I.SK *iU# • *Z6Jgm4&L Maja Čašophni r.avod ,?:asavskl tcjnik" Trbovlje r Urejuje m odgovarja uredniški odbor < Direktor in odgovorni urednik Stane Svštar f Tiska Ma riborska tiskarna v Mariboru Nasin, uredništva in uprave' ..Zasavski tednik" Trbovlje I. Trg revoluci'? 28 'teleton 911 ; Račun pri Komunalni banki Trbovlje fi2-XB-10-146 r List u ličje i-tko soboto / Letna naročnina 400 din. polletna 200 din, četrtletna 100 din mesečna 40 din Z posamezna številka 10 din / Rokopisi morajo biti v ure • ičtvn najkasneje vsak torek dopol dre in iib te vračamo Problemi obrtništva v občani Trbovlje Štev. tl Trbovlje, dne 9. marca 195? [.eto X. LETNI DOGOVOR ZASAVSKE MLADINE V mladih imamo neprecenljivega in zavestnega oblikovalca socialistične graditve Važen poudarek nedeljski skupščini zasavske mladine so dali tudi naši najvišji okrajni politični in oblastni delavci, med njimi član CK LMS tov. Rudi Bregar, znan borec za socialističe ideje, tov. Franc Klopčič, okrajni sekretar ZK tov. Viktor Kovač, okrajni sekretar SZDL tov. Janez Jesenšek, podpredsednik OLO tov. Viktor Burkeljc, člana sekretariata OK ZK tov. Franc Kralj-Cink in Mirna Zupančičeva Če bi hoteli n* kratko strniti vlogo nedeljske mladinske konference, potem velja ugotoviti, da Je docela osvetlila mnoge nadvse važne probleme in življenje stoterih mladih. Kajti: vse tisto, kar je mlade že dolgo tiščalo in krivinčilo. Je na konferenci našlo prosto pot. In pokazalo se je, da imajo mladi tako napredne in zdrave nazore, da ni vodno, če so nepomirUhrf nasprotniki vsega starega, preživelega, skratka: vsega tistega, kar jih ovira na njihovi jasno začrtani poti. Neustrašni, pogumni, odločni, resnicoljubni so v svojem hotenju, pomagati in prispevati svoj delež k tistemu, kar bi pravzaprav že zdavnaj morali pisati z veliko začetnico: rasti in krepitvi socialističnih idej. Govoriti so o vsem tistem, nepolitične vzgoje r društvih kar je po njihovem mnenju mladinci odtegujejo vsakršne-ncrazdrnžljivo povezano z živ- mn družbenemu živijepju, ker 1 jen jem mladincev: o delav- spoznajo, da ni tako. kot so s kem in družbenem upravlja- pričakovali. Nič čudnega torej, n ju, svoji organizaciji, politični če smo na ta način izgubili vzgoji, delovanju v društvih in mladinca i za društvo i za m la-organizacijah, skratka: o ti- dinsko organizacijo, stem, česar so se oklenili z Posebno ostro so mladinci jasno zavestjo in nedopoved- nastopili proti zastarelemu učljivo prizadevnostjo. Toda. pri- nemo programu na naših sred-z na vali so prav tako odkrito, njih - šolah. In pa Slabemu da potrebujejo pri vsem tem vzgledu nekega dela pedago-delu nesebične pomoči, razu- škega kadra, ki ni razčistil mevanja zategadelj, ker so pojmov z religijo. Saj ne more mladi včasih morda tudi neiz- biti drugače, kot je n. pr. po- Te dni je bil v Trbovljah Tudi vprašanju postavljanja občni zbor pododbora obrtne delovnih norm bo treba posve-zbomice okraja Trbovlje, na titi večjo pažnjo, ker je v obrti katerem so bile nakazane po- le 30 odstotkov del normiranih, trebe po razvoju obrtništva v Glede vajenskega kadra bo največjem industrijskem centru treba skrbeti za naraščaj v ti-okraja. Osnovna ugotovitev, ki stih obrtnih strokah, ki so naj-velja za trboveljsko občino, je, bolj potrebne. Postavljena je da je bil razvoj obrti prepuščen bila zahteva, da se v privatnem sam sebi ter je zaostal za tem- sektorju redno odvajajo priponi razvoja ostalih gospodar- 'spevki v sklad za kadre, saj je sitih dejavnosti. Nadalje je bilo ta sektor vplačal le 30 odstot-ugotovljeno, da sploh ne obeta- kov predpisanega prispevka, ja perspektivni plan razvoja Iz poročila je med drugim obrtništva, pri čemer je seveda razvide ti, da v okraju le 40 prišlo do tega, da so se posa- odstotkov privatnih obrtnikov mesne obrtne stroke neenako- koristi ugodnosti socialnega zamero© razvijale, ne glede na to, varovanja, v trboveljski občini de so nekatere druge stroke za- pa 33 od 64 zasebnih obrtnikov, ostajale, dasiravno je potreba Poudarjena je bila tudi večja zahtevala njihov hitrejši razvoj, potreba zatiranja šušmarstva, Tudi investicije, predvidene ugotovljeno je pa, da se šuš- po planu za razvoj obrti v letu marstvo pojavlja prav v tistih 1956, so bile v občini minimalne, strokah, ki so prenasičene s saj je bilo vanje vloženo le dva kadrom, kot so krojaštvo, Strnili jona dinarjev od 15 milijo- viljstvo, brivsko-frizerska in nov določenih. Tudi krediti so čevljarska stroka. Prav tako bili obljubljeni za razvoj obrti, se ugotavlja, da se ravno v teh a so bili pozneje odklonjeni. vrstah podjetij opaža premajh-Spročen je bil predlog, da se na organizacija dela in s tonite lesa. da so kot vrhoven organ 7 <*n,^*>epe rvo2*i . . - nmhie nsueli -zainteresirati mladino )a m občine vnese podobno kot Eden izmed važnih proble-všr oblike zdravega izživita- r zvezn saj vedo> da jim z bo dosti doprinesel k večji storilnosti, prav tako pa opominja na šibke točke v podjetju, kje bo treba kaj spremeniti in napraviti boljše. — Res je tudi, da ne sme kdo misliti, da gre v stvari morda samo za izpol- cija dohodkov v primeri z le- kraja, že dalj časa močno ogre- njtev določenega predpisa višje vajo. Končno smo še zvedeli, da so nameravali s 1. marcem t. 1. instance, pač pa so v Strojni tovarni v Trbovljah že ugotovili, da bo ta akcija res v korist vzpostaviti redno avtobusno Samega podjetja in tudi posa smo se tedni oglasili že pri ^arll “sa^teg^nFbito »«nika. N^j pa dr^7 na upravi »Avtoprevozmstva«, ki er -----—------------------ poKvaru »saurer«, tega ni bilo se „ikakor ne sme gledati po »starem«, kajti tedaj pravega učinka ne bo. Analitične ocene upravi »Avtoprevozništva«, kjer >ikatlama„ res ne morejo nu-SOToaavbSilskoS^Sk ki malce udobnega preje bilo ustanovljeno leta 1948 Karoserija na starem »Sau- . - ______________ - — kot »Okrajno avtoprevozniško rerju« je sedaj neoporečna, popravila na njem, se bomo industriji se je treba lotiti z moč izvesti. Kolikor bo ljubljanska »Av-toobnova« pravočasno opravila delovnih mest v podjetiih in marsikaj pa “bo treba še urediti kolektiva so hkrati tudi člani na stroju> u ^ pogosto pokvari, delavskega sveta. DS je lansko z obema vozilima »TAM« pa je takole: stara, kolikor sta, ne- leto na svojih sedaj največ razpravljal o ureditvi odnosov v podjetju in o tipizaciji voznega parka Kolektiv ima precejšnje težave tudi s pomanjkanjem lahko peljali s prvim avtobusom v Hrastnik že 15. t m. -jak vso resnobo, saj uspehi in koristi od tega dela tedaj ne bodo izostali. prestane na poti, sta svojo življenjsko dobo že prekoračila. Za njiju ni več izgledov, da bi ostala še registrirana. Vsa večja prostorov za vozila, še posebno popravila m teh vozovih pa bi se gospodarsko tudi ne izpla- Priprave za družbeni plan v brežiški občini DOHODKI KOT LANI voljiv uspeh, in sicer 96 % pri- ciji gospodarstva in tržišča. Na čala. Podjetje upa, da bo naletelo v svojem prizadevanju za nakup Za sedaj ni bojazni (Nadaljevanje s 1. strani) IZ SKUPŠČINE PODRUŽNICE OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V V7DMU-KRŠKEM Obratne nezgode še vedno rastejo Podružnica okrajnega zavoda ker so gradbena podjetja skoraj za socialno zavarovanje Videm- prenehala delati Krško je imela pred kratkim Pred letom dni je bila vzpo-drugo redno letno skupščino, stavljena izpostava v Brežicah, Poročila ki so bila ze'predhodno na katero odpade povprečno poslana vsem delegatom kakor okrog 3000 zavarovancev Na _______ _ ... . , yuoiaua voci.ii ucicgcuuiii rvctivvi OKTOS oO JtJŠSpJŠSŽSZ SŠŠSfS&SSeSi “8os,om'" “• ze,° °bSh" - "• sk““- * - v zadniem času dokai živahne činoma slaba in tudi prostori in družbeni plan baziral na reali- ’ ?? "J®? rezljs^e shhh mmm - > in zagotoviti več sredstev za občini okraja, v Brežicah, kjer so nam dali kar zanimive podatke o osnovah letošnjega družbenega plana. na- . . do 1. marca odprli podružnico strošk» temeliito zmani- , 7 ^1Ca^ je zdravl10 v tudi v Sevnici, na katero bo od-temeljito zmanj letu 1956 3928 zavarovancev, padlo 2000 zavarovancev. Pro- rav®x i!eg^]e bilo v raznih zdra- stori za to izpostavo so že pri-vilisčih 262 upravičencev. pravi j eni Na področju krške podružni- v preteklem letu je bilo v ce je bilo lam zaposlenih 10.158 raznih podjetjih 1267 nesreč, od INDUSTRIJA, OBRT IN OSTALA DEJAVNOST Industrijska podjetja na pod- ritev obratov in s tem ustvariti ?e začn° predavanja za vrtičkar- možnosti za zaposlitev večjega ^ ijm kmetijski strokovnja -----------------------. ------------- j.«mu puujcmn izd/ nesreč ou števila ljudi. Vztrajati bo treba ki nudijo kar največ strokovne- ljudi. V mesecu januarju pa je tega 4 izpiačanih na tem, da se povsod uvedejo fa znanja, da bi na ta _ način to število padlo za okrog 1000, ;a mi„ r»o 011 delovne norme, in pomagati bo 1 vrtovih in nji- treba, da se podjetja kadrsko vah pridelali največ pridelkov bo za svojo uporabo. število padlo za okrog 1000, rin je bilo M 143.911 oskrbnih ' 1 'i dni, od tega odpade 20.018 ali 14 odst. izgubljenih delovnih dni neje zaradi teh momentov, dru- rara(b nesreč pri delu. To šte- &&£ISSIS žlnSiEsIšE družbenega plana. Čeprav pr e- seS^a bruto produkt s 151 % v teklo leto še ni bilo dosti izku- pruperi z letom 1955, družbeni tako bo treba pomagati proiz— stroške^ kjer so znala dobro met tistih podjetij kjer so z delovnih dni vsak sedmi Kmo fnn^Snfdohodeklm5 X- datke za proračun, in skladetob- - riatoik^Ibb^^ptotitodca^Do^ realizirali s 101 %, izdatki pa so opekama v Brežicah in trgovskim podjetjem ureditev no znižati cene mnogim arti- rali ostalim podjetjem. Sicer pa ob koncu leto ^ privatniki potrebnih skladišč, preskrbo klora. Zavoljo tega so potrošniki je to edina prava pot, ki uspeš- dolgovali podružnici okrajnega ski proračun predvideva enake pa so lani odrezala obrtna pod dohodke kot lansko leto, med- ^a> kjer gre izpad pnčakova-tem ko izdatki še niso znani, dohodkov v glavnem na račun zmanjšanja investicijskih opreme in prevoznih sredstev, cesto negodovali, ne zavedajoč no vodi k nadaljnjemu padanju ^od-, ^ socialno zavarovanje preko 2 milijona dinarjev. Na skupščini so bili mnenja, da bi morala biti pri privatnikih, kar Družbeni plan za 1. 