»ostnina piatana v gotovini teto LVI1I. v LiubHani, v nedeljo dne 12 Januarja 1930 Št 9 1. izdaja st. 3 oin Naročnina Dnevno izdaja za krilievino Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemsivo mesečno 40 Din nedeiHkn izdaja ceiole.no v Juge slavili 120 Din, za Inozemsivo 140 E S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stoip. pelli-vrsia mali oglasi po 1'50 m2l),ve£|l oglasi nad 45 mm v »ime po Dln2-50, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po H) Din n Pr. veCiero o naročim čopu«.! izide ob 't ziun aj razen pondeljKa in dneva po prazniku U reanMvo /e v Hopilarievi ultci .41. 6lili Kolcopisl sc ne vraCa/o, nelranKlrana pisma se ne sprefemajo Lrcunk.ilvu telcion SI. 2050. upravnl&tva Al. 232S lisi za slovenski na?od upiaua /c ft-opUuiicii ui.ti.b j- ceftouni račun: C'/Ubliana ilcv. iO.dSO in W.349 xa Inscialc, »• cklenila lansko leto. Naša trgovina z Egiptom v tem letu je bila zelo živahna. Ako bi se sedaj nehale zveze z Egiptom, bi to značilo veliko zgubo, posebno za našo cementno industrijo. !.. 1929 je bilo izvoženo iz naše države v Egipt preko 100.000 ton cementa, tako da je ta država najvažnejši kon-sument našega cementa. Nepremsčit'nc Zaïrcha vredne vtad 7€>0 miSj. Zagreb, II. jan. (Ici. ïSlov.«) V zvozi s proračunom mestne občine se jc sestavil točen popis imovine mesta Zagreba. Ugotovilo se je, da znaša vrednost mestnih zemljišč, stavb, gozdov in podjetij nad 700 milijonov dinarjev. Pri tem se cenijo mestno zgradbo na 280 milj., mestna stuvhišča, zemljišču in gozdovi na 90 milj., mestna podjetja pa na 350 milj. dinarjev. Szpred državnega sodišča Belgrad, H. jan. (AA.) Danes je bila od 8 do 11 iu po I pred sodiščem za zaščito države razprava proti Ili.ji Tajitu, kožarskemu pomočniku iz Ade, ki je bil obtožen po čl. 1. točka 4 in čl. 3. zakona o javni varnosti in reda v državi ter po S 85 a) srbskega kazenskega zakonika. Po izvidu dejanj je drž. sodišče ob 11.30 izreklo obsodbo. Državno sodišče je smatralo, da obtoženi Uija Tajita ni zakrivil nobenega kaznjivega dejanja, in ga je zato izpustilo lia svobodo. Uija Tajita je pozdravil razsodbo sodišča z navdušenim vzklikom: Živel kralji Živelo državno sodišče! t Belguafshc vesti Belgrad, 11. jan. (AA.) S sklepom finančnega ministra so bili imenovani za člane strokovnega sveta v finančnem ministrstvu: Stanoje Nedeljkovič, načelnik oddelka za kataster in državna pesestva, dr. Mihajlo .lo-vanovič, nač. oddelka za drž. računovodstvo in proračun, Vi toni i r Konslantinovič nač. oddelka za drž. dolgove in za državni kredit. Rudolf Pojič, nač. oddelka za davke in Slobodan Djaković, nač. oddelka za carine, /a namestnike so bili imenovani: Nikola Pavlovlč" državni pravobranilec in Božidar Mijuškovic mini-sterijalni svetnik. Belgrad, 11. jan. AA. Za zdravstveno ra višjega svetnika pri .srezkem načolstvn v Novem mestu jo imenovan v -1/1 dr. Viktor Gre-gorič, sreiki sanitetni referent v Novem mostni v 5/1; za zdravstvenega svetnika ptujskega sreza v 3/1 je postavljen dr. VI- i«m'r Vrefak, sreski sanitetni referent v Ptuju \ (i/l Katoliška parlamentarna unija v Češkoslovaški Na pobudo predsednika slovaške ljudske stranke A. Hliuke so se pričela pogujanja s io svrho, da bi vse stranke s krščanskim programom (Češka ljudska, slovaška ljudska, nemški krščanski soeialci in madjarski krščanski soeialci stvorile parlamentaren ,idbor, ki bi v versko - političnih vprašu-n jih vodil enotuo taktiko. Stranke oh dr že popolno avtonomijo. Obenem se zavežejo, da se v časopisju ne bodo več medsebojno napadali. Tu stremljenja podpivu iu pospešuje zlasti duhovščina, ki najbolj čuti škodo, ki jo imajo katoliki rudi razcepljenosti. Pogajanja» potekajo zelo ugodno. Ako pride do sporazuma, bodo katoličani tvorili v parlamentu najmočnejšo zajednico. Za seboj imajo posamezne 6tranke poslancev: Češka ljudska stranka Slovaška ljudska stranka I') Nemški krščanski soeialci U Madjarski krščanski socialci 9 Skupno torej 67 poslancev. Najmočnejši parlamentarni klub so sedaj ugrurei s 46 poslanci. Celoten parlament pa šteje 300 poslancev. Industriel proti čsl. agratcem Praga, 11. jan. (Tel. Slov.«) Češkoslovaška zveza industrij cev je za prihodnji teden sklicala sejo svojega trgovsko-političnega odbora, da zavzame stališče glede carinskih predlogov agranih strank Industrija priznava potrebo pobijanja krize v poljedelstvu, vendar zavzema stališče proti visokosti agrarnih za- : htev. Industrijci zahtevajo, da se sinejo odre- ! d iti samo taki ukrepi, ki ne bodo na trgovsko- 1 političnem polju povzročili novih razlogov za konflikte in ki ne bodo podražili življenjskih pogojev prebivalstva. Industrijci končno izjavljajo, da je zahtevana uvedba zvišane agrarne carine, kakor tudi zahtevani žitni monopol in-diskutabel. Posojilo reparacijske banke Pariz, 11. jan. (Tel. »Slov.«) »Petit Parisien« javlja, da je finančni minister Cheron v raznih razgovorih s Snowdenoni in z italijanskimi zastopniki začel pogajanja o najetju kompenzacijskega posojila mednarodne reparacijske banke. O višini prve tranše še ni prišlo do sporazuma, pa tudi ne o tem, ali naj se posojilo razpiše samo v Združenih državah in v onih državah, ki so interesirane pri Yuon-govem načrtu, ali pa naj se brez vsake omejitve razpiše na vseh tržiščih sveta. Kot obrest- 1 na mera se predvideva 5 odstot. do 5 iu pol odstot., kot emisijski kurz pa 95 odstot. do 96 odstot. Otvoritev egiptovskega parlamenta Kairo, 11. jan. (AA.) Davi je otvoril kralj Fuad v prisotnosti angleškega visokega komisarja za Egipt zasedanje novoizvoljenega egipt-skega parlamenta. Prestolui govor je prečital Nahas paša, ki naglasa prisrčne angleško-egiptske odnošaje. Ta odstavek prestolnega govora je zbornica burno pozdravljala. Pre-stolni govor, ki je bil zelo dolg, izreka upanje, da se bodo angleško-egiptska pogajanja srečno končala, in zaključuje, da bo angleško-egiptska pogodba predložena v ratifikacijo parlamentu in izvedena v prijateljskem duhu. Demîsija portugal. vlade Lishona, 11. jan. (Tel. »Slov.«) Radi političnih nesoglasij med finančnim in pravosodnim ministrom na eni in med ministrskim predsednikom na drugi strani je danes popoldne celotni portugalski kabinet podal ostavko, ki jo je državni predsednik sprejel. V državi vlada za sedaj mir. Profesor Ude ne sme pridigovati Znanemu graškemn profesorju dr. Ude-lu jc nadrejena cerkvena oblast prepovedala pridigati. Njegovi pismeni sestavki pa morajo preje iti skozi cerkveno cenzuro, predno jih sme objaviti. Dr. Ude je znan po svojih političniih posebnostih. Je hud nasprotnik krščanskih so-ciulcev in je pred časom postavil tudi svojo kandidatno listo. Ordinarijat je moral že ponovno nastopiti protii njemu radi njegovih političnih uvantur. Rupčič in Lan g — oproščeno Dunaj, 11. jan. (TeL »Slov.«) Obtoženca Peter Rupčič in Adolf Lang sta bila danes pri sodišču oproščena, ker se je njuno poslovanje smatralo samo za pripravo kaznivega dejanja z nezadostnimi sredstvi, ki niso dovedla niti do kaznivega poskusa. Državno pravdništvo se proti oprostilni razsodbi ni pritožilo. Dunajska vremenska napoved. Najprej se bo za kratek čas temperatura zvišala, potem pa je verjetno, da bo nastopilo zapadno vreme s padavinami. Nova papeža Vzgo.a mladme se mora najprej prepustiti Cerkvi Kini, 11. jan. (Tel. »Slov.«) Papež je izdal novo okrožnico o krščanski vzgoji mladine, ki je bila prvič v zgodovini sestavljena v italijanskem izvirnem besedilu in šele poleni prestavljena v latinski jezik. S tem s« je nedvomno poudaril naslov, na katerega je bila okrožnica posebno namenjena. Okrožnica zahteva kot podlago vzgoje, da se mora vzgoja najprej prepustiti Cerkvi, potem družini in šele nazadnje državi, iii se izraža proti teinu, da bi f se dajala prednost fašistični vzgoji otrok, kar se sedaj vrši tako pogosto, To je naperjeno jasno proti uvrščavanju doraščajoče mladine v fašistovske zveze, kjer se večinoma vzgaja mladina v vojaškem duhu. Poïozaj v Haagu se poostril Trdovra'nost Moldsnkauerla povzočila negativen rezultat finančnih poga,anj— V sankcijsUem vprašan,u zbližanje Nemška spomenica Haag, ll.jann. (Tel. :Slov.') Današnja pogajanja z Nemčijo so se precej poostrila, ker niso mogli priti niti v finančnem vprašanju niti glede problema sankcij do sporazuma. Finančni minister dr. Moldenhaner je na današnji konferenci posebno trdovratno zastopal nemško stališče, kar je povzročilo, kakor se čuje, Snowdenovo nepotrpežljivost. Ob 13 se je konferenca razšla z negativnim rezultatom. Nemški delegati morajo svoje stališče ponovno natančno pismeno fiksirati, da se bo potem popoldne in zvečer moglo nadalje govoriti o nemškem pismenem memorandu. Glede sankeijskega vprašanja so bili med tem direktni razgovori med nemško ig francosko delegacijo. Tudi ti za sedaj ni80 privedli do nobenega zaključka, vendar pa je prišlo do nekakega zbližanja. Verjetno je, da bo zaključno točko v vprašanju sankcij tvorila objava izmenjave not med Nemci in Francozi. Kakor se čuje, bo francoska nota naglašala, da se bodo odnošaji med Francijo in Nemčijo v bodoče ravnali samo še po Youngovem načrtu iu da Francija zaupa, da bo Nemčiia Youngov načrt izvajala pošteno. Francija pa se mora za primer, da bi kaka nova nemška vlada raztrgala Youngov načrt, zavarovati vsaj teoretično, dasi ne mara misliti na to, da bi se tak primer mogel dogoditi. Nemška nota bo francoske navedbe sprejela v vednost in bo Nemčija ponovno izrecno poudarila, da sklepa v Haagu pogodbo, ki jo bo morala držati. Zato Nemčija odklanja, razpravljati o možnostih neizpolnitve pogodbe. Nadaljnje razprave o sankcijah in linančnih vprašanjih so pokazale, da je za sedaj še potrebno, da ostane nemški zunanji minister Curtius v Haagu. Curtius se je zato končno odločil, da ne pojde v Ženevo, kjer ga bo na zborovanju Sveta Društva narodov zastopal državni tajnik Schubert. Haag, 11. jan. (Tel. :>Slov.