17. štev.
V Kranju dne 25. aprila 1908.
IX. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj i dostavljanjem m dom i K, po pošti sa celo leto 4 E, ta pol leta S K, nt droge države stane 669 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljaivj naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-niitvo j« na pristavi gosp. K. Floriana v <Zvezdi>.
Izhaja vsako soboto = zvečer =====
Interati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša $tttššk se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvo pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frank ira ti. — Rokopisi se ne vračajo.
Mirna beseda.
(Iz meščanskih krogov.)
Klerikalna stranka je zopet pomnožila svojo gospodarsko organizacijo. To pot je obrnila svojo ost na mesta in pričela izdajati list .Slovenski Meščan«. Privedlo jo je do tega koraka zlasti to, kakor pravi sami, da je v mestih mnogo ljudi nezadovoljnih z liberalnim zastopstvom, da je do dve petini volilo protiliberalno.
Ta listič, ki je pomnožil že dosedaj prebogato slovansko časnikarstvo zopet za en časopis, je sicer po sebi tako plitev in brezpomemben, da bi se dalje ne bavili ž njim, ako bi nam ne bilo že davno na srcu, da kot verni narodnjaki izpregovorimo na naslov S. L. S. nekoliko besedi
Gospodje od vodstva S. L. S. se vendar le spominjajo, da so pri zadnji deželnozborski volitvi bili takorekoč engaiirani nasproti vladi, da iztrgajo vsaj par mestnih mandatov narodno - napredni stranki iz rok. Zato so postavili kandidate, kateri naj bi bili limaoice, na katere se love mal-kootentje, Nemci, nemčurji, politični kruhoborci in pa — klerikalci. Gospodje, to je bilo lepo zasnovano, toda obneslo se vam ni in se nikdarnebo.
Z Nemci ste sli na Slovence! Mi mislimo, da to ni posten boj. Ako je v nekem malem mestu na Gorenjskem 16, reci Šestnajst nemških in nem-čurskih uradnikov glasovalo na vaio stran, bi vas ravno to dejstvo moralo opozoriti, kako daleč smo zaostali v narodnem ozira. Po naših mestih zasedajo prva uradniška mesta Nemci, med nižjimi uradniki razmerje Nemcev nasproti Slovencem ni v prav nikakem razmerju s številom prebivalstva na Kranjskem, toda, gospodje od S. L. S., kličete tudi te na pomoč v boj zoper svoje rojake. In zakaj to P Ker se hočete maščevati nad njimi, da
niso istega političnega prepričanja kakor vi Dogaja se celo, da možu, vladnemu svetniku, ki iz brezmejnega sovraštva do slovenskega jezika trga uradne odloke, kličete <£ivio » in «slava» na svojih zborovanjih, ker je storil v neki uradni reči svojo dolžnost, samo, da pokažete vladi in svetu, da vam ni nič zato, kar pravi napredno časopisje.
Gospoda, večina volilcev v kranjskih mestih je v prvi vrsti resno narodna in zato dobro opazuje, za kako malenkostna smatrate vi narodna vprašanja. Deželni predsednik spravlja iz vse širne Avstrije nemške slovenščine nezmožne uradnike na Kranjsko, državna železnica je torišče vsenemstva, sinovi slovenskih mater pa stradajo, toda vse to se vam zdi premalenkostno, da bi se kdo od vas oglasil na pristojnem mestu. Ali naj res mislimo, da so vam darovani tisočaki za vala strankarska podjetja zamašila usta in ušesa P
In trgovski, obrtni stan! Priznamo, da neka-terniki niso zadovoljni s stranko. Kje se ne godi to P Toda ali se ne spominjate, da imate vi najmanj pravice nastopati kot Jjjihovi zaščitniki. Iz sovraštva do naprednega n^govatat ste zasnovali aebroj konsumnih društev, hoteč ž njimi gospodarsko ubiti trgovski stan. In ali skrbite za obrtnike P Vse tiskarstvo na Kranjskem hočete pridobiti in ustvariti monopol, knjigoveltvo vedno bolj družite v enem društvu. Ali hočemo naštevati le naprej P Zakaj Sčujete kmeta zoper obrtnika, trgovca, delavca in uradnika, ki so vendar navezani drug na drugega P Ali bo delavec manj dal za kmetske pridelke, ker je slučajno socijalni demokrat? Zakaj kličete na bojkot zoper trgovce in gostilničarje, ki ne volijo klerikalno?
Slrankarji smo, toda sto- in stokrat povemo na vsa usta in dokazali smo vedno v dejanju, da nam je  ljubši slovenski klerikalni  obrtnik ali
trgovec nego Nemec, čeprav je bilo večkrat v resnici težko udejstvovati to načelo.
Bodi prva nala naloga, nala mesta — In to velja ravnotako za Štajersko in Primorsko kakor za Kranjsko — napraviti vseskozi slovenska. Da bi val trud poklerikakti nala mesta, imel kaj vspeha, o tem dvomimo upravičeno. Bodite uverjeni, da istotako, kakor v mestih, se dobi že sedaj na km* tih vsaj dve petini volilcev, ki niso zadovoljni s klerikalnim vodstvom in kateri bi volili tudi antiklerikalno, samo ko bi narodno-napredna ali kaka druga antiklerikalna stranka imela toliko sredstev za agitacijo kakor vi. Saj morate sami priznati, da vas tudi kmet ne uboga nič več tako kakor vas je včasih, da se morate večkrat sami, čeprav neradi, ravnati po njegovih zapovedih. Ali naj vas spomnimo na nekatere zadnje kandidature P
.Slovenski Meščan* bo morda izhajal — saj sredstev imate dovolj — toda ako mislite, da do-sežete ž njim kak vspeh, se motite zelo. Na! meščan, delavec, obrtnik, trgovec in zastopnik svo-bednih poklicev ve prav dobro ločiti kam— od kruha, prijatelja od neprijateija, vero od — kle-ri kalizma.
Gospodarski del, a
□□□ □ □
Narodno gospodarstvo.
Dalje. Dalje prih
Običajneja nego amotizacija državnih dolgov je konverzija. Obrestno merilo v imovitih državah v rednih razmerah pada. Ker pa države po navadi najme večje posojilo le v sili n. pr. po vojskah, ob gospodarskih krizah i. t. d., zato je
PODLISTEK.
Brodkovskl odvetnik.
Slika iz sedanjega življenja moravskega. ČeSki spisal Vaclav Benei-Šnmavskf; poslovenil Avgust Petrič. Dalje.
»Tega ne morem napraviti," je odvrnil odločno doktor in dostavil majaje z glavo: »Sicer pa dvomim, da bi prodrla vaša kandidatna lista."
»Kar se tega tiče, ste lahko brez skrbi," je vskliknil veselo Albrecht. »Z valim glasom bi imeli polovico glasov gotovih in glas okrajnega sodnika odloči"
»Tega pa le nimate. Pojde skoro tudi s Pej-Čohom."
»Motite se, ž njim bode m imel manj dela nego z vami," je odgovoril priliznjeno bivši davkar.
Naj je navedel Albrecht karkoli, Kubala je ostal pri svojem in se ni dal pregovoriti. Ni se mu ilo le za obljubo, imel je tudi druge pomisleke. Bal se je, da bi si ne nakopal, ko bi voNl z Albrechtovo stranko, jeze obeh velikih itrank v mestu in da bi Ikodovalo njegovemu ugledu in njegovi pisarni. Tudi ni bilo gotovo, se li moti Albrecht v svojih računih.
Albrecht je končno prenehal nadlegovati tfoktorj* in odšel tre* trenotek it pisarne«
Njegove nade niso splavale po vodi; Žide je imel gotove, uradnikom je dokazal, da se gre za ustanovitev vladi udane stranke in od zunanjih volilcev, ki so imeli posestva v mestu, je imel pooblastila v rokah. Potreboval je seveda Se glas Kubalov — a ta mu ni smel uiti.
• # #
Doktor si je dopisoval po svojem povratku iz H. vsak teden s Hildo in njuni listi so dihali plamenito udanost. Iznenada pa je dobil po Albrechtu list, v katerem mu je pripovedovala, da je stric prestrigel njegovo zadnje pismo in da ji je prepovedal prav strogo mu še dalje dopisovati, dokler ne odloči sam o vsem njenem razmerju.
»Potrpi, moj dragi," je končala H i Ida, »strica moram sicer slušati, vendar zaupaj moji ljubezni. Vse svoje znanje uporabljam, da bi se priljubila stricu, da bi ga pripravila do tega, da bi se hitro odločil in sicer v meni in tebi prijaznem smislu. Tisoč poljubčkov od Tvoje Hilde."
Od te dobe so prešli štiri tedni, a iz H. ni došla niti ena vest, kakor bi bila pretrgana vsaka sveža med tem mestom in Brodkovicami.
Vendar tisto popoldne pred občinskimi volitvami je prinesel pismonola duhteče pisemce, rekomandirano, da bi res dobilo adresata. Srce je doktorju zadrhtelo v prsih, ko je izpoznai ni-
smo. Blažen nasmeh mu je zasijal na obrazu, ko je naglo odpiral list. Hilda mu je pisala: »Moj ljubljenec! Stric—stari, vendar Čuda dobri čmernež — se sicer še ni odločil o najini usodi, vendar mi je dovolil zopet, da ti pišem. »No, pa mu piši, ti zvita kušarica," so se glasile njegove besede, ko ga nisem prenehala prositi. Prepričana sem, da bodeva imela njegovo privoljenje, predno mine mesec. Vedno mislim na Tebe. Treba mi je le zapreti oči in vidim Tebe, plavam v Tvojem objemu na plesu, stopam zopet s Teboj po parku in slišim Tvoje besede: Ljubim te! In zavriskam in letim v park, da bi tam znova prečitala Tvoje milo pisanje. Ko bi stric vedel, da sem si preskrbela zaradi Tebe tudi češko slovnico! Piši brzo 1 Tisoč poljubčkov Tebi od Tvoje zveste Hilde." Doktor je menil pri čitanju lista, da sliši nadzemsko godbo. Čutil je, kako se mu razliva po prsih blaga toplota. Obraz devin je oiivei v njem, slišal je njen glas in videl njeno krasno postavo. Čital je snova in zdelo le mu je, da stoji Hilda poleg njega, da mu gleda čez rame in da mu pripoveduje te besede.
Šele čre* trenutek je zapazil dostavek na pismu i
Beseda borza (bursa — usnjata mošnja) prihaja najbrže iz Belgije. Tam so sc namreč zbirali v mestu Brügge trgovci v hiši svojega tovariša z imenom vander Bursc, k! je imel v svojem grbu tri mošnje. Tudi prostor okoli hiše se je nazival de buisc. Od tod je prešlo ime na enaka shajališča trgovcev tudi po drugih mestih, kjer so bila za shajališča ugodna tla radi velikega trgovskega prometa in velikega števila trgovcev. V 16. stoletju so se razvile take borze vAnt-werpnu in Lyonu, v Parizu je 1. 1716 nastala efektna borza, v Londonu 1691, na Dunaju sc je I. 1771 s cesarskim patentom ustanovila menična in efektna (fondna borza).
Borze so po svoji organizaciji ali popolnoma zasebni zavodi brez državnega vpliva kakor na Angleškem, ali pa stoje pod državnim nadzorstvom. V Avstriji sloni organizacija borz na postavi z dne 1. aprila 1875 št. 67 dr. zak. Borze se smejo po tej postavi ustanavljati le s privoljenjem finančnega in trgovskega ministra, ki imata poprej zvedeti mnenje trgovske In obrtne zbornice. Pri poljedelskih borzah je treba dovoljenja poljedelskega ministrstva. Za vsako borzo se mora določiti posebni statut, ki določa: 1. borzne posle, 2. pogoje za članstvo in obiskovanje borze, 3. pravice in dolžnosti borznih članov in obiskovalcev, 4. kako se naj dobe sredstva za vzdrževanje borze, 5. borzno vodstvo in njene organe, 6. poravnavo prepirov In 7. uporabo premoženja, čc borza preneha biti. Tudi tak statut morajo potrditi prizadeta ministrstva. Posebnemu borznemu komisarju pristoji državno nadzorovanje borz. Ženske in mladoletniki ne smejo obiskovati borze. Finančni minister določi v sporazumu z borznim vodstvom, kateri efekti se smejo prodajati na borzah in notirati v kurznem listu (kotiranje). S posredovanjem borznih poslov se pečajo posebni uradno postavljeni in zapriseženi mešetarji. Mešetarji tudi določujejo na podlagi sklenjenih kupčij pod nadzorstvom borznega komisarja uradne cene (kurze) predmetov, s katerimi se je tržilo na borzi. Ti kurzi se izdajo v posebnem kurznem listu. Ce nastanejo kaki spori pri borznih opravilih, se poravnajo pri borznem razsodišču, če se ni kaj drugega pismeno pogodilo. Postopanje pri borznih razsodiščih se je deloma na novo uravnalo s člani XIII. do XXVI. uvodnega zakona k civilno-pravdnemu redu 2 dne 1. avgusta 1895, št. 112 drž. z.
Na borzah se ponavljajo vedno iste pogodbe, isti posli. Zato Ima na borzah običaj glavno ulogo. Po borznih običajih (usancah) se vrši vse borzno občevanje in promet. Vsi važneji običaji so zapisani v borznem statutu. Pogodnikom se je treba zjediniti samo glede cen in dneva izročitve, vse drugo je določeno že v statutu. Na dunajski blagovni borzi je n. pr. množina žita, o kateri se sploh sme sklepati (sklepna enota), določena na najmanj 500 metrskih centov. Kupiti ali prodati se sme le 500, 1000, 1500 i. t. d. metrskih stotov (centov) rži, pšenice i. t. d. Na efekni borzi je pa navadno dovoljeno sklepanje le o tolikem številu vrednostnih papirjev gotove vrste, da znaša njihova imenska vrednost 10.000 K. Delnice češke živnostenske banke, glaseče se na 400 K, se prodajajo n, pr. le po 25 kosov skupaj.