1957 vsebuje tudi potrebne ekonomske ukrepe za njegovo izvršitev, ker se občinski LO ne more od- zman -anja invesucijsKm - - - ločiti nnheno izmed šestih deL Omeniti je treba tudi, da ureditev amortiza- bili lani doseženi pričakovani P°o°jih. Obrtna dejavnost se dohodki in so se izdatki gibali raz^aJ Približno 270 obrtniki v okviru proračuna, je bilo sta- vseh strok> kl zaposlujejo 418 2ODroda|n: nromet občinske nje pri skladih občine drugačno: mojstrov in pomočnikov. Ugo- ^prodajni Promet oMtato tako je bil investicijski sklad Javlja šepa nazadovanje neka- doklade na dohodnino od kme- dosežen le z 58%, cestni sklad tmb obrfa^ tator n. pr. kova- ’ ske, kolarske, čevljarske m se drugih. cije. obrestne mere od osnovnih sredstev, plač delavcev in uslužbencev v gospodarskih podjetjih, delitev dobička gospodarskih organizacij, davek na ma- pa je bil visoko prekoračen, in sicer dosežen s 365 %, a stanovanjski sklad realiziran s 138 %. doklade na dohodnino od kmetijstva in ostalih poklicev. Skladi občine so: investicijski, stanovanjski in občinski cestni Na presežek dohodkov cestnega gradbenih dovoljenj, in stanovanjskega sklada so največ vplivala dela na izgradnji železniške proge Savski Ma-rol-Kumrovec, regulacija reke Sotle in gradnja avtoceste Ljub-ljana-Zagreb. Lansko leto je bilo izdano 69 sklad. — Brž ko bo sprejet SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V L. 1957 okrajni družbeni plan in proračun, bo občinski ljudski odbor začel z izdelavo svojega dokonč- V osnovah družbenega plana družbenega plana, prav za letošnje leto se predvsem tako seveda tudi ostale občine poudarja potreba po stabiliza- okraja. Predaja priznanj zaslužnim članom Avto-moto društva Trbovlje. (Berite sestavek na 7. strani!) KMETIJSTVO — GLAVNA GOSPODARSKA VEJA Glavna gospodarska veja v brežiški občini je kmetijstvo, saj se z njim peča 59 % vseh prebivalcev ali 10 % nad republiškim povprečjem. Velika skrb se je v letu 1956 posvečala odkupu vina, pri čemer je bil dosežen uspeh, manj pa pri odkupu ostalih pridelkov, kar mora priti v letošnjem družbenem planu bolj do izraza. Veliko vlogo za izboljšanje odkupa bodo imeli organizacija, skladišča, preskrba transportnih sredstev in embalaže. Potrebno bi bilo tudi zgraditi hladilnice, predelovalne obrate za pridelke, kakor na primer sušilnice za sadje, obrate za konserviranje sadja, izdelavo sadnih sokov in podobno. To je dosti bolj potrebno za napredek kmetijstva v občini in je še nujnejše kot pa obnova. Veliko vlogo pri odkupu kmetijskih pridelkov in sploh pri pospeševanju kmetij-’ stva pa bodo lahko odigrale poslovne zveze. V primerjavi s predlanskim letom je vrglo kmetijstvo lani 10 % manjše dohodka Vzrokov za to je več, predvsem pa zastarelost vinogradov in sadovnjakov, slabša letina zaradi elementarnih nezgod. Dani so pogoji za izboljšanje krmne baze in s tem v zvezi tudi boljšo prirejo goved in izboljšanje molz-nosti. Nujno je seveda misliti na obnovo vinogradov in sadovnjakov. -rrovnl promet se lansko leto ni razvijal zadovoljivo in se pričakuje letos nekoliko večji promet. Gostinstvo je spričo padca prometa v okraju za 24 % doseglo lani še kar zado- NAS KOMENTAR- TIHI NAČRTI problem, obenem pa bi Severno Afriko iztrgali »iz egiptovskega naročja«. V zahodnih prestolnicah vse pregosto govore o nekakšnem »vsearabstih prizadevanjih« egiptovskega predsednika Nase-ra. Prav zaradi tega je" tudi nastal Bagdadski pakt, v katerega so hoteli londonski diplomati in strategi pritegniti čim več arabskega sveta, pa so nspeli le z Irakom. (Seveda je pakt na- stavni del. Maroko in Tunis zahtevata zanj popolno neodvisnost. Washhigton, kot vse kaže, skuša posredovati. In zato so več kot verjetne domneve, da sta se predsednik Eisenhower in kralj Sand pred tedni menila tudi o tem vprašanju. Isti problem sta načela sultan ben Ju-sef ln ameriški podpredsednik Nixon, ki se je pred dnevi zaustavil na poti v Akro tudi v Rabatu, maroškem glavnem Ben Jueef — na razpotju? Ni še dolgo tega. ko je maroški sultan ben Jusef obiskal Rim in od tod krenil v Madrid, da bi se slednjič sešel s saudskim kraljem, ki se je prav tedaj vračal iz ZDA ter se za krajši čas ustavil v španskem glavnem mestu. Ob istem času so bili tu uradni predstavniki Libije, prav tako kot Maroko nove neodvisne severnoafriške dežele. Dobri poznavalci prilik trde, da se maroški sultan zelo približuje zamisli o tako zv&ncm sredozemskem paktu, ki bi vključeval vse severnoafriške dežele (po določenem načrtu tudi neodvisni Alžir), Portugalske, Španijo, Francijo in Italijo. Kot sodijo v Washlngtonn, bi na ta način rešili alžirski MED SEVERNOAFRIŠKO FEDERACIJO IN SREDOZEMSKIM PAKTOM — BITKA ZA MAROKO — PREDLOGI. KI SO NAPERJENI PROTI ARABSKI ENOTNOSTI — NIKONOVO POTOVANJE V RABAT perjen kot »podaljšek« Atlantskega pakta tudi proti sovjetskemu »vdoru« na Srednji vzhod, četudi te naloge v bistvu ne more izpolnjevati!) V Parizu radi govore o egiptovski podpori alžirskemu osvobodilnemu gibanju. Te trditve so iz dneva v dan vse glasnejše. Pravijo, da imajo o tem tudi tehtne dokaze, četudi jih- pred Generalno skupščino v času, ko je razpravljala o Al žiru, niso iznesli. Baje so jih odkrili pri zasliševanju onih petih alžirskih prvakov, ki so jih pred meseci aretirali v potniškem letalu na progi Rabat—Tunis. Francoska vlada je pripravljena na sredozemski pakt, toda tako, da ostane Alžir njen ae- mestu. Maroko zahteva od ZDA tudi gospodarsko pomoč za razvoj svojega gospodarstva, če bi Francija pomoč odrekla. AH so v Washingtonu nagovarjali kralja Sauda, ki je sicer v prijateljskih odnosih z egiptovskim predsednikom, naj skuša arabski svet pridobiti za njihov načrt gospodarske in vojaške pomoči, znan pod imenom »Eisenhotverjeva doktrina«? Vsekakor. Toda kralj Saud naj ima po nazorih ameriške diplomacije tudi določeno vlogo v tako Imenovanem sredozemskem kom pl e ju. Ali naj prepriča Kairo, da predvideni sredozemski pakt ne bo naperjen proti arabskim državam, niti ne preti njihovi varnosti? Ali gre morda za nov ameriški načrt arabskega združevanja, ki bi nadomestil osovraženi in po svoji učinkovitosti kaj slaboten bagdadski pakt? Kaže, da se maroški sultan za sedaj še ni odločil niti za I>rozahodnjaško blokovsko politiko niti ne za tesnejše stike s »proegiptovsko zvezo«, t. j. z Egiptom, Sirijo, Jordanijo in Saudsko Arabijo. Pred nedavnim se je zavzemal za afriško federacijo Tunisa, Maroka in neodvisnega Al žira ter Francije. Nekateri so v teh prizadevanjih, ki jim je blizu tudi Tunis, videli prvo stopnjo združevanja, ki bi odpravila tudi alžirski problem, severnoafriške dežele in Francijo pa nekako povezale med seboj. V Parizu zamisli niso sprejeli. V VVashingtonu snujejo sedaj širši pakt, ki pa bi bil že zaradi udeležbe Španije, Portugalske, Francije In Italije blokovsko obarvan in le nekakšen podaljšek atlantske politike, obenem pa bi miniral politiko združevanja vseh Arabcev. Al bo maroška vlada sprejela tako sugestijo? Verjetno ne, ker so simpatije domačinov le na strani Alžira in Kaira. Bloki ne ustreza k) arabskemu svetu, posebno tistemu ne, ki je Sele pred kratkim sprejel neodvisnost in svobodo. Četudi dm ZDA na ttbo ali glasno dajejo svoj blagoslov... se tega tiče, večja kontrola. Razne gospodarske organizacije ne morejo dvigniti ob koncu mešeca plač; če ne poravnajo pri Narodni banici prispevka za socialno zavarovanje. Zato bi namreč morali tudi privatniki za gospodinjske pomočnice, kakor tudi za gospodarske delavce sproti plačevati prispevek. Lani je bilo pri zavodu vloženih 284 novih zahtevkov za priznanje pokojnin in invalidnin. V Sloveniji ima največ teh zahtevkov prav krška podružnica, zato bi bilo potrebno, da se ugotovi, kar bi dalo seveda precej dela, kje so si vsi ti invalidi nakopali razne bolezni. Na skupščini je bilo precej govora o raznih specialistih, ki hodijo iz Zagreba. Le-ti imajo vedno polne ambulante ljudi, in ti se pritožujejo, da jih je premalo. Zato so bili mnenja, da bi morda bilo bolje imeti stalnega specialista, kajti honorarni specialist dela tedensko le nekaj ur, zato ne more pacienta temeljito pregledati Rečeno je bilo tudi, da je mesečni prispevek za kmetijske delavce previsok, saj znaša 2600 dinarjev. Le-ti delaj0 preko leta le na polju, pozimi pa nimajo odrejenega dela. Drugače je s kmetijskimi delavci, ki so obenem vozniki. Zato bi bilo prav, da bi sc prvim prispevek znižal. -a Telefonski kabel in izgled Brežic Telefonska ‘ polavtomatična centrala v Brežicah, ki ima sto priključkov, je popolnoma zasedena in precej novih naročnikov ne more dobiti potrebnih novih priključkov. Veliko je bilo že govora o avtomatični centrali, marsikatera pikra je že padla na račun tistih, ki so dovolili oziroma odpeljali kompletne avtomatične hišne centrale iz gradu in občine, vendar je vsako izboljšanje tega problema odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. Od pošte v Brežicah proti železniški postaji je nadzemska telefonska napeljava, kl zelo kvari izgled mesta in drevoredov. Po večletnih obljubah se je PTT sedaj odločila položiti tu podzemeljski telefonski kabel, s katerim se bodo omogočili novi telefonski priključki na tem odseku, predvsem pa bo položitev !cab'a pripomogla k lepšemu izgledu kraja. •—M. X, OKROG RAZPRAV O UKINITVI NOČNEGA DELA ŽENA Ne e cez noc, marveč p er sp ekti vno Čeprav so se nekatere sindikalne organizacije zadnje mesece, zlasti tam, kjer imajo zaposlenih več desetin žena, že večkrat posvetovale, kako in kam z delavkami, ki morajo opravljati tudi nočno delo, vendar pravega izhoda niso našle. Povsem razumljivo'. Vsak nasilen poseg n to bi škodoval i podjetju i delavkam. Zlasti mnogo so o tem že razpravljali v hrastniški Steklarni. V tem podjetju je zaposlenih nekaj nad 1100 delavcev, od tega malone polovico žena. Precej jih seve dela tudi ponoči. Seve: izhoda tudi tam niso našli. Preprosto zavoljo tega, ker bi morali ali odpustiti vse ženske, to pa bi pomenilo občuten izpad proizvodnje, namesto njih smo Jugoslovani pobomiki in celo sopodpisniki mednarodne konvencije o prepovedi nočnega dela za ženske na določenih delovnih mestih. Ni nobenega dvoma, da bi ka-kršnp koli prenagla rešitev tega zelo važnega problema prej ko slej zgolj škodovala. Zavoljo tega bo treba to vprašanje Reševati postopoma brez večjih bolečin. Seve pa bo edini izhod, da se z reševanjem izkoristijo razne možnosti: od postopnega izpreminjanja‘ delovnega časa do postopne zamenjave žensk z moškimi na določenih delovnih mestih. Pri tem pa je treba odločno odklanjati vse tiste poskuse, ki bi postavili žensko v neenakopraven položaj v odnosu do moškega, kot so, recimo, pa zaposliti toliko in toliko mo- predlogi, da se uvedejo moške ških. Oboje ni izvedljivo. Prvo zategadelj, ker bi nekaj več kot 400 žena ostalo brez vsakdanjega kruha, drugo pa. ker sploh ni moč dobiti toliko moških. Če pa bi jih že dobili, bi morali nujno graditi nekaj samskih domov, česar pa podjetje spet ne zmore. Torej ne ostane prav nič drugega, vsaj za sedaj, kot morda v perspektivi na neki sprejemljiv način reševati omenjeni problem. Sicer pa: o odpravi nočnega dela je bilo mnogo govora na zadnjem občnem zboru sloven- nočne izmene z višjimi tarifnimi postavkami in podobno. Vendar je vendarle moč nekaj storiti. Na kongresu sindikatov je bilo mnogo govora o tem, da problem nočnega dela žensk ni o tem, da je za žensko nočno delo težje zgolj zaradi tega, ker je pač ženska. Prejkone je največja težava v tem, da so ženske v veliki večini v svojem prostem času preobremenjene s tekočimi gospodinjskimi in drugimi opravki, in da jim prav to onemogoča zadosten počitek. Zavoljo tega bo ostala prvenstvena naloga podjetij, kjer zaposlujejo žene, ki delajo tudi ponoči, da na neki način razmišljajo o ustanavljanju raznih uslužnostnih delavnic, od pralnic in menz do likalnic in podobno. To bo menda edini izhod. ki ga kaže začeti uresniče- — _. , vati. Morda skraja bolj pošto- 1 ■“» gredice obrežemo gr-poma, vendar z jasno perspek- B ter vsadimo nove vrt- tivo, da je to pravzaprav edina M »Mj&J&jattce osolimo, po realna možnost ženskam poma- s delimo m lih ognoji- gati, da bodo lahko v svojem I mo‘ Konec meseca 1?hk» ob - 1 == ugodnem vremenu ze seje- mo osfcrožnike in druge cvetice. * Kaj bomo delali v marcu na vrtu? V mesecu marcu nas čaka na vrtu tako rekoč največ dela. Seme smo si že v teku zime pripravile, tako da nam to sedaj ne dela več preglavic. S sejanjem korenja in peteršilja je treba že kar pohiteti, vmes pa lahko posejemo solato, ker prvo kaj počasi kak. V tem mesecu posadimo čebulček, česen in girah, posejemo rdečo peso, razne solate in špinačo. Konec meseca bodo na dobro gnojene gredice posejale ohrovt, zelje, cvetačo in kolerabo. Mesec marec je bot nalašč pripravljen za gnojenje. S hlevskim gnojem pognojimo zemljo, v katero bomo sredi maja sadle papriko, paradižnik, kumare in drogo. Na cvetličnem vrtu osna- prostem času več počivale in tudi na delu s polno zmogljivostjo opravljale zaupano jim delo. (v) mffiHl»liniltllllll!ltllllll!l!lll!!iUIIIUIIKmil!lll!ll!III!inn OBČNI ZBOR OBCINSKECJA RK V ZAGORJU Poživiti bo treba delo komisij Občinski odbor Rdečega križa v Zagorju je preteklo leto zadovoljivo delal. Poudariti velja tudi, da so se vsi člani odbora redno skih sindikatov. Tov. Janko