<.) Nemška delegacija j danes popoldne formulirala svoje točke razpravljanja in jih izročila upniškim državam. Vse še nerešene točke: obroki plača-ja. ureditev memoranda, zastavne pravice likvidacijskih pogodb, prilagoditve nemško-ameriške pogodbe, železiškega zakona in posebne zaloge nemške vlade pri mednarodni banki, se bodo zbrale v enoten kompleks. Nemčija je torej samo pripravljena, popustiti v eni posameznih točk, če se obenem s tem prizna stališče nemške delegacije v vseh drugih vprašanjih. Mesečne obroke bo Nemčija plačevala deloma zadnji dan v mesecu, deloma pa sredi meseca. Ob 15 popoldne so zbrani zastopniki petih upniških držav, da se posvetujejo o nemški ponudbi. Od 17 popoldne so pri tem prisotni tudi nemški glavni delegati in od izida tega sestanka bo odvisna odločitev konference. Anglija zniža število hrižarh Tudi glede podmornic se bo dosegel na londonski konferenci sporazum London, 11. jan. (Tel. »Slov.«) Prvi voljeni lord Aleksander je v nekem govoru v She-fieldu potrdit pripravljenost angleške admira-litete, sprejeti za Anglijo za križaiie najvišje število 50 ladij, dočim jih ima sedaj 70. To število pa je tudi najmanjše, da se more zadovoljiti tudi mirovnim zahtevam, ker so obveznosti britskega imperija, tako narodne kakor mednarodne, zelo velike in vedno zahtevajo nastop mornarice, da se ohrani mir na svetu. Če bi se mednarodni odnošaji skalili, si pridržuje angleška admiralitet. pravico do revizije svoje politike. Obenem objavlja a-ini-raliteta pregled o b rodov jih velesil, po katerem ima Anglija 16 veli. ih bojnih ladij, 50 križark, 134 rušilcev in 53 podmornic, Združene države 16 velikih bojnih ladij, 14 križark, 309 rušilcev n 122 podmornic, Japonska 6 velikih bojnih ladij, 41 križark, 106 rušilcev in 64 podmornic, Francija 9 velikih bojnih ladij, 17 križark, 58 rušilcev in 52 podmornic, Italija 4 velike bojne ladje, 13 križark, 63 rušil- Francija odklonila vse ital'janske predloge cev in 43 podmornic. Kazen tega navaja admi-raliteta še Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, ki pa za londonsko konferenco ne prihajata v po-štev. 'Daily Télégraphe poroča, da upajo v ofi-cielnih krogih, da bo mogoče na konferenci združiti francosko in italijansko stališče s posebnim gentlemanskim dogovorom. Med Anglijo, Združenimi državami in Japonsko se pričakuje sklenitev dogovora treh držav o bodočnosti velikih bojnih ladij. Tretja točka na tej konferenci pa je vprašanje podmornic, v katerem priporočata sicer Anglija in Združene države popolno odpravo podmornic, vendar se pričakuje, da bosta končno predlagali kompromis glede znatne omejitve velikosti in števila podmornic in sicer po japonskem predlogu, ki zahteva za Ameriko razmerje 70 odstot.' V angleških krogih se smatra, da bi bila ta rešitev med Japonsko in Ameriko mogoča. Rim, 11. jan. (Tel. »Slov.«) V Rim je dospel francoski odgovor na italijanski predlog, da bi se sprejel predhodni sporazum nie:l Francijo in Italijo glede pomorskega vprašanju. Francoski odgovor je negativen in gladko odklanja italijanske predloge. Posebno pa odklanja Francija načelo pomorske paritete med obema sredozemskima državama, katero je zahtevala Italija bolj radi prestiža, kakor iz praktičnih razlogov. Tudi sicer je francoska nota v vseh točkah negativna. Nota ponavlja načela, ki jih je Francija razvila v okrožnici, poslani pomorskim državam, po katerih bi se moralu tonaža računati v smislu potrebe iiosameznih držav, zagovarja torej, da se določi prej maksimum, kakor minimum brodovja. Italijanska diplomacija priznava, da jc njen poskus sporazuma s Francijo popolnoma propadel. Listi nalagajo Franciji odgovornost za evcntiielnc posledice v Londonu ali sploh 7a nadaljnji razvoj le stvori, ter upajo, Premogovni dogovor med Anglijo in Poljsko London, 11. jan. (AA.) Te dni je bil sklenjen med Anglijo in Poljsko prvi mednarodni dogovor v premogovni trgovini. Na temelju tega dogovora se Anglija in Poljska obvezujeta, da ne bosta prodajali premogu po neekonomičnih cenah. Anglija proti pasivnemu odporu Indijcev London, II. jan. (Pel. »Slov.«) 1/. Indije se IHiroču. da so oblasti izvršile prve aretacije radi pasivnega odporu Indijcev. Kdor sc bra-I ni plačati davke, mu zaplenijo vso imetje, da bodo med tem v Angliji in Ameriki priziM-li, da se jc Italija v svoji pomorski politiki ravnala po istih načelih, ki sta jih postavili obe imenovani državi. Po tem neuspehu motrijo v Italiji londonsko konferenco zelo skeptično, vendar pu še upajo, da bo Francija popustila, če se bo v Londonu čutila izolirano. V resnici pa jc izmenjava not med Francijo in Italijo o Sredozemskem morju zopet poka-zalu, da ta dva naroda še vedno nista našla pota do sporazuma in da ga bosta težko našla, ker mora enostranska politika Italije v na-sledstvenih državah samo še bolj napeti stališče Francije. Čc jc Francija upulu, da bo Italija še pred londonsko konferenco ]>onovno začela razgovore s Francijo, pravi »Giornale dTtalia«, da je irebu Franciji tako iluzijo vzeti. Italija bo šla sedaj v London brez poprejšnjega dogovora s Francijo in tuui zahtevala efektivno jasno in nedvoumno rcdukcijo oboroževanja zu vse, ki so mora takoj izvesti. Težka letalska nesreča Pariz, 11. jan. (AA.) Pripetili sta se dve hudi letalski nesreči. Neki letalec je hotel pristati na letališču, kjer pa se mu je letalo prevrnilo. Drugi letalec je skušal takoj zatem pristati, da bi pomagal tovarišu. Zaradi prenaglega manevriranja pa se je letalu odtrgalo krilo. Letalo je strmoglavilo na tla in se razbilo. Mehanik, ki je skočil iz letala pravočasno s padobranom, se jc rešil. Ostali trije letalci so se ubili. Tokio, 11. jan, (AA.) Japonska vlada je ukinila prepoved na izvoz zlala, ki jc veljala od leta 1917. Uprava Sokola kraljevine Jugoslavije imenovana Belgrad, 11. jan. A A. Na podlagi §§ 6 in 9 zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije in v soglasju s predsednikom mi. metrskega sveta sta minister proevete Boža Maksimovič in minister vojske in mornarice general Stevan Hadžic imenovala naslednjo upravo Sokola kraljevine Jugoslavije: Za podstarešine: Gangla Engelberta, oblastnega šolskega nadzornika v pokoju v Ljubljani; Paunkovića Gjuro, generalnega ravnatelja »Itoesija Fonciere« iz Belgrada; Križa Vlacka, upravitelja mestnih stanovanjskih hiš v Zagrebu; Margentalerja Pavla, odvetnika iz Osijeka. Za načelnika: dr. Murnika Viktorja, tajnika zbornice za TOI v Ljubljani v p.; za namestnike načelnika: Vojinovfča Miroslava, referenta min. prosvete v Belgradu; Mrzlaka Dragana, zastopnika ravnatelja Prve hrv. ste-dionice v Subotici; za načelnico: go. Skalarje vo Elzo, privatno uradnico v Ljubljani; za namestnice načelnice: go. Iličevo Dano, gimnazijsko nastavnico v Belgradu; Šulcovo Iciko, učiteljico v Osijeku; za predsednika prosvetnega odbora: dr. Belajčića Vladimirja, pred-sednika prvostopnega sodišča v Novem Sadu zn člane uprave: Benkoviča Viktorja,, občinskega svetnika v Zagrebu; Brzakovića Gjuro (za inspckcijsko posle), inšpektorja min. notr. &adev v Belgradu; Brozoviča Ante, tajnika min. notranjih zadev v Belgradu; dr. Buiča Mirka, tajnika trgovske in industrijske zbornice v Splitu; Vandekoviča Toma, predsednika občine v Kočanah; dr. Werka Huga, odvetnika iz Zagreba; dr, Gradojeviča MihajLa. docenta vseučilišča v Zagrebu; dr Dragiča Milorada, zdravnika iz Belgrada; Kneževičt Stevana (za inšpekcijske posle), pešadijskega polkovnika iz Belgrada; Korunoviča Momira, arhitekta min. javnih del v Belgradu; Lukića Mihajla, prof. vojne akademije v Belgradu; dr. Matuliča Silvija, odvetnika iz Splita; dr Mazuro Lava, odvetnika iz Zagreba; Miliča Čedo, trgovca iz Mostarja; Maglerja Hinka, nadšn.Šmarja v p. iz Zagreba; Nediča Stevana. državnega odvetnika iz Belgrada; dr. Pavlasa Ignata, odvetnika iz Novega Sada; Poliča Iva, ravnatelja Jadranske plovidbe na Sušaku; Todoroviča Vojislava, brodolasbiika v Belgradu; dr. Fuxa Rika, magistratnega svetnika v Ljubljani; dr. Hanzeka Lavoslava, odvetnika v Križevcih; dr. Hadži Omeroviča Ibrahima, sodnika upravnega sodišča v Sarajevu; za namestnike članov uprave: dr. Be-saroviča Vojislava, tajnika trgovske in industrijske zbornice v Sarajevu; FranovaČkega Mojnčila, višjega uradnika Hipolekarne banke v Belgradu; Zivanoviča Dragotina,• peša-dijskega polkovnika v Belgradu; Zivko.vičn Branka, gimnazijskega ravnatelja v Zemunu; K^-oča 'va. noročnika vojne ladje prvega razreda v Tivatu; dr. Ražma Iva, lainika Juijo-siovenske udružene banke v Zagrebu; Števa-noviča Milana, industrijca v Nišu; Olujeviča Franja, trgovca in predsednika hrvatskega Radiše v Zagrebu; za revizorje: Veselica Vlada, ravnatelja osrednjega urada Hrvatskih seljačkih zadrug v Zagrebu; Franiča Vlada, carinskega uradnika v Zagrebu; Niša-vića Radišo, šefa knjigovodstva Mednarodne letalske družbe v Belgradu; Radkoviča Pavla, ravnatelja »Donava« v Zagrebu; Sterlekarju Milana, uradnika Mestne hranilnice v Ljubljani; za namestnike revizorjev: Jelačiča Mi-1 i veja, trgovca v Mostarju; Kantočija Dušana, mestnega uradnika v Zagrebu; Markoviča Lazarja, ing. v Prnjavorju v Bosni; dr. Ober-snela Maksa, industrijskega uradnika na Jesenicah; Pavlica Mata, uradnika osrednjega urada Hrvatskih seljačkih zadrug v Zagrebu 16.000 1'udi zmrznilo London, 11. jan. (Tel. Slov.