kralja Edvarda III. Na Veliki četrtek pride v \Vrst-minstersko stolnico toliko v župnijo pristojnih pro-sjakov, kolikor ima kralj let. Posebni »lord-milo-sčinar razdeli kraljeve miledare. Kralj George je zdaj v 66. letu. Zato se danes zbere v starinski stolnici 05 beračev. Po svečani maši stepi kraljev odposlanec na prižnico, želi povabljencem v imenu Njegovega veličanstva vesele praznike in izroči »kraljev spomin«. Dva lokaja v mogočnih na.pu-dranih lasuljah nosita veliko kešaro in usnjeno vrečo z denarjem. Lord miloščinar izroči slehernemu beraču lastnoročno po dva funta sterlingov v gotovini 7. besedami: — To vam pošilja kralj, da si boste nabavili za praznike novo čedno obleko. — Razen tega prejme vsak berač še dva ovitka: belega in rdečega. V rdečem se nahajata en zlat sovereign in ena zlata guineja (41 šiliugo^) s pripombo: — Njegovo veličanstvo želi, da si boste priredili dobro velikonočnico. — V belem zavitku je samo srebrn drobiž, 65 penceov s kratko pripombo: — Od Nj. veličanstva za male velikonočne izdatke. — Tako določa tradicija! Ves čas med tem, ko opravlja lord-miloščinar svoj posel, izvaja cerkveni zbor starinsko zahvalno himno.
zgodi ravno z menoj. Ne bojim se vas, ni me sram ponižanja, ki ste mi ga prizadejali. Čutim se osramočenega in krivega pred Bogom. Kriv sem, ker vam nisem že davno dal priložnosti, da bi me umorili. Dovolite, da se prekrižam in vam odpustim, kajti po življenju pride še Nekaj..; Prekrižal se je in se usedel utrujen od svojih let in življenja.
Vse je tiho. Smrtna tišina vlada in očividno navzoče zelo vznemirja. Sodni senat vstane in se poda v posvetovalnico.
Ubogi svečenik Sergij Binarov...
Ko se vrnejo, poskuša Sergij zaman vstati. Noge so mu odpovedale.
Cesar nihče ni pričakoval, se zgodi. »Sergij Binarov, z ozirom na vašo siarest ste oproščeni!« objavi predsednik. »Prepeljani boste v Leningrad!« Tega res nihče ni pričakoval, vsi so se oddahnili. Svečeniku je omahnila glava.
»Sergij Binarov, ali čujete! Vstanite, kadar govorim z vami I«
Boljševiški stražnik precej nemilo dregne svečenika, se za hip zdrzne, nato pa se zakrohota, kratko in rezko: »Tak slučaj!«
»Zakaj se smeješ?« vpraša strogo predsednik.
Stražnik se smeje še bolj glasno. »Očka svečenik so mrtvi... le poglejte ...«
Stopil sem na ulico in v neznane dalje bežeči kmetje mi pridejo nasproti, za njimi otročički.
Uboga Rusija!... Kdaj bo končan tvoj Veliki teden!
Predsednik francoske republike Paul Doumer
22. marca praznoval svojo 75-letnico.
Bodite veseli svojega zdravja! Pomagajte bolnim iu ogroženim po jetiki z odkupom kolkov proti-tuberkulozne lige.
„Dom učenjakov"
V najkrajšem času bodo v Parizu pričeli zidati »Dom učenjakov«. Za veličastno palačo so zbirali več let in so nabrali sedaj potrebno vsoto 40 milijonov frankov. Dom bo nekaka centrala znanosti in zbirališče učenjakov. V domu bodo velike in male dvorane za mednarodne konference, za sestanke učenjakov, velika izbrana znanstvena knjižnica. restavracija in sobe za stanovanja domačih in tujih znanstvenikov, ki pridejo v Pariz v svrho proučevanja kakega problema.
Konec gostovanj v Ameriki
Predsednik Zedinjenih držav Hoover je podpisal zakon, s katerim se prepoveduje nastopanje in prirejanje koncertov in drugih predstav v Ameriki vsem igralcem, pevcem in godbenikom. Odslej veljajo tudi za umetnike splošni predpisi o vseljeva-nju. Izvzeti so samo umetniki, ki vživajo svetoven sloves.
Zborovan'e
Habsburžanov
Mesec dni v zraku
Pred novo revolucijo v Braziliji. Nekatere zvezne države so prekinile vse zveze s predsednikom Brazilije Vargasom (na levi), vsled česar je izbruhnila državljanska vojna.