Ru- udeleževali sej in izvršili vse za- dolf in tov. Vida Tomšičeva sta povsem odločno povedala, da SOLA ZA STARŠE V zgodnji pomladi leta 1955 je Centralna ljudska univerza v Ljubljani organizirala prvo »Solo za starše« v Sloveniji. Priglasilo se je 40 udeležencev, do konca pa jih je zdržalo le še 16. Četudi ni bil posebno velik efekt šole, je le-ta deda vendarle ugodne rezultate. Veliko zanimanje je namreč ta šola vzbudila med starši tako v Ljubljani, kakor tudi v ostalih večjih Središčih, obenem je pokazala potrebo po spremembi in izboljšanju programa in zbrala številen kader dobrih predavateljev. V lanski sezoni so stekle v Ljubljani kar štiri take šole, v Mariboru pa jo je organizirala Okrajna zveza prijateljev mladine. Velika večina vseh obiskovalcev so bile matere, očetov je bilo med vsemi namreč samo 10. Močno različna je bila tudi starost tečajnikov, ki. se je gibala med 20. in 45. letom. Po poklicu je bilo naj-# več gospodinj (okrog 60 odst.),# okrog 50 odst. pa je bilo vseh zaposlenih. Program je obravnaval splošno pedagoške osnove, duševni razvoj otroka, prvo pomoč bolnemu otroku, seksualno vzgbjo v družini itd. Pred zaključkom vsake šole so starši-tečajniki odgovorili na anketo, ki je zajemala pet vprašanj. Odgovori na ta vprašanja so bili zelo zanimivi. Pokazalo sc je, da so bili starši s šolo nadvse zadovoljni. -P®^ večini si žele, da bi z izpopol-^ njenim programom šolo nada-f ljevali, podanih pa je bilo tu- ( di nekaj tehtnih predlogov in? pripomb za izboljšanje programa. Med predavatelji in zastopniki Ljudske univerze v Ljubljani se jc po končani šoli razvila živahna razprava o vrednosti vseh štirih šol in nalogah za bodoče delo. Prišli so do zaključka, da so šole za j) starše posegle doslej najglob-ji ije v miselnost naše družine, i ji dale osnovo za vsebinsko lepše in bogatejše družinsko življenje. Tudi v bodoče bodo organizirali podobne šole, ker vlada# med starši zanje veliko zani-i1 man je. Program bo potrebno Po željah staršev ponovno dopolniti in popraviti. Obenem# pa so ugotovili, da bi bilcf# treba poleg šole za starše ustanoviti še posebne šole za doraslo mladino, ki bi zajela delavsko, vajensko In šolsko mladino. v višjih razredih srednjih in strokovnih šol. Žalostno pa je dejstvo, da se v te šole vse# premalo priglašajo očetje starši tako imenovanih »problematičnih družin«, ki bi se morale bolj z#mimati za rast In vzgojo svojih otrok. Kot vse kaže. bodo v Ljub- ^ liani ustanovili poleg teren- ( skih še stalrib šolo za starše, (l kajti zanimanje zanjo je i*|i dneva v dan večje. dane si naloge. Na območju občinskega odbora RK Zagorje deluje 8 osnovnih organizacij te ustanove. Na področju zagorske občine je bil ustanovni občni zbor prve organizirane enote RK v oktobru 1944. leta; takoj po ustanovitvi te enote je 35 mladih deklet obiskovalo tečaj za prvo pomoč. Pridobljeno znanje so potem dekleta uporabila pri negi ranjenih partizanov. Rdeči križ je humana organizacija, Id skrbi za našega človeka. Socialno šibkim družinam je RK lansko leto razdelil od Mednarodne pomoči znatne množine mleka v prahu, riža, sira, pšenične 'in - koruzne moke v vrednosti 5,826.250 din. To je prav lepa pomoč, ki so jo dobile najpotrebnejše družine. Razumljivo je, da je bilo treba za uspešno delo društva organizirati več delovnih komisij. Tako je bilo tudi v Zagorju, vendar se vse Zdravstveno-prosvetna komisija, Podmladek RK je na območju ki bo morala začeti delati, še ni občine kar dobro delal. Le nekaj bila formirana, komisija za male najmlajših, žal, še ni vključenih v asanacije pa je tudi več ali manj vrste RK. V načrtu je tudi akcija le životarila. Dobro deluje nadalje za zbiranje risb za mednarodno Največ članov ima RK med ženami. Na sUH: pri delu v Keramični na Izlakah komisije še niso pokazale dovolj aktivne. Dobro je delala komisija komisija za prostovoljno oddajo razstavo Rdečega križa. Naosnov- za pomoč socialno šibkim, komisi- L™i Vi “ — ----------- -* x~'1 - "--------- -— —------------J ja za TBC pa je v zadnjem času le bolj životarila. Letos so pa sklenili, da bodo delo te komisije poživili, ker je v kraju precej jetičnih bolnikov. V prihodnje bo posle te komisije vodil dr. Franc Sadar. krvi, Ki je imela letos namen pripraviti akcijo za oddajo krvi že v januarju, vendar je čas akcije preložila. Škoda je tudi, da še ni bila ustanovljena komisija za borbo proti alkoholizmu, ki bi imela obilo dela. M0DNIKI22 Temno obleko z rožnatobelim čipkastim ovratnikom brez truda Cm spomladanski kostim! Širok rafinirano krojen ovratnik in globoko ležeči žepi poživijo strogo linijo Moda letošnje pomladi: plise ni šoli v Zagorju je v vrstah podmladka RK 66,52% učencev, na osnovni šoli v Toplicah so vsi učenci člani podmladka, na gimnaziji 87% in na osnovni šoli na Lokah 98%. Na Mlinšah deluje najboljši aktiv podmladkarjev, .kjer so vsi šolarji člani RK; priredili bodo igro v korist podmladka; lansko jesen so nabrali 200 kg jabolk in jih poslali na osnovno šolo v Zagorju. V Kolovratu je le bolj malo podmladkarjev, v jeseni pa so zbrali nekaj sadja in ga poslali učencem na Lokah. Želeti bi bilo, da bi bili člani občinskega odbora RK tudi v prihodnje tako delavni in da bi bilo delo organizacije še vnaprej tako plodno. (m). Jedilnik za zaposlene žene Spodnji jedilnik je predviden za zaposlene žene, katerega lahko pripravijo v etapah, ali v sobi, kjer imajo na razpolago le električni kuhalnik. Pečenjak na poseben način. Makarone, špagete, polžke ali kako drago vrsto testenin poparite in odcedite, ter pustite, dokler se ne vrnete iz službe. Testenine se med tem časom zlepijo, tako da jih lahko režete. Te grude, ld jih zajemate z žlico, pomakajte v testo, ki ste ga pripravile iz enega jajca, moke in malo mleka, seveda mora biti malo gosteje kot za palačinke. 6močeno pražite na vroči masti. Poleg sala te bo to obilno kosilo ali večerja. Biftek. Za otroke in odrasle slabokrvne osebe je zelo zdravo presno meso. Žal, večina ljudi tako meso težko prenaša, zato ga moramo pripraviti na okusen način, obenem pa se ne smemo s pripravami mnogo zamuditi. 100-grantski zrezek stržimo na deski, tako da dobimo nekako mesno oasto. Vse žilice odstranimo. Drobno sesekljajmo glavico čebule in malo popo-prajno ter polijmo s sokom polovico Tritone. Od limonovega soka meso pobeli in izgloda, da je kuhano. Tako tatarsko meso namažemo na kruh. Hranjiva krema. žAkljajmo v lončku 1 rumenjak, 4 žličke cladkorja in 2 žlički moke. Na to vlijemo počasi med meša- Svet učitelja Mirka Mladi učitelj Mirko se je zamislil in za hip mu je postalo neznansko hudo, ko *o mu na pristojnem mestu kmalu po diplomi sporočili, da bo njegovo prvo službeno mesto desetine in desetine kilometrov stran od Ljubljane, v zakotni vasici blizu hrvaške meje. Spomnil se je vseh tistih lepih večerov, ko sta se z Marijano shajala ob Ljubljanici in sanjala o skupnem domu in življenju, ki si ga bosta ustvarila v Ljubljani, njunem rojstnem in najljubšem kraju. Spomnil se je svojih kolegov, domačih, gledališča in vseh Ustih lepih dijaških let, ko je bil tako trdno prepričan, da bo postal učitelj le v rodnem mestu. 1. Poletje je bilo takrat. Ljudje, ki so imeli opravka na poljih ob grčavi poti, so se začudeno ozirali za prišlecem v gosposkih čevljih in z velikim kovčkom. »Ne, ta ne bo dosti boljši od prejšnjega! Ga že vidim!« je vedela povedati Gobčevka. Mislila je na prejšnjega učitelja, pijanca in pol. Ljudje pa mu tega niso toliko zamerili. Bolj, mnogo bolj jih je bolelo to, da je zelo rad položil svojo težko roko na njihove otroke. Šušljalo pa se je, da se je spozabil tudi nad nekaterimi dekleti. »Naslednji dnevi in tedni so bili zame na moč enolični,« pripoveduje učitelj Mirko. »Takšnega življenja si nisem predstavljal. Bilo mi je hudo, ko sem opazil, da me ljudje ne marajo in da me pozdravljajo menda samo zato, ker se to spodobi, ker sem učitelj. Največ prostega časa sem prebil v svoji tesni izbici...« Počasi pa je le začel pridobivati zaupanje tamkajšnjega življa. Ljudje'so vse bolj in bolj spoznavali, da .Mirko le ni takšen, kot je bil njegov prednik, ampak prijazen in ustrežljiv učitelj in človek. 2. Trgatev je bila že zdavnaj končana. Kmetovalci so odložili brentače spet za eno'leto in v zidanicah je mošt že povzel v vino. Med golimi vejami drevja je pošastno zapihal mrzel veter-, njegovo tuljenje od takrat ni poneKalo. Kmalu je natrosilo vse polno snega. Nedeljo za nedeljo je vaški učitelj videl, kako st kmečko mlado ip staro išče zabave in razvedrila le v zakajeni gostilniški sobi. Bilo mu je nerodno in škoda se mu je zdelo teh dobrih ljudi, zlasti mladine. Čeprav ni pil, se je čutil krivega, da je tako. Nekoč je povabil k sebi mladega Toneta. Ta se mu je zdel izmed vseh mlajših v vasi najboljši. Dolgo sta govorila. Prišla sta tudi do pomenka o kultur-noprosvetnem delu. Mirko je govoril toplo: »Poglej, ali bi ne bilo lepo, ko bi se zbrali vsi mladi ljudje skupaj in se, namesto da tolčejo dolgčas v gostilni, začeli učiti kakšno gledališko igro. Seveda ob moji izdatni pomoči.« »Igro!« je poskočil Tone ves srečen in mu hitro pritrdil. Potem mu je ves navdušen začel pripovedovati, da so neko tako delo pred časom že poskušali uprizoriti, da pa je potem vse padlo v vodo, ker niso imeli človeka, ki bi jih vodil. Ze nekaj dni kasneje se je začelo. Večer za večerom so mladi od blizu in daleč polnili šolsko sobo in na svojih oblekah prinašali vanjo hud mraz. Ta je tiste dni posebno pritisnil. Bralne vaje so delale sprva precej težav. Toda mladi so vztrajali. Jn stari so bili nanje sila ponosni. Z vsakim dnem je Šlo bolje. V nedeljo po Novem letu so veliki lepaki obznanjali vaščanom prvo gledališko premiero v domači vasi. Sola se je bila že nekaj dni prej spremenila v gledališko dvorano. Mladinci so se pokazali pod vodstvom učitelja zelo iznajdljive. Postavili so lep oder in pripravili tudi zastor. Kako bi brez njega! Skrbelo jih je le zaradi prostora za gledalce. Četrta ura popoldne. V »dvorano« s o vreli ljudje. Nihče ne bi rad ostal zunaj. Mnogo jih je prišlo tudi iz okoliških vasi. Današnji dan je za te kraje velik dogodek. Vsa učilnica je že polna. Tisti na prostem še vedno pritiskajo. Kaj takega je škoda zamuditi! Mladi igralci so bili že nekaj ur na nogah. Ko pa jih je čakalo toliko odgovornega dela! tTreba se je bilo dobro »na-štimati«, urediti lasulje, si našminkati obraz in še in še. Mnogi so nervozni. Na obrazih se jim pozna zaskrbljenost. Vsi brez izjeme bodo danes doživeli krst na gledaliških deskah. Gong. Zavesa se odgrne. Gledalci so navdušeni. Oh, kako lepo! Da ste jih slišali! Dvomim, da ima takšno publiko katero izmed naših mest. Navdušenje med gledalci raste od dejanja d0 dejanja. Ob koncu ni in ni hotelo biti konec ploskanja. Zvečer je bilo v gostilni živahno. Vsi so bili veseli. K Mirku je tedaj pristopila stara ženica. Najmanj šestdeset bi ji prisodil in preprosto, mak) boječe je dejala: •Hvala vam in vsem mladim! Pripravili ste nam zelo zelo fletno hedejsko popoldne.« 3. Od tega je sedaj že tri leta. Spet je zima m tam v obrobni slovenski vasici blizu hrvaške meje desetine mladih ljudi pod vodstvom učitelja Mirka spet pozno v noč bde in se uče. Tokrat novo igro, zahtevnejšo od prve. Mimi je postala Miklova Zala, Janez turški vojak. Slišim, da imajo tudi gospodinjski tečaj, gospodarji pa so menda poslušali že več zanimivih predavanj. Vsi ljudje se zbirajo okrog vaškega učitelja. Postal je njihov človek, dober prijatelj in svetovalec. Mirko je dosegel svoj cilj. O stalnem življenju v Ljubljani nič več ne sanja, še posebno, odkar mu je Marijana pisala, da je tudi ona pripravljena živeti z njim na v&si. Med temi hribovci je naše! svet, lepši, kot si ga je nekoč predstavljal.