«) »Daily Express« i>oroča i i Pekinga: Polovica Kitajske severno od reke Jan pce ima sedaj skoro arktično zimo. Na pekinških ulicah jc Mladike« pa tudi ljubljanskemu prebivalstvu ne donaša nobene koristi. V poslopju je gospodinjska šola, je internat za hčere visokih slojev. Stroške tega internata plačuje ljubljansko prebivalstvo. Ženska šolska mladina pa se mora stiskati v premajhnih licejskih prostorih. Če že mora biti poslopje »Mladike« pasivno, naj bo, toda nc za 30 hčera bogatih družin, ampak za osnovnošolsko mladino tega okraja! Podturnska grajščina, s svojimi krasnimi stanovanji, s krasnim parkom, ki bi morala vsaj kaj donašati, izkazuje 54.000 Din primanjkljaja, tivolski hotel pa 19.G00 Din! .... je sploh vredno še, da ima občina v svoji posesti taka poslopja, ki donašajo golo izgubo? Ali ni bolje, da jih proda, pa magari prvemu ponudniku? Zanimivo je, da obe vojašnici ne izkazujeta izgube. Seveda poslopja niso več v prvotnem stanju, posebnega dobička pa tudi ne donašata. Tu bi bil potreben poseben aranžman z vojnim erarjem. Hiša na Jegličevi cesti je pasivna za ok'og 100 000 Din, ali všteta jc tu amortizacija, nar velja za vse nove stanovanjske hiše. Ljubljanski grad je pasiven za okrog 250.000 Din. ker so predvideni izdatki za nujna popravila ze'o veliki. Če prinaša Podturnska grajščina, tivolski hotel itd. tako velike izgube, bo morda javnost zanimalo, da prinašajo mestne st°novanj-ske barake, maihen, a pomemben dobiček mestni občini: 1460 Din! Skupno zahtevajo vsa meslna poslopja izdatkov 4;062.850 Din, kritja zï. vsa mestna poslopja pa jc le 2,579.932 Din, torej izkazujejo mestna poslopja primanj-kljaja 1,482.918 Din! Mestna zemljišča. Mestna občina poseduje svnja zrmljišča v 13 katastralnih občinah. Davkov in drugih obveznosti plačuje zanje 29.000 Din, poljski čuvaj prejema 12.831 Din, drugi stroški znašajo 15 tisoč dinarjev. Dohodkov zanje dobiva 142 500 Din. Celotni primanjkljaj mestnega premožei ja se zniža torej na 1 317.249 Din. Plačali ga bodo zopet mestni davkoplačevalci z direktnimi občinskimi davki m še bolj z indirektnimi: trošarino, užitnino itd. Znan občinski svetnik je pred kratkim trdil ponosno, da je vredno premoženje mestne občine okoli 300 milijonov dinarjev. Od teh 300 milijonov nima mestna občina prav nič, ampak toliko zgubc, kakor jo : kaže zadnja številka v tem članku. Mesto neprl|ctire№: rili ?еба oi|o st- dole seduj prašek zelo prijetnega okusa, ki se jemlje suh ali raztopljen v mleku in se prireja iz dr. Wan-derovega sladnega ekstrakta in zajamčeno 30% ribjega olja, — • lemalt je zelo primeren za one, ki nava no ribje olje težko ali pa sploh ne morejo prenesti. Dobiva se v vseli leharnaii v malih zavojih po Din 25'-v velikih ч « « 42,- Savinjsko pismo Krizo, ki jo preživlja Savinjska dolina, najbolj občutijo naši gozdovi. Dan za dnem so svetlejši znak, da ljudje rabijo denar. Kaj bo, ko zgine ta zadnja rezerva, ne vemo, posebno, ker se prav malo ali nič no gleda na umno pogozdovanje posekanih delov. Drva v Dobrovljali so vzbudila mnogo prahu. Manjka jih, kakor se čuje, okrog 200 kub. metrov. Mnogo jih leži po cesti, katero so na ta način v sili popravljali. V koliko z dovoljenem ali broz dovoljenja, se bo še pokazalo. Zadnje savinjsko pismo jo bilo sprejeto s precej mešanimi občutki, pač po pregovoru: Če mački stopiš na rep, zacvilit Razburljiv dogodek so doživeli potniki v petek pri vlaku ob pol enajstih na postaji Žalec. Še preden se je vlak popolnoma ustavil, je hotela neka ženska vstopiti v vlak. pri čemur pa ji je spodrsnilo in v hipu je padla pori kolesje. V zadnjem trenutku se je ujela še za ograjo pri stopnicah ter tako ob-visela. Sreča je bila. da se je vlak isti hip ustavil. Upamo, da je ženska ozdravljena nespametnega izstopanja in vstopanja na vlak, preden se ta ustavi, kar se tako pogosto vidi na železnicah. Dvakrat nevarno jo v zimskem času, ko so tla in stopnice navadno ledene in opolzke Zadnji -„Slovenski list.: je prinesel vest, da jo neki zdravnik na Francoskem iznašel novo zdravilo proti revmatizinu, namreč koprive. Njegov pacijent se jo pri solnčenju vlegel nevedoma v koprive ter pozneje ugotovil zmanjšanje bolečin. Naši ljudski zdravniki pa poznajo to zdravilo že desetletja, znak da že marsikaj znamo, kar sc drugje šc le učijo. Obraz pa, katerega jo ta Francoz kazal pri svojem slučajnem in neprostovoljueni zdravljenju s ko-privmi, je bil na vsak način zanimiv Dopisnik si je namreč že pred Ieli poizkušal zdraviti revmatične nogo s tem zdravilom, opustil pa je iste po par poizkusih. Zgodilo se mu je kakor ciganskemu konju, kateremu zdravijo starost s koprivami pod repom. Junak s prestreljenimi p'juài Murska Sobota, 10. januarja. Predvčerajšnjim so v tukajšnjo bolnico pripeljali nekega fanta, ki so jo udeležil fantovskega pretepa v Črensovcih. Usodnega dne so stali fantje pred gostilno. Med njimi jo bil tudi neki fant iz sosedne vasi. lirez vsakega pravega vzroka jo pri-âlo do pretepa. Fantje so navalili na tujca in ga valjali po tleh, ga suvali in tolkli. Pretepli so ga do krvavega. Otresti sc jih ni m-gel. V silobranu .ie privlekel iz žepa revolver in jc začel streljati. Zadel je zgoraj omenjenega fanta v prsa in mu je presirelil pljuča. Ranjenec sc je zgrudil na tla. Pan je so ostrmeli in prelep sc jc končal. Ranjenec s« nahaja v kritičnem stanju in bo meteklo dosti časa, preden bo zdrav. Sreča v np^rečt Poljčane, 10 januarja. Te dni se je več otrok drsalo na tako zvnui stari Dravia i. Med njimi tudi 9 letni Pepček. Ta se je krepko pognal po ledu, končno ga je še nekdo drugi porinil in Pepček je zdrknil v vodo, ker so prejšnji dan lomili led. Ko so mali tovariši videli nesrečnega Pepčka v vodi, so korajžno — zbežali in raznesli daleč naokrog vest, da je Pepček utonil. Ta je imçl pa srečo. Kljub temu, da je bil do ramen v vodi, se je skobacal iz inrzle kopeli in je v velikem ovinku zbežal naravnost — k stari mami na peč, kjer se je posušil. Ko ga je stara mama pripeljala domu, je zbežal v postelj. Medtem je oče Pepčka s skrbjo iskal in med iskanjem tudi zvedel :,žaIcs'uo novicoc, da jo Pepček v stari Dravinji utonil. Doma pa se jo njegova žalost mahoma spremenila v, veselje, ko je našel Pepčka zdravega v postelji. Pepček pa od zdaj naprej gotovo ne bo šel več na ;>led<\ Krvavi kofedn:ki Št. Jernej, 9. januarja. Starodavna navada, da hodijo za svete Tri kralje po vaseh koledniki, sc pri nas še ni zatrla. Zbere se več fantov iz vasi, si naredc zvezdo in gredo od hiše do hiše »pet« svete Tri kralje, čeprav je to včasih vse kaj drugega kakor petje. Začne se koledovanje že v mraku in traja včasih skoro celo noč. Seveda jim pri vsaki hiši pade tudi kak belič. Kdor noče biti »umazan«, da tudi kovača. Tako včasih naberejo preccj kovačev, ki pa jih po navadi nc obrnejo v kakšen dober namen, temveč poženejo po grlu. Kako prav bi bilo, ko bi tisti denar, ki ga naberejo, dali n. pr. za misijonc ali za reveže. Pa žalibog šc nismo slišali, da bi se bilo to kdaj zgodilo. Pač pa gredo v gostilno, ali šc tisti večer, ali pa drugi dan in zapijejo, marsikdo ne samo tiste denarje, temveč tudi sveto mašo, Tako so tudi letos hodili koledniki po vaseh, nc samo fantje domače vasi, temveč šc od drugod so prišli. Seveda to ni bilo prav domačim fantom. Tako so prišli na Dramo fantje iz Čučje mlake, sami močni, postavni fantje. Pa je prišlo zabavljanje, aufbiksanjc, prelep, ki se jc žalostno končal: pet fantov jc ranjenih, par celo precej težko. Iz Ledečc vasi pa jc šlo nekaj fantov na Prckopo. Tudi tam se jc koledovanje žalostno končalo. Enega so mo.no pretepli, nato pa vrgli v potok. Kakšne bodo posledice za ene kakor za druge, si lahko mislimo. Prav bi bilo, ko bi tudi tu oblast posegla vmes in energično prepovedala koledovanje, zlasti pa občutno kaznovala gostilničarje, ki dajejo ob takih prilikah in celo po policijski uri pijačo. Med našimi Betokranlci Črnomelj, 10. ,an. Ker je »belokranjska metropola« ii. za njo po abecedi prva župnija v škofiji podala statistiko o gibanju prebivalstva, jc to napolnilo tudi nas, da tudi mi pokažemo naše številke. V preteklem letu 1929 jc bilo rojenih 148 jto je 16 manj kakor v 1. 1928.); umrlo jih je 67; prirastek znaša 81; poročenih je bilo doma 25 parov, drugod 3. Da jih je razmeroma tako malo umrlo, se imamo najbrže zahvaliti temu, da imamo pri nas sedaj tri zdravnike, ki skrbno čuvajo življenje svojih klijenlov. Premogovnik na Kanižarici jc kupil g. Ja-kil. Z novim lastnikom in z novo upravo se pričakuje sedaj večji razmah in več življenja na Kanižarici in v okolici. Kolodvor jc dobil električno razsvetljavo. Peron razsvetljujejo tri velike obločnice. Гок daje lesna industrija Jugoles. V Petrovi vasi je umrl Jakob Grahek po d;>mačc Hribar, dolgoletni ključar in ccrkovnik tamošnjc podružnice. Našli so ga zjutraj v postelji mrtvega. Naši fantje, ki so odšli za kruhom na Francosko, se vračajo domov. Maribor dobs оретго?:«,?