Požar v Iržiški ladjedelnici
Pred dnevi je izbruhnil požar v ladjedelnici v Tržiču. Ogenj se je pojavil najpreje v oddelku za izdelavo železniških voz, nato se je razširil na skladišča lesa. Močan veter je zelo onemogočal gašenje. Požarne čete iz Trsta in Gorice so šele po skoraj dvodnevnem trudu pogasile požar. Mnogo ognjegascev jc bilo ranjenih. Škode je nad šest milijonov dinarjev.
Čudne ljudi smo srečali. Svoje beraško premoženje so vozili na malem otroškem vozičku, drugi so je nosili na svojih ramah, na ukrivljenih hrbtih. V obrazih skrb, žalost, obup, v očeh grenke solze. Otročički so se strahoma držali za krila mater in capljali za odraslimi. Ozirali so se nazaj, v rokcah navadne igračke. Brez glasu, tihi in resni so bili njihovi obrazi. Da, res čudna družba ti ljudje, vendar smo se že privadili nu take skupine: izgnani kmetje, pregnani z ognjišča in zemlje svojih dedov, tavajo odeti v borne cunje v neizmerno daljo...
Prišel sem še pravočasno, ko je predsednik za-povedal: »Pripeljite Sergija Binaroval«
Takoj spoznamo, da je Binarov svečenik. Star je in utrujen. Takoj se vsede.
Predsednik: »Obtoženec, vi sle ste se branili in upirali izročiti podobe svetnikov, niste ste se hoteli udeležiti »pokopavanja« vere. Vstanite, kadar govorim z vami. Kaj imate pripomniti k tem obtožbama
S ležavo a dostojanstveno se dvigne stari svečenik. In v svojem govoru doživi ure svojega življenja, ki jih je doživljal. Ne doživi jih 6aino v spominu, doživlja jih v globoki zavesti stvarnosti, grozotne sedanjosti. Gotovo se je spozabil. Ne ve, kjo je. Solze mu teko preko lic. »Blagoslovljene škropilnike Rusije ste napolnili s krvjo. Moja uboga Rusija! Deset tisoč duhovnikov ste umorili!« vzklikne. »Nad štiri tisoč svečenikov in redovnikov imate še v ječah. Zato mi je vseeno, kaj se
Nemško časopisje poroča, da se bo vršilo prvo večje zborovanje vseh Habsburžanov, da bi se na njem poravnali vsi spori, ki so tekom let nastali med posameznimi člani le nekdaj lako silne vladarske dinastije. Prvotno bi se imela ta zanimiva konferenca vršili že pred Veliko nočjo, pa je bila preložena na 10. aprila radi bolezni Otona, najstarejšega sina bivšega cesarja Karla. Oton bo namreč predsedoval tej konferenci, ki se bo vršila na gradu grofa Mensdorffn v bližini Londona. Tega ziborovanja se bedo udeležili člani habsburške rodbine, ki se še niso nikdar v življenju videli, med drugimi pridejo nadvojvodi Štefan in Albert Jožef in princa Czartorysk; in Radzivvil. Med posameznimi člani vladajo spori, ki trajajo že desetletja. Glavni povod za lo zborovanje pa so premoženjske razmere. Bivša cesarica Žita, ki živi v precej skromnih razmerah, zahteva, naj se uredi vprašanje razdelitve prejemkov na tem skupnem zborovanju, kajti znano je, da mnogi Habsburžani še danes vlečejo ogromne dohodke iz raznih posestev in podjetij, dočim so drugi prišli skoraj na beraško paj lico. Žila predlaga za raz-soditev vseli sporov nevtralnega sodnika, zato se tudi konferenca vrši na nevtralnih tleli, kajti angleški dvor ni v sorodu z nobenim Habsburžanom.
Pol milijarde dinarjev je podedoval berlinski monter Gross po svojem stricu, ki je živel v Angliji. Dediče že pred leti umrlega strica so iskali že več let, medtem pa je srečni dedič stradal s svojo številno rodbino, dokler ga točni Angleži nišo našli.
Znani angleški letalec Bryons je izjavil, da namerava tolči poslednji rekord neprestanega bivanja v zraku. On se namerava naselili s svojo ženo v aeroplanu kar mesec dni v zraku. Ali bo za ta mesec odpovedal svoje udobno stanovanje v Londonu, ni izjavil.