+ Janoš Mizar Težave s pitno vodo v Križah Marsikje se gode napake, tako tudi v vasi Pečice. Tamkajšnjim prebivalcem je žal le na tem, kako bi koristili sebi, ne pomislijo pa na sosedne vasi, ki so še bolj zapuščene. Med izjemami so tov. Ivan Kastner, učitelj na oshovni šoli v Pečicah, in dva člana SZDL, ki se zavzemajo za pomoč zapuščenim vasem. V Pečicah zahtevajo vodovod, ker je tamkaj mnogo boljši studenec kot v drugih vaseh. Res pa je, da bi yodovod koristil samo trem gospodarjem v Pečicah, ostalim pa sploh ni dostopen. V svojem prizadevanju pa ne pomislijo na vas Križe pri Pečicah, kjer so vse poti take, da so skoraj nemogoče za prevoz. Izvirki* v Križah so tudi taki, da je voda skoraj neuporabna. Zato pro- sijo, da bi prišla higienska komi-siaj, da si egleda studenec. Prebivalci vasi Križe se obračajo s prošnjo na občinski LO Brežice in OLO Trbovlje, da jim po možnosti nekaj pripomoreta z materialnimi sredstvi za najprimi-tivnejšo ureditev studencev in občinskih poti. Vsi so pripravljeni takoj začeti s potrebnimi deli, če hi dobili vsaj nekaj pomoči. njem pol litra vrelega mleka. Med kuhanjem stalno mečemo, dokler se ne zgosti V kremo nastrgajte limonine lupinice ali vanilin prašek. Iz beljaka napravite sneg, kateremu dodajte malo kakaa. V kozarce damo na jprej malo marmelade, nato malo kreme, povrhu pa če r, kakaom zmešan sneg. Na prvem pomladanskem sonca Z letnega občnega zbora Pri.“£”r Društvo kmeti s tih inleu rjev in tehnikov Prejšnji mesec so se zbrali na letnem občnem zboru v Brežicah kmetijski inženirji in tehniki trboveljskega okraja. V dolgi in obsežni razpravi so kmetijski strokovnjaki ocenili svoje opravljeno delo v preteklem letu in ugotovili, da je bilo kljub raznim težavam in slabostim pri pospeševanju kmetijstva doseženo dokaj vidnih uspehov, ki se odražajo v povečanju kmetijske proizvodnje in tržnosti pridelkov. Iz letnega poročila predsednika društva povzemamo nekaj najvažnejših ugotovitev in zaključkov, ki se nanašajo na gospodarsko in družbeno-politično vlogo te organizacije.. Od 35 rednih članov jih je samo nekaj, ki poleg svojega poklicnega dela ne opravljajo še vodilnih funkcij.na političnih in oblastvenih mestih ter v gospodarskih in strokovnih organizacijah. Kljub vsestranski in veliki aktivnosti članstva pa se društvo kot celota doslej še ni dovolj uveljavilo. Zato bo potrebno, da bodo vsi kmetijski strokovnjaki v bodoče več delali po svoji organizaciji. Le na ta način bodo lahko vsi člani bolj aktivno sodelovali pri reševanju ki, ki imajo v primeri z ostalimi poklici glede na široko področje dela najtežavnejši položaj. Preteklo leto je bilo težišče dela kmetijskih strokovnjakov v akcijah, ki so imele za posledico v vseh kmetijskih področjih, kot živinoreji, poljedelstvu, sadjarstvu in vinogradništvu, neposredno povečanje proizvodnje. Veliko dela je bilo vloženo nadalje v organizacijsko in strokovno izpopolnitev pospeševalnih odsekov pri kmetijskih zadrugah in za splošen strokoven dvig našega kmeta. V ta namen je bilo opravljeno veliko predavanj po vaseh in v kmetijsko-gospodarskih šolah. Tudi na strokovno izpopolnitev svojega članstva niso pozabili in so or- Spet bodo zabrneli motorji traktorjev zaduhtela in preorana zemlja bo številnih gospodarskih vprašanj s področja kmetijstva v našem okraju. To pa hkrati narekuje gospodarskim in političnim či-niteljem, da v bodoče v večji meri upoštevajo vlogo, pripravljenost in pomoč kmetijskega strokovnega kadra. Res je namreč, da se je število kmetijskih strokovnjakov po vojni znatno povečalo m W se moralo to v normalnih pogojih odražati v sorazmernem povečanju kmetijske proizvodnje. Da pa temu m tako, je več globljih vzrokov in bi bilo napačno pripisovati glavni del krivde samo strokovnjakom. Predvsem moramo te vzroke iskati v objektivnih težavah, v katerih je kmetijstvo že vsa leta po vojni. Ustaljeni način organizacije pospeševalne službe, kar pomeni več načrtnega dela In zagotovitev materialne baze, sta osnova za bolj uspešne pospeševanje kmetijstva. Brez dvoma so bili tudi v kmetijstvu preteklo leto doseženi precejšnji uspehi, čeprav ti v celoti niso tako vidni kot v industriji. Vendar pa je jasno nam vsem, da na trgu ni več potiianj. kanja teh ali onih kmetijskih pridelkov in da dosegamo že večje hektarske donose z nižjimi pridelovalnimi stroški kot pa pred vojno. — Tudi kmetijske zadruge predstavljajo danes že važen faktor pri preobrazbi in socializaciji vasi. Teh uspehov nikakor ne smemo podcenjevati in velik delež k temu so doprinesli prav kmetijski strokovnja. ganizirali več predavanj strokovnega in družbeno-političnega značaja. V razpravi, ki je sledila poročilu, so prisotni nakazovali in osvetljevali razne probleme iz kmetijstva in predlagali tudi njihovo rešitev. Tako je bil sprožen predlog, naj se pri Svetu za kmetijstvo in gozdarstvo pri OLO imenuje posebna strokovna komisija, Iti bi istočasno zastopala društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov. Naloga te komisije je bila nuditi pomoč svetu pri reševanju vseh važnejših vprašanj, ki zadevajo kmetijstvo. Predlagali so nadalje, naj bi OLO imenoval v komisijo za revizijo investicijskih programov tudi agronoma. Čim prej bi bilo treba tudi rešiti vprašanje ureditve mlekarn v trboveljskem okraju. Pojavljajo se namreč že tržni presežki mleka, ki so večji kot pa potrebe potrošnikov (upamo, da so trenutni presežki le navidezni). Vsekakor se bo treba zediniti za dokončno odločitev v zvezi z bodočim investiranjem obstoječih mlekarn, ki naj bi mleko predelovale. Tudi o nameravani gradnji obrata za predelavo sadja in hladilnice, ki se baje misli graditi v Krškem, so bile izrečene kritične pripombe, ker se pri načrtovanju takšnega objekta, ki ima okrajni pomen, ne čuti potrebe za mnenje in sodelovanje združenja kmetijskih strokovnjakov in kmetijske pospeševalne službe. — v spodnjem delu okraja se izvaja že drugo leto rajoniza-cija kmetijskih in gozdnih površin ter je v izdelavi tudi celotni perspektivni pokrajinski načrt, ki bo predvsem služil jtot osnova za načrtno obnovo vinogradov in sadovnjakov. Ta dela izvajata Gozdarski in Kmetijski inštitut in je bilo v ta namen doslej porabljeno že okrog 12 milijonov dinarjev Ker sodelujejo pri tem delu samo strokovnjaki omenjenih inštitutov, se poraja vprašanje, ali bo ta načrt brez sodelovanja domačih strokovnjakov res upošteval vse lokalne razmere tamkajšnjih področij. Ob koncu razprave je bil sprejet program dela združenja za. tekoče leto. Izvoljen je bil še nov upravni odbor, ki bo skrbel, da bodo številne naloge, ki se postavljajo pred kmetijske strokovnjake, v letošnjem letu v celoti izpolnjene. -ti strokovno pomoči Brežiška proizvajalna zveza ima za umetna gnojila in druge predmete, ki so potrebni za kmetijsko proizvodnjo, posebno trgovino, ki se ukvarja izključno z oskrbo kmetijstva. Z osamosvojitvijo te trgovine, ki je bila prej pri kmetijski zadrugi, je brežiška Proizvajalna zveza napravila velik korak za dvig kmetijske proizvodnje. Trgovina ima glavno nalogo, da oskrbuje kmetijstvo z vsemi predmeti, ki so potrebni za proizvodnjo. Tako n. pr. dobe kmetovalci v tej trgovini umetna gnojila, sredstva za zaščito rastlin, kmetijske stroje, semena, sadno drevje itd., skratka vse nujno potrebne predmete. Razen tega pa lahko prinesejo svoje pridelke, ki jih trgovina odkupi po dnevnih cenah. Ker je oskrba kmetijstva glavna naloga te trgovine,^ je potrebno blago vedno na zalftgi. če pa kdaj česa zmanjka, se v najkrajšem času priskrbi. Drugod oskrbujejo kmetijstvo s potrebnimi predmet: večinoma še vedno zadruge, vendar v zadrugah ni mogoča tako specifična in strokovna prodaja za kmetijstvo potrebnih predmetov, kakor je to posebno v ta namen ustanovljeni prodajalni. Sicer pa lahko govorimo že o lepih uspehih te trgovine četudi posluje še malo časa. Tukaj kupujejo kmečki ljudje od Vidma, Velike Doline, Arnovih sel do Bizeljskega in Dobove. pa celo s področja do Samobora. Posebnost te trgovine je, da ima svojega agronoma, ki na željo kupcu brezplačno svetuje, s katerimi gnojili nai gnoji, s kaMeefmi kemijskimi sredstvi lahko uniči rastlinske škodljivce na polju in v sadovnjaku — skratka: kmetijski strokovnjak daje vsak dan y prodajalni v Beticah vsa potrebna strokovna navodila ljudem, ki to zažele. To je prva tovrstna trgovina v Sloveniji, ki ima v svoi' prodajalni agronoma. Inž. H D Sadjarji „ vrtičkarji66 — tole! V naših krajih ne gojijo sadnega drevja samo kmetje ter državna in zadružna posestva — vsakdo, ki premore le pedenj zemlje, posadi nanj nekaj drevesc, še preden začne rasti hišica iz tal. Zato je v naših industrijskih središčih in njih okolici na tisoče nepoklicnih sadjarjev, ki jim navadno pravimo »vrtičkarji«. Vrtičkarji gojijo sadno drevje z ljubeznijo, žal pa jim navadno manjka zadostnega strokovnega znanja, da bi imeli od svojega drevja res dober uspeh. Največjo napako, ki je ni mogoče nikdar več popraviti, zagreši večina naših sadjarjev — vrtičkarjev že takoj ob zasaje-vanju. Največ izmed njih namreč ne ve, da imajo sadna drevesca, čeprav so na videz vsa enaka, zelo različna svojstva. Ne vedo, da je za obseg bodočegfa drevesa, za njegovo življenjsko dobo in za začetek rodnosti odločilnega pomena podlaga, na katero je drevesce cepljeno, in sorta. Največkrat kupujejo vrtičkarji sadna drevesca, ne da bi se pozanimali za lastnosti sorte in podlage, na katero se drevesce cepi. Zato se dogaja, da posadi sadjar vrtičkar na svojem pedenj-vrtičku okoli hiše prav na gosto nekaj jablan, cepljenih na divjaku, in kake izredno bujno rastoče sorte, n. pr. boskopski ko-smač ali carjevič, ali celo bobovec. In posledice? Na dobri vrtni zemlji mu taka drevesa v dobrem desetletju prerastejo hišico, zaradi medsebojnega za-senčevanja se spodnje veje začnejo kmalu sušiti, pod drevesi ne raste nobena rastlina — na drevju pa tudi malo sadja, Ce začne sadjar vrtičkar prebujno rastoče drevo obžagovati, doseže prav nasprotno od tega, kar je hotel: drevo raste še huje, kot če bi ga pustil pri miru, pridelka pa da še manj! Ce bi sadjar vrtičkar posadil na svoj vrt drevesca, cepljena na šibko rastoče podlage (imenujemo jih vegetativne podlage in jih zaznamujemo pri jabla- nah z rimskimi številkami, pri hruškah pa z velikimi črkami obecede), bi drevesca že po nekaj letih začela redno in bogato roditi, ostala pa bi majhne oblike. Tako bi sadjar vrtičkar lahko imel deset drevesc različnih sort in vsako leto obilo pridelka na prostoru, ki ga po dvajsetih letih rasti zavzame drevo bujno rastočih sort, če je cepljeno na divjaku — pridelka pa, razen listja, še ne da nobenega. Seveda — prav takšno polomijo doživi kmečki sadjar, če posadi na travnik sadno drevesce, cepljeno na šibko rastočo vegetativno podlago, in hoče vzgojiti iz njega močno drevo z visokim deblom in obsežno krono. Drevo na šibko rastočih podlagah je sposobno le za niz-kodebelno obliko in zahteva tudi skrbn0 obdelavo — na travniku posajeno pa le hira in kmalu shira. Zato se, tovariši sadjarji, tako 'kmetje kot vrtičkarji, ravnajte po naslednjem načelu: Ob nakupu sadnega drevesca zahtevajte od prodajalca pojasnilo in poroštvo glede sorte in podlage, na katero je drevesce cepljeno! Kdor ne pozna lastnosti posameznih sort, naj zahteva še opis lastnosti sorte! Za sajenje na obhišnih vrtičkih, kjer zemljo obdelujemo, prihaja v poštev samo drevje, cepljeno na šibko rastoče vegetativne podlage (pri jablanah n. pr. na podlago EM IV ali EM IX, pri hruškah n. pr. na podlago EM A itd.) — za travniške visokodebelne nasade pa samo drevje, cepljeno na divjak! Razen tega upoštevajmo, da sodi na obhišne sadne vrtove samo drevje plemenitejših sadnih sort, ne pa kakšni bobovci, damasonke, carjeviči