-mco za ttmahoSme Maribor,'11. jan. Vprašanje opazovalnico za umoboluc v Mariboru je spričo nekaterih žalostnih slučajev medsebojnega obračunavanja v obeh opazovanih sobah v tukajšnji bolnici, ki so se dogajali v poslednjem času, postajalo vsebolj aktualno. Dolgotrajna prizadevanja tukajšnjih zdravstvenih krogov zn gradnjo posebne opazovalnice, ki bi najustrezala vsaj početnim zdravstvenim pogojem, se bližajo svojemu uresničenju. Ob nastopu letošnje gradbene sezone se bo namreč pričelo v obsegu tukajšnje bolnice z gradnjo opazovalnice, v kateri bo prostora za 60—70 oseb, od katerih se bodo po prestani opazovalni dobi pošiljali bolnici v težjih slučajih omračitve uma na Studenec v Ljubljani, dočim se bo v lažjih slučajih skušalo ustreči zdravstvenim pogojem v novozgrajeni mariborski opazovalnici. Z gradnjo opazovalnice se bodo odstranile vse neprilike, v katerih so živeli doslej bolniki, ki so bili nameščeni v bližini opazovalnega oddelka v tukajšnji bolnici, ter znači gradnja omenjenega pre-potrebnega zavoda od strani kr. banske uprave v Ljubljani tako za Maribor kakor tudi vse ozemlje, ki k njemu teži, zelo veliko pridobitev ter doslej deloma pogrešano izpopolnitev zdravstvenih zavodov. Nafte žji občir.sh» ubožec Poljčane, 10. januarja. Sosedna umla pa pridna občina Lušecka vas je lahko ponosna, da ima menda najtežjega občinskega reveža. Stari .Očak« je poleti zidar, pozimi pa občinski revež. Dobri občani mu dajo dnevno prenočišče in hrano, ki Očaku tako dobro tekne, da telita nič manj kot 128 kg -,živc tcžcc. Stara Fid-lerca pa pravi, da to ni zasluga občine, temveč Očaka samega. Obeta priti do procesa in bomo na pustni lorek poročali, kdo da ima prav. Vojaka ohradel M. Sobota, 11. januarja. Pretekli četrtek se jc pripeljal z dopoldanskim vlakom v M. Soboto neki vojak iz Čepincc. nahrbtniku jc imel dobrote, ki si jih navadno vsak vojak privošči, ko se vrača z dopusta. Iz njega jc gledala zelenka, ki jc bila napolnjena z »dobro« goričko žganjico«. Pa jc zavohal neki Markovčar. Vojaku jc sledil ko senca. Ta je odložil nahrbtnik v kolodvorski gostilni. Komaj pa se je nekoliko oddaljil, jc zelenka izginila iz nahrbtnika. Markovčar jc hitel z njo v Hirschlovo trgovino in jc žganje prodal. Sreče pa ni imel. Kmalu so mu bili za petami orožniki. Aretirali so ga. V začetku je trdil, da jc polovico žganja izpil, ostanek pa je izlil. Verjeli mu seveda niso. Naposled je prizna! vse. Žganje so orožniki odvzeli trgovcu. Markovčar si bo tudi zapomnil, da več nc bo imel poželjenja po tujem žganju. Ali danes šola preveč zahteva od naših otrok? Brez dvoma jc, da vsi hočemo, da se naši otroci nuuče čim več, ker bodo potem v življenju lažje shajali. Zato opominjajo tudi starši vedno svojo otroke, da narode vse naloge, da se pridno uče in zato so starši veseli le, če njih otroci v šoli lepo napredujejo. Toda vsaka stvar ima svojo meje in tudi učenje. Nobenega smisla nima, da bi sc otrok toliko učil, da bi trpelo njegovo zdravje. No samo um, tudi telo otroka sc mora razviti in zato otrok ne smo tičati samo nad knjigami, temveč mora tudi telovaditi, skakati in dirjati. da se vse njegove inišce razvijejo in da postane njegovo telo zdravo, močno in odporno. Skratka: zdrav duh v zdravem telesu! Pogosto se pa čujejo pritožbe, da se v šolah od otrok preveč zahteva, do imajo otroci toliko nalog, da jim vzamejo te ves prosti čas. Ali so te pritožbe upravičene? O tem vprašanju razpisujemo anketa in poživljamo starše iu vzgojitelje, da se jc udeleže. Vsi brez. izjeme smo interesiruni na tcui. da se naši otroci dobro razvijajo in da sc od njih zahteva, kur trebu. do po se nc zahtevo preveč! Zato naj starši in vzgojitelji dobro pre-udarijo to vprašanje in se nato udeleže naše ankete, ki so glasi: Ali se zahteva preveč od naših otrok? Го jo vprašanje, na katero naj kratko in jedrnato odgovore. Prav pu bodo vsi odgovorili. če bodo uvuževali ia vprašanja: Čc dovrši otrok vse šolske nalogo iu so uauči, kar mu je naložil učitelj, ali mu ostane dovolj prostega časa za razvedrilo? Ali so naloge takšne, da jih srednje nadarjeni otrok sam in hitro reši? Ali se zahteva od otroka znanje stvari, ki jih v življenju ne bo nikdar potreboval? Ali je otrok preobložen z jezikovnim poukom ali s katerim drugim? Ali sc tudi zadosti stori za vzgojo otrok? Ali jc rokodelski in praktičen pouk tudi ros vedno praktičen? Ali sc otroška energija res najbolje uporabi? Skratka, ali se po vašem mnenju zahteva od otrok preveč ali premalo in v katerem oziru? Nu ta vprašanja odgovorite no kratko in morda tudi s kratkimi vzgledi in vaš odgovor bomo potem objavili, da vzgojitelji spoznajo mišljenje otrok. Prav tako pa naj tudi vzgojitelji povedo svoja opazovanju, da bo s tem ustvarjena dobra zveza med domom in šolo, v čemur je prvi pogoj dobrega uspeha šole. Otvurjomo anketo v prepričanju, da se jo bodo udeležili vsi, ki jim jc na srcu napredek naših otrok. Ali sc od otrok preveč zahteva? ]c/imll 'Pdsid s patent, odpiračem davno priznana krema za čevlje V 5 barvah. Za čevlje v vseh modnih barvah bela SCHMOLLPASTA OD DEŽJU. VETRU IN SNEGU N IVE A- CREME Voler In slnlio vrcnii», mrzlotn In vlažnost ortvr.oro.ijo Vusi koži trajuo 7n kožo vnžne hranilno sostnvine in poapošujo s tem prcrauo n«KUlmno«l 0bra7.11. Voie koža nu potrebuje svežoii« traku. 14i Vas vnrtilc N1VEA-OH KM K proil neugodnimi vremenskimi vplivi, — Samo NIVEA-CUEME vschuji- BUCERIT. - Ta ol.varnlo nožno kožno stauićjo osuionja I11 prepreči liastaioiijo eub in ruit. Dozo po 3'—, 5'—. 10 — In 22"- D. Tubo po 9'— In M*— D. MVEA-CHKMK nrnniknp v kofn in 11e ostavlja bleska. Razpošiljalnica za Jugoslavijo: ,lu?oslov. P. Deierdorï A C«, d. z o. z. Marl&or - Mtljs'uioljH, 12. januarja (1. nedelja po razglaSc-nju cdovem): Sv Družina. Osebne vesli nonzistorijalni svetnik Janez Kalan je že sedem tednov bolan v bolnici v Essenu. Kot rekonvalescent pojde te dni v Wôrisholeu. Sicer biva v Essen-Borbeek. = Pomočnik bana g. dr. Oto Pirkmajer je do nadaljnega službeno odsoten. Zato odpadejo do nadaljnega običajni sprejemi pri g. [«»močniku bana. Novi grobovi -j- Umrli so v Ljubljani v času od 4. I. ni. do 11. 1. m.: Uršula Strgar, žena posestnika, 73 let, Ilovica 10; Marija Jurjevc, bivša kuharica, 76 let, Pred škofijo 14: Filomela Se-nekovič, vdova po vpok. gimu. ravnatelju, 83 let, Janežičeva ulica 12; Gizela Fiužgar, vdova vpok. profesorja, tU lei. Dunajska cesta 35; Franc Goričar, trgovec in posestnik, 41 let. Sv. Petra cesta 29; Vincenc Zima, pečarski pomočnik, 17 let. Tržaška cesta 4; Avguština V;t-nelli, lici monterja, 4 mesece, Gajeva ulica 1: Milena Rozman, lici strugarja, o mesece Vo-rovškova ulica 30; Mihael Fajdiga, mestni ui.'O-gi, 65 let, Japljeva ulica 2; Miro Kune, filozof, 20 let, Jurčičev trg 2; Ivana Passatli, zasebnica, 61 let, Ivriževniška ulica 5; Franc Bergant, trgovec in posestnik, 08 let. Sv. Jakoba trg u; Janez Erjavec, delavec, 67 let. med potjo v bolnišnico, (št. Vid nad Ljubljano. — V bolnišnici sov istem času umrli: Angela Nesma.i. žena statista, 26 let, Moste; Mari ja Železni k, hišarica, 45 let. Cernuče; Franc Koncilja, bivši delavec, 62 let, Mengeš. + Umrl je v splošni bolnišnici ti- Karoi V o j i r. Pokojni je bil zelo izobražen godbenik ter je od prevrata dalje sodeloval v opernem orkestru kot igralec na angleški rog in drugo violino. Sodeloval pa je tudi pri že-lezničarski godbi Sloga . Po rodu Čeh se je popolnoma vživel v naše razmere in kot godbenik rad pomagal z velikim navdušenjem, kamorkoli so ga klicali in prosili. Pogreb bo v ponedeljek, dne lik t. m., .ob 2 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. N. p. v m.! Mula kronika k Članarina za Kmetijsko družbo. Glavni odbor je sklenil, da se članarina za leto 1930. po 20 Din za vsakega člana mora plačati najkasneje do vštetega 15. januarja leta 1930. Ker je le še par dni do tega roka, ponovno poživljamo načeliiištva kmetijskih podružnic, da poberejo od članov članarino, kmetovalce pa, da jo nemudoma vplačajo. Opozarjamo, da se bedo občni zbori podružnic vršili iut podlagi tistih rednih članov, ki bodo do 15. t. m. plačali članarino. — Kmetijska družba v Ljubljani. k Zavodi za zdravljenje pijancev. Po ua-redbi pravosodnega ministra z dnem 29. decembra 1929 je med drugim tudi določeno, da se začasno, dokler ne bodo zato zgrajeni posebni zavodi, izvršuje kazen za pijance iu sicer za moške iz vse države v posebnem oddelku bolnišnice kaznilnice v Lepoglavi; za ženske pijanke, m sicer za one s teritorija višjih sodišč v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Pod-gorici in Sarajevu v bolnišnici ženske kaznilnice v Begunjah na Gorenjskem, za one pa s teritorija višjih sodišč v Belgradu, Skoplju in Novem Sadu pa v bolnišnici ženske kaznilnice v Požarevcu. * Župnija Sava pri Litiji v letu 1929. V minolem letu 1929. je bilo krščenih 52 otrok, mrličev 31, oklicanih 28, poročenih 18 parov. Najstarejši ženin je bil star 74 let, nevesta pa 71 let. Skupna starost obeh zakoncev znaša 145 let. Tudi Dolenjci smo junaki! •k V Ameriki povožen rojak. Iz Savinjske doline se precejšnje število Slovencev nahaja v Ameriki. Njim se je pridružil sa-inični Dobriha, brat gospe vdove Jurša roj. Dobrilni, pcsestnica in doslužena poštariaa v Zrečah. Ta je sedaj iz Amerike dobila naznanilo, da je njenega brata do smrti povozil avtomobil. Najbolje se ubranite ozeblin, Č4 si redno kopljete roke in noge v soli SV. ROKA n nato namažete z mastno Pierrot-Lanolin-kremo ali g icerinom Drogerija Grcgorič, Ljubljana, Prešernova 5. k Jelačičev lig v