Borzni posli imajo kakor Irgovski posli sploh, špekulativni značaj, t. j. dobiček se išče v tem, da se izkoriščajo krajevne in časovne razlike v cenah raznovrstnega blaga. Zato so pa borzni posli upravičeni v tem oziru, da javno konstatu-jejo in izravnajo cene raznih dobrin, nasprotno pa so tudi borze večkrat naravnost pogubonosne, ker postanejo lahko torišče najbolj nepoštenih špekulacij.
Po času, kdaj se izpolnijo na borzi sklenjeni posli, se ti dele v (O gotove posle, ako se blago še isti ali pn&Q<inji dan sprejme in plača, in h) časovne ali terminske posle, ako preide med sklepom in izpolnitvijo precej časa, tako da ima na borzi prodano blago na dan izpolnitve že drugo ceno kakor na dan sklepa. Pri blagovnih borzah se določi rok na en ali več mesecev, pri efektnih borzah se ponavadi na konec meseca (ultimo). Ta časovna Špekulacija se ne more imenovati škodljivo, ako se dogovorjene kupčijske pogodbe redno izpolnujejo.
Ravnokar naštete posle imenujemo tudi dejanske ali efektivne posle v nasprotju z diferenčnimi posli, pri katerih se pogodniki izrecno ali molče zedinita na to, da se ima v dogovorjenem roku plačati samo označena razlika v ceni tistemu, katerega špekulacija se je obnesla. Pri tem kupec pa špekulira na to, da bo vsaj na dan izpolnitve prodal kupljeno blago za višjo
ceno, kakor jo je kupil na borzi ob sklepu posla in bo torej mogel poplačati prodajalcu, poleg tega pa še v žep utaknil kak dobiček; prodajalec si pa zopet misli, da bo mogel najpozneje na dan izpolnitve že prodano blago kupiti za nižjo ceno nego je bila cena pri sklepu posla in bo zato ne le poplačal svojega prodajalca, temveč prejel Še gotov dobiček. Pogodnikoma pa ni treba imeti to blago, dovolj je, da si poravnati razlike v cenah na dan izpolnitve. Na tak način se napravi vse polno kupčij, predno je treba blago izročiti ali pa ob dnevu izpolnitve poravnati razlike. Primer bo to še bolje pojasnil: A proda B-ju 1. maja delnic za 10.000 K s pogojem, da se plačajo 1. junija, drugi dan proda B delnice C-ju, C tretji dan D-ju, D zopet Eju in E F-ju in ta zopet dalje, tako da koncem meseca ostanejo delnice Ž-ju. Dan pred zadnjim (ultimom) se zberejo vsi udeleženci v takozvanem likvidacijskem uradu (pri obračunovališču) in tu plača Ž A-ju ceno po kurzu, katerega določi likvidacijska komisija za 1. julij; ostali pa med seboj poravnajo razlike. To postopanje se imenuje borzni aranžma.
Kakor vidimo iz predstoječega, sta na borzah zastopani dve stranki, katerih ena upa, da bo cena tej ali oni vrsti blaga, s katerim se trži na borzi, poskočila, druga pa se nadeja, da bo cena padla. O prvi se pravi, da špekulira „a la hauss (nos)", o drugi, da špekulira „a la baisse (bes)*. Po tem se tudi imenujejo zastopniki teh strank ali hosisti ali besisti.
O deportnem poslu govorimo, če besist sicer kupi blago, katero je bil prodal, od kake osebe, pa je le obenem za bližnji termin proda isti osebi in sicer za znižano ceno. To znižanje kurza se imenuje d ep o rt. Če hosist sicer proda blago, katero ima prevzeti, kaki osebi, pa je obenem kupi od te osebe za prihodnji termin in sicer za zvišano ceno, govorimo o reportnem poslu in kurzni pribitek imenujemo repo rt. Nevarnost (riziko) pri diferenčnih poslih se more tudi omejiti s tem, da se pogodi gotova premija za slučaj, da kak pogodnik poprej odstopi od svoje obveznosti (premijski posli).
Vzroki za skakanje ali padanje kurzov na borzi morejo biti zelo različni. Tako vplivajo pri kmetijskih pridelkih, poročila o ugodni ali neugodni žetvi, pri delnicah raznih podjetij, položaj dotičnih podjetij. Splošno pa so za kurze mero-dajne politične, gospodarske, socijalne i. dr. razmere narodov ali držav.
Razni kurzi pa se lahko napravijo tudi na čisto umeten način. Neko industrijsko delniško podjetje začne n. pr. izplačevati naenkrat prav visoke dividende: podkupljeno časopisje hvali na vse pretege njegove delnice, zato jim kurz na borzi hitro raste. Kakor hitro pa so jih špeku-lantje poprodali, razvidi se, da je bilo vse le umetno narejeno, da v resnici podjetje stoji na robu propada; zato cene silno padajo, kupci pa so lahko ogoljufani za stotisočake. Take špeku« lacije so se zlasti opazovale v Avstriji v letu 1867. do 1878., ko se je izdalo okoli 1000 koncesij za razna velika industrijska podjetja. Kriza 1. 1873. je uničila nebroj malih eksistenc, pa tudi bogataši so izgubili milijone.
Tudi se lahko zgodi, da hosisti na tihem po-kupujejo veliko vrednostnih papirjev gotove vrste, ne da bi kdo to opazil. Potem dado po svojih agentih še vztrajno povpraševati po enakih papirjih Ker jih ni več na trgu, jim cena visoko poskoči, in kadar je dosegla zadostno višino, takrat pa pridejo hosisti s svojimi papirji, ki so
večkrat obrestno merilo prt teh posojilih z ozirom na kreditni položaj v državi precej veliko. Ako pride država v ugodneje kreditne razmere, tedaj tudi lahko dobi posojilo z manjšim obrestnim merilom. Kurzna vrednost, državnih rent raste in stoji nad pari. Tedaj je čas za državo, da svoj dolg, ki se obrestuje n. pr. s 5%, konventuje n. pr. v 4 odstotni dolg. V to je država vsekakor upravičena; ter ji je le razglasiti, da tisti, ki ni zadovoljen s tem, da se n. pr. njegova obligacija po 100 K od gotovega časa naprej obrestuje le s 4 odstotki, njo lahko zamenja za gotovino. Če obligacije stoje nad pari in tudi drugod obrestno merilo ne znaša več nego 4 odstotke, bo vsak raje obdržal svoje obligacije, kakor bi jih pa prodal drŽavi, za imensko vrednost Če je znašal 5 odstotni dolg 2000 milijonov kron, treba je bilo na leto državi plačati 100 milijonov kron obresti, po konverziji ji bo treba plačati le 80 milijonov kron na leto, kar znači znatno razbremenitev davke plačujočih državljanov. V Avstriji je bila n. pr. 1. 1893 takozvana 5 odstotna davka prosta notna renta (marčna renta) konvertovana v 4 odstotna davka prosto kronsko rento; Francoska je 1. 1902 konvertovala 3odstotni dolg na 3 odstotni, s čimur si je letno prihranila 32 milijonov frankov.
Če države najemajo vedno nova posojila in državni upniki vedno žive v negotovosti, ali se jim bodo obresti s konverzijo sčasoma znižale, se bodo skušali pri novih državnih posojilih oškodovati za tako negotovost, da državi tudi znižano obrestno merilo ne bo dosti koristilo.
Tudi dežele, občine in velika podjetja (n. pr. železnice) sklepajo posojila na podoben način kakor država. Zato se tudi govori o deželnih in občinskih (komunalnih) obligacijah.
D) Borza.
Borza je kraj, kjer se shajajo trgovci, posredovalci in druge osebe dotičnega tržnega mesta, da se razgovarjajo o trgovskih opravilih in sklepajo med seboj vsakovrstne pogodbe in kupčije. Po predmetih, s katerimi se kupčuje, se dele borze v: 1. efektne borze, kjer se prodajajo in kupujejo vrednostni papirji, kakor državne obligacije, raznovrstne delnice, zastavni listi različnih hipo-tečnih bank, menice ter avstrijski in tuji kovani in papirnati denar (valute); 2. blagovne borze, kjer se prodaja žito, bombaževina, špirit, olje, kava i. t. d. Poslednje se zopet lahko dele v a) produktne borze za trgovino z raznimi kmetijskimi in trgovskimi izdelki in b) specialne borze, kjer se trži le s posameznimi predmeti, (n. pr« s sladkorjem ali petrolejem).
Od navadnega trga se razlikujejo borze po tem, da se na njih ne trži z individualno označenim blagom, temveč po stalnih množinah (količinah) blaga. Če na trgu kupim pšenico, ogledam si jo najprej in si izberem to in to vrečo; na borzi pa se sklene kupčija za toliko in toliko sto centov n. pr. slovaške pšenice, ki se ima izročiti takoj ali pa šele čez več mesecev. Ta pšenica se ne pripelje na borzo, kakor se godi na trgu. Vsi taki posli se na borzi sklenejo, toda šele pozneje realizujejo. Iz tega razločka med navadnim trgom in med borzo se tudi lahko razvidi, zakaj ni vsako blago sposobno za borzno trgovino, temveč le tako, pri katerem se ne gleda na posamezne kose, temveč se prodaja po množini (kvan-tumu). Z živino n. pr. ne bomo tržili na borzi. Le nadomestilne stvari so predmet borzni trgovini.
»P. S. Skoro bi bila pozabila. Prošnjo imam do Tebe in vem, da mi je ne odbiješ. Nad vse bi me veselilo, ako bi pri jutr a j S n j i volitvi oddal svoj glas Albrecht u. Prosim Te, vpoštevaj to. Nemalo Ti bodem hvaležna, ako ustrežeš moji prošnji. Glej, da to res storiš!" Doktor se je streznil, nasmeh mu je izginil z obraza. Hildina želja je ohladila njegovo navdušenje. Sam s seboj je prišel navskriž. Premišljeval je, a v njem se je pričel boj med ljubeznijo in dolžnostjo. Zavrniti bi moral njeno željo. Vendar potem jo užali in vara njeno zaupanje. Prva njena prošnja je do njega, in še to naj bi zavrnil. Pravico ima do nje, saj je Albrecht njen sorodnik. Procvifu mesta, občinskim koristim ne more škodovati, ako prekliče svojo obljubo. Z izvolitvijo novih življev pride v občinsko upravo nastop in gibanje, in oslabi se vpliv ženske ljubosumnosti na občinsko upravo.
Po dolgem premišljevanju se je odločil, da zapusti Pejčohov prapor.
Ko ga je obiskal na dan volitev zarana Albrecht, mu je podal odvetnik roko.
»Volil bodem z vami," je rekel. »Hilda je to povzročila. Naznanil sem že županu."
Albrecht mu je stisnil roko ali ni dal izpo-znati, kako se veseli v duhu, da ima zagotovljeno zmago.
Volitve so se vršile ob popolnem miru in •konj brez agitacije, ker je bilo vse pripravljeno
in obe stranki nista polagali pomena Albrechto-vemu poskusu.
Ko je župan sprejel doktorjev list, se je upravičeno razjezil.
»Ali je to človek?" je zavpil. »Ž njim ni mogoče govoriti pošteno; vsakogar ociganil"
Vendar pa ni dvomil, da mu je prvi razred zagotovljen tako dobro kakor tretji, dočim je imel v drugem večino Kanjak.
Nečuveno je pa bilo iznenadenje, ko se je po volitvi izvedelo, da so Pejčohovi privrženci docela propadli v prvem razredu in da je zmagala nova stranka, Albrechtova. Pa tudi v tretjem razredu sta prodrla dva privrženca Kanjakove stranke in župan sam je bil izvoljen z neznatno večino.
Ta poraz ni imel doslej primere v Brodko-vicah, zato ga tudi ni pričakoval prav nihče.
Tega dne so bili pri Pejčohu take volje, da bog pomagaj; gospa županova je divjala, na Albrechtu in doktorju ni ostalo niti enega dobrega lasu, celo Karla je dobila svoj del, mati ji je hudo očitala, da se je obnašala proti Kubaii neumno in da je odstopila takoj na prvo srečanje te nemške frfulje. Potem je izlila svoj žolč nad svojim možem, ki ga je dolžila, da nima niti malo vztrajnosti in da vse pokaži s svojo dobrodušnostjo. Mož je rajše pobegnil v prodajalnico, vendar ves njegov užaljeni ponos, vsa trpkost njegovega srca je bila obrnjena proti doktorju.
Pozno v večer je še hodil počasno po prodajalni, Obraz njegov je kazal globoko užaljenost.
»Gradove bi bil zidal na njegove besede in na njegovo domoljubje," je pravil sam k sebi bolestno, „a izdal me je kakor navadna vlačuga!"
»Tatek, pomirite se," je zašepetala poleg njega Karla, poljubljajoč mu roko," kdor vas ima odkritosrčno rad, vas ne bo imel sedaj manj rad, in kdor vas je čislal preje, čislal vas bo prav tako tudi sedaj 1"
»Ti draga dušica I" je vskliknil Pejčoh in poljubil hčerko na jasno čelo in solze so mu stopile v oko.
Ni mogel za to, da je imel tako mehko naravo.