ali mo-šanclji • in podobne sorte, ki so primerne le za travniške nasade. Zlasti letošnjo spomlad imajo naši vrtičkarji izredno ugodno priložnost, da nasadijo v svoje vrtove sadno drevje najbolj plemenitih sort, cepljenih na šibko rastoče podlage. V veliki drevesnici v Boštanju pri Sevnici bodo namreč letošnjo spomlad oddajali po znižani ceni sadna drevesca najboljših sort, cepljena na šibko rastočih podlagah. Ta drevesca so bila namenjena za zasaditev velikih plantaž, katerih ureditev pa se je iz raznih vzrokov zavlekla. Zato 50 drevesca na razpolago tudi zasebnim vrtičkarjem! Izkoristile priložnost in zahtevajte podrobnejša pojasnila o sortah in cenah pri svoji kmetijski zadrugi! Toda ne odlašajte — pomlad se hitro bliža in z njo čas spomladanskega sajenja drevja. V Veliki Malenci bodo uredili električno napeljavo Pred kratkim so imeli člani SZDL iz Vel. Malence, Kraške vasi in Stankovega občni zbor svoje organizacije, na katerem so se temeljito pogovorili o delu v minulem letu. V političnem referatu so udeleženci slišali o najnovejših svetovnih dogodkih in se seznanili z najaktualnejšimi problemi doma in po svetu. Po tem poročilu se je razvila živahna razprava. V njej so člani pokazali svojo politično zrejost, ker se zanimajo za našo gospodarsko politiko in politiko ostalega sveta. V naslednjem so izvolili nov odbor in sprejeli načrt dela za letošnje leto. Novoizvoljeni odbor si je med drugim zadal tudi nalogo, da bo z lastnimi sredstvi in s pomočjo članov napeljal vaško razsvetljavo. Za to potreben denar bo črpal iz dohodkov letnih prireditev. Nadalje je bil na občnem zboru sprejet sklep, da se ustanove v vaseh Vel. Malence, Stankovo, Kraška .vas, Mrzlava vas in Globočice osnovne organizacije Rdečega križa. Predsednik SZDL tov. Rudi Srpčič in tajnica tov. Marica Stermecki sta se takoj lotila izvedbe te naloge. Pridobila sta 80 članov in pripravila ustanov- Črni ribez tudi v trboveljskem okraju Ko govorimo in razmišljamo o obnovitvi sadjarstva, je prav, da se v novih ugodnejših pogojih (podeljevanje kreditov) ustavimo tudi pri jagodičevju, ki ima v nekaterih področjih zgornjega predela našega okraja (sev-niški, obmirenski, radeški in zagorski predel) osnovne pogoje za rast. Zakaj se je gojitev jagodičevja v zadnjih letih v Sloveniji tako razmahnila? Odgovor na to je lahek: rentabilnost! Res, ob dobrih pogojih za rast in vestni vzgoji in negi so možni obilni pridelki, ki pri ugodni ceni (100 din za kilogram črnega ribeza) vržejo velik dobiček. Tudi prj nas v Zasavju so pogoji za uspavanje črnega ribeza — za kar se že oglašajo prvi interesenti — bodoči jagodičarji: v Sevnici, Šentjanžu, Tržišču, Loki itd. Naj bi bil ta članek pripomoček vsem bodočim jago-di čar jem. Seveda si bo moral še vsak preskrbeti primerno strokovno čtivo. Več piše o jagodičevju revija »Sadjarstvo, vrtnarstvo in vinarstvo«, dalje knjiga letne zbirke Kmečke knjige »Obnova našega sadjarstva«, ki jo je spisal inž. France Adamič, in brošura »Jagodičevje«. Za spomladansko saditev je sadik zmanjkalo, za jesensko saditev, ki je tudi primernejša- kot spomladanska, pa se bodo morali interesenti čimprej preko svoje kmetijske zadruge obrniti na drevesnico v Kamniku ali v Radečah, ali posredno preko zadružnega podjetja »Slove, ni ja-Sadje«. Upam, da se bodo našli vestni in dobri jagodičarji, ki se bodo obnove lotili premišljeno. Zavedati se namreč moramo, da je črni ribez trajna kultura, ki raste na istem mestu 15 do 20 let, in da se storjene napake mnogo bolj maščujejo kakor pa pogreške, ki smo jih napraviti pri enoletnih njivskih kulturah. Vsako parcelo, namenjeno za nasad črnega ribeza, bo treba priglasiti, si jo ogledati in vzeti zemljo za analizo. Prt tem bo vsak interesent prejel natančna navodila o vzgoji v investicijski dobi in o dobi rodnosti. Podrobneje o gojitvi črnega ribeza bomo pisali v prihodnji številki. M. P. ni občni zbor organizacije RK. Na občnem zboru so prisotni slišali referat o razvoju mednarodne organizacije Rdečega križa od njene ustanovitve leta 1863 do danes, nadalje o delovanju in nalogah te ustanove pri nas in v svetu. Nato so izvolili odbor, ki bo imel v kratkem svojo prvo sejo. Člani novega odbora so pridobili nadaljnjih 40 članov, tako da šteje organizacija RK sedaj že 120 članov, kar je za začetek kar lep uspeh. O delovanju obeh organizacij bomo še poročali. S. M. VOOOOOOOOOOO •> DOPISUJTE v „tai Mi" Inž. Rudolf Babič: ld (Nadaljevanje) VIDEL SEM ZLATO MOSKVO Povsod v tovarnah lahko vidiš sadove tega skupnega truda, posamezne rešitve pa so me naravnost presenetile s svojo preprostostjo. Ker sem izrazil željo, da bi si rad ogledal tovarno rudarskih strojev, ki bi po velikosti približno ustrezala naši (Strojna tovarna, Trbovlje), sem spravil Ruse v precejšnjo zadrego. Odgovorili so mi, da imajo le repa-ratume delavnice, ki bi jih po velikosti lahko primerjali z našo tovarno, medtem ko izdelujejo nove stroje v tovarnah, ki ima-io nekaj deset tisočev delavcev. Nazadnje so rešili ta problem na ta način, da so me poslali v Molohovko, ki leži 200 km vzhodno od Moskve, v eksperimenti !ni inštitut, ki pa je pravzaprav tovarna individualnih izdelkov za rudarstvo, saj izdeluje le prototipe Konstrukcijske risbe za posamezne stroje izdela Centralni biro ministrstva rudarstva v Moskvi, in če komisija, ki elaborat zelo strogo in kritično pregleda, ugotovi, da je zrel za izdelavo prototipa, odpotuje konstrukter z risbami v Molohovko, kjer tudi ostane do končnih rezultatov. Tu risbe ponovno pregledajo, izdelajo tehnološki postopek, potem pa se prične izdelava. Vse napake popravljajo sproti — da pa se to vnese tudi v risbo, imajo majhen konstrukcijski biro. Tovarna je opremljena z vsemi potrebnimi stroji, ki prihajajo v poštev. Seveda ti stroji, posebno večji, niso dobro izkoriščeni, vendar mi je direktor dejal, da se mu bolje izplača, kakor pa da bi bil odvisen od drugih tovarn. Izdelava prototipa traja približno 3 mesece, nadaljnji trije meseci pa so potrebni za preif-kus, ki pa je v inštitutu, a ne v rudniku, kot je pri nas v navadi. Razlog za to je velikanska razsežnost države in bi transport preveč stal. Zato so si uredili posebne preizkuševalnice, v katerih so ustvarili iste razmere, kot v rudniku. Bloke premoga zlepijo s cementnim mlekom v premogovni sloj, ki ga stisnejo s hidravličnimi cilindri, da dobe ustrezajoče pritiske. Krovnino tvorijo železne plošče, tesarba pa je ista kot v rudniku. Zato lahko pri poizkusih vsak defekt takoj odstranijo ali po potrebi tudi kaj spremenijo, ne da bi ovirali proizvodnjo premoga, in brez transportnih stroškov. Ves čas pa mora biti prisoten glavni konstrukter, katerega pa za uspešno izvršeno delo tudi zelo dobro nagradijo. Ob tej priložnosti sem se spoznal tudi s sovjetskimi akademskimi stopnjami. Kandidat za naslov »doktor tehničnih ved« lahko postane inženir, ki se je eno leto po diplomi ukvarjal s teoretičnimi problemi, potem pa razpisal disertacijo. Naslifc dr. pa se mu prizna šele po 10—15 letih, če je uspešno izvrševal velike naloge Naslednja stopnja je član akademije, zadnja in najvišja pa akademik. V Leningradu smo obiskali Metalurški zavod Lenina, ki izdeluje turbine in s katerim že sodeluje naš »Litostroj«. Tovarna je stara okrog 100 let; prvot. no je izdelovala lifte, leta 1896 pa so zgradili prvQ turbino. Direktor nam je priznal, da so zelo zaostali za Američani in jih sedaj hočejo na vsak način dohiteti in prehiteti Zato so organizirali velik konstrukcijski biro, saj imajo pri 10.000 delavcih v tovarni okrog 1200 konstruktorjev, od tega polovico inženirjev. Leningrad — Zimska palača 'Največ gradijo Kaplanove turbine, saj imajo v programu izdelavo 72 turbin za Kupliševo po 105 tisoč kW s premerom 39 m in težo 150 ton. Na drugem mestu so Francis turbine, medtem ko pridejo Peltonove turbine le redko v poštev. Zdi se pa, da je sovjetsko rudarstvo že precej uspelo v uplinjanju premoga, saj je ta tovarna lansko leto izdelovala plinske turbine v ta namen. Kot sem že omenil, nam je Ministrstvo zunanje trgovine dodelilo enega izmed sekretarjev za nekakšnega zyeznega oficirja. Ta je organiziral obiske v tovarnah, skrbel, da smo dobili potrebna dovoljenja in da smo prišli v stik s 'strokovnjaki, ki so nam lahko odgovorili na naša vprašanja. Svojo nalogo je res odlično opravil, saj nam je izpolnil vsako zadevno željo. Razen tega pa je bila tudi njegova naloga, da mm je omogočil obiske razpih galerij, muzejev, gledališč itd. Ker so Rusi poznani baletni mojstri, je bila naša prva želja, da si ogledamo balet »Labodje jezero« kar dam je naš gostitelj tudi omogočil. Nisem umetnostni kritik, vendar lahko rečem samo to, da je bilo vse odlično izvedeno in da so Rusi res umetniki Operet. me ni preveč ganila, pač pa se mi je vtisnilo globoko ‘"'■"•din htikovrto gledatišče. Gledali smo »Neobičajni kon- cert«, ki je v bistvu parodi ja na zahodno kulturo. Z lutkami so priredili pravi variete, napovedovalec — lutka pa je pred vsako točko zelo duhovito smešil navade Zahoda. Nastopali so pevci, čarovnik, krotilec zveri, plesalci itd. Omeniti moram, da to niso lutke na nitih, niti ročne lutke; gibanje lutk dosežejo z novim načinom, ki je ruska iznajdba. Lutke so presenetljivo gibčne in sem v kratkem času dobil vtis, kot da gledam žive ljudi. Po končanem sporedu so se še zadnjič zbrale vse lutke na odru in zapele poslovilno pesmico, potem so pa naenkrat izginile, na njihovem mestu pa so se prikazale roke nastopajočih umetnikov. Ker sem prej dobil zaradi okretnosti vtis, da n*e gledam malih lutk, ampak Žive ljudi, so se mi zdaj roke zdele orjaške, kot da je vsak prst dolg vsaj meter. Ko so sc takoj zatem pokazali umetniki in prišli pred oder, se mi je pa zdelo, da gledam velikane iz pravljice,- po predstavi pa se je izkazalo, da so kaj majhne postave. Zanimiv je tudi ruski poskus plastičnega filma, tako Imenovani stereo-film, kjer je namesto platna normalnih dimenzij zaslon, ki je sestavljen iz steklenih prizem, ki so ,z' robom obrnjene proti gledalcu, slike pa projicirata dva aparati pod različnim kotom (Nadaljevanje sledil N ® V O © 1E D Z Z M S M ¥ J) M SViBNO RADEČE Svibno smo obiskali ob predavanju, l$i ga je imela tamkajšnja mladina. Čas pred začetkom predavanja pa smo izkoristili zia razgovor s sekretarko SZDL v tej vasi, tov. Ivico Nagi a vovo, lri je istočasno tudi sekretarka osnovne organizacije LMS. Iz njenega pripovedova- mladinci, ki so člani LMS. Tudi * razprava je bila živahna, saj je bilo sproženo mnogo nejasnih skega LO premajhna za dokonč- vprašanj, ki so jih potem1 skupno izvedbo tečaja. ta zbrala sama in s tem orno- so mauiwi ^ nrr«'*in nedelio tov "Janez Že- gočila podaljšanje tečaja. To je da bi bila taka in podobna pire- ^ez^ik J je obiskai0 iepo število BREŽICE ZASAVSKE BODICE jjhna za dokonč- vprašanj, U so jih potem- skup- rnLu«*™« - ojua ja so jih dekle- no s predavateljem predelali. Ob ”° v^9°jnih PriJemijV pri *® tem omo- koncu so mladinci izrekli željo, 9"nJ!7T posnemanja vreden davanja še večkrat poslušalcev, ki so bili s predava- Na kraju le še to, da eo^na £em ze]o zadovoljni. 0b koncu vsekakor primer. Na Svibnem Prosvetno društvo. Starejši člani To nam kaže zanimanje, ks je Svibnem možnosti, da se **&..!**• jssnkssri; m, m** ZSZ*S££££? “po" nJa. kakor tudi B tlfia karamo 80 v zadnjem času naštudirali mWl mladino pretejdnje. OTROŠKA IGRA. - Lutkovno slišali pozneje od mladincev, bi Pa bo poiskati še nove _9ledalBče ki je sedaj že z vsem lahko sklepali, da je družabno v. ^v. Zakoška, upravite- oblike dela< katerih ee bodo, če elanom pri delu, je prejšnjo ne- lja domače osnovne šole. Va- koristne in prijetne, tam- ..... življenje v vasi beno. precej razgi- ščanom so se z igro predstavili kaj^njd ljudje radi oprijeli. SZDL je v zadnjem času de- z njo tudi šfcudira lala največ na pridobivanju novih članov. Priznati moramo, Mladina zadnje čase da so odborniki, zlasti pa tova- veseloigro »Ugrabljene Sabtoke« rišica sekretarka, v tem pogledu zelo uspeli. Dvignili so število članstva od 88 na 209, kar pod vodstvom tov. Naglavove. V kratkem bomo igralce lahko že videli pri prvem nastopu. Na- K I SO VEC Občinski spindikains svet je pred nedavnim organiziral dva, po tri dni trajajoča seminarja za člane delavskih svetov in PREDAVANJE. — Predavanje upravnih odborov podjetij v Ca- tešfcih Toplicah. Seminarja sta še zadovoljivo uspela, čeprav je manjkala skoro četrtina določenih udeležencev. Krivdo za to je pripisati izključno nerazumevanju nekaterih podjetij oziroma direktorjev, M le preradt najdejo opravičljiv ali neopravičljiv izgovor, da ne morejo poslati določenih ljudi v seminar. Da se podjetja ne bodo mogla več izgovarjati, da nimajo v ta namen potrebnih finančnih sredstev, ali da bi tedaj trpela proizvodnja, bo občinski sindikalni svet začel z večernimi te- deljo spet razveselilo cicibane in pionirje in sicer z igrico »Čarob- Z. J. na palica«. Z. J. ali je to Se Človeško? Pri podružnici Zavoda za soc. zavarovanje v Zagorju razpolagajo z zanimivimi podatki, predvsem o raznih kmetih, ki skušaj® svoje hlapce in dekle zavarovati, tako da bi plačevali kar najmanjši prispevek za socialno zavarovanje. Znan je celo primer, da kmet, kj ima kar dvoje posestev in vrhu tega dobiva še pokojnino, noče zavarovati svoje gospodinjske pomočnice. Vsak komentar je tu odveč, vprašujemo se le, če je to Se človeškoč Izgieda, da s{ ta možakar ni na jasnem, da je dejansko velik uspeh. Škoda sploh je delo mladine v vasi žele, da zbori volivcev niso ob- lo živahno. Sicer -je mladinska iskani v takem številu, kot bi bilo želeti. V zadnjem času deluje na Svibnem tudi šiviljski tečaj, ki ga obiskuje petnajst mladih de- vanje, ki smo ga omenili v zaklet Ker so bila sredstva občin- četku, so se udeležili prav vsi V letu 1956 je imel rudnik v v Kisovcu, to Pa zlasti zaradi Zagorju zaradi bolezni 37.367 in svoje oddaljenosti od središča ___ ________ zaradi nezgod pri delu 15.195 iz- mesta. . . S^lSSke^^avSta^S Sa^oSeg^StcE^L takoteleJ obra- njeno ae«> ze kovanje dopolnilni prispevek v vprašanje, kje dobiti potreben znesku 6,854.651 din. kader za to ambulanto, saj se Ti podatki in pa specifičnost mesta v zagorskem Zdravstve- .. _ dete rSsSofVlSfa p, nem *™, rto pota« še sto-be jame narekujejo, da bo Kljub vsem težavam bo treba Ijek m sredo, v Dobovi vsa treba odločno začeti z borbo za storiti vse, da se zagotovi po- manjkanje odstotka bolnikov in treben kader. Zdravnik bo po-nezgodnikov, zlasti še, ker gre tem neposredno povezan z čaji, in sicer v Brežicah. Globo- ^virno v socian8tični Jugoslavi-kem in Dobovi. Te tečaje naj bi ii> k;fcr vsi enakopravni m obvezno obiskovali vsi člani de- ”e I’ozllam^ izkoriščanja lavskih svetov, ki teh tečajev človeka po človeku, doslej še niso opravili. Prav ta- Prav bi bilo, da se proti temu ko naj bi te tečaje obiskovali najodločneje in najostreje na-vsd funkcionarji sindikalnih stopi. O vsem tem pa naj se podružnic. obvesti tudi javnost. Tečaji se bodo začeli 11. mar- ca in bodo trajali do 4. aprila t. 1. Predavanja bodo dvakrat tedensko od 17. do 20. ure, to ru- vsa dopolnilni prispevek iz dobička darji, lahko si bo ogledal ___Hu:. -z.*,, c« pri podružm- delovna mesta na obratu in dal larrte. Na rudniku Zagorje ponedeljek in četrtek, v Globokem pa vsak torek in petek. Skupno bo v vsakem od navedenih krajev po osem predavanj. Tema predavanj bo ista, kot je bila na nedavno končanih trodnevnih seminarjih. Predavali bodo isti predavatelji, ki HUDO BOLAN! Večkrat se zgodi, da hočejo nekateri zavarovanci kar na najbolj enostaven način pretentati Zavod za soc. zavarovanje. Gredo k zdravniku. Ker je skoro vsak rudar več ali manj bolan, gre seveda v bolniški sta-lež. Kako pa tam? Pred kratkim se je v Zagorju zgodilo, da je tak »bolnik« vozil premog. Je bil pač hudo bolan... bi v ta namen prišla v^ poštev Kisovec in pa Kotredež. Prednost pri tem ima vsekakor obrat nekajdnevnih bolnikov bo lahko ZNAŠEL SE JE CateSke Toplice Turistično olepševalno dru- rudarji trudili odstraniti nane-Štvo. — Na zadnji seji društva seno zemljo in skale to usposo-so sklenili, da bo občni zbor or- biti spet železniško progo. To ganizacije v torek, 12. marca, v jim je uspelo šele prejšnjo sre-kino dvorani »Triglav«. Na obč- do, in to tako, da so železniški nem zboru bodo nagradili tri najboljše manekene z modne revije v kraju, 12 gojiteljev cvetlic v lončkih bo prejelo denarne nagrade, eden pa pismeno pohvalo. Mladinska maškarada- — Mladinska maškarada TVD »Part! tir in ceste premaknili v stran od plazu, potoku Kotredešci pa omogočili reden odtok. Železniški tir rudnika so preložili zato, ker je še vedno možna nevarnost nadaljnjega premikanja zemeljskih plasti. PRECEJ SO PRODALI. — Za- zan« v Zagorju je postala že gorski trg zalaga s sadjem in ze-kar tradicionalna. Tudi letos se lenjavo trgovsko podjetje »Izbije v veliki dvorani Doma zbralo ra« v Zagorju. Marsikdaj slišimo, rekordno število mask,-ki so bile da se v kraju proda še vse preželo okusno to izvirno naprav- malo zelenjave. Pozanimali smo ljene. Ob zvokih tria so se ma- se, koliko sadja in zelenjave ter ske veselo vrtele. Tudi udeležba drugih poljskih pridelkov je pro-gledalcev je bila naravnost pre- dalo navedeno podjetje lansko le-senetljiva, saj se je zbralo v to v svojih poslovalnicah. V tem dvorani in na galerij i blizu 1000 obdobju so prodali 140.115 kg ljudi. Ocenjevalna komisija je krompirja (povpreč. cena 14 din), imela zelo težko nalogo. Med 37.846 kg svežega paradižnika (45 cicibani so bili nagrajeni: Daša din), 14.202 kg paprike (50 din), Drgan, Marijan Borišek, Mari- 15.839 kg čebule (70 din), 4437 kg jana Kolenc, Lenca Hribar, Mi- pomaranč (220 din), 3648 kg na Ahčan, Martin Drejčnik, stročjega fižola (45 din), 5720 kg Mojček Maček, Milena Kranjc, fižola v zrnju (70 din), 27.000 kg med pionirji pa: Oli Lebeničnik, jabolk (30 din), 831 kg graha (60 Cveta Sum, Marijan Lebeničnik, din), 16.870 kg grozdja (70 din), Ivanka Ferme in Nataša Vrščaj. 2736 kg kumaric (35 din), 2136 ka Nagrade sta preskrbela Dru- sliv (55 din) in 2817 kg češenj štvo prijateljev mladine to TVD (70 din). »Partizan«. Iz tega razvidimo, da so potros- Sahovska simultanka. — Tov. nikl v Zagorju precej kupili. Ko-Davorin Sušnik je igral z 31 Hko teh pridelkov bo na razpolago pionirji oisnovne šole in gojenci letos oziroma koliko jih bodo pro-Vajenske šole raznih strok ša- dali, bo treba še počakati, hovsko simultanko. Izgubil je le eno partijo in to z Jurijem Železnikom, predsednikom mladinskega aktiva na Vajenski šoli. Simultanki je prisostvovalo lepo število gledalcev. V prihodnje bi bilo dobro da bi bilo še več takih prireditev. (m) ZGLED DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA. — Vajenska šola v Zagorju je lahko marsikomu za zgled v družbenem upravljanju. Šolski odbor, ki ga vodi prizadevni Jože Turk, zelo marljivo dela. Na sejah razpravlja o raznih težavah in problemih, in ne samo, kje bodo kupili drva za kurjavo in podobno. Nedavno tega je ta odbor razpravljal tudi o obrtniku Arblju v Zagorju, ki dalj časa ni pošiljal dveh vajencev k pouku, tako da sta ostala ob prvem šolskem polletju neredovana. Obrtnik je obljubil, da bo v prihodnje redno pošiljal oba vajenca v šolo. Da je delo tega šolskega odbora uspešno, mnogo pripomore njegovo zgledno sodelovanje z mojstri. (m) Poučno predavanje — Prejšnji petek zvečer je bil v kino dvorani »Triglav« širši roditeljski sestanek vseh šol, združen s predavanjem tov. Cvetka »O socialistični vzgoji družine«. Udeležba je bila precejšna. Promet zopet vzpostavljen. — Kakor smo poročali v prejšnji številki, je bilo zaradi zemelj-ekoga plazu v Kotredežu onemo- ™šuM gbčeno tudi odvažanje nakopanega premoga iz rudniškega obrata Orlek. Od 22. do 27. februarja — celih pet dni so se RAZVESELJIVA NOVICA IZ ZAGORJA Turistično društvo oživljeno Marsikdo v Zagorju se še spominja Turistično-planin-skega tedna, ki je bil v septembru 1955. leta. V okviru prireditev tega Tedna je bilo tudi prva modna revija v Zagorju. Zaradi slabe organizacije te prireditve pa je no-stol denarni primanjkljaj, ki je Sel seveda v breme Turističnega olepševalnega društva v Zagorju. Zato je takrat marsikaterega odbornika minila volja do dela. Tudi že napovedanega občnega zbora društva zaradi tega ni bilo. Vse delo je tako polagoma zastalo. Sedaj so pa pri Turističnem olepševalnem društvu I sklenili, da napravijo mrtvilu konec. Dogovorili so se, da bodo dejavnost druitva spet poživili. Tako bo v prvi polovici meseca marca letni občni zbor društva. Letos nameravajo kar največ ljudi pritegniti v svoje vrste. Za člane društva bodo opravljali tudi razne usluge. Nobena skrivnost ni, če vam izdamo, da bodo člani društva lahko potovali v inozemstvo, v Avstrijo in Italijo. Izlete bo organiziralo Turistično olepševalno društvo. Pri tem pa vsekakor ne bodo pozabili seznanjati člane in ostale prebivalce Zagorja z lepotami naše domovine. Vsi, ki so jim pri srcu na ša domovina in njene lepote, pozdravljajo poživitev dela v zagorskem Turističnem olepševalnem društvu. (m) | s svojim znanjem to z issurje- todi občutno ’padlo, ker bi imeli nosijo v podajanju snovi poro- , _ v ambulanti tudi preventivno kujejo za razumljivo dojemanje Z uvedbo novih zdravstvenih službo snovi to za uspeh. izkaznic se je omogočila ucin- rJj^^mZčSI'1 najti” vtiTna- ap^braTmi vodi-toe nad Utxdlhanjem 'ljudi Vsak kar ljudi v njih, da poskrbe za pol- zdravnik mora vpisati v izkaz-hrtotn imela delavski svet in noštevtlno udeležbo navedenih nico dobo bolezni Itd. Kmečki upravni odbor vso dobro voljo, organov samoupravljanja, in fant iz zagorske občine pa se Je •izvirni odbor Okrajnega zavoda tudi na sindikalne funkcionarje, znašel in je sam vpisal v legi-za soc zavarovanje v Trbovljah da se potrudijo, da bodo prvi timacijo, koliko časa je bil bona bo'v letošnji proračun ver- kot drugi obiskovali predavanja lan. irino vnesel znesekTki bo potre- v svojem kraju, kar bo netivom- Za »nagrado« je dobil fant C zT^EEve za ambu- no koristilo obiskovalcem to zasluženo kazen. Naj bo to re-lanto v Kisovcu. Verjetno bodo podjetjem to s tem vsej naši sen opomin takim to podobnim ta sredstva vezana na določen skupnosti. »bolnikom«. (m) rok. Ce se bodo torej v Zagorju zganili, je upati, da bo prepotrebna ambulanta v Kisovcu začela že v doglednem času delati. Kako dolgo še? Vinogradi in sadovnjaki v krški občini propadajo zaradi starosti. Nekateri kmetovalci so zaradi tega že pričeli z obnovo. To delo so z veseljem opravljali z zavestjo, da bodo v nekaj letih imeli zopet obilne letine, do tistega časa pa bodo te zemeljske površine oproščene davka. Za obnovo vinogradov je zemlja prosta davkov štiri, za sadovnjake pa šest do osem let. Vse to se lepo sliši, toda izvaja se pa le ne. V omenjeni občini čaka 9 prosilcev za oprostitev davka za obnovljene površine že eno leto in še celo več. Kaj je vzrok temu? Omenjene parcele je treba komisijsko pregledati. Ker ni te komisije, ki bi morala priti iz Trbovelj, pa morajo kmetovalci še kar naprej plačevati davek, akoravno nimajo od te zemlje nobenih dohodkov, temveč le velike izdatke. Prizadeti se sprašujejo, kako dolgo bodo morali še čakati na pravice, ki so jim po zakonu zagotovljene? Na tem mestu smo ▼ zadnji Številki objavili sliko, ki Je predstavljala udeleženke gospodinjskega tečaja na Zdolah, ne pa, kot smo pomotoma zapisali, gospodinjska razstava v Vidma. Ta, ki jo danes prinašamo, pa