Zagrebu. Vsak Slovenec, pride kdaj v Zagreb, gotovo zaide na Jelačičev trg, najlepši« trg v Zagrebu. Na tem trgu pa ni prav nič lepega, dasi ga vedno prezidavajo. Dosedaj ui na njem niti ene palače, ki bi vsaj približno odgovarjala arhitektonskemu okusu. Zdi se, da so se tega pričeli sramovati že Zagrebčani sami. Razpisali so veliko tekmo načrtov za prezidavo Jelačičevega trga v okusnem, enotnem slogu. Prišlo je res 25 načrtov, toda med temi ni niti eden popolnoma posrečen. Tako se Zagrebčani dalje mučijo s skrbjo, kako bi uredili iu prezidali Jelačičev trg. k Dijaki iz južno Srbije so šolajo v Nc-gotiuu. Po zadnjem šolskem zakonu je bilo opuščenih v južni Srbiji več nianjhnih gimnazij. Državne oblasti pa so med njimi izbrale 60 najbolj nadarjenih dijakov in jih poslale v Negotin. kjer se šolajo na državne stroške. Dijaki so začasno nastanjeni v vojašnici in tam dobivajo tizarjamo. Cena Din 140. k Gospodinjska šola šolskih sester v Ptuju. V mladini v Ptuju se prične pod vodstvom šolskih sester letni gospodinjski tečaj s 1. marcem in traja do 31. avgusta. Sprejemajo se deklice, ki so dovršile obvezne šolo in ki se žele izobraziti praktično iu teoretično v gospodinjstvu. Starši, ne zamudile prilike iu nudite Vašim hčeram izobrazbo, ki jim omogoči biti dobre in varčne gospodinje. Natančnejša pojasnila daje vodstvo samo. k Velik živinski sejem v Laškem bo v torek 14. januarja 1980. Živinorejci obveščeni, kupci vljudno vabljeni. k Tamburaškim zborom priporoča Jugoslovanska knjigarna: Bajuk Marko: Tamburaška šola Din 40. To je prva slovenska tamburaška šola, ki nudi prav vse, kar mora znati in vedeti dober tam-l uraš. Bom šel na planince: Potpuri slovenskih na-' rodnih pesmi za tamburaški zbor. Din 20. — Na Gorenjskem je fletoo: Potpuri slovenskih narodnih pesmi za tamburaški zbor Din 20. — Slovenske narodne pesmi za tamburaški zbor in petje Din 24. k Vodstvom Slov. marijonetnih gledališč! Vsa kulturna, izobraževalna in telovadna društva, zlasti šole in ustanove, ki posedujejo in vodijo lutkovna gledališča, nujno prosim, da mi blagovolijo poslati tele podatke: kako se je ustanovilo gledišče, kdo ga jc oživotvoril, njegov razvoj, sodobna umetniška višina gledišča, kaj igra, obisk, iz kakih denarnih virov ee vzdržuje, stremljenja v bodočnost itd. Sestavljam namreč statistiko jugoslov. lutkar-slva ter pišem oris zgodovine jugoslov. lutkovne umetnosti nam v orijentacijo, hkrati pa kot prispevek- zgodovini lutkovne umetnosti sploh. To zgodovino sestavlja odlični češki lutkovni umetnik in predsednik mednarodne zveze lutkov. gledišč dr. J. Ve-sely. Zatorej jc pač v interesu društev in naše lutkovne umetnosti, da mi te podatke čim izčrpuejše in čimpreje pošljejo. Fotografije so nad vse do-lirodcšle! Boris Orel, uradnik Jugoslovcnske banke, pedr. Ljubljana. k France Štele: Jože Plečnik na Hradčanih in v Ljubljani. (V Ljubljani 1390.) Nova Založba je izdala ponatis te dr. F. Ste le tov e razprave iz »Doma iu Sveta« 1. 1920 v obliki lične brošure ali elegantno v platno vezane knjige formata četverke. Dr. Štele opisuje v' tem delu ob številnih, lepo usp?-lih ilustracijah regulacijsko dcio našega mojstra pref. Plečnika na Hradčanih iu načrte za regulacijo Ljubljane. Umetniška dela vekovite vrednosti so lo, ki so ponos Slovenca in ki so zaslužile lastno monografijo in ponatisrtO izdajo, ki jo mo-remo vsakomur brez skrbi pokazati. Knjižico krasi 23 velikih pol- in ce'ostranskih slik in načrtov, ki bodo intormacija, studijski objekt in dokument. Dr. Stc'etov tekst ti živo, stvarno znanstveno in z globokim pronicanjem v duha mojstrovega obrazloži opisana dela. Knjiga se naroča pri Novi Založbi in stane Din 15. k A njega ui... je povest, ki prav živo )>redofi čititelju slike iz svetovne vojne. Stane samo 15 Din (vez. 22 Din). Dobi pa se v Ljubljani v Jugoslovanski knjigarni in pri Novi založbi, v Mariboru v Cirilovih knjigarnah, v Celju in 1'tuju. Nabavile si jo. k Merccdcs jc bil zmagovalec v letu 102» na zelo številnih dirkah, prejel je pii alpski vožnji 8 zlatih pokalov in je završil dirko kot prvi. Orjaška zmaga je bila angleški Tourist Trophy, ki jo je debii Mercedes s poprečno brzino 120 km. Vsi Mercedes vozovi so imeli Continental-obrcče, ki so po sodbi strokovnjakov danes najboljši. Tvrdka Mercedes ie lahko ponosna ua lanske uspehe. k Nenavadna zdravila. Ldeii uajueuavadnej-ših lekov jc gotovo pijača iz katrana. Vporabljali so (o zdravilo že v 17. in 18. stoletju. Jemali so ga angleški mornarji, ki so j:olovali v Virginijo in sicer proti bolečinam v prsih. Prirejali so ta čaj iz katrana na 1a način, da so razrezane kose vrvi, namočene v katranu, polivali z vročo vedo. Ta od-livek so pili mornarji in jim je služil kot zdravilo proti kašnju. Mornarji so imeli prav; moderna znanost je to ugotovila mnogo pozneje. Moderna zdravila kot Creosotal, prav posebno pa še priljubljeni Kresival vsebujejo katranu slične snovi in imajo lo prednost pred katranom, da so zelo dobrega okusa iu jih celo otroci lahko jemljejo. Pri vseh boleznih vsled prehlada jemljite Kresival. •k Na svečanostih a i predavanjih Vas bodo obvarovale nalezljivih beležili grla m ustue dup-ljine ckusue Anacot-pastilje. тјг Skcraj smešno je poslušati, kakšna never-jetna lepotna sredstva si mnogokrat neke prijateljico priporočajo! Hočete li čakati, da postanete stara in nagubana, preizkuševaje po vrsti vse to na sebi? Ko Vam ni treba drugega kot napisati dopisnico slari solidni tvrdki Eugen V. Feller, Stubica Donja, E zatrg 16, v Slovencu št. 134, da se preskr-bite z brezhibnimi preparati, ki v rcsnici pomagajo! Poizkusite ob prvi priliki Fellerjevo Elsa-Creme-pomado, Elsa-pomado za rast las! Cena 40 Din za dva lončka gotovo ni previsoka! Poglejte sc po 8 dnevih v ogledalu — zadovoljni boste! -k Ob novem lelu sc priporoča prodajalna Ncvc založbe v Ljub jani vsem trgovcem in trgovskim družbam pri nakupu poslovnih knjig in vseh drugih pisarniških potrebščin. V zalogi ima ameri-kauske žumale in vse podobne poslovne knjige v vsaki izberi. •k Pcmiute, da se vrši VI. vinski sejem za priznana ljutomerska ormožka vina v torek dne 21. t. m. ob U. uri predpoldne v Središču ob Dravi. ■k Gospodinje Vaše perilo pere, posuši, monga ali lika tovarna Jos. Reich. V Opozarjamo na oslns Spodnjestajerske Ljudske posojilnice nu zadnji strani današnjega »Slovenca«. Srb, Slovenec in Hrvat, pije to in ono rad. Ko bo : Buddlia«-čaj spoznal, temu bede zvest osial! Tea import, Ljubljana. Aškerčeva 3 dobite dobro kuhinjsko posodo v največji izbiri pri tvrdki STANKO rUMJANClt LJUBLJANA - Sv. Petra c; sta štev. 35 Nesreča ne počiva — V pijano3ii padel pod vlak. Železniški čuvaj na železniški postaji Kraljeviča, dobro uro daleč od Runie v Sremu, jc v petek zjutraj našel na progi grozno razmesarjeno truplo neznanega človeka. Komisija, ki je pozneje prišla, je ugotovila, da je bilo to truplo Dušana Putnikoviča, ekonoma iz Golubincev. Ta je zjutraj v vinskem razpoloženju krenil iz Ruine v Golubince. Na progi je stal vlak, Putni-kovič pa je hotel preplezati vagone. Padel je pod vlak, ki se je tedaj premaknil in ga povozil. Pri Putnikoviču so našli 6190 dinarjev denarja. — Smrten strel na slavi. Te dni je družina strojevodje Franja Zeinana v ZajeCaru slavila slavo sv. Štefana. Tja je prišel tudi kurjač Franjo Kokot s svojim sedemletnim pastorkom Ludvikom Pulkoni ter več želez-ničarskih družin. Mali Ludvik se je na slavi igral s Kokotovo puško, Ui se je naenkrat sprožila. Strel je zadel loletno Drago, hčerko strojevodje Viljema Bodveja, v sence in jo takoj usmrtil. Policijska komisija je dala aretirali Kokola. k Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorcčici, slabosti, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, nerazpoloženosti za delo povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseučiliških klinikah so dognali, da so alkoholiki, Ici so trpeli na želodčnem katarju po zavživanju »Franz-Josel« vode zopet dobili slast po jedi v razmerno kratki dobi. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. Kaj bo danes? Draran: Bitka. Ljudska |jrcdstava ob 3 popoldne. Izven. Opera: Gorenjski sluvček. Ljudsku predstava ob 3 popoldne. — Beneška noč, ljudska predstava ob pol S. fzveil. šišenska prosveta: Darinka, spevoigra. Ob jk I 8 zvečer. Akademski dom: Gašperčkova predstava, ob t popoldne. Narodni «loin: Gišperček. dvorili zdravnik (v eeščini). ob 4 popoldne. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kuialt, Gosjiosvetsku cesta 10. Kino Društveni dom Vič: ob pol 8 komedija : Sumljiva oseba«. Iz grajske kronike Ljubljanski grad je zakleta in proldela kolonija. Zdi se, da je še občina nc mara. Res, da so stanovalci gradu dostojni, vsega spoštovanja vredni ljudje. Toda vendar, kdo nc {.reši, ko so paragrafi tako strogi in neznansko skriv-Ijeni. Na grad namreč ni stražnika, čeprav hišnik prosi in moleduje z vsem svojim uradnim dostojanstvom. Zlasti zadnje ledne je bilo dirindaja nič koliko. — Grad je velik, podstrešja obširna, dohodi vanja so pa zaprti. Ne vemo. komu se je zahotelo po podstrešju; ključavnica je bila zjutraj strta, podstrešje pa prazno kot druge dneve. Podgane namreč ne štejejo med prebivalce. Hišnik jc zaklenil — seveda z novo ključavnico, ln glej, drugi dan je bila strta, tretji dan tudi, torej že tretja ključavnica. >-Ne vem, kaj je to,« je godrnjal hišnik; lesene stopnice so odtrgali, do dohoda bi sc moglo samo z lestvo. »Pretelo, Bog ve, kako jc. Najbrž kdo pre-peljava kako družbo v podstrešje,« je menil gozdni čuvaj, ki je postal tudi nočni čuvaj, ni pa še vjel tatu, ni še vjel vlomilca in ne skrivnostnega prenočevalca v podstrešju gradu. Komaj se je hišnik oddahnil, zabil četrto ključavnico, je prisopihal gozdni čuvaj. »Preteto, v zgodu so tudi vlomilci.« Našel je vdrto ključavnico in nabiralnik pred spomenikom v grajskem gozdu, koder sameva prekrasno znamenje Matere božje. Pobožne roke prinašajo rož, radodarne pa spuščajo v puščico dinarje. Noči so temne, grajski gozd ie kot mrtev, nič ni šušljanja in pritajnih besedi, vsa pota so prazna, lahek pcsel imajo ponočnjaki, ki nc privoščijo znamenju iz srca žrtvovanih dinarjev. Bodi povedano, da je bila prav ta kapelica že večkrat oropana in da ključavnice nič ne zaležejo ... ' Hišnik premišljuje, gozdni čuvaj kolne, na magistrat pa romajo čisto uradna poročila . .. O P. n. ljubljanski naročniki prejmo v današnji številki položnice za obnovitev naročnine in poravnavo event. zaostanka za december. S tem smo hoteli ustreči mnogim našim naročnikom, ki žele plačevati naročnino po pošti. Oni p. n. naročniki, ki ho naročnino že obnovili, naj izvolijo položnico shraniti za poznejše plačilo. O Visok gost v ateljeju znanega portretira Franja A. Stcrletu, akad. slikarja v Ljubljani. Prevzvišeni knezoškof naš vladika $ТШНШ, CYANKAL1 v mošalicah. cyanik v ampulah so nesporno najučinkovitejši strupi proti roparicam. — Dobi ss v Drcgeriji Sanitas, Celje ter v Ljubljani Dunajska cesta štev. 5. L Ne ravnajte tako kot ta mož, temveč vzemite pri kašlju, hripavosti, bronhijalnem katarju iednostavno K r e s i v al Odstrani kašelj in omehčava .'.asluzenje, dr. Ant. Bonaventura Jeglič si je včeraj v soboto ogledal atelje imenovanega umetnika in najnovejša mojstrska dela, portret g. dvornega svetnika Fr. Šukljeta iz.gradiča ;>K:i-menc v Novem mestu in pa enega prvih županov mesta Ljubljane Petra Grassellija in druge. Vladika se je prav pohvalno izrazil j in mu želel mnogo uspeha tudi v bodoče. © Vreme v Ljubljani je bilo včeraj zo- \ prno, deževno in vlažno. Že v jutranjih urah je padlo za 2.4 mm sodre. Potem pa se je ves dan trdovratno kisalo, kakor je valoval barometer, ki je kazal 7G1.4. Zato tudi ni bilo 1 mrzlo (najnižja temperatura je bila +0.6° C). ' Seveda gre taka nadležna jugovina človeku na živce, v nos in v čevlje Prav taka jugo-vinasta puščoba je bila tudi drugod po državi. © O Španiji in svetovni razstavi v Barceloni jc na XII. prosvetnem večeru predaval g. A. M. Pintar, ravnatelj »Putnikn«, ki jc po splošnem orisu geografskih, gospodarskih in kulturno-političnih razmer sodobne Španije naslikal silni razvoj Barcelone, kulturnega in gospodarskega stališča Katalonije v zadnjih 20 letih. Za naše suromne razmere je skoraj čudežno slišati, kako se Katalonija z orjaško silo in brzino razvija in vzpenja kvišku in kako Barcelona zbira svoje silne energije kulturnega in gospodarskega življenja, da se bori danes ! za prvenstvo gospodarskega središča cele države. To je življenje, ki ne samo imponira, ampak nas vprav pretrese in prešine z voljo do velikopoteznega ustvarjanja, kakor je pri nas običajno. Nato je prešel na razstavo samo, drugo svetovno razstavo te vrste v Barceloni, Katere so se z malimi izjemami udeležile sko ro vse evropska države poleg Amerike in Japonske. Na razstavi jc bila čas'no zastopana tudi Jugoslavija s svojim lastnim paviljonom, ki jc obsegal predvsem našo lesno industrijo in s katerim smo dosegli zaželjeni uspeli. Ta velikanska razstava naj bi zopet priborila Španiji stari ugled in mesto v političnem in gospodarskem življenju. Predavatelj jc omenjal tudi zlasti mnoge narodopisne in kulturne zanimivosti, da smo dobili dober vpogled v doslej nam tako malo znan svet, ki pa se ponaša z veliko in slavno preteklostjo in ki baš v novem času zopet vstaja. Pred predavanjem je zapel g. N. Kuret, ki ga je spremljal na klavirju skladatelj g. Ukmar, nekaj španskih narodnih pesmi, ki so ustvarile med občinstvom potrebno in primerno razpoloženje. © Klic, ki hoče jasnosti. Na ljubljanskem Gradu hira med zidovjem slaboumna ženska, katere mož je umrl že pred tedni. Prepuščena je milosti in nemilosti usmiljenih src — oblasti zanjo nc vedo. Da ne umre od lakote, da ne segnije, skrbe sicer grajski prebivalci, ki so med seboj zbrali toliko, da je ženska s postrežbo preskrbljena do incl. 15. januarja. In potem? Z nabiralnimi akcijami ne gre več in tudi ne sme iti, treba je radikalne odpo-moči. Ženska je slaboumna in boleha tudi na pljučni bolezni, zanjo bi bila bolnišnica, oddelek katerikoli že! Sama je brez vsega. Skrbeti bi morala občina za to, če ne ljubljanska (njen prvi mož je bil 25 let mestni uslužbenec in po njegovi smrti ni prejela niti vinarja pokojnine), pa vsaj občina, kamor je bil pristojen njen drugi mož. Sicer sta bili že obe občini obveščeni o vsem, toda ostali so akti, brez duše in srca, ki ljubijo mir in pokoj, prah in nakopičenost. 15. januar, živa resnica, je pa tako blizu! 0 Patrulja skozi noč. Skozi noč jezdi patrulja, Stražniki na konjih si za trenutek dahnejo fople sape v orokovičene roke — ni prijetna njihova služba, v zimski noči iskali brezdomcev po Mestnem logu in drugod. Su-po v Mestnem logu obstopijo konji. Stražnik pesveti z električno lučjo v seno: kmalu izvleče ven kuštravo glavo in za njim celega moža. Za njim odkopljejo še enega moškega izpod sena. Na drugi strani pa izvlečejo pla-kajoče dekle. Vsi trije morajo na stražnico. Vsak pove: Nisem imel iti kam spat. sem šel ♦»♦♦«♦♦♦»♦«♦■a ♦♦♦<♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦#♦♦♦♦♦♦♦♦»♦+♦♦♦♦« pa v šupo v Mestnem logu. Izkaže se, da vsi trije niso vedeli drug za drugega. Zvečer so prišli v šupo in se zakopali v seno ter zaspali, dokler jih niso zbudili stražniki. Ostali del noči so prespali v zaporih, zjutraj pa so jih izpustili. Moška bosta našla morda v prihodnje prenočišče v mestni ogrevalnici, dekletu bodo morda preskrbeli kako delo. Ce bo šlo? — Kadarkoli bodo zopet policijski konjeniki preiskovali sedaj kako lopo ali šupo v Mestnem logu, skoro vedno bodo našli tam kako slično zimsko »idilo«. © Iz policijsko torbe.. Temeljito prazna je policijska torba te dni in nič pomembnih dogodkov ni v njej. Uradniku Janku Moža r ju je bila v Florijanski ulici št. 27 iz garderobe ukradena 500 Din vredna suknja. Aretiranih je bilo pet oseb: 3 radi potepuštva, 1 tat bencinu in 1 prostitutkat Prijavljena je še manjša tatvina ključavnice, 1 pasji popad, 2 izgreda, 1 prekoračenje policijske ure, 1 beračenje, 2 cestno-policijska prestopka in 3 prestopki avtomobilskih predpisov. © »Českoslovens' Obec v Ljubljani« bo priredila v nedeljo 12. t. m. ob 4 popoldne v Narodnem domu predstavo lutkovega gledališča. Igrala se bo veseloigra »Gašperček dvorni zdravnik«. © Podpore krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani. Ljubljanske reveže obvešča Rdeči križ, do je razdelil vse podpore in da je zaenkrat vsaka prošnja za podporo brezuspešna. © Predavanje »Slavističnega kluba«. Hudi prevelike zaposlenosti \ gledališču je bil g. režiser Ciril Dcbevcc prisiljen preložiti svoje preda vonje O slovenski gledališki kritiki nn prihodnjo nedeljo (19. januarja). © Mestno drsališče \ Tivoliju se je moralo zapreti, ker je nastopilo južno vreme. Zopetna otvoritev se bode naznanila v dnevnikih. © Važno! Kdor hoče imeti zdrave in lahke noge. naj se obrne na pedikirja in maserja v kopališču >Slon«. © Kemično snaženje oblek — Šimenc. Kolodvorska ulico K. © Društvo zobnih zdravnikov zu dravsko banovino ima svoj januarski sestanek v petek, dne 17. t. m.. ol> 20 v «trnnski sobi gostilne >Činkolec v Ljubljani. © Pri smrtnem oznnnilu pok. gospe Mor. Dolenc se mora pravilno glasiti, do se pogreb vrši v nedeljo ob 4 popoldne i/ Store poti štev. 8. K pogrebu je došlo tudi ga. I.eopoldi-no Lindtncr iz Griuiea. »«♦♦^»♦«♦♦»♦♦«♦»♦♦♦♦«♦♦♦«•♦♦♦♦♦♦мттми*«« t t ♦ ž ** t dobista obleko, plašč, suknjo itd. najce | t nejše pri FRAN LUKIC - LJUBLJANA. | Ljudska samopomoč v Maribora sprejme za slučaj smrti iu doživetja vse zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača do največ 53.000 Din na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. I Celie Ženm m nevesta Maribm' i 1TEL3E Z,fis i voditelj SERIANZ A„ zopet redno spre-I jemu ud 8 Ju II in ud pul 16 do 19. - j I Ljubljana VII, Celovška cesta 34, Šiška. | □ Koncerïne prilike so v Mariboru v višku plesne sezone bolj klaverne in žalostne. To je pokazal zlasti petkov koncertni večer, na katerem sta nastopila odlična glasbena umetnika prof. N. Nagačevski ter profesorica N. Ilnicki. Izvedba koncertnega programa je bila sicer odlična ter visoko umetniška; toda izvajanje se je vršilo ob zevajoči veliki union-ski dvorani, ki je bila vrhutega nezadostno zakurjena. Želeti je, da bi se mariborska glasbena publika v tem oziru malo poboljšala. □ Mariborski dohrovoljci imajo v nedeljo, dne 26. jan. ob 10 v restavraciji Narodnega doma svoj redni občni zbor. □ Plameni so objeli v petek zvečer gospodarsko poslopje posestnika Turnška v Lim-bušu. Na mesto požara je takoj prispela lim-buška požarna hramba, ki se ji je posrečilo 1 požar omejiti tako, da je zgorel samo svinjak. Živino so pravočasno rešili iz ognjenih obje-; mov. П Mariborčani pač radi čitajo in prebi-I rajo vse knjižne novosti ter pridno segajo po lepili knjigah. V bogati izbiri so jim take knji-! ge na razpolago v tukajšnji Prosvetni knjižnici na Aleksandrovi cesti, ki se ravnokar preureja j in spopolnjuje po zgledu modernih ljudskih I knjižnic. O posameznih knjižnih novostih bomo redno obveščali javnost. Poset omenjene knjižnice toplo priporočamo. Izposojevalne ure od'8—12 ter od 15—18. □ Himen. Včeraj popoldne se je poročil v nmgdalenski cerkvi železniški uradnik Voj-teh Vrhovšek z gdč. Dragico Vasletovo. Kot priči sta fungirala ravnatelj Ernest Horvat ter j priv. uradnik Roman Pegan. Novoporočencema ; obilo sreče. □ Prometne zveze in širša seja bo jutri ob 18 na Koroški cesti 1. Za vse člane je udeležba strogo obvezna. □ Nočno lekarniško siužbo ima tekoči teden (do vključeno 19. jan. opoldne) Vladovi-čeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici. □ Iz škofijske pisarne. Šematizem lavan-tinske škofije za leto 1980 je izšel. Naroča se pri ordinarijatu. □ Maribor — eno izmed središč leial-skega športa. V obdravski prestolici so ugodna tla za razvoj letalskega športa 1er njegove uspešne propagande. To dokazuje predvsem nabava posameznih letal po nekaterih tukajšnjih privatnikih, potem pa zlasti ustanovitev pilotske šole in pa postavitev provizoričnega hangarja na tezenskem dirkališču, katerega slovesna otvoritev bo danes teden popoldne. Otvoritvena slavnost se bo vršila na zelo slovesen način ter ob navzočnosti predstavnikov posameznih oblastev in korporacij ter letalskega športa v nnši državi. Stalno naraščajoče propagandno in letalsko organizatorično delo, ki se bo v očigled gradnji aerodroma ob prieetkii letošnje gradbene sezone še povečalo, pa je dalo agllnemu tukajšnjemu Aeroklubu povoda za .najetje klubovih prostorov v centrumu mesta. V eni sobi bo klubova pisarna, v drugi sobi pa se bo namestila že prepotrebna knjižnica, ki bo dostopna vsem članom in v kateri bodo na razpolago različne strokovne knjige, modeli, fotografije ter največji strokovni listi in revije. □ Ustanovitev kmetijskega referata pri mariborskem sreskem načelniku. Pri okraj- , nem poglavarstvu za Maribor levi breg se je ' ustanovil v svrho pospeševanja kmetijstva za | okraje Maribor levi in desni breg ter Konjice : kmetijski referat, ki '»o odslej vodil vse posle, ! ki jih je preje imel kmetijski oddelek bivše oblastne samouprave v Mariboru. □ Cenlrum mesta v — temi. V petek zvečer so ugasnile žarnice vzdolž Jurčičeve in Gosposke ulice ter so v četrturni temi ždeli ludi kavarniški gostje v Astoriji. Po trgovinah so v znamenju nekakšne idilične preteklosti za- I gorele sveče in božičnodrevesne lučke, tu pa , tam tudi petrolejke. Po takojšnji intervenciji vodstva mestnega električnega omrežja se je prekinil intermezzo, ki je zbujal spomine na življenje Maribora pred desetletji. □ Prva lelošn a žrtev ozeblin. V nekem i hlevu v spodnjem delu Tržaške ceste so našli I neznanca v nezavesti. Pri njem so našli objavo i tukajšnje Borze dela za polovično vožnjo na j progi Maribor-Grobelno-Rogaška Slatina; na j objavi je bilo tudi ime Ferdinand Mešič, po j poklicu delavec iz Podčetrtka. Mešiča je tukajšnji reševalni oddelek prepeljal v bolnico, kjer se je pokazalo, da ima Mešič poleg težkih poškodb na zadnjem delu glave ludi zmrznjeni obe nogi in pa da se je zastrupil z alkoholom, j Tudi so se ugotovile uočne ozebline po celem telesu. Mešič je bil ves čas v nezavesti ter je zadobljenim poškodbam podlegel. □ Z lestve je padel na Aleksandrovi cesti pri inštalaciji električnega toka 17 letni elektrotehnični vajenec Stanislav Mali. Ponesrečenca, ki je zadobil pri padcu občutne poškodbe na desni roki, so prepeljali v tukajšnjo bolnico. P Na lovu za jajčkoljubci. Posestnik Mar-tin Kocbek od Sv. Ane je kakor navadno pustil pri Vlahovičevem hlapcu večjo množino jajc, ki bi jih naj potem njegov potnik razproda jal na debelo. Vseh jajčk je bilo skupaj 2100 komadov v skupni vrednosti 2500 Din. Brez posebnega listka pa ne bi smel hlapec jajčk nikomur izročiti. Pa sta se včeraj stvorila pri njem potepa dva 1er ga prevarila. Za jajčki ip ne duha ne sluha, za prevaruhi pa ravno tako ne. □ Smrlna kosa. Preminula je v starosti 62 let poses tnica Ana Pen. Pogreb danes ob 15 pop. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Umrl je 53 letni hlapec Anton Slikic. Pogreb jutri ob 15 pop. iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. □ Na včerajšnji trg, ki je bil radi slabega vremena — oglasila se je v Mariboru prvič letos babja jeza« ali »babje pšeno« — v splošnem bolj pičlo založen, so pripeljali slaninarji na 75 vozovih 250 zaklanih svinj, kmetje pa 18 vozov krompirja, 8 vozov sena, 4 vozove otave ter 2 voza slame. □ Olvoril sem novi sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49 (tik gimnazije), tel. 2358. Sanatorij je moderno urejen, zlasti za operativne slučaje, ima centralno kurjavo, vsaka soba toplo in mrzlo vodo. Diatermija, višinsko solnce, ultra-rdeča žarnica, tonizator. Izbira zdravnikov povoljna. Cene zmerne. - Primarij dr. Černič. □ Grobovi. Včeraj popoldne se je ob številni udeležbi sorodnikov in prijateljev ugledne Mlakarjeve rodbine vršil pogreb vzorne krščanske žene in matere Marjete Mlakar-j c v e. V sprevodu je bilo zlasti lepo število katoliških starešin ter profesorjev tukajšnjih srednješolskih zavodov, posebno ženskega učiteljišča z ravnateljem K a clu n ce m na čelu, zastopstvo zavoda šolskih sester ter veliko dijakinj učiteljiščnic. Pogreba sta se med drugim udeležila tudi predsednik Prosvetne zveze dr. H o b n j e c ter msgr. V r e ž e. Člani tukajšnjega pevskega društva Maribor pa so pod vodstvom pevovodje Gašperiča odpeli plemeniti pokojnici poslednje slovo, žalostinki Vigred« in »Blagor mu«. Vzorni ženi in materi naj sveti večna luč. □ Lajteršperski fantovski obračun. V petek zvečer je na Lajtšperski cesti pred Pesnico neznan surovež napadel 36 letnega Antona Rantašo ter mu prizadejal s topim orodjem občutue rane na glavi, pri čemer se je zrušil Rantaša v nezavest. Neznani napadalec jo je odkuril v noč. Rantaša pa se jo z naporom poslednjih moči privlekel do nekega kozolca v bližini, kjer je poleni obležal zopet v nezavesti ter so ga včeraj zvečer našli sosedje. Rantašo so vsega zmrznjenega in težko ranjenega prepeljali v tukajšnjo bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. & Krasne store, pregrinjalu, zavese, da m sko perilo, elegantno, proti naročilu in po meri izdeluje M. Šribar, Celje, Aleksandrova ulica 2 (poleg Zunipunitti). Pri naročilu perilu, zaves itd. predčrtunje zastonj. & O zanimivih pokrajinah Egiptu in Si-naja predava no jutrišnjem X. prosvetnem večeru vseučiliški profesor prelat dr. Matija S I o \ i č i/, Ljubljane. Gospod predavatelj bo pokazal 31 lepih skioptičnih slik iz Kgiptu ter 20 slik iz Sinojo, .skupno tedaj 60 slik. Vse prijatelje ljudske prosvete vabimo, da se predavanja v čim večjem številu udeleže. Vstopnice se bodo dobile jutri ves dan v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti, zvečer pa pri vhodu \ telovadno dvorano Orlovskega doma. & Služba dncviiičarja. Pri okrožnem sodišču v Celju se sprejme dnevničar zvaničnik-strojepisec proti mesečni nagradi 830 Din. Prošnje sprejemu do 14. t. m. predsedništvo okrožnega sodišča. J3i Nočno lekarniško službo ima do petka 17. t. ni. lekarno »Pri križne na Kralja Petra cesti (palača Ljudske posojilnice). & Železniški vpokojenci in provizijonisti noj prevzamejo nn postaji nove knjižice zo dobavo kuriva. Knjižico stane 50 poro. •в" Sprememba v železniški službi. Admi-uistrutivni uradnik I rune Glužar je premeščen od progovne sekcije (glavno proga) v Ljubljani k progovni sekciji v Celje. Dalje sta premeščeno br/.ojavnik Josip Roitmajer s Pragerskegu v Celje in premiknč Alojzij Že-leznik z Zidanega mosta v Celje. Z JEŽICE. Z jutrišnjim dnem. se otvori kmetijsko nadaljevalna šola, ki bo trajala 3 mesece. Pouk bo dvakrat tedensko, in sicer v ponedeljek in sobote popoldne od 1 do 5 zvečer. Predavalo so bo: 0 živinoreji, splošno kmetijstvo, o higijeni, živino-zdravstvo, sadjereja, čebeloreja, o zložbah zemljišč, o kmetijskem pravu itd. V šolo se je vpisalo 22 kmetskih fantov. Da je znsiguran uspeh kmetijske nadaljevalne šole, nam kažejo uspehi onih kmetskih fantov, kateri so v zadnjih 2 letih obiskovati te vrste šolo. Ako se kdo še želi prijaviti, naj pride kar v ponedeljek 13. januarja popoldne ob 2 v šolo na Ježico, kjer se bo lahko vpisal in zvedel za pogoje za vpis. Z JESENIC. Kakor se čuje, bo že prihodnji teden tovarna K. I. D. pričela v vseh obratih z normalnim delom. — V jeseniški občini, kakor tudi na Koroški Beli, je precej otrok, ki imajo vratno bolezen, kateri pravimo mumps. Sicer bolezen ne povzroča neprilik, vendar mora otrok za nekaj dni izostali od šolskega pouka. IX DOBOVE. Obrt in trgovina je v naši fari juko razvita. Ne najdete zlepa kraja, kjer bi bilo toliko različnih obrtnikov kakor ravno v Duhovi. Tu imate čev- , ljarje, tudi prvovrstne, krojače, od katerih ima eden celo modni salon za gospode, šivilje, tudi modni salon za' dame je pri nas, več prvovrstnih mizarjev, so kolarji, strugarji, imamo 3 pekarne; eden od teh ima celo parno pekarno. V naših trgovinah dobite vse, kar rabite. Sploh ima Do-bovčan vse v svoji fari. Dobovčani pn ne skrbe samo za se, ampak tudi zn svoje sosede Zagreb-: čane. Le poglejte pri jutranjem vlaku kaka gruča ! je na postaji. i'u se vam zbere vsako jutro kakih 1 20 mlekarjev, ki nosijo mleko v Zagreb, ker v Zagrebu imajo skoraj najraje fino dobovsko mleko. Drugi nosijo v Zagreb jajca in druge pridelke iu tudi obilo lepili piščancev, kokoši, gosi in puranov se znosi na zagrebški trg. Za ta veliki trud zaslužijo naši ljudje pošteno svoj denar. Pa tudi Zagrebčani radi obiskujejo naše ljudi. Moda v fari ni tako razvita kot v mestih. Tu pri nas je priprostega ljudstva dovolj, ki je precej izobraženo. Imamo pa tudi inteligenco, ki pa je zopet za se. Zato je tudi moda dvojna. Inteligenca sledi mestni modi tako, da opažate ob nedeljah, pn tudi ob delavnikih damice v modernih visokih škornjih, torej se bodo kmalu pridružile našim sosedam hrvaškim kmeticam, ki nosijo tudi visoke škornje. Drugi del naroda so pa domačini. Le poglejte naše fante in dekleta ob nedeljah, kako so vam oblečeni. V vseh barvah se Ti vsujejo iz farne cerkve dekleta in pa postavni fantje. Obleke imajo prikrojene po mestno, tako, da jih je veselje pogledati. Tudi v tem oziru ni zlepa kraja kot je naša Dobova. Gostilničarji tožijo, da ni talce kupčije kakor bi morala biti. Pomislite, vina je doma sedaj dovolj, ker prodati se ne da, drugič jc pa ludi veliko preveč gostiln v naši fari. 10 gostiln je in 7 jih je samo okoli cerkve. Malo manj gostiin in tiste dobre I IZ LJUTOMERA. Vsem obiskovalcem ljutomerskih sejmov se daje na znanje, da so ljutomerski sejmi skoro y vseh koledarjih in pratikali napačno vpisani in se objavlja, da se v letu 1930. vrše v Ljutomeru 1 sledeči sejmi na sledeče dneve: 14. januarja — živinski sejem, 11. februarja — živinski sejem, 11. marca — kramnrski in živinski sejem, 8. aprila — kramnrski in živinski sejem, 13. maja konjski in živinski sejem, 10. junija — kramarski in živinski sejem, 8. avg — živinski sejem, 12. avgusta — živinski sejem. 10. septembra — kramarski in živinski sejem, 14. oktobra — konjski in živinski sejem, 11. novembra — živinski sejem in dne 16. decembra — kramnrski in živinski sejem. IZ KRŠKEGA. MAMOFIN je dosegel pri umivanju z mrzlo vodo večje uspehe kakor milo, soda ali litg s toplo vodo. Prepričajte sc ! Doza po Din 8'— in 13'—. Dobi sc v drogerijah, parfumerijah in špecerijskih trgovinah. Naročila sprejemn glavno zastopstvo Manofina Novo mesto. V Ljubljani Drogcrija Gregorič Dne 25. decembru 1929 jc priredilo tukujš-I njo podružnica Kola jugoslovanskih sester v i sokolski dvorani božičmeo v prid siromašni ročilo«. kakor tudi »Statistični mesečnik: številke, ki zaslužijo našo pozornost. Čc primerjamo te številke z mezdami pred vojno ulii pa z mezdami iz leta 1921-22, tedaj dobimo sliko, ki ji ni treba več ntkakega komentarja. Podajamo |k>dutke: Tekstilna industrija: V drugem četrtletju 1921 je znašal življenjski indeks 522, mezde so pu. znašale v volneni iu bombaževi industriji povprečno 16.80 lir na dan. Septembra 192S pa je znašal življenjski indeks 529, povprečna plača pri volneni industriji 14.80 lir, pri bombaževi industriji pa 12.80 lir na dan. Tako opazimo padec dejanskih mezd v volneni industriji za l~.5%. v bombaževi pa 51%. Stavbena stroka: Povprečna mezda v letu 1914. lir 4.42 ua dan. 1921: življenjski iudeks 541, povprečna mezda 20.4 lir ua dun. 1928, Septembru meseca: življenjski indeks 529. povprečna mezda 18.40 lir na dan. Torej znaša padec dejanskih mezd 22% v primeri z 1. 1914. in 52% z ozirom nu leto 1921. Cementna industrija: Leta 1921, so prejemali nekvalificirani delavci povprečno mezdo 20 lir, kvalificirani delavci pa 50 lir. Septembru meseca 1928 so pa prejemali vsi. kvalificirani in uckvalifioirani delavci mezdo 18.40 lir na dan. Torej je splošna mezda nižju moderne umetnosti« mnogo nepotrebnega kiča, ki sploh nima drugega cilja pred seboj, kot da bi ugajalo par modernim blazirancem, ki iz samega dolgočasja ne vedo, kakšne neumnosti bi še počenjali. In ta »moderna umetnost se je vrinila celo v svetišča. V nagovoru, ki ga je imel kardinal dr. Faulhaber na Silvestrov večer v Monakovem, se je obširno razgovoril z izredno uiarkant-niini izvajanji o bistvu cerkvene umetnosti, vidno pod vtisom posameznih novih cerkvenih zgradb, ki jih celo razni katoliški ilustrii ' rani listi tako zelo hvalijo in povzdigujejo do nebes. Mnoge uove cerkvene zgradbe, je izvajal dr. Faulhaber, so ' ol podobne kaznilnicam, trgovskim hišam ali skladiščem kot pa svetiščem. Kadi brutalnega pačenja človeškega v slikarijah modernih je kardinal poudarjal, da morajo krščanski umetniki biti prepričani, da je človek odsev in umetniško delo Boga. Naj le slikajo moderni drevesa rdeče, konje zeleno, človeka v obliki tri- ali štiri-kotuika, naj le delajo njihovi človeški spački vtis, da izhaja človek iz opice, krščanska umetnost mora darvinizem odklanjati in se zavedati, da je človek že sam na sebi največje in najpopolnejše .nnetniško delo, ki ga pač ne zmore nikoli ustvariti ubogi črviček, ki se imenuje »moderni umetuik-. Kristusove slike modernih postanejo lahko celo bogokletstvo in često žalijo verski čut vernikov. So slike Matere Božje, ki kazijo vso betlehemsko legendo. Angelji se predstavljajo kot leteče ribe in svetniki s tako bedastim izrazom na obrazu, kot da bi stali slikarjem za model sami zločinci. Kardinal dr. Faulhaber je postavil v svojem govoru štiri zakone, ki se jih mora držati krščanska umetnost. Prvi zakon je, da se mora krščanska umetnost držati cerkvene tradicije, kar je predpisano tudi v novem cerkvenem zakoniku. Zato je dolžnost cerkvenih oblasti, da budno pazijo, da se : ue vrine stil, ki ne gradi cerkva, ampak razstavne dvorane iu kolodvore:. Predpisi veljajo tudi tedaj, če določi kak dobrotnik ali država, ki graditev cerkve podpira, drugače! Slika v cerkvi ne sme delovati samo umetniško in dopasti umetniku, ampak mora tudi iineti duha tradicije. Drugi zakon krščanske umetnosti je:.»govoriti moraš v jeziku svojega časa.« Krščanska umetnost je v različnih časih različno govorila in vedno znova našla nov izraz za ujeno notranjo poglobitev. Sedanja cerkvena umetnost išče novih izraznih oblik svojega duha, , ne da bi do sedaj našla novega stila. Mogoče bo našla kamen modrih, če bo znala združiti prvi zakon: Moraš se držati cerkveue tradicije! z drugim: Moraš govoriti jezik svojega časa! Prvi zakon jamči za večno vztrajnost, večno vrednost, večno trdnost, drugi za napredek, časovnosl, samorastlost! Tudi cerkvena umetnost mora korakati s časom. Sicer lahko mirno uporablja mesto krožnega in koničastega loka navpično in vodoravno linijo, toda predaleč ne sme iti in ne sme popolnoma prelomiti s tradicijo preteklosti. Ce se zvonik nekoliko zniža ali ne, je vseeno, samo da si je opazovalec cerkve oddaleč na jasnem, da vidi pred seboj cerkveni zvonik in ne rezervoarju za vodo. Tretji zakon: Varovati moraš religiozni značaj! Religiozni značaj se ne more arhitektonski zgraditi, že na zunaj nalepiti kot kaka znamka. Že spočetka mora zrasti iz dogme in liturgije. Grški ženski kip ne postane že kip sv. Gecilije, če se mu napravi svetniški sijaj okoli glave. Tako tudi ni zgradba profanega stila že svetišče, če se mu pritrdi na pročelje ogromen križ. Torej mora biti krščanski umetnik že sam religioznega značaja in duševno soroden svojemu delu. Če je umetnost izraz notranjega doživetja, mora biti cerkvena umetnost izraz notranje cerkvene duhovnosti. Cerkvene umetnosti ni brez krščanskih umetnikov! Kdor ne veruje v čudežno prisotnost Kristusa v naših cerkvah, kdor ne sodoživlja v dokončani cerkvi svetih skrivnosti, tudi ue more prav zajeti zveze in skupnosti med nastajajočo cerkvijo iu svetimi skrivnostmi. Dajte nam krščanske umetnike in dali ste nam cerkveno umetnost! Četrti zakon krščanske umetnosti je, da mora služiti Bogu. Sedaj nam postane jasno, čemu in v kakšno svrho goji Cerkev lepe umetnosti: da služi Bogu. Ne smejo služiti modi in modernizmu, ne samovoljnostim in muhavostim umetnika ali umetniške smeri, ne ničemernosti, ki si hoče napraviti ime, ampak morajo služiti Bogu in širiti slavo njegovega imena med narodi. Cerkvena umetnost, ti imaš sveto poslanstvp! Dvigni se, oodi luč! Postani služabnica božja! Zimski sport in tujski promet V zadnjih letih sc je zimski sport — predvsem smučanje tako razširil in vkoreninil v široke plasti ljudstvu, da se je pokazala nujna potreba ustvariti tudi zimska letovišča. V teh zimskih športnih letoviščih bi imel priliko zu razvoj tudi tujski prome*. Na Gorenjskem so snežne prilike tako ugodne, da ne zaostajamo v ega članstva kolesarskega iu motoeiklističnega društva : Sa vat v Ljubljani v hotelu Bellevne«. Vabljeni so tudi prijatelji kolesarskega športa. Nogomet v twini Zanimivosti z nogometnih tekem. Vsako nedeljo se vrši že leta in leta mnogo nogometnih tekem, v katerih so bili in bodo doseženi včasih čudni rezultati. Marsikatero moštvo odnese kot nameček iz tekme lepo število golov, včasih tudi preveč, tako da pride na vsakega igralca po en gol. Rekord bi bil po mnenju kakega boječega igralca, ako bi bilo njegovo moštvo poraženo, z 22 goli razlike, torej 2 gola na vsakega moža. Kaj bi dejal ta, če bi bil poraz še večji? Da je to mogoče, naj navedemo slučaj, ki se je primeril iuni-orskemu moštvu Tennis-Borussije v Berlinu. Sicer je od tega že več let, toda taka stvar se ne more pozabiti. To moštvo je namreč zmagalo napram svojemu nasprotniku, ki pa ni bil posebno »nevaren«, celo e 46 :0. To je rezultati 46 golovl To je pa res preveč. Dobro, da ni veliko takih izidov. Pri nas takšnega rezultata ne