Soproga prvega svetovalca je bila med tem vsa vzradoščena nad porazem, ki so ga doživeli Pejčohovi. Veselila se je, da bode sedaj njen mož župan in da sovražena njena tekmovalka ne preboli tako lahko tega poraza. Kako jo bode merila prihodnjo nedeljo v cerkvi od nog do glave in kako ji bode dala občutiti svojo škodoželjnost! V ostalem je mogoče, da si županja ne bode niti upala v cerkev.
Ali tudi Kanjakova je triumfirala prezgodaj,
Na večer pred volitvijo župana in občinskega odbora se je pojavil v somraku bivši davkar na Pejčohovern domu. Prišel je županu ponuditi, da ga Albrechtova stranka izvoli zopet županom, ako pomore on z glasovi svojih privržencev, da bi bil Albrecht izvoljen prvim svetovalcem.
I. priloga »Gorenjcu" It. 17 Ig I. 1908.
jih kupili poprej za nizko ceno, na dan in spravljajo v žep velike dobičke.
Že iz teh primerov se vidi, kako pogubna v narodno-gospodarskem oziru more postati borzna špekulacija. Zlasti se še to opaža pri blagovni borzi. Dogodilo se je že nekolikokrat, da je skupina špekulantov večino pridelkov spravila v svoje roke in potem na borzi lahko narekovala ceno tem pridelkem (n. pr. petrolejski monopol).
Diferenčni posli ali ter minski posli, pri katerih se ne gre za resnično izpolnitev, ampak le za plačilo kurznih razlik so navadna borzna igra, kjer se ne razvija cena po razmerju ponudbe in vprašanja, temveč po borznih špekulantih. Umevno je, da so se kmetijski krogi od nekdaj protivili takim borznim špekulacijam, ki so zlasti tudi vplivale na ceno žita. Z zakonom z dne 4. januarja 1903. št 10. drž. zak. se je v Avstriji prepovedala borzna terminska kupčija z žitom in mlinskimi izdelki. Tudi na Nemškem obstoji taka prepoved. Če se na avstrijskih borzah kupuje iH prodaja žito, se morajo te kupčije tudi dejansko izpolniti, t. j. prodajalec mora prodano množino žita kupcu izročiti, zato pa se cene razvijajo naravno.
Vobče se mora reči, da je borza koristna uredba. Na borzi pridejo na površje produkti vse zemlje in vseh narodov; tu Se izravnajo razlike, ki so se pojavile na tem ali onem kraju. Brez blagovnih borz bi se ne mogli na vsem svetu preskrbeti z živežem, z efektnimi borzami se orno-gočuje kapitalistom, da morejo svoj denar uspešno nalagati. Na borzah se dobiva vpogled v produkcijo in potrebe celega sveta, ker se na njej shajajo ponudniki in povpraševalci iz vseh krajev. Na kurznem listu efektnih borz se razvidi najbolj jasno celokupno gospodarsko stanje narodov in finančno stanje držav. Zato pa radi nepoštenosti, ki so včasih združene z borzno špekulacijo, ni obsojati borz ne naprave same.
E) Trgovina. 1. Pojem in pomen trgovine.
Kmetijski pridelki in obrtni izdatki morajo priti šele v promet, da se pokaže njih porabnost, oni morajo postati blago. Posredovanje blaga med producenti in konsumenti je predmet posebne gospodarske delavnosti, trgovine. Kakor vsak producent mora skrbeti za to, da s kolikor možno nizkimi produkcijskimi stroški doseže kolikor možno velik uspeh, tako tudi trgovec gleda na to, da kolikor možno ceno kupi in kolikor možno drago proda. Ta dobiček je njegov pri-dobitek. »
Po različnosti blaga, s katerim se trži, se deli trgovina v trgovino s premičninami (blagovna trgovina v ožjem pomenu), trgovina z nepremičninam i in trgovina z vrednostnimi papirji (efektna trgovina).
Drugače še razločujemo: 1. notranjo trgovino, če se razteza le na domačo državo in zunanjo trgovino, če sega preko meje države; ta je zopet lahko uvozna ali izvozna trgovina (skupno-mednarodna trgovina), bodisi s posredovanjem (posredna trgovina) ali brez njega; 2. trgovino po suhem in pomorsko trgovino; 3. aktivno in pasivno trgovino, če se izvršuje z domačo glavnico in domačimi delavskimi močmi ali pa s tujo glavnico in tujimi delavskimi močmi; lastno in komisijsko trgovino, če se trgovina izvršuje na lastni ali tuj račun.  Posebno pa še delimo j
Pejčoh je sprva kratko odklonil ponudbo. Njegovo srce se je uprlo proti tem, da bi zapustil starega sodruga, ki je kljub vsem tužnim rodbinskim prepirom deloval ž njim pošteno v občini skozi leta in s katerim je za časa najhujšega političnega pritiska, za Giskrovega delovanja na Moravskem, v soglasju izvedel nekoliko sijajnih enoglasnih deželnozborskih poslanskih volitev.
Vendar županja se je oprijela z veliko vnemo Albrechtovega predloga. Nepričakovano se ji je ponujala tu priložnost, da povrne udarec svoji neprijateljici, ki jo je videla že poteptano v prah. Zaman so bili vsi županovi ugovori, da se je že domenil s Kanjakom o jutrišnji volitvi.
»A kako si se domenil?" ga je vprašala ostro županja.
„On bode župan in jaz prvi svetovalec," je odgovoril mož. »Po Številu njegovih privržencev ne more biti drugače. V ostalem mi ne dovoljuje čast, da bi odstopil od tega dogovora."
»Čast, tvoja čast, neumnost — rodbinska čast je važnejša," se je jezila županja.
»Vendar jaz sem mu obljubil in pri tem ostane," je vskliknll župan. .
»Saj nisi vedel poprej, da ti bode napravil gospod Albrecht ugodnejšo ponudbo," je Čvrsto silila županja v moža.
»Lahko pozovete še enkrat Kanjaka pred sejo, fia vam prepusti županstvo, ker tudi on nima
tigovino v trgovino na drobno in na debelo ali malo in veliko trgovino.
Dokler vsaka rodbina proizvaja le toliko, kolikor potrebuje zase ali kolikor zavžije sama (v rodbinskem in hišnem gospodarstvu), ni treba nobene trgovine. Kakor hitro pa je posameznik pričel proizvajati za splošnost, za človeško družbo, nastala je tudi potreba po trgovini, ki se razvija tembolj, čimbolj se razvija narodno-gospodarska produkcija, ki pa tudi prične pešati, ako peša ta produkcija. Čimbolj razvita in cenena so vozila in občila, tembolj se razteza tudi trgovina in znižuje cene dobrin ter s tem pomnožuje konsum. Ker trgovina izravnava cene, ne morejo nastati take draginje, kakor so nastale v prejšnjih stoletjih, ko še vozila niso bila tako razvita. Hude lakote, katera je v prejšnjih časih ponavadi sledila slabim letinam v posameznih krajih, se je sedaj le še bati, če bi na celem svetu žetev ne obrodila, na kar pa skoro ni misliti. Trgovina je tudi pogosto vzrok, da se pomnože prenosna sredstva (vozila), trgovina pospešuje pravno varnost, in trgovina je nositeljica kulture, kakor kaže zgodovina in izpričuje tudi sedanjost Trgovina vzgaja ljudstvo k skrbnemu gospodarstvu, previdnosti in varčnosti, more pa tudi postati vzrok razkošju in nravne propalosti. Knjigovodstvo, ki se je razvilo pri trgovini, je prišlo tudi na druge stanove n. pr. rokodelce in celo kmete.
Trgovina ne proizvaja sicer dobrin, vendar je tudi produktivna. S trgovino se spreminjajo nekoristne ali manj koristne stvari v koristne ali bolj koristne, ker mnogo stvari se more uživati, uporabljati ali bolj uspešno uporabljati šele, če se zamenjajo za druge stvari in s tako zamenjavo se peča trgovina.
Načelo o dobičku, ki je zastopa sedanja trgovina je za konsumenta ugodneje, nego ja bilo včasih. Skuša se namreč prodati za mal dobiček kolikor možno veliko blaga, dočim je po stari teoriji trgovec moral iskati kolikor možno velik dobiček pri majhnem obsegu trgovine. Na Angleškem se je v tem oziru razširil značilen rek: Bolje delati za milijon (ljudi), nego za milijonarje. Vendar .vidimo pri vseh izobraženih narodih, da zlasti število malih trgovcev prehitro narašča in ni v pravem razmerju z zahtevami previdne trgovinske organizacije. Ker mora mali trgovec pokrivati svoje poslovne stroške in poleg tega še z dobičkom iz trgovine vzdrževati svojo rodbino, se večkrat kljub zgoraj omenjenemu načelu lahko blago podraži ali pa kakovost blaga poslabša. Prosto tekmovanje ali konkurenca more torej tudi tukaj kakor pri produkciji roditi marsikatere nepravilnosti in gospodarske napake.
* # •
Tedenski sajam v Kranju dne 2L aprila
1908. Prignalo se je — konj, 38 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 1 domačih telet, — hrvaških telet, 6 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac in — buš. — Pšenica K 1080 proso K 7-60, rž K 950, oves K 8 — , ajda K 875, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks — in krompir 2-50 za 50 kg.
Abonnement na državnih lelamioih. Kar imajo po drugih deželah, kjer teko državne železnice, že zdavnaj vpeljano, dobimo letos tudi pri nas na Kranjskem. Društvu za promet tujcev na Kranjskem se je posrečilo, doseči pri državni železnici časovne vozne listke z veljavnostjo za petnajst in trideset dni. Ti vozni listki se bodo izda-
jali od 1. maja do 30. septembra in se bo mogoče voziti poljubnokrat po sledečih progah: S t Vid na Glini — Celovec (glavni kolodvor) — Trat (drž. kol.) — Divača, Št. Vid na Glini — Beljak (juž. koL) — Trbiž — Pontabelj, Trbiž—Ljubljana (juž. kolodvor), Beljak (juž. kol.) — Podrožca, Ljubljana (drž. kolodvor) Kamnik in Podklcšter — Šmohor. Listek velja seveda tudi za vožnjo nazaj po vseh imenovanih progah. Stane pa ta vozni listek sledeče; za 15 dni: za I. razred 66 K, za II. razred 46 K in za III. razred 26 K; za 30 dni: za I. razred 98 K, za II. razred 66 K in za III. razred 40 K. Za prtljago težko 30 kg, se bodo istotako izdajali časovni vozni listki, in sicer za 15 dni za 6 K, za 30 dni pa za 9 K. Teh ugodnosti se bodo gotovo posluževali zlasti nagi trgovci, ki bodo lahko z letovišč v naši predivni Gorenjski in Koroški vsak ali vsak drug dan prihajali domov. «Društvu za promet tujcev na Kranjskem* moramo biti hvaležni, da nam je doseglo take udobnosti za pet poletnih mesecev.
Vrednostna tarifa za klanje prašičev, ki so bili vsled uradnega ukaza zaklani in zdravi spoznani. Deželna vlada na Kranjskem razglasa: Na podstavi zakona z dne 7. septembra 1905, dri. zak. št. 168, o odvračanju in zatiranju svinjake kuge, oziroma v izvršitev tega zakona izdanega ministrskega ukaza z dne 6. novembra 1905, drž. zak. št. 164, se v sporazumljenju a c. kr. kmetijsko družbo za Kranjsko za II. četrtletje 1908 razglaša nastopna vrednostna tarifa, po kateri se določuje odškodnina, ki jo je plačevati po določilih navedenega zakona iz državnega zaklada za prašiče za rejo in plemenske prašiče, zaklane vsled uradnega ukaza. Za prašiče za rejo, ki so bili vsled uradnega ukaza zaklani in zdravi spoznani, in sicer: A. Pri prašičih za rejo deželnega plemena: 1. prašički do 3 mesecev K 1*30, 2. prašiči do 1 leta K 106, 3. prašiči nad 1 leto K 1*02 za kilogram žive teže. B. Pri prašičih za rejo iz križanja z angleško pasmo: 1. prašički do 3 mesecev K 1'46, 2. prašiči do 1 leta K 1*24, 3. prašiči nad 1 leto K 1*04 za kilogram žive teže. G. Pri prašičih za rejo čistega (angleškega) plemena, impor-tirani ali domače reje: 1. prašički do 3 mesecev K 1-76, 2. prašiči do 1 leta K 1*52, 3. prašiči nad 1 leto K 116 za kilogram žive teže. Pri plemenskih prašičih, ki so bili vsled uradnega ukaza zaklani in zdravi spoznam, pristopi k odškodninam, dognanim po gori navedenih vrednostnih postav-kih, še 25% dodatek. Za one prašiče za rejo in plemenske prašiče, ki se po uradnem ukazu zako-Ijejo, po zakolu pa na kugi bolni spoznajo, se s pridržkom določil §§ 8, 9, 10 in 14 navedenega zakona, iz državnega zaklada povrne le polovica one odškodnine, ki bi se določila v slučaju, da bi bili prašiči po zakonu zdravi spoznani
Oraibi vojaških konj. Oskrbovalna komisija c. kr. domobranskega pešpolka štev. 27 naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo dne 5. maja 11. ob 9. uri dopoludne 2 konja sa ježo na dvorišču mestne topničarske vojašnice v Ljubljani, Dunajska cesta št. 58. dražbenim potoni prodala.
t
Slovenci, nt gablfe družbe SV. CIRILA IH METOPAI
absolutne večine v odboru," je svetoval mirno Albrecht. »On pa, kolikor ga poznam, ne bode privolil in po vašem dogovoru je."
»Takega zvijačnega ravnanja ne pripustim," se je branil župan.
»Ti moraš, moraš, ako nočeš, da tako ljudje kažejo na nas s prstom kakor na falirano gospodo," je silila županja.
Pejčoh se je razjezil, bil jezno ob mizo in kričal, da je on gospodar v hiši; županja je grozila, da ne ostane niti en dan pri hiši, ako pozabi njen mož zaradi napačnega pojma o svoji časti, Čast svoje rodbine. Prestrašena Karla je utekla v Svojo izbičo in tam jokala.
A drug dan se je izvršilo vse za las tako, kakor je želel Albrecht. Pejčoh je bil zopet župan, a Albiecht prvi svetovalec.
Starega Kanjaka so privedli iz seje v neiz* rekljivi razburjenosti domu. Čudno, da ga ni zadel mrtvoud. Najbolj ga je bolelo in jezilo, da ga je prevaril Pejčoh. In vendar sta bila obadva od zdavnej neprijatelja in tekmeca.
Naslednjega dne je odšel Kanjak s celo svojo rodbino v toplice. Pejcohovki je zaplesalo srce, ko jih je videla vsedati se v kočijo.
• # *
Doktor Kubala se je potapljal za one dobe v ljubezenskem opojenju. V njegovem razmerju k Hildi je nastal nagel srečen preobrat Stric ravnatelj je nehal kljubovati njuni tjubesnL Nekoliko
dni po volitvi je poslala Hilda doktorju nov list, v katerem se mu je zahvaljevala gorko, da je podpiral Albrecbta in pristavljala, da si je nemalo pridobil stričevo naklonjenost s tem dejanjem.
Naslednji teden je prišel stric sam v Brod-kovice in se brez dolgih ovinkov začel pogajati z doktorjem o poroki.
Kdo je bil srečnejši nego Kubala t Njegovo srce, njegove misli, njegova duša, vse je pripadalo že zdavnaj Hildi. Pred njim se je odpiral v vsem krasu in slasti celi raj zakonskega življenja.
Stric se nI spuščal v dolga razkladanja in se Itratko pogodil o vsem, česar je bilo treba, ter opomnil pri vsem, koliko žrtvuje doktorju, ko mu izroča svoj najdražji zaklad. A doktor ga je zopet zagotavljal, da bode njegova vedna in edina skrb, da osreči Hildo.
Dva meseca na to se je slavila v H. sijajna svatba.
Ker nI imel Kubala več svojih starišev, je povabil na njo nekaj svojih znancev iz študen* tovske dobe, ki so bili raztreseni v raznih službah in uradih na Moravskem. Iz Brodkovic so bili navzoči Albrecht, Mudra in nekoliko povabljenih ČUnov občinskega odbora.
Nevesta v beli atlasov! obleki z dolgo vlečko je odsevala krasu in ponosa. Obraz je imela zakrit s fino dolgo tančico. Ženin se je potapljal v sladki raztiesenosti in bil slep in gluh za vse,
Umetnost in književnost
□□□□□
Promet li gostilna. List za promet s tujci in pospeševanje obrta, posebno gostilni carstva. — Uradno glasilo deželne zveze za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani. Ta zelo potrebni list je začel izhajati v elegantni obliki in okusno ilustro-van. Za vse leto stane le 5 K in izhaja enkrat na mesec. Prva številka je jako bogata in lepo ilustrirana. Najtopleje priporočamo ta list. List se bavi tudi s Športom.
<Beiokxanjec> V Gradacu na Dolenjskem se ie porodil «Belokranjec», glasilo belokranjskih kmetov. Geslo mu je: Na delo za staro pravdo. Izhaja dvakrat na mesec v Ljubljani.
Slika Primoia Trubarja. Letos poteče štiristo let, kar se je v Raiici na Dolenjskem rodil Primož Trubar, započetnik slovenske književnosti in slov. narod se pripravlja nato, da hvaležno proslavi spomin moža, ki je prvi položil temelj slovenskemu tisku in s tem zaoral ledino slov. duSevne kulture. Znani slov. akad. slikar Matevž Sternen pa je po znani Trubarjevi sliki, ki se nahaja v njegovi Postili iz 1. 1595, napravil umetniški dovrSeno ra-dirango v velikosti 20 krat 26 na listu velikem 37 krat 54 cm. Pripominjamo, da je to prva slovenska radirunga sploh. Poznavatelji jo hvalijo kot izredno lep in dovršen umotvor. Zato opozarjamo sL občinstvo, posebno tisto, ki se zanimajo za umetnost, na to novo Trubarjevo sliko, nanjo in mu toplo priporočamo, da naj si jo v okras svojega domovja nabavi. Cena je naznatna, samo 10 K. Podpirajmo domačo umetnost, tembolj v tem slučaju, ko je del prebitka namenjen za drug umotvor, za Trubarjev spomenik v Ljubljani. — Naročila sprejema Narodna knjigarna v Ljubljani.
Primož Trubar In naia reformacija. Kultur-nohistorična Študija, knjižnice »Svobodne Misli* 2. zvezek. Ta Učna, samo 50 vin. draga knjižica, je prav poljudno pisana in bo prav došla letos, ko obhajamo Trubarjev jubilej. Leta 1548. prvikrat izgnan s Kranjskega je postal župnik v Urachu na Nemlkem, kjer je vodil in nadziral hrvatsko - slovensko tiskarno, katero sta ustanovila z baronom Ungnadom v svrho, da so se tiskale prve slovenske in hrvatske knjige. Na strani 29 in 30 te knjižice čitamo naslednje: Meseca maja se je v Urachu pojavil odposlanec kranjskih deželnih stanov in ž njim je Trubar odšel nazaj v domovino. Moremo si misliti, kako se je razveselilo slovenskemu izgnancu srce, ko je po 13. letih (1561) zopet zagledal snetnike. Ta njegova vrnitev na slovensko zemljo je bil pravi triumf. Povsod po Gorenjskem so hiteli ljudje v vasi ob cesti in so ga pozdravljali. Iz Kranja so mu Sle gospe iz plemstva na konjih naproti in velika množica ljudstva ga je pričakovala v mestu, kjer je mestna godba igrala «Te-deum laudamus* (26. junija). Z enakim navdušenjem je bil slovenski reformator sprejet v Ljubljani* i. t. d. Kakor razvidno, je knjižica prav umljivo ter zanimivo pisana in vsled tega jo toplo priporočamo.
Prejeli smo:
Računski zaključek južno-štajerske hranilnice v Celju za leto 1907.
Računski zaključek mestne hranilnice v Kamniku za sedmo upravno leto 1907.
II. letno poročlo jadranske banke v Trstu za leto 1907.
kar se je godilo okoli njega, kajti vsa njegova pozornost je bila obrnjena na krasno nevesto.
Cerkveni obredi in ženitovanjska pojedina, vse je minulo za Kuhalo kakor sen. Nebesa blaženosti so bila odprta pred njim in kakor omamljen je pogledoval Hi Ido. Kaj mu je bil ostali sveti
Po ženitovanjski pojedini sta se odpeljala novoporočenca na potovanje-v Švico. In tam na Ženevskem jezeru, pod zasneženimi vrhunci gora, v rajskolepi vili, sta preživela najkrasnejše dni življenja. Delala sta v tej dobi tudi izlete na gore. Naj je bila pot še težavnejša, Hilda jo je premagala rada, vse jo je zanimalo, bila je vedno sveža in najboljše volje. Naj sta korakala na smrt utrujena po kameniti cesti nad prepadi ali po močvirnatih tleh, v katere so se vdirale noge, vedno je zvenel njen smeh kot škrjančevo petje. Enkrat sta izgubila pot in ostala čez noč v gorski pastirski koči, zadovoljujoč se s koščkom kruha in studenčico. Spala sta na suhi travi, pokriti z rašastim kocem, za ogrinjalo pa sta imela •voj pleU
Na ženitovanjskem potovanju nista govorila dtugač* nego češki, ker je v tujini zvenela tako lepo češčina iz Hildinih ust in ji je nemalo ugajalo, ker so ju smatrali v hotelih in elegantnih restavracijah za Poljake ali Ruse.
Nadaljevanje sledi.
MT Zlet gorenjskih sokolskih društev se vrši 15.avg.v Kranju.
Dopisi.
Z Jesenic (Nekoliko o šoli.) Že nad deset let se govori o novi ljudski šoli, katera je bila že tudi par krat projektirana in tudi zahtevana od ljudstva pri občinskem odboru in krajnem šolskem svetu, kar so pa naši občinski in šolski očetje že parkrat prezrli in zamudili pravilno nadaljevanje tega prepotrebnega dela. Naše učiteljice in učitelji imajo v razredih od 80 do 90 učencev. Vprašamo javno slavne šolske oblasti: ali res ni nobene pomoči, da bi se te naše šolske razmere izboljšale, in, da bi prišlo že vendar do tega, da ne bodo otroci zaradi pomanjkanja prostora primorani na tleh sedeti in tam pisati, kar se je že večkrat pripetilo. Česa se more posamezni učenec v takem razredu, v katerem jc 80 do 90 učencev in učenk« naučiti, to prepuščamo javnosti, da naj sodi. Kaj bo še poleti v hudi vročini s tako množico otrok v eni sobi? Ali res ni nobenih mož več v občini toliko zmožnih, da bi se korenito poprijeti dela, že skoraj do neba vpijočih zahtev in želj za novo osemrazredno ljudsko šolo? Ni toraj čudno, da slovenski starši pošiljajo svoje otroke v nemško šolo. Saj so skoraj primorani, ako hočejo, da se otroci kaj nauče, ker v jeseniški šoli ni mogoče, da bi v teh gnečah po razredih bilo mogoče vsakega posameznega učenca pravilno poučevati. Dajte nam torej v bližino Save eno štirirazredno slovensko ljudsko šolo, n;t Jesenice pa osemrazredno, ker otrok je že sedaj dosti in jih bo vedno več. Potem nam ne bo treba pošiljati naših slovenskih otrok v nemško šolo.   Več prizadetih staršev.
Iz Bore pri Medvodah. Sorska far a je bila do leta 1342. pod oglejskimi patriarhi. Ko je papežev legat kardinal Bertrand leta 1631. popisal kranjske fare, ki so bile pod oglejsko šk< fijo, je pa bila naša sorska fara pod Yetrinjskim samostanom cistercijenzov, ki je stal onkraj Ljubelja blizo Vrb-skega jezera, na sedanjem Spodnjem Koroškem; dalje je bila naša sorska fara do leta 1733. pod zatiškim samostanom. Takrat je zadel zatiški samostan hud udarec, ko so se dolenjski kmetje leta 1632. spuntali in naredili veliko škode. Ze takrat je zatiški samostan prejemal od sorskih župnikov letno penzijo 150 renskih dolarjev, šest funtov popra, pet zlatih dukatov in 20 lehti platna, tedaj z eno besedo patronsko pravico, postavljati župnike sorske, k popravilom prispevati peti del troškov, naj bo cerJrr«M uprava, ali cerkev, ali župoišče. Tako pravi zakon. Leta 1733. je pa prišla naša sorska fara pod ljubljansko škofijo, ker jo je kanonik Jakob Sillik kupil od zatiškega samostana za 6000 gld. in jo podaril ljubljanskim škofom s tem pogojem, da imajo sinovi ljubljanskih ali kranjskih meščanov prednost za sorske župnike. Ali ni tukaj dosti jasno in razločno povedano, da je naše sorske fare patron knezoškof Anton Bonaventura? Kaj pa pravi zakon o patronu sorske fare, kake dolžnosti imapatronat, kaj? —Vi, knezoškof ljubljanski, kako pa vi izpolnjujete dolžnosti? Ali veste, da smo sorski farani popravili župnišče, ki nas je stalo okroglo deset tisoč goldinarjev ? Ali ne zadene vas peti del troškov kot patrona sorske fare. AU ne veste, kake dolžnosti ima patronat, oziroma patron? Ali so zakoni za vas samo na papirju, kaj ? Ali naš presvetli knezoškof brez skrbi podi sorske župnike iz Sore z bajoneti kakor gosp. Antona Berceta? Mi Sorani tudi znamo pisati, da-siravno nimamo več gospoda nadučitelja Antona Germeka med sabo; pisali bomo sicer brez vseh učiteljev, zatorej nikar ne natolcujte gospodov učiteljev! Sorski farani
Zgodovinski in slovstveni pregled sa prihodnji teden.
26. aprila. — 1811. * Pisatelj Bernard Tomšič v Dobrepolju. — 1829. * Slavni medicinec Teodor Billroth. — 1868. f Pesnik Anton Žakelj (Rodoljub Ledinski) pri sv. Duhu nad Leskovcem.
— 1899. f Pesnik Dragotin Kette v Ljubljani. —-1902. f Mladinski pisatelj Ljudevit Tomšič v Zagrebu.
27. aprila. — 1521. Magelhaes, ki je prvi ob-jadral svet, umorjen na Filipinskih otokih. — 1791. * S. Morse, izumitelj električnega pisalnega stroja.
— 1793. f Pisatelj Anton Breznik. — 1799. Avstrijci in Rusi premagajo Francoze pri Cassane. — 1809. Major Schill se vzdigne  proti Napoleonu.
— 1825. * Pisatelj Janez Volčič v Gabrovem pri Skcfji Loki. — 1896 f Pisatelj in mladinoljub Luka Jeran v Ljubljani.
28. aprila. — 1521. Karel V. prepusti avstrijske dedne dežele svojemu bratu Ferdinandu — 1703. * Zdravnik in pisatelj dr. Marko pl. Pleočič v Solkanu. — 1798. Napoleon Bonaparte prvič v Ljubljani. — 1799. V Rastattu umore poslance.
— 1831. * Pisat*. H in kritik France Levstik v Retjah pri Velikih Laščah. — 1882 f Pisatelj Peter C1 vej na Rečici.
29. — 1676. f Admiral Ruvter. — 1847. t Pesnik Valentin Stanič v Gorici. —- 1849. Trdnjava Komoro osvobojena. — 1883. f Scbulce-DeliUch, ustanovitelj zadružništva*
30. aprila. - 1632. f Tilly. — 1777. * Matematik Karel Friderik Ganss. — 1804. Napoleon se proglasi za francoskega cesarja. — 1835. * Slikar France pl. Defregger. — 1847. f Nadvojvoda Karel. — 1847. f Janez Strehi, pesnik «Popotnika>, v Trebnjem. — 1862. * Pesnik Vojteh Ullrich na Javorniku na Gorenjskem.
1. maja. — 1218. A Rudolf Habsburški. — 1308. Janez Paricida in sozarotniki umore Albrechta Habsburškega, ko se je pripeljal blizu gradu Habs-burg čez rekoReuss. — 1861. Na Dunaju olvorijo prvi avstrijski državni zbor. — 1873. f Livingstone, slavni raziskovalec Afrike.
2. maja. — 1335. Habsburžani dobe Koroško. — 1519. f Slikar Leonardo da Vinci. — 1068. Mir v Aachenu (Cahah). — 1707. * Botanik Karel pl. Lin-6. — 1813. Bitka pri Grossgčrschenu.
Godovi prihodnjega tedna:
26. Bela nedelja, Sekana, Zdeslav; 27. Pere-grin, Jaroslav, Radina, Bogoslav, Sava; 28. Pavel od kr., Slavica, Živko, Živa; 29. Peter, Tankoslava; 30. Katarina S., Jelenica; 1. Filip in Jakob, Vojka, Branislav; 2. Atanazij, Vladovit, Znana.
V Kranju, dne 25. aprila 1908.
Vlada bo proti koncu zasedanja zbornici predložila trgovinsko pogodbo s Srbijo, potem zakonski načrt o živinskih kužnih bolezni ter zakonski načrt o melijoracijah. Dosedaj so nosili troške za meli-joracije lastniki zemljišča, dežela in država, po novem zakonu se bodo pokrivali melijoracijski troški in še posebno troski za osuševanje in namakanje zemljišč edinole iz državnih sredstev.
V češki politiki se je o velikonočnih praznikih dosegel lep uspeh. Združila se je namreč češka državnopravna in radikalno- napredna stranka. Nadalje je češki narodni svet na poziv izvrševalnega odbora vseh čeških narodnih strank sklical na dan 26. t. m. zaupno posvetovanje o skupnem postopanju vseh čeških strank v češkem deželnem zboru, Na isti dan je sklican tudi shod staročeške stranke. Češki deželni zbor se baje skliče na kratko zasedanje v prvi polovici meseca julija.
V dunajskem občinskem svetn hoče krščansko« socialna večina dati 300.000 kron za jubilejni slavnostni sprevod, kateremu se je cesar sam dolgo upiral, ker je želel, naj bi se izdajalo denar ob njegovem jubileju samo v dobrodelne namene. Za marsikatero nujno potrebo tudi dunajski občinski svet nima denarja; za take komedije ga ima dovolj. Dunajski krščanski socialci so vzor našim klerikalcem in kakor je znano, je tudi ljubljanski župan Hribar hvalil Luegerjevo mestno upravo na vse pretege.
Škofovska konferenca. Te dni je imel odsek, izvoljen od avstrijske škofovske konference, na Dunaju posvetovanja o ustanovitvi katoliškega vseučilišča v Soinogradu. Poročal je solnograški nadškof, kardinal dr. Katschthaler, ki je izjavil, da ni možno še otvoriti vseučilišča.
Ponk v streljanju misli učno ministrstvo vpeljati na gimnazijah v nekaterih deželah. Streljalo se bo v višjih razredih. Na Tirolskem so že začeli s strelnimi vajami. Učno ministrstvo menda tudi strelja — kozle.
Nemški kanoelar je bil nedavno na Dunaju in se je podal potem v Rim, da obišče ital. kralja, svojega kolego Tittonija in posebno še papeža. Balovvov pohod v Vatikanu ni morda akt gole uljudnosti, ampak političen čin. Vatikanskim politikom je razpor med klerikalnim centrom (v nemškem parlamentu) in med nemško vlado že dolgo časa zelo neljub, zato so že večkrat poskusili sprijazniti ta dva nekdanja dolgoletna zaveznika, kar se pa ni čisto posrečilo, kajti Bulow, ki je bil centru tako demonstrativno napovedoval vojsko, predno je razpustil parlament, vendar ne more zdaj javno priznati, da to sovraštvo ni tako hudo, kakor se zdi, da je marveč razmerje med njegovo vlado in centrom prav povoljno. To pa bode povedal kuriji pri svojem posetu v Vatikanu. Glavni namen pa, ki žene nemškega kancelarja k papežu, je poljsko vprašanje. Bu'cw potrebuje, kot glava pruskega ministrstva pomoči Vatikana proti Po« ljakom; potrebuje sporazumljenja s papežem, da bi mogel končno imenovati poznanjskim nadškofom moža, ki se pruski proti poljski politiki ne bo pro-tivil. Vatikan se tem željam pruske vlade ne bode stavil po robu iz prazne sentimentalne ljubezni do Poljakov, gledal bo samo, da «tega vernega in dobrega ljudstva*, kakor pravijo naši klerikalci, preveč ne razdraži s preočitim podpiranjem pruske vlade. Papež že zdavnej vrši vlogo tihega družabnika Hohenzollerncev.
Na Pruskem se pripravljajo politične stranke za deželnozborske volitve, ki bodo meseca junija. Nekatere stranke so že imenovale kandidate in t velikonočnimi prazniki se je začela razvijati agitacija. Njeno jedro je volilna reforma, ki je na Pruskem prav tako nujna, kakor za avstrijske deželne zbore.
Ob rnsko perzijski meji se ponavljajo zadnji čas nemiri. Petsto perzijskih oborožencev je stre« ljalo na ruske čete, vsled česar se je razvila prava bitka. V Beluvasarju je prišlo do spopada med perzijskimi roparji in turškimi četami. 34 Perzijcev je mrtvih. V perzijskih okrajih ob ruski moji je popolna anarhija. n
11. priloga „Gorenjcu" jf. 17. Iz 1.1908.
V dobi atentatov. Cesarjevega namestnika na Gališkem, poljskega plemiča grofa Potockega je prejšnji teden ustrelil maloruski dijak Šičniski. Storil je to, da se maščuje za krivice, ki jih trpi zatirani maloruski narod v Galiciji. — V Lisaboni so razkrili načrte za umor mladega kralja Manuela. Atentat bi se bil izvršil za časa otvoritve parlamenta. Zaprli so mnogo republičanov. Ko se otvori v Lisaboni državni zbor, bo za vsak slučaj pripravljeno vojaštvo, ki bo tudi zastražilo v treh vrstah pot iz kraljeve palače v parlament. Kralj se bo peljal k otvoritvi v zaprtem vozu z oklop-nicami! Poleg tega bo spremljal voz konjeniški polk. Republičansko časopisje svari vlado, naj nikar ne gre predaleč, da Portugalske ne doleti usoda Francoske. — Napad na guatemalskega predsednika. Predsednika v Guatemali, Cabrera, je pričakovalo pred vratmi v palačo več mož, ki so začeli z revolverji streljati nanj. Zadel je predsednika le en strel ter mu odtrgal prst. — Napad v Koreji. V Koreji so zarotniki hoteli vreči s tira vlak, ki se je v njem vozil japonski cesarski namestnik, marki Ito. Toda atentat se ni posrečil. Tako se povsod kujejo zarote proti kronani m glavam.
Glede umora galiskeoa namestnika so nekateri poljski časopisi pripovedovali, da so se našla v pisalni mizi grofa Potockega pisma, ki so mu naznanjala smrtno obsodbo.   «Cazeta Lwowska»
f)Ovdarja, da so vse te vesti izmišljene. Namen teh aži je bil očiten; hotelo se je konstruirati zaroto, za katero pa doslej še ni nobenih dokazov, čeprav policija še dalje zapira ljudi.
Bivši angleški ministrski predsednik Camp-bell-Bannermann, ki je pred kratkim odstopil zaradi bolezni, je v sredo ponoči umrl.
Razpor med Italijo in Turčijo zaradi itali-
ianskih poštnih uradov je poravnan in italijanske larke ne pojdejo v turške vode. Razume se, da je sporazum dosežen na račun Turčije. Uboga osmanska država, kakor se vidi, sploh nima druge naloge več, kakor delati tujim vladam koncesije. Na njenem teritoriju zidajo drugi železnice in sultan jih mora dovoljevati. V njeni državi organizirajo drugi žandarmerijo in padišah mora biti zadovo-voljen. Tujci odpirajo poštne urade in on ne sme ugovarjati, kajti drugače mu takoj zagroze topovi z bojnih ladij. Pa vendar trdijo vse države, da smatrajo za svojo nalogo, zavarovati obstanek turške države. Vsekakor je to že žalosten državni obstanek.
V Maroka so imeli Francozi v bitki pri Menebi 80 mrtvih in 28 ranjenih. Pričakuje se nova bitka.
V italijanski koloniji ftomall v Afriki se je uprlo pleme Oinal. Sultan v Abiji poroča italijanskemu ministru za zunanje zadeve: «Pričakujem prihod Italijanskega rezidenta. Moji ljudje so premagali in pregnali derviše; 200 so jih ubili; v prvi bitki je bilo 100 ustašev ubitih. Pripravljam ca na tretji naskok.*
V Gvatemali se jc Izvršil atentat na predsednika republike Cabrera. Ko je stopil dne 20. t. m. iz svoje palače, se je zaslišalo več eksplozij. Predsedniku je odtrgan prst.
Novičar.
Občinski odbor kranjski je imel včeraj sejo. Po odobrenju zapisnika zadnje odborovo seje se je spominjal gosp. župan v ginljrvib besedah pokojnih javnih funkcijonarjev gg. Petra Mavrja in osobito ubožcem blagonaklonjenega veletržca Ivana Majdiča, kar je občinski odbor vzel na znanje. — Občinski odbor je nato prespi k dnevnemu redu in odobril predvsem predlog upravnega odbora mestne hranilnice po obširnem referatu g. načelnika finančnega odseka dr. Valentina Stempiharja, da se službene kavcije opiuste in hranilničnim uradnikom vrnejo, med tem, ko je glede pokojninskega sklada naročil županstvu nova poizvedovanja in bo šele v prihodnji seji sklepal o tem. Nato je sprejel tudi predlog fin. odseka, da se mestnim redarjem in novemu čuvaju dovoli draginjska doklada. Na predlog policijskega odseka je obe. odbor soglasno sklenil, da ne ugovarja prošenemu prenosu koncesije gostilniške obrti Francetu Pogačniku iz hiše št. 148/149 na h. št. 77 v Kranju, naprošeni koncesiji gostilničarske obrti Marije Src in Ignaciju Rebolj ter koncesiji za fl-jaker&ki obrt Vojtehu Globočnik. Nato je zagotovil ogrskemu državljanu c, in kr. nadporočniku Josipu Pernetu domovinatvo in sprejel v občinsko zvezo odvetniškega uradnika Janka Rozmana. Sklepal je nadalje o predlogu c kr. okrajnega glavarstva v Kranju glede omejitve Števila psov v mestu in izvolil končno g. Josipa Majdiča članom upravnega odbora mestne hranilnice namesto pokojnega Petra Mavrja.
Klerikalni reiim na Kranjskem se že kaže v popolni nagoti; «Slovenčeve» grožnje, da se bo slabo godilo onim, ki nočejo trobiti v klerikalni rog, se že izpolnjujejo. Deželni šolski svet, v katerem zastopata deželni odbor dva klerikalca: Lampe in dušteršič, je na zadnji seji pod Schwarzovim predsedstvom sklenil med drugim: blužbenim potom je prestavljen gospod Fran Fa-binc z Jesenic v Svibno, ukor dobita gg. učitelja Mihael Salberger in Jožef Zicherl na Jesenicah. ?o }a menda metoda, s katero hočejo klerikalci
prodreti v učiteljske vrste in jih «pokatoliciti». Od terorizma ni ta način zelo oddaljen; vprašanje je, kaj bodo učitelji rekli na to provokacijo. Seveda je bilo pričakovati tako melodijo, ko sta prišla Lampe in SuSteršič v deželni šolski svet. Zaradi slovenskih vabil na svoje in zaradi stvarnega zboljšanja pouka se niso klerikalci potegovali za odločilni vpliv v šolstvu. Kjer imajo klerikalci moč, jo rabijo v svoje strankarske namene in rabili jo bodo tudi v šolskem svetu.   Po «R. P.»
Za kranjsko volilno reformo — kakor piše «Rdeci Prapor* v današnji Številki — je izvolil deželui zbor, kakor znano, ustavni odsek, ki ima nalogo, izdelati načrt do zadnjega zasedanja. Pravice deželnega zbora so tako omejene, da je potreben poseben zakon za zborovanje odseka, kadar je deželni zbor na počitnicah. Zakon je izdelan in treba je le še sankcije. Kaj je ž njo, se pa do danes še ne ve. Vlada je kazala ob otvoritvi deželnega zbora tako zanimanje za volilno reformo, da je njena sedanja mlačnost skoraj nerazumljiva. Dr. Š u š t e r-šič je pripovedoval, da bo zakon sankcioniran v par dneh. Sedaj je pretekel mesec dni, a sankcija še ni razglašena. Z ozirom na vpliv klerikalcev na vlado, s katerim se radi bahajo, je to vendar čudno.
Dobrotnik. Pokojni Ivan Majdič v Kranju je daroval poleg že zadnjič omenjenih, testamenta-rično določenih volil še med živimi znatne zneske v dobrodelne namene. Med drugimi so dobili: Vincencijeva družba v Kranju 80.000 K (v slučaju, da se to društvo razpusti, pripade ta svota mestnemu ubožnemu zakladu v Kranju), mestni ubožni zaklad v Kranju 20.000 K, dijaška kuhinja v Kranju 10.000 K, društvo za varstvo otrok in skrb za mladino v sodnem okraju kranjskem 20.000 K, ubožnici iz župniji Šmartno pri Kranju, Šenčur, Predoslje. Naklo in Kranj po 800 K, romarski cerkvi v Velesovem 8000 K, dijaškemu domu misijonske družbe v Ljubljani 8000 K.
Slovenskim občinam v syled bodi županstvo Šmartno pod Šmarno goro, katero je odstranilo vse dvojezične vaške napise in jih nadomestilo s samoslovenskiml.
•Slovenski Meščan> se je porodil v Kranju. — Oče njegov je naš Tomaž Pavšlar, mati njegova je klerikalnega pokolenja, botrov ima kar dvoje: VerbiČ z Vrhnike in kanonik Kalan iz Ljubljane. Kako se bo to dete razvijalo, bodemo" poročali.
Porodil se je minulo nedeljo g. Josip Weißenbacher, c. kr. davčni upravnik v Zgornji Beli ob Milsiatskem jezeru, z gospico Tinico Matjašičevo, hčerko tukajšnjega trgovca. Čestitamo t
Koncerta pevskega zbora tukajšnje čitalnice sta se udeležila pole« skladateljer Aljaža in Deva tudi g. profesor Anton Stritof, predsedmi »Glasbene Matice*, in nje odbornik g. profesor Anton Jcršinovic — V zadnji številki «Gorenjca* se čudi kritik, kaj je vzrok, da je bilo pri koncertu tako malo dijakov. Povemo mu da bilo v nedeljo popoldne ob isti uri predavanje v izobraževalnem društvu »Kranj*, dijakom pa se je v nekem višjem razredu baje prepovedalo posetitl koncert.
Narodna čitalnica v Kranju. Običajne veselice na belo soboto, to je danes, ne bo radi različnih ovir. Preloži se pa ista na teden pozneje torej na 2. maja. Igrala se bo tudi burka v 8 dejanjih Veharjevo letovišče, na kar slavno občinstvo že sedaj opozarjamo.
umrla je v Kranju minulo nedeljo gospa Marija Jezeršek. N. v m. p.!
Novo ÜJakarako obrt je otvoril g. Vojteh Globočnik, ki pa ima na svoji tabli lenemškinapis. Kadar ga odstrani, bomo poročali,
f Valentin Kumer. Po dolgem bolehanju je umrl v 60. letu svoje dobe g. Valentin Kumer, upokojeni mestni učitelj ljubljanski. Pokojnik je bil rojen dne 1. februarja 1849 v Kranju. Posvetil se je učiteljskemu poklicu, napravil 3. avgusta 1867 zrelostni, dne 30. oktobra 1876 pa usposobljenostmi izpit, oba v Ljubljani. Kot začasni učitelj služboval je štiri leta v Idriji in Tržiču, kot stalni učitelj pa 31 let v Ljubljani. Radi bolehnosti je pred šestimi leti stopil v stalni pokoj. Bil je tih, resen, marljiv in sposoben učitelj, čislan med kolegi. Bodi mu časten spomin. Truplo pripeljejo jutri v Kranj.
Na Bleda se je nasalil kot praktičen zdravnik v dr. Klimekovi vili g. m«xL. univ. dr. Gabrijel Hočevar, dosedaj sekundarni zdravnik deželne bolnice v Ljubljani. Glej današaji inseratl
PoiOT 1 Singer k Co., delniška družba Šivalnih strojev Kranj št. 53 priredi v Radovljici od 27. aprila do 9. maja brezplačni učni tečaj o umetnem vezenju na šivalne stroje. Gospicam in damam, ki se hočejo priučiti temu vezenju, je dana s tem najlepša priložnost Za priučenje te umetnosti.
Letošnja glavna skupščina «Zavese avstrijskih Jugoslovanskih učiteljskih ernstev* se vrši dne 6., 7. in 8. septembra v solnčni Gorici. 6. in 7. septembra bode zborovanje upravnega odbora, delegacije in glavnega zbora. 6. zvečer je koncert, ki ga priredi goriško učiteljstvo, a 8. septembra je izlet skupščinarjev v Udine, Čedad in v rojstveni kraj slovenskega slaveka Simona Gregoriča.
Poučno potovanje kranjskih gostilničarjev. Na Dunaj so se odpeljali v torek naslednji udeležeci
S.I Doktoric, Hajnrihar, Kos, Markež, Mencinger, Ravhekar z Bohinjske Bistrice, Peternel, Repe, Aus in Vsiršek z Bleda, Jan, Kumteij in Zamer iz
Gorij, Jane in Kunstelj iz Radovljice, Jalen iz Rateč, Stravs iz Podbrda, Kenda, Krvaric, Plankar, Pogačnik in Trontelj iz Ljubljane.
Umrl je v <Leonišču» v Ljubljani g. Viktor Klinar, po domače Petran, posestnik in gostilničar na Bledu. — Umrla je na Selu pri Žirovnici gospa h Ivana Jeglič, trgovčeva in posestnikeva vdova v starosti 52 let. N. v m. p.!
Španski sleparji so zopet na delu in pošiljajo znova prošnje v naše kraje po znanem receptu, da je tisti falot zaprt zaradi bankerota, da pa ima v nekem kovčku okoli milijona denarja in da naj njegova žrtev plača samo sodne stroške zanj, potem pa dobi tretjino tistega milijona. Pozor pred temi sleparji, za katere bi bil že v resnici zadnji čas, da bi jih res zaprli.
Županstvo V Tržiča kaže svoje pristno nemško-nacionalno mišljenje s tem, da prileplja na svoje uradne spise nemški narodni kolek «Deutscher VVehrschutz Sudmark* v vsenemških barvah. Te kolke v frankfurtarskih barvah prileplja tržiški župan Boncelj celo na dopise, ki jih pošilja raznim c. kr. državnim uradom. To je že višek nesramnosti in predrznosti od župana, v čigar občini prebiva poleg 2300 Slovencev komaj 200 Nemcev! Slovenski občinski odborniki v Tržiču naj pri prihodnji občinski seji primejo pošteno za ušesa Boncljevega očeta in naj ga pouče, da lahko Sud-marko poljubno podpira s prispevki iz svojega žepa, ne pa z denarjem slovenskih davkoplačevalcev!
Železnica na Triglav. O tem piše <Promet in gostilna*: Da se sme sčasom pričakovati ravno na Bohinjski Bistrici, kjer je nameravan pričetek železnice na Triglav, velikanski tujski promet, dokazuje dejstvo, da je že v poletjih 1906 in 1907 izstopilo na tej postaji marsikak dan na stotine tujcev. Vrhutega pa bi gradnja te gorske železnice mimo Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru, Starih Fužin in čez Velopolje ne delala posebnih težkoč, vsled česar ne bi bili troškt in obrat posebno veliki. Nikakor pa ni s tem rečeno, da je to edina proga, s katero bi se zvezala Bohinjska Bistrica z vrhom Triglava. Uva zevale so se vsestransko tudi druge proge v tehniškem in troškovnem oziru. Kakovrst sveta, po katerem naj bi tekla železnica na Triglav, je taka, da bi sestala železnica iz dveh delov. Del proge po dolini Save proti jezera, od tam proti Fužinam, skozi Mostnice in Voje proti Velem polju nima v dveh tretjinah svoje dolžine nobene posebne napetostih Seie rebra, ki zapirajo dolino Voje; zahtevajo strmo progo; zadnji konec proge od Velega polja pa do vrhunca je jako strm. Vsled tega je mogoče skoro za večino proge prirediti navadno železnico (adhesijsko Železnico); v ostalem strmem delu pa bi se težkoče premagale z zobno železnico, oziroma z Žično vrvjo. Pozneje se je sprožila misel, namesto ozkotirne železnice med postajo v dolini in Velem poljem zgraditi za urejen promet z avtomobilom primerno cesto. Po natančnem premišljevanju se je dognalo, da bi ta način bil jako priporočljiv radi nizke cene, a bi imel vrhutega še marsikatero prednost.
Is Žabnioe. Tukaj smo imeli v kratkem kar dva župnika zaporedoma. Prvi g. Jurij Drnovšek, je bil prileten, priprost gospod, za vse občane hvale vreden. Za njim je pa prišel mestni gospod Ljubljančan — Karol Cik. Specialiteta tega gospoda je — lastna hvala. Da bi ga slišali 1 Kakor cigan kljuso, ravnotako hvali gospod župnik samega sebe, svoje umetniške govore, svoje duševne zmožnosti, skratka: on je vse, prerok, kralj, bogi Zal, da vzlic vsemu temu hvaliaanju nima bogsigavedi koliko privržencev. Skoraj bi lahko rekli, da se jih prešteje na prstih ene roke, Prejšnji župnik nam je odpravil bero, a ta ne more izhajati, ko bi bila plača in bera dvojna. Tu pridejo potem vzlic vsej mogočnosti gospodovi tudi še ključarji do veljave, da mu neso skupaj kmetove žulje. Najbolje pri vsej tej učenosti našega dičnega gospoda je pa to, da, kadar izpusti eno svojih, po njegovem mnenju tako imenitnih govoranc, nihče ne ve, kaj daje pravzaprav hotel povedati, bržčas tudi sam ne. Njegovo delovanje je torej na kratko: hvalisanje samega sebe in zažiganje naprednih časopisov na grmadi. Za nas pa je to delovanje dokaj koristno. Že se odpirajo nevednežem oči in končni efekt bo ta, da bo žal zasmeh in pomilovanje. Da pa ne postane moj spis tako obširen kakor govori gosp. Cika, naj zadostuje to za enkrat. A vzlic temni Na svidinjel lataldai.
Oropana romanska oerkev na Viiarjife. Kakor se vidi iz natančnejših poročil, so neznani uzmo-viei temeljito oropali višar&ko cerkev. Odprli so vse nabiralnike, odnesli vse svete posode, čudežno podobo in njeno okrasje. — Okrasje je vredno okrog 400 K. V cerkev so vdrli skozi vrata pri Jožefovem oltarju, iz cerkve pa so naredili proti zakristiji skozi meter debel zid luknjo, da so prišli v zakristijo. Tam so odprli vse predale. Vdrli so v prazno gostilno, tam so kuhali, kvartali in spali. Tudi v farovž so vdrli. Višarje leže kakor znano na visokem hribu in ne stanuje tam po zimi nihče.
Nova ladmina postava. Minister pravosodja Klein je sklical za 4. majnik zadružne strokovnjake na Dunaj k posvetovanju glede nove zadružne po« stava. Enako posvetovanje se je že vrido leta 1896. Vlada je sad tedanjega posvetovanja predložila dr" žavnemu zboru leta 1898 v obliki zakonskega načrta; ker pa državni zbor tedaj ni retil predlog« pride stvar letos ponovno, v državni zbor.
IMJaftki kuhinji je daroval namesto venca na krsto pokojnemu prijatelju Ljudevitu Matajcu dr. Ev. Šavnik 10 K.
V dobrodelne namene je zapustil, kakor se poroča, pokojni g. Fran Koli mano. svojo vilo na Bledu. Vila je vredna okrog 50.000 kron.
Milka ielesnioa bo gotova meseca julija 1.1. Med Kranjem in Trži čem, oziroma Pristavo bo postaja v Naklem, v Dupljah in postajališče v Križih. Delo je že danes v toliko dovršeno, da vozi prometni vlak za silo iz Kranja v Naklo in nazaj razne potrebščine za zgradbo. Brezplačno, iz prijaznosti, se sprejme tudi kaka oseba.
Vojaške dopuste ob fiaan letve je poveljnistvo c. in kr. III. voja (pod katerim stoje tudi slovenski polki) določilo od 28. junija do 18. julija. Dopusti m bodo podeljevali za dobo treh tednov, in sicer le aktivnim pešcem in lovcem. Pri konjeništvu so tak dopust dovoli le v izvenrednem slučaju. Na dopust se pa ne bodo puščali v take kraje, koder razsaja kaka nalezljiva bolezen. Oziralo se bode predvsem na sinove kmečkih posestnikov. Prošnje je treba vlagati do konca meseca maja vsakega leta na polke ali bataljone potom kompetentnega okrajnega dopolnilnega poveljništva. Navesti je krdelo, kjer vojak služi, šaržo in naborno letnico. Nadalje, koliko meri posestvo, čisti letni dohodek, splošne imovinske razmere, družinske razmere (število otrok doma in teh starost), število hlapcev in dekel. — Tedaj zelo «kunštno» sestavljena prošnja. Povemo odkritosrčno, da ti doousti v naših razmerah ne bodo mnogo koristili 2 njimi hoče vojna uprava kmečkemu ljudstvu nasipati peska v oči, da ne godrnja, ako se po drugi strani poveča število domobranskih rekrutov in seveda tudi stroški.
Bled ii društvo is povsdigo prometa tujcev. Piše se: Pred nekaj časom je zborovalo na Bledu društvo za povzdigo prometa tujcev. Marsikaj se je te ukrenilo, nasvetovalo to in ono, da bi se tujski promet na Bledu in v Bohinju povzdignil, da bi ae reklama razširila i. t. d. Se celo gostilničarje in hotelirje so poslali na Dunaj. Glavno reč, ki se najbolj pogreša na Bledu, so pa popolnoma pozabili in to je ureditev javne pisarne (Kur-Kanzlei). Povsod po toplicah ali zdraviliščih, kjer je večji tujski promet, so take pisarne, kjer dobi tujec vse informacije tako glede stanovanj, gostiln, hrane, voznikov, izletov i. t. d. Take pisarne, ki bi bile v sredini zdravilišča v obližju pošte manjka dosedaj na Bledu in se jako čudimo, da se o tem ni prav nič razpravljalo pri zborovanju. Saj taka pisarna bi bila najbolj koristna za Bled'in vso bohinjsko dolino. Sedaj je tujec, ako pride na Bled, popolnoma izročen iz-vosčkom, ki ga vozijo na Bledu, kakor se jim ravno sljubi, najde stanovanje ali pa ne, to jim je vseeno, da le plača voznino. Znano nam je in to se dogaja vsako leto, da pridejo tujci, iščejo po Bledu stanovanja in ker ga ne morejo dobiti, odidejo zopet drugam, dasi je bilo na razpolago še dovolj stanovanj. Občinska pisarna ni zato porabna, ker ni na pravem prostoru in tudi ima občinski tajnik drugega posla dovolj kakor pa, da bi se ves dan ukvarjal s tujci. Nujna potreba je torej, da se v obližju pošte, kjer je centrum, ali kjer je zdraviliški dom, otvori zdraviliška pisarna nastavi nepristranski uradnik al* uradnica. Tu bi vsaj dobil tujec vsa pojasnila tako glede stanovanj na Bledu in v Bohinju ali nakupa zemljišč, posestev, vil, izletov, izvoščkov, vodnikov, prometnih zvez i. t d. V pisarni naj bi bile na razpolago razne knjige o Bledu in Bohinju, o gorskih turah, razne prometne karte in drugo. Za vzdrževanje pisarne naj bi prispevala občina, zdraviliška komisija, društvo za povzdigo tujskega prometa m pa posamezni posestniki, ki bi potom te pisarne oddali stanovanje ali prodali zemljišče. Ako bi bila pisarna dobro urejena, bi gotovo vsak posestnik, ki oddaja stanovanje, z veseljem plačal par kronic kot takso. Na delo torej, v prospeh tujskega prometa in v zboljšanje blagostanja naše lepe Gorenjske 1
Družba av. Cirila ln Metoda je izdala v proslavo 150 letnice Vodnikove in 100 letnice Blei-weisove prav lepe razglednice Slovencem. Izdelala jih je domača tvrdka »Blaznikova* tiskarna. Tr-
!ovci in drugi odjemalci razglednic dobe pri nanosi zdi ton popust Dobe se v družbini pisarni »Narodni dom>, vsak dan popoldne v uradnih urah od 8—6. Zunanji odjemalci jih dobe poštnine prosto. Znesek se lahko vpošlje po prejetju blaga po poitn o čekovni položnici. — Upamo, da se bo v kratkem oglasilo mnogo naročnikov.
V Straiilcn pri Kranju je umrl g. Ljudevit Matajc, soimetnik tvrdke A. Globotschnig. Lahka mn žemljica 1
Prvega divjega petelina v škofjeloškem okraju je ustrelil letos, na cvetno nedeljo, dne 12. t. m., ob 6»/. uri zjutraj g. I. Petz, pivovar v Skorji Loki v gozdu «Bukovje>, občina Zminec. Tehtal
Pravila strokovne ladrage krojaoev v Škofjl Loki je c kr. deželna vlada v Ljubljani z razpisom od 4 L m. št 7461 odobrila. Dogovorno s c. kr. zadružnim inštruktorjem c kr. trgovinskega ministrstva v Trstu ae bode med 16. in 23. majem t 1. določil dan za ustanovno zborovanje te zadruge, katero sklice c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju. X temu zborovanju se bodo pismeno povabili vsi krojači škofjeloškega lodnijskegi okraja, na kar jih |a zdaj oposarjimo*
V Selcih nsd Školjo Loko se dne 2. maj-nika, prihodnjo soboto, vrši spomladanski živinski smenj, kamor se bode prignalo mnogo lepe živine. Kupci se vabijo.
Poročil ae Je na velikonočni ponedeljek gosp. Ivan Drnovšek, c. kr. telefonski monter, z gospico /Katinko Kolino, doma iz benečanske Slovenije.
V Ihanu so ustanovili prostovoljno gasilno društvo.
Gledališko predstavo prirede kovorski dile-tantje v nedeljo, dne 26. t m. v prostorih gosp. J. Šlibarja (Snarja). V Ljubljano jo dajmo. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: I. Sedeži I. in II. vrste 70 vin., ostali sedeži 50 vin., stojišča 30 vin. Predstava se vršr v vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi Odbor.
Srbski list o pokojnem Viljemu Polakn. Bel grad ska «Politika* piše o pokojnem Viljemu Po-laku to-le: «30. t. m. je preminil v Tržiču na Kranjskem inženir Viljem Polak v 65. letu svoje starosti. Pokojnik ostavlja tudi v Srbiji mnogo dobrih prijateljev, ker je delal kot državni inženir in kasneje kot podjetnik tudi na naši glavni progi Belgrad-Niš. Pokojni Polak, rodom Slovenec, je bil naobražen, ljubeznjiv, skozinskoz pošten mož in velik Slovan. Zapustil je 224.000 kron v prosvetne narodne namene svojih rojakov. Naj bi mu bila lahka zemlja domača in svetel spomin tudi med nami Srbi 1»
Jubilejskl sprevod na Dunaju. Deželni odbor bo ustanovil poseben osrednji deželni odsek, ki bo preskrbel primerno udeležbo Kranjske pri omenjenem sprevodu.
Ns Govejekn pri Bori sta umrla pred nekaj leti dva Jamnika, zapustivši del premoženja cerkvi na Osolniku. Kako se gospodari s to zapuščino, nam ni znano, cerkvena ključarja sta si bližnja sorodnika (1). Znano nam pa je, da ni bilo pri zapuščinski obravnavi o omenjenih volilih razprave. Se je prisodila zapuščina cerkvi? Se je plačalo pristojbinske odstotke? Prosimo poklicane oblasti, da to preiščejo. Vpraša naj se Anžiča, Konjškarja, Lužarja. Ali je ta denar vknjižen?!
Ponesrečeni Slovenci v Ameriki. Dne 6. de-bembra lanskega leta je podsulo v rudniku »Feir-mont Coal Company* v Monogahu v Združenih državah v Ameriki več oseb, med katerimi so bili tudi Slovenci Anton Udovič s Primorskega (Prim-skovo ali Primostek), Anton Hrvatin s Primorskega in Ivan Valenčič s Kranjskega. Nadaljnih rojstnih, domovinskih in družinskih podatkov ni. Da bode pa avstro-ogreki konzulat v Pittsburgu zamogel za družine, oziroma sorodnike ponesrečencev od podjetja izterjati odškodnine, naj se ti nemudoma zglase pri svojih okrajnih glavarstvih, odnosno pri mestnem magistratu ljubljanskem.
Uredništvo «Perotulnarja» v Tržiču, naznanja vsem svojim cenj. naročnikom, da so se vsled preselitve v Ljubljano in s tem zvezanega ogromnega déla, zapoznele številke 11. in 12. druzega letnika eperetninar», kakor tudi odgovori na razna došla vprašanja, kar se blagovoli oprostiti. Omenjeni številki izideta skupno okolo sredi aprila t L ter se razpošljejo še iz Tržiča. III. letnika prva številka bode izšla v pričetku maja in sicer iz Ljubljane, Janez Trdinove ulice štev. 8.
Dražbi sv. Cirila in Metoda neso nabiralniki jako lepe doneske, kar nam dokazujejo mesečni izkazi. Vsled tega je sklenil odbor, da se jih naroči 500 novih; upa namreč, da ne bo nobene gostilne, nobene kavarne, trgovine, čitalnice, trafike i. t. d. kjer bi ne bilo družbinega nabiralnika, kjer bi se ne stekali darovi za obrambo naših mej. Posnemajmo v narodnem delu brate Čehe; pa tudi naše narodne nasprotnike. Nabira se sicer počasi, a nabira se vedno in na več krajih, tako da bo družba smela na nabiralnike računati kot na svoj najboljši vir. Ker je pa nevarnost, da nabiralniki zaspe, in ker bo pri takem številu težko obdržati vse v evidenci, zato se prosi uljudno vse one gospode, ki jih že imajo in ki jih bodo imeli v oskrbi, da pošiljajo točno vsak mesec, ali vsaj vsak drugi mesec (v času od 1.—25. vsled mesečnega izkaza. Zneski naj se pošiljajo naravnost na »Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani* »Narodni dom*, ne pa na časopise, dostavi naj se tudi vedno, da je iz nabiralnika in iz katerega. Posebno se prosi tiste gospode, ki imajo stare nabiralnike, da pošljejo v kratkem iz njih doneske, a zraven naj dostavijo, kje je nabiralnik in kdo ga ima v oskrbi. Ker pa nove nabiralnike kmalu vse dobimo, prosimo dotične gospode, ki so voljni prevzeti jih v oskrb, da nam blagovolijo naznaniti svoje naslove, da se jim nabiralniki takoj dopo-šljejo, ko pridejo, da se prične delovati po vsem Slovenskem za edino naše obrambeno društvo. — Družba sv. Cirila in Metoda je izdala, hoteč ustreči slovenskemu občinstvu, Bleiweis-Vodnikove razglednice. Velikonočne in spomladanske so se vse razpečale, zato se upa, da bodo tudi te Sle hitro izpod rok, posebno, ker je letos 150 letnica Vodnikova in 100 letnica Bleiweisova. Prosi se toraj družbico podružnice in trgovce, da jih naroče in na ta način omogočijo zavednim Slovencem, da si lahko vsakdo in v vsakem kraju nabavi sliki naših prvakov«
e a e
Obdal zbor »Matiee Sloyenske» bo v ponedeljek, dne 25, maja ob 8. uri zvečer v veliki dvorani ljubljanskega »Mestnega doma». m y
j smislu § 4., točke b) društvenih pravil naj blagovolijo cenjeni gospodi, driištveniki eventuelne sa-mostalne predloge vsaj 14 dni pred občnim zborom (do 11. maja) prijaviti odboru. Za odbor dr. Ilešič, predsednik.
Cesarja Frančiška Jožefe zdravilišče sa državne uradnike je ustanovilo društvo »Zlatega Križa* v spomin vladarjevega vladarskega jubileja v Karlovarih. V 10 sobah ima nad 100 gostov prostora in se plača za stanovanje, postrežbo, razsvetljavo in perilo režijski znesek 1 K na dan. Hrana se dobiva za lastno ceno. Zdraviliški zdravniki dr. Franc Gintl in dr. Gustav Toepfer opravljajo zdravniško službo brezplačno. Prošnje za vsprejem v to zdravilišče poslati je na kuratorij avstrijske družbe Zlatega križa, Dunaj I. Herrengasse 11.
Koliko Je Slovanov? Vseh Slovanov je okoli 148 in pol milijona. Slovencev je 1,475.000. V avstro-ogrski monarhiji živi Slovanov okoli 23 milijonov; že številke dokazujejo: »Slovan gre na dan!»
Neveate, ki aede na drevesih. Pri rodu Lalos v zahodni Kitajski je navada, da se skrije nevesta na jutro poroke visoko med veje kakega velikega drevesa. Njeni sorodniki, oboroženi s palicami, splezajo na spodnje veje. Zdaj pride ženin po nevesto. Po drevesu pleza navzgor, in nevestini sorodniki ga bi jejo s palicami, dokler ne pripleza do neveste.
Ljubosumna tašča. V Budapešti je krojač Svres odslovil svojo ženo ter je pričel ljubavno razmerje s svojo taščo. Ko se je naveličal tašče, hotel je zopet vzeti ženo nazaj, vsled česar je postala tašča skrajno ljubosumna, da ga je v spanju ustrelila, nato pa si pognala kroglo v srce.
Z elektriko so usmrtili nevjorškega dijaka in bogatega sina tvorničarja Gileta v državni jetišnici, četudi se je nesrečna mati obupno potegovala na najrazličnejše načine zanj. Gilet je umoril svojo ljubico, katere zaradi rodbinskih ozirov ni hotel poročiti. Udaril jo je bil z veslom in jo potem sunil v vodo. Električni tok je trajal 63 sekund, Gilet je bil skoro takoj mrtev.
Naznanila
telovadnega z ženskin
društva Plffifl oddelkom „Sokol"     " 1§7 *    v Kranju.
Bratje Sokoli!
Ker se vsled neugodnega vremena ni mogel vršiti zadnji izlet čez Visoko-JŠtenčts'-Kranj, poživlja odbor tem potom vse brate Sokole, da se udeleže v kar najmnogobroj-nejšem številu ialeta, ki se vrši v nedeljo, dne 3. maja t. 1. ob pol 2. uri popoldne čez Visoko-Šenčur-Kranj. Zbirališče: društvena telovadnica. OdboT.
Zahvala.
Za povodom bolezni in smrti naše preljube matere in stare matere, gospe
Marije Jezeršek
doile nam iskrene dokaze srčnega sočutja, izrekamo tem potem svojo zahvalo.
Posebno pa se še zahvaljujemo slavnemu pevskemu zboru »Narodne čitalnice* za pretresljivi žalostinki, častiti duhovščini in darovateljem krasnih vencev.
KRANJ, dne 25. aprila 1908.
Žalujoči ostali.
Išče se takoj
Tie: sota s lisio.
Kje? pove upravništvo »Gorenjca*.
ijnim I
Monopol- kolo it. 6, cena
s prostotekoal in dvojnim svončnlm ležiščem je naj cenej Si, najmodernejši I a
in bogato ozaljSan stroj najboljše kakovosti. Najmočnejše z barvastimi črtami. Dober pnevmatik. Pismena garancija 1 leto. Navadnejša kolesa cenejša. Vsak posamezni stroj se pošlje do meje prosto poštnine in eolnine.
Vso ali delno plati lo naprej, ostanek po poviatju. Uaruncijeke zahteve se izvrie hitro od naj* av-
itrijaka odposiljalnica. Glavni katalog o kolatih, v«*h 35   poleg .padajočih delov in fono-grafih ■ indovito nizkimi cenami Htitonj in poitnia« prvato.
L>lex votnokolesit industriji, Berilu 704, Girschiner str. 15.
frizer za dame in gospode
I«jubljana, Sv. Petra cesta 36.  Filijalka na-
U7 52-40   sproti hotela „Union"
Silke
priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni  gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Zalog« vsakovrstni vpisttc iinzeii. li zaasastl las
Oddelek za dame s separatnim ' vhodom.
Kupujejo se mešani in odstrilenl lasje po najvišjih cenah.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
1 52-6
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in drage glinaste isdelke v vseh barvali, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prvi in največja tovarna peoijin glinastih izdelkov v LJubljani.
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatln* Previdni kmetovalec ga pri-meša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo s mastinom.
Tovarniška zaloga: 296—35 Lekarnar Trnk6o*y, Ljubljana*
"mx\m%i Kovača,
ki bi lahko vodil samostojno obrt (prikovanje konj in voz), sprejme
Fran Šolar,
trgovec v Podnartu St. 21. 280
Thierrvev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom S K.
Thierryevo centifolijinc milo
proti vsem, še tako starm ranam, vneljem, poškodbam, go-rečici, kislini, kašlju, krču slabem teku i. t. d., 2 lončka 3 K SO v* Razpošilja se ie proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči.
Naročila naj se naslavljajo na: 275
trtjarzar ft. TbUrrv i Pregradi pri Rog. Slatini.
15—1 Zaloga večinoma po lekarnah.
Društvenega slugo
sprejme telovadno društvo ..Sokol" i ionskim oddelkom i Kranju.; .279
Ustmene ali pismene ponudbe do 1. maja. Pogoji: prosto stanovanje, plača po dogovoru
Zahvala.
Podpisano predsedništvo t Društva za pridobitev tujcev* izreka slavnemu nafelništvu radovljiške posojilnice najiskre-nejšo zahvalo za velikodušni dar 400 kron, ki ga je slavnoisto blagovolilo izposlovati pri zadnjem občnem zboru v trdni nadeji in z iskreno prošnjo, da blagovoli slavno načelništvo posojihrce ohraniti tudi v bodoče podpisanemu društvu enako naklonjenost.
Društvo za prlvabltev tujcev za občina Radovljico, Lesce, Begunje In okolico.
V Radovljici, dne 16. aprila 1908. Iv* Šega, Laap* Fttraaaar,
tč. tajnik. tč. predsednik.
L278
v
t
globoki žalosti javljamo v lastnem in vseh sorodnikov imeiu, d* je gospod
Ljudevit Matajc
soimetnik tvrdke A. Globotschnig v Stražišču pri Kranju
previden s tolažili sv. vere, danes ob]"pol 9. uri zvečer preminul,
Pogreb bode v soboto, dne 25. aprila 1.1. ob pol 6. uri popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župnj cerkvi sv. Martina.
STRAŽIŠČE pri Kranju, dne 23. aprila 1908.
Fani Dolenn roj. Matajo hči.
Leo Matajo
sin.
Edvard Bolen*
zet
Fran, Elia in Hilda Dolini
vnuka.
te
E
Mestna hranilnica v Kranji
Splošni rezervni zaklad 185.000 kron
Posebni rezervni zaklad 3.300 kron.
obrestuje hranilne vloge po
26—S
Koncem leta 1907: Stanje nranllnia vlog 4,497.000 kron, posojil na zemljišča 2,725.000 krtu ter posojil občinam 183.000 kron.
Ta najstarejši denarni savod v Kranju nradnje na rotovin vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob saanjlh in tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne.
)iM<»titiiitiiiiiit!mMt»fitf>n»ww!inn»nmtnni*itHnmni!Hi
i»ntimiimwinwiwnmt
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglasati radi tega pri hranilnici
Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj s vsem svojim promošenjem in s vso svojo davčno močjo. ~~ Da so hranilne vloge res varne, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
I
TIskarna L Pr. iampret
priporoča
vtzltnice, zavitke Ltd.
stara in nova, navadna ali s prostotekom (frei-laufom) z najboljšo ali slabšo pnevmatiko, se pri pri meni dobe. 254 8—8
HARMONIKE
stare in nove, prodajam ali zamenim. Kolesa tudi Kamenjam. Kolesarske potrebščine na izbere. Se priporočam
Pavel Bizjak, Bfl žttT-102-
122-46
Tönnies
tovarna za stroje, Železo, in kovinolivarna v LJubljani
priporoča kot posebnost Sag« ln VI« stroje za
obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno- genera tors ki plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
ta
i
Steckenpferd lilijino milo
najboljše milo sa kolo.
+
Brala HLAVKA
lanalovatelja kirarg. instammentov atelje za ortop. aparate in bandase
QuMjana, prešernov« nt 5
priporočam
svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in inha-lacije s paro, sterilizirane obveze in bandaža, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate sa samoklistiraoje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse ban-daže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-248 62—7 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila a« Izvršujejo točno,
hitro In dlokrotno* Gh.lvaalčai poniklovanl zavod a obratom na motor. Popravila oo Invrčujolo točno In ceno.
!
Svojt k svojim 1 266 62—4
Staroinana narodna tvrdka:
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pr letnim i belimi Is Črnimi vini iz laatnih in drugih prlananih vinogradov po ©eni 30—50 vin. liter; potem s plaanjskim pivom «prazdroj> iz sloveče češke «Meščanske pivovarne*, in iibornim protivin-Skim pivom iz pivovarne kneza »chwarzenborga v Prottvi&n na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim troplnovoam L vrsta, lastnega ptidtlka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 66 lit naprej iraake goriška postaja.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce.
|BmaB^
Vojteh Globoènik
■ v Kranja
priporoča svoje
271   2- 2
fijakarstvo-
»^fr«.... Vir" " Vsi****'
Loterijska srečka dne IS. aprila 1908
Gradec   33  80  20  67 64
Damsba šivilja
se priporoča cenjenim damam za izdelovanje od navadnih do najfinejših damskih kostimov, po primerni ceni. Točna postrežba, solidno moderno delo.
Valpnrga Rnker
v Kranju hiš. štev. 171, II. nadstropje.
208 2-2
Griotte!  Griotte!  Griofte!
ZdraVotai oVecay liKfr z prahy
priporoča 246 52—5
edin I založnik za Kranj
ZDRAVKO RRANJC, KRANJ
nasproti o. fcnrviposVte in noetnije.
!
i
Otvoritev vfnotoča.
P. n. občinstva nllndno naman|aa, da sen otvoril
v svoji hiši it. 118 na Glavnem trga ===== v Kranja =====
Vinotoi čez ulico.
Točila so bodo najizborneja vina ===== po najnižjih cenah. ====
Pričakuj« obilnega .bilka .. priporoča s spoštovanje«
Franc Lukeš.
273 3-2
SINGER
šivalne stroje
naj se kupuje le v naših proda-jalnah, ki se jih epoma po teh napisnih tablah.
Naj se ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena SINGER prodajati že rabljene stroj« ali stroje drugih vrst; kajti naši »troji ae ne oddajo prekupoem, temveč ae jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstvu.
SINGER Go.
ako. dražba aa šivalne stroje
Kranj it. 53. 7
Nova knbična knjiga 1
Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga. Kazalo (
1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; S. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vse-bina v kubičnih čevljih; 8. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4, Rezan in obtesan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in širokosti; 5. Preračunjenje eol v centrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 13. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 238 52—10
Knjiga stane v močno celo platno vezana 6 K( po pošti 80 vin. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri raoumr, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta 8 K 20 vini Knjižica se dobiva pri založniku
Viljemu Požgaju v Kranju.
Mavrici} Siolcj
ur ar
na Jesenicah Ik
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje bucike, uro na nihala« prstana in verlftloc. po najnižjih nunah.
Mg Popravila M
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 140 K. Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
„INTAOT".
Kolesarske potrebščine
NB. Ako telite imeti uro rte debro popravljeno jo ae dajajte takim, ki urarsjs siti iiuceni niso. 17—H i
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomškove    ulico   Jat. J*.
Stivkeso-DMtio n Koostrakcijsko rtjociviicirsirv. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande,
stolpne krile, štedilnike i. t. d.
Špecijaliteta: 152—23 valj ioni zastori (Rollbalken).
Ludovik Borovnik
puskar v Borovljah (Ferlaoh na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puli za lovce in strelce po najnovejših si lemih pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje Vse puške so na c. kr. preizkuševalnid in od mene preizkušene. 181 52—U7 Uuetrovanl oeniki k«t«ton|.
y nmmi r. trnu rv.v n v:\rm ^Tnnnnuii
potniHom 4 asalto!!
priporoča generalna agentura
g Jlatritotsto in Vftnt 5tar £inie"
H       najhitreio vožnlo oreko BASELPARlZ-CHERBOnRG-NEW-yftRK
najhitreje vožnjo preko BASEL PARIZ-CHERB9URG-NEW-Y0RK. S 2 odhoda v tednu. — Hrana še v Baselu prosta. — Z vellkanskial in varnimi parniki teh prog prevoz od Cherbonrga-New-York v resniol
S12 do 6 dni.
Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj
Generalna agentura 3m Obersteg A Co., B&*el
28 Aeschengraben (Švica). 2so ls-a
m aaa ( ii i •(!(iva ;i i h it ¡i. f-rn m
Zlat« svetinji: |ct1!i, par iz, J¡iw itd. /&
Najboljše kosmetlčno
ZObOčistilno sredstvo
Jzdelovatelj
9. Seydl
bljana, Sp'fof-Stritar. ul. 7
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
[priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
Največja tovarniška zaloga
Na drobno in debolo I
Na drobno in debelo!
Za dame, gospode, deklice in dečke od najcenejše do najfinejše vrste, priporoča jgf* f   n t o ** J J ® 1*     in  modna trgovina.
Antona Adamiča v Kranju
Glavni trgt
Fini damski slamniki se liipajo po najnovejši obliki. Popravila aa todno livrinjajo. Svila, svileni trakovi, lišp, cvetlice ter igle za slamnike vedno v zalogi.
Gene brez Jionkurenee! 62~4
Radi pozno serije prodaja najnovejšo damsko, gosposko, dekliško, deško in otroško konfekcijo tudi pod knpno ceno
Angleško skladišče oblek
242 18-8
14425
Blue vrkaa » speásja
ErUa Predpasnike
Moderee Šerpe Pasove Ovratnike Mašenoe Jabots Srajce Perilo Otročje obiekce Krstne oprave
# I
o
A,
®    «    S    41    m    *    w • J9
»iliiiiiiil
Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke
filijalka is Ljubljane
195 52-23
A. VIV0D-M0ZETIC v KRANJU
na glavnem trgu v hiši g. Pavilarja Priporoča sa postlad in poletje elegantne klobuke za dame in otroke pariške in dunajske modele. Žalne klobuke. * Klobuke sprejemam ? popravilo.
======= Zunanja naročila točno. ========
f j I f i I I
***       w"»        tO <B
RS
»O
S E
>o s>
2 &
no   *»   M © ■o   « w
o I
s- >§
o.
Giace in svilnate
rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsnike Naramnice Olavnike Garniture
Milo Parfam
Martinova oesta 20 •   £ m m a Martinova cesta 20
Postajali««« električne cestne      V%*    W ** ** J#    železnice pri sentpeteraki cerkvi
LJUBLJANA ::: Zalagatel] drnštva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
Boitte zaloga pohištva vs&ke vrste r vseh osnih. Ogledat, slike r mh
ttllkottlh.
Popolna oprava iš tih. špedjallteta : Gostilniški atoli.
Pohištvo lx železa, otroško postelje /a vozlikl  po vtakl oe nI.
Modno! Ii Ilona* toga omrežja, api* čanske trato ail
Urno, prvo trato vedno t zalegi.
Za apatno sobo od 180 ¿Id. naprej. Dltan z okraski,
Oprave za Jedilno sobe, salona, predsobo, oale garnituro.
ûpaoljalltato t nevestinih balah, Vo-IM proatorl, pri-tllöno In t /. nadstropju, čudotlto poceni za hotelo, tile In za letovišča 62 gld.
Za tobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, atensko oglodalo.
Oton 5eydl
pri ft*. dr. E. Olobočiilkii ▼ Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranilo korenine, i ali brez nebne ploščo, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVHALNICE In 08TURATORJI so Izvršujejo po NAJ-NOVEJŠIH METODA*.
PLOMBE V ZLATO, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi tat ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 1U45 tu SPECIJAU8T.
Odprte vsake nedeljo ed 8. de 8. are.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
regiatrovaaa saarnga s omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
Rezervna zaklada iznaSa :
172.035
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po &»/«•/• ali z l°/. amortizacijo, na menice pa po 6*/s. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice,
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Denarni promet v letu 1906.:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan ed 8. do 12. nre dop.
in
od 2. do 6. nre pop. isvsemšl nedelje pop.
Poštno - hranilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
iso—al
fiuajs komordj «Gorsajcs»,
-•rTi~ï.irwhiMi
esterai mm feftvtfjtsv Mika».
j ff .r
Lastßlaa in tistk Iv. Pf» Uuaprvta v Krsaj«.