kaže gospodinjsko razstavo na Vidmu, ki so jo pripravile žene to dekleta na Vidmu. Torej: obema prizadetima se opravičujemo in brez »mere... SENOVO Preteklo soboto je imela ob- vredno nalogo to Je upati, da činska gasilska zveza na Seno- ho našla podporo za to name-vem svoj drugi redni letni obč- ro tudi pel občinskem LO. ni zbor, na katerem so gasilci Člani vseh društev so mar-kritično pregledali delo zveze v ljivo sodelovali z ostalimi orga-preteklem letu. ndzadjarod to se udeležili vseh Iz poročil posameznih ref era- proslav to državnih praznikov, tov je razvidno, da je bilo de- Na koncu bo sprejeli delovni »MitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffl TRBOVELJSKI TEDNIK PUST, PUST . . . V Trbovljah je bilo tudi letos več pustnih prireditev za stare to mlade. To je bilo ■ veselja, smeha to razigranosti v tistih dneh. Na Dobrni so pripravili veselo pustovanje že pred nekaj nedeljami, »Svoboda - Center« pa je imela svojo toliko obetajočo prireditev zadnjo soboto v fo-yerju novega Delavskega doma. Vsem tistim, ki so tega večera pohiteli na ta kraj, zagotovo ni bilo žal, saj so se prav dobro zabavali. Prijetno je bilo tudi ljena zanje pustna prireditev v Zgornjem delu mesta. USTANOVLJENA JE OKRAJNA RIBIŠKA ZVEZA V našem okraju se je že nekaj časa čutila potreba po ustanovitvi okrajne ribiške zveze, katere ustanovni občni zbor je bil pred kratkim v Trbovljah. V poročilu iniciativnega odbora so bile poudarjene vse naloge, ki se postavljajo danes pred ribiške družine. Športni ribiči so danes odgovorni za del naravnega bogastva, za naše jo delajo v naših vodah industrijski odpadki itd. VESELJE NA DOBOVCU Tudi na zasneženem Dobovcu so' se ta torek pošteno poveselili. Našemljeni šolarji so dopoldne skupaj z učitelji naredili obhod od hiše do hiše s pustom na čelu. Pri tem so vselo rajali in se veselili Se do poznih popoldanskih ur. NA KRATKO Upravni odbor ribiške družine v Trbovljah je sklenil, da bo priredil za v$e svoje Hane lo po društvih in v zvezi kar ■razgibano. Prav razveseljivo to kritično poročilo je podala tov. Cubrova, referentka za ženske. Poudarila je, naj se po vseh društvih, kjer jih še ni, ustanovijo ženske gasilske desetine. — Novoustanovljeno društvo na Malem Kamnu je začelo zelo požrtvovalno z delom in namerava v letošnjem letu zgraditi gasilsko shrambo. Občinska gasilska zveza bo podprta to hvale načrt za letošnje leto. V tem načrtu je tudi sklep, da bodo izvedli v občini Teden gasilstva. Po oddaljenih vaseh bodo ustanovili gasilske desetine ali pa trojke. Tudi kultumoprosvetno delo bodo gojili. Zavzeli se bodo za vzgojo mladine to sploh vsega članstva, da bo kos vsem nalogam gasilcev. Pokazati hočejo, da so verni čuvarji družbenega imetja in naših domov v socialistični domovini. K. Slepega je ogoljufal vode, ki so jih dobili v uprav- min ar, na katerem se bodo le-ti ljanje od družbe, zato naj ne seznanili z družbeno-gospodar-bo njihov glavni namen zgolj Skim razvojem Jugoslavije, raz- v Domu »Partizana« in v to- _________ _ _____ _______________ __________________________________I____ rek zvečer v Domu »Svobode izživljanje in iztreblja- voj cm komunalnega sistema, z nje ribjega zaroda iz naših vo- načeli naše zunanje politike in Največ veselja pa je pust prav da, ampak tudi gojitev in go- delavskim ter družbenim uprav-gotovo prinesel našim naj mlaj- spodarsko izlovljanje rito za ljanjetn. šim državljanom. Že v nedeljo trg. * smo srečavati na desetine naj- Nekateri se nikakor ne more- v predavalnici Delavskega do-različnejših mask. ki so hitele j0 sprijazniti s tem, da mora ^ je bilo pred kratkim zdrav- po glavni to stranskih cestah postati sladkovodno ribištvo stveno predavanje dr. Irene proti domu »Partizana«, kjer je hkrati tudi gospodarska veja in Ivančičev« o kontracepciji, bila prirejena pionirska maska- nc samo področje izživljanja rada. Zbralo se je nič koliko redkega števila posameznikov, pisanega trboveljskega drobiža! pudj ta športna panoga mora Prišli so pajaci, dimmjikairčki, bit; dostopna vsem našim de-vile, kuharčki to — kdo bi vse lovnim ljudem, ki sl žele tega Da, tudi Kitajčke smo razvedrila, videli. V razpravi, ki je bila slabša. Na pustni torek so mlade ma- kot. smo pričakovali, so delegati V okviru prirodoslovnega krožka sta bili dve predavanji o Nikoli Tesli. Obe jG pripravil šestošolec Barlič. * Prejšnjo nedeljo je bila mladinska delovna akcija gimna- Skromnostt prizadetega Je zahvaliti, da nižje opisani dogodek ni prišel že prej na svetlo. A vendar dogodek še ni tako zastarel, da' ne bi bilo vredno o njem spregovoriti pred širšo javnostjo, posebno še, ker gre za nekulturno ravnanje državnega’ uslužbenca, ki ima široke stike z raznimi ljudmi. V spremstvu svojega 11-let-nega sina je vsem Semičanom znani stoodstotni slepec A. J. hotel dne 6. novembra 1956 na sevniški pošti plačati naročnino za »Slovenskega poročevalca«. Misleč, da je dal poštnemu uslužbencu J. R. dva bankovca po 100 din in enega za 10 din, je (razumljivo, ker ne vidi) pomotoma dal 1 bankovec za 500 din, 1 bankovec za 100 din in deset dinarjev, torej skupaj 610 din. Poštni uslužbenec J. R. je izkoristil slepoto prizadetega in s naglo kretnjo umaknil 500-di-narski bankovec In na njegovo Skare prišle še enkrat na svoj govorili zlasti o raznih svojih zijcev na igrišču »Rudarja«. — mesto položil drugi, 100-dlnar-račun. Takrat je bila priprav- težavah in načrtih, o škodi, ki Udeležba je bila dobra. s ki bankovec. Nato pa je poštni uslužbenec nagovoril slepčevega spremljevalca (k) se je zagledal v stike časopisa in ni pazil na to, kaj se odigrava okrog njega): »Glej, Lojzek, koliko denarja je atek dal, da ne bo potlej rekel, da je bilo več!« Mnenja sem, da k temu ni potreben več noben komentar. Prizadeti je kmalu dognal pomoto In na njegovo reklamacijo je poštni uslužbenec svoje dejanje popolnoma zanikal. Za nikogar ni težko, komu naj verjame. Vsekakor je pa ta prikrit greh nečasten in nevreden uslužbenca socialističnega sektorja in zasluži, da se ga ošiba pred vso javnostjo. Prav gotovo je, da prigoljufanih 400 dinarjev navedenemu poštnemu uslužbencu n| mnogo koristilo, če pa pogledamo v družino prizadetega, vidimo, da je slepec brez podpore, štiričlansko družino pa preživlja žena kot delavka v Kopitarni s skromno plačo, kateri omenjena vsota denarja verjetno nekaj nomenL M. H. ALBINA ROS: REPORTAŽA O NAJBOLJŠEM KLUBU MLADIH TEHNIKOV ' V JUGOSLAVIJI V slogi fe moč Ob vstopu v šolsko poslopje Važno je tudi dejstvo, da smo sem se nehote zastrmela v umet- bili še pred leti brez orodja, da-niške fotografije, ki krasijo ste- nes sc pa že lahko pohvalimo, ne hodnika. Močan poudarek iz-venšolske dejavnosti daje oglasna deska, na kateri je nabit razpis tekmovanja KMT Trbovlje in program krožkov. Na pomoč sta mi pri&la predsednik KMT, dijak Joško Rep, in načelnik pionirskega odreda Martin Arh. S svojim resnim nastopom sta dokazala, da sta vredna zaupanja in sposobna samostojno voditi preko 450 dijakov. »Kakšna pa je zgodovina vašega kluba?« sem vprašala predsednika. »Se dobro se spominjam« je dejal Joško, »da smo imeli KMT. ko sem bil še v osnovni šoli. 2e takrat sem imel posebno veselje za fotografijo, s katero smo se že takrat intenzivno ukvarjali. Pred leti smo prejeli od Glavnega odbora LT lepo nagrado za uspehe, ki smo jih dosegli pri tekmovanju. Sicer bi bilo boljše, če bi povedal raje o nagradah, ker se mi zdi, da je to merilo uspehov. Poleg omenjene nagrade smo prejeli tudi nagrado »Borisa Kidriča« z diplomo od Zveznega odbora LT. Preteklo let.o smo prejeli republiško nagrado od Glavnega odbora LT v obM- da" smo dobro založeni, če iz- orodja. Pri urejevanju gred vzamemo radio-material. Vse orodje smo prejeli v obliki nagrad, na kar smo prav ponosni. KAJ PA TEKMOVANJE? Mislite na tekmovanje, ki ga je razpisal OO LT Trbovlje. Mi Združenje učiteljev in profesorjev okraja Trbovlje pred novimi nalogami PRVA OKRAJNA KONFERENCA ZDRUŽENJA UČITELJEV IN PROFESORJEV — UTRDITEV IN POGLOBITEV DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA NA PODROČJU ŠOLSTVA — REFORMA ŠOLSTVA IN NOVE NALOGE — OBČINSKA DRUŠTVA UČITELJEV IN PROFESORJEV SO OPRAVIČILA SVOJ OBSTOJ — /e okrajni odbor upravičeno pri- gojev ne bo nove in napredne čakoval, da bodo občine poka- šole; ob skrčenem pouku in po- Po opravljenih občnih zborih občinskih društev je bila pred nedavnim v Trbovljah prva okrajna konferenca Združenja učiteljev in procesorje«. Poleg članov okrajnega odbora ZUP in delegatov posameznih društev se je konference udeležil tudi zastopnik tajništva za prosveto in kulturo OLO Trbovlje tov. Dominik Kužnik. S to konferenco se je končalo prvo leto obstoja občinskih ročje, kjer bodo skupaj z drugimi in občinskimi ljudskimi odbori lahko hitreje in uspešneje reševala pisano problematiko našega šolstva. Sele tako bodo tudi uspela, da bodo občni zbori društev prava delovna in praznična zborovanja, kjer bo konstruktivna razprava registrirala uspehe in nakazala nerešene probleme. zale razumevanje za njegov predlog o organizaciji šolskih uprav in ne bodo samo čakale na uredbo višjega organa, ker življenje in delo pač neovirano tečeta ne glede na Uredbe in odločbe. Zaključke zvezne komisije za reformo šolstva je okrajni odbor pretresal dvakrat, posebej pa tildi Svet za šolstvo pri OLO Trbovlje. V letošnjem letu bo nadaljnje delo potekalo v smeri izdelave novih učnih programov in organizacijskega oživljanja prvih osemletnih šol. Zato stoje pred učitelji in profesorji nove, Spričo tega bo utrditev in po- večje in odgovornejše naloge. globitev družbenega upravlja- DUP hi prvo delovno leto okraj- nja poglavitna naloga za bodoče, nega odbora ZUP. Po predlanski Razumljivo pa je, da mora druž- Pionirskega lista že ves čas tekmujemo, zato smo Tudi v šahu se uveljavljajo. Na obemskem prvenstvu so se dobro šahovskem teritorialni reorganizaciji je bilo na 'področju posameznih občin ustanovljeno osem društev, ki so že na začetku stala pred mnogimi nalogami in jih skušala reševati v skladu ‘z obstoječimi gospodarskimi in družbenimi prilikami v svojih komunah. Nove poti socialistične izgradnje Jugoslavije in izkušnje preteklih let so narekovale takšno reorganizacijo in prilagoditev spremenjenim odnosom. Občinska DUP so v večini svojih občnih zborih sledila tej poti ter s poročili in obračunom svojega dela poizkusila poudariti te bistvene spremembe in pokazati prožnost, iniciativo in sodelovanje v komunalni družbeni skupnosti. Zato je bila prva okrajna konferenca zelo plodna, obširni poročili predsednika tov. Stefana Marciana in tajnika tovariša Franca Kramarja pa so delegati dopolnili in tako nakazali nove naloge, pred katerimi stoje učitelji in profesorji našega okraja. Okrajni odbor ZUP je v lanskem letu v precejšnji men uspešno opravil svoje naloge. Prerasel je v delovno telo Združenja učiteljev in profesorjev, četudi je bilo prvotno mišljeno, da naj predstavlja le koordinacijsko telo. K uspehom je veliko pripomoglo sodelovanje s Svetom za šolstvo pri OLO Trbovlje, kamor so predsednika redno pobiti na sefe. Odbor je bil pri delu tudi oviran zaradi oddaljenosti članov ožjega odbora, neurejene administracije M pisar- beno upravljanje ob pomoči vseh učiteljev in profesorjev priti do polne veljave tudi v samih šolah. Po večini imajo šolski odbori šele eno mandatno dobo za seboj. Težko je pričakovati, da so se v svojem delu že znašli Novi programi naj bi omogočili mlademu človeku osnovno orientacijo na vseh področjih družbene dejavnosti. Glavno breme bo na ramenih učiteljev in profesorjev, ki bodo za svoje delo morali dobiti od skupnost! vso moralno in materialno pomoč. Kako naj si sicer mislimo, da bo naša šola zmogla organizirati radio sprejemnik itd. Prav zaradi velikih priznanj, M smo jih prejeli vse od Beograda, Ljubljane in Trbovelj, smo se odločili in poprosili predsednika naše občine za doprsni kap maršala T^ta, ker se imenuje naš odred »T%oev odred«. Predsednik občinskega ljudskega odbora nam je rade volje ustregel, tako smo dobil L nekako priznanje tudi od najbližjih. K AKO JE Z DELAVNICO? To smo sj težko prislužili. Pred leti smo delali po razredih in v pisarni, ki je bila ob- todi v tem tekmovanju krepko prijeli za delo. Navdušite so nas predvsem lepe nagrade. Naš ideal je foto-aparat. Od časa do časa si ga izposodimo. Kjer nam je DPM Leskovec podarilo nov povečevalnik »Leica«, si nadvse želimo aparat, kj bi ustrezal povečevalndku. Po prejemu zadnje nagrade smo se še bolj navdušili in nadvse pariti na kvagsteto.« Mladi voditelji so me popeljali od prostora do prostora in mi razkazali svoje izdelke. Med in bdi kos vsem nalogam. Ponekod so občinski ljudski odbori organizirali posvetovanja predsednikov odborov in šolskih upraviteljev, kar je bil pomem- ne ter preobremenjenosti večine sredstev manj razpravljali o članov. Posebno širšo sejo je okr. vzgojnih, kulturnih in zdrav-odbor posvetil razpravi o druž- stvenih prilikah svoje šole. Zal beni vlogi sindikalnih organiza- K še danes ponekod očituje, da cij. S tem je hotel, da bi društva imajo učitelji in profesorji na-doumela svoje osnovne dolino- počne odnose do družbenega sti in se aktivno angažirala v upravljanja, ker sodijo, da je ta družbenem upravljanju šolstva organ zgolj zato, da bo reševal svoje občine. Društva so glede materialno plat zavoda in usluž-iega delno že uspela, četudi niso bencev. Takšne odnose — ko-mogla delegirati svojih polno- Ukor so — je res težko uskladiti pravnih članov. Razprava pa je z javnim položajem šolnikov, še pokazala, da bodo morala dru- manj pa z bližnjo šolsko refor-štva svojo dejavnost še bolj raz- mo, ki nosi svetlo načelo: Vzgo-širiti na to važno družbeno pod- jm mladino za družbeno uprav------------------———■— i inv ir in prave socialistične od- dalo tako, da bo le-ta za naše učence najprej vzgojilnica, potem šele učilnica. Vzgojno področje je tolikšno in tako preple- ____ .. _ , . tene, da bo tukaj potreben cel ben korak k poglobitvi *družbe- človek in vsestranska pomoč, nega upravljanja. Pokazalo se je Brez ustreznih materialnih po-tudi, da šolski odbori niso raz- SSK *'j3H!SSiE USPELA GLASBENO-TELO V A DNA "" ” AKADEMIJA V TRBOVLJAH manjkanju učiteljev, ob neustreznih prostorih in s poukom v več izmenah, ob pomanjkanju učil, knjig in ostalih proračunskih sredstev ne bo večjih uspehov. Potrebni bodo drugačni delovni pogoji in sodobna u£ao* vzgojna sredstva. Vzporedno s tem pa tudi reforma ljudi, na katere se b0 oslanjala nova reformirana šola. Obširnejše in odgovornejše delo bo postavilo učitelja in profesorja v šolo, celotno družbo pa pred dejstvo, da je v njej njuna bistvena naloga in da ju je treba tudi tako ocenjevati. Širše, javno udejstvovanje bo treba pojmovati drugače. Delo Izven šole naj dopolnjuje šolsko delo, naj neposredno koristi šolniku za razumevanje družbenih prizadevanj in za poznejše doseganje boljših uspehov v šoli. Konferenca je zaradi tega izrekla polno priznanje veliki večini članov občinskih društev, ki so po rednem in uspešnem delu v šoli še izven nje žrtvovali nešteto ur za politično, društveno in ljudskoizobraževalno delo. Nemogoče bi bilo povzeti vse, kar so nanizala poročila in razprava na tej prvi okrajni konferenci. Med drugim se je poka-•zalo, da so občinska društva opravičila svoj obstoj in da je okrajno Združenje z okrajnim odborom nujno -potrebno. Obžalovati je bilo treba, ker se m odzval zastopnik okrajnega sindikalnega sveta; to tem bolj, ker z občinskimi sindikalnimi sveti pobere kar 30*/» sindikalne članarine, okrajni odbor Združenje pa nima nobenega deleža od zbrane članarine. Ob koncu konference je bi/ izvoljen tudi nov 11-članski okrajni odbor z ožjim sekretariatom. Letos mu bo predsedoval tov. Oton Mikolič, šolski upravitelj is Zidanega mosta. Okrajni odbor bo po dolgem, čakanju tudi dobil pisarno, ki jo bo opremil s finančno pomočjo okrajnega tajništva za prosveto in kulturo. an-ah perspektive glede proračunskih NE POZABIMO! drugim imamo vitrino: pod Ki- raj^jšfro&ni rv-, io rvolnn KiUO, to / V.-,___ dričevo plaketo pa je vse polno raznovrstnih izdelkov. Ugotovila sem, da dela v Leskovcu ceffloten učiteljski kolektiv. niti enega ni, lei bi stol ob strani. Nobenemu se ne zdi Skoda prostega časa. Delajo pred in po pouku. Važna so seveda tekmovanja in nagrade, ki dajejo pionirjem spodbude za uspešno delo. Veliko razumevanje imajo tudi vaški obrtniki, ki nudijo pionirjem strokovno in materialno pomoč. delavci in celo vodje krožkov. Ves prosti čas preživljajo sedal v delavnici. Tudi starši se navdušujejo nad uspehi, ki i-b dosegajo, saj na vsakem roditeljskem sestanku govorijo o klubu. TRPI LI ŠOLSKI USPEH? Uspehi ne trpijo, nasprotno, boljši so. V krožkih se navadijo na red, disciplino, vztrajnost itd. Po razredih, skratka v vsakem prostoru, imajo vse počno raznih izdelkov, ki jih je napra- _______________________ raste vffla mlada, a že zelo spretna pri njih iz dneva v dan. Prjteg- roka pionirjev :n pionirk b®-nili so v svoje vrste cečo fante, dbčih ročnih delavcev in kh-ki so se nekdaj pogosto pote- nično dovršenih kmetovalcev. VZGOJNI MOMENT Zanimanje za tehniko noše. Okrajni odbor je bil dolžan, da je glede materialnega stanja učiteljev in profesorjev obravnaval nekatera najvažnejša vprašanja: dopolnilne plače, stanovanja in položaj šolskih upraviteljev. V zadevi pomanjkanja stanovanj je tudi Svet za šolstvo pesmi, glasbi in ugotovil, da to negativno -vpliva jugoslovanskih narodov za st>obo-na šolsko in drugo delo in je. do in pravice vse od časov stare spričo tega dal ustrezna pripo- Jugoslavije, ki je s svojim opor-ročila občinskim ljudskim odbo- tunizmom postala pribežališče ram. Položaj šolskih upravite- vseh vrst fašističnih elementov; Ifev in ravnateljev ni nič kaj za- nato prikaz mobilizacije leta 1941 viden, ker je pri tolikšni uprav- in prikaz surovosti okupatorja. — ni in administrativni obreme- narodnim jcolotn, tremi telovadni- 99 Vsem, ki so pripomogli k realizaciji glasbeno-telovadne akademije v Trbovljah »Ne pozabimo«, tov. Milošu Vastiču, tov. Jožetu Skrinarfu, pevskemu zboru »Zarja«, orkestru »Svobode-Center« in vsem sodelujočim telovadcem od TV D »Partizana« o Trbovljah iskreno in toplo priznanje k ostva-ritvi tega velikega dela. Glasbeno-telovadna akademija »Ne pozabimo« je bUa že pred leti prikazana v Hrastniku, vendar je bila le-ta tokrat izpopolnjena in z raznimi drugimi pripomočki o novem Delavskem domu še bolje izvedena. Sama akademija je prikazala v telovadbi borbo njenosti še vedno samo časten položaj. Ob vsem tem pa se nujno zanemarja pedagoško delo, četudi inšpektorji predvsem to ugotavljajo fn ocenjujejo. Zato V drugem dejanju akademije je z mi sestavami in živo sliko ponazorjena vsa tragika naših narodov med okupacijo. Tretje dejanje prikazuje borbo in aktivnost par- Se malo, pa bo šlo enem zbornica. Spoznali pa smo, da nam je nujno potrebna delavnica. Staro klet in drvarnico smo očistili, položili pod, predrti steno za vhod in okno. Pri tem delu smo se pošteno trudili, lahko pa rečem, da so bile to najlepše ure. Delavnico torej imamo. Lani je bila le-ta dovolj velika, danes pa že resno razmišljamo, kako bi prišli do večje. Vsak dan je delavnica zasedena od sedmih zjutraj do šestih zvečer, ali pa še dlje. Menjavamo se kot po tekočem traku. Sedanjo delavnico bi radi peru redili v fotolaboratorij in elektro ter radio delavnico, ostalo pa bi namestili v novi delavnici, ki naj bi bila mnogo večja. S CIM SE NAJVEČ UKVARJATE? Skratka z vsem. V odredu deluje 2-1 različnih krožkov. Vsak pionir lahko obiskuje le tr krožke, da ne bi pri tem trpel šolski uspeh. Da je naša dejavnost tako pisana, je predvsem zasluga naših inštruktorjev. VRAGI MA FUATINU Napisal: Jack London Riše: Bernard Emerik 37. »Dobro je, da plavaš, kot se za moža spodobi, veliki brat,« je šepnil Mauriri. ■ Iz globeli sredi lave. kjer sta si odpočila, sta sc spustila do obale oh zalivu in smuknila v vodo. Plavala sta tiho, da nisi slišal niti najmanjšega pljuskanja. in Mauriri je vodil. Črne stene vulkanskega žrela so sc nemo dvigale okrog njiju in bilo je, kot da bi plavala na dnu velike sklede. Nad njima se je bočilo v medli svetlobi migljajočih zvezd nočno nebo. Pred seboj sta videla luči, ki so jima pravile, kje stoji Rattler. in s krova so prihajali zamolkli glasovi pobožne pesmi. Igral Je gramofon, ki ga je David Grief namenil Pilsachu. 38. Oba plavalca sta se obrnila. na levo. Po pobožni pesmi se je oglasil na krovu smeh in veselo petje, nato je vnovič začel gramofon. Griefa .te nehote posilil smeh, ko je čez temno vodno gladino zazvenela pesem: »Vodi me varno, prijazna Inč!« — pesem se je tako prilegala položaju, v kakršnem sta bila. »Morava doseči preliv in zlesti na kopno pod veliko skalo,« je šepetal Mauriri. »Vragi so zasedli zemeljsko ožino. Poslušaj!« 39. Nekaj strelov iz puške je počilo v neenakih presledkih drug za drugim in jima povedalo, da se Brown še vedno drži na Veliki skali in da ga pirati oblegajo z ozkega polotoka. Plavala sta dve uri, da sta dospela v temno, grozečo senco Velike skale. Mauriri je tipal in tipal po temi, da ne M zašel s steze, in tako sta našla razpoko, ki Ju Je nato privedla kakih sto metrov visoko do visokega slemena, 40. »Počakaj tule« je re*e' Mauriri. »Grem k Brownu. Zjutraj se spet vrnem.« »S teboj pojdem, brat,« jc menil Grief. Mauriri se je v temi nasmehnit rižanskih odredov, mobilizacijo delovnih ljudi in borbo ter. na koncu zmago in osvoboditev ter rojstvo nove Jugoslavije s prikazom žive slike. Četrto dejanje pa prikazuje rudarjeve sanje o kapitalističnem režimu; ko se prebudi iz sanj in tHdi, da so bile to le sanje nevesele preteklosti, z navdušenjem zgrabi za delo. Pohod na delo s pesmijo, borbo rudarjev p‘> naši osvoboditvi, igro jamskih svetilk, ples podzemnih vil, rudarska himna, delovne akcije naših ljudi in končno živa slika — vse to prikazuje delovno ljudstvo Jugoslavije v borbi za gospodarsko osamosvojitev v socialistični državi. Tri prireditve, ki so bile v Delavskem domu v Trbovljah, so domačini obiskali polnoštevilno hi bdi navdušeni nad izvedbo te pomembne glasbeno -1 elovadne sestave. Telovadne točke akademije so sestavili tov. Stana Vošnarjeva. tov. dr. Viktor Murnik, tov. Boris Gregorka in tov. Miloš Vastič. Tu odlična akademija pa ima poteg telovadnih točk tudi močno idejno vsebino. Zato bi bilo prav, da bi vsi, brez izjeme začeli razumevati, spoštovati in ceniti požrtvovalno delo naših telotxidnih in kulturno -umetniških organizacij, ki zaslužijo vse večjo moralno in materialno podporo za svoje nesebično prizadevanje. Študentski festival TUDI PRIHODNJE I-ETO Pred kratidm je imelo revirsko akademsko društvo Trbovlje, o katerem je zadnje čase precej slišati. v predavalnici Delavskega doma svoj Jetra občni zbor. Društvo združuje študente visokih šol in univerz 6 področja nekdanjega okraja Trbovlje, vendar so se zbora udeležili le redki taventrbovelj- ski člani. Po referatu predsedniki c)ru-štva, iz katerega je bilo razvidno. da je RAD le opravljal delo, ki mu gre, je bila razprava, ki je daio nekaj konkretnih predlogov za bodoče delo. Na zboru je bilo precej govora o pravkar minulem I. študentskem festivalu, hkrati pa jo bil sprejet tudi sklep, da f-takšna prireditev' s še bogatel" Šim in bolj pisanim programom izvede tudi prihodnje leto. Študentje so razpravljali še 0 svojih študijskih'-' problemih. ® udejstvovanju V javhem življenju. v raznih družbenih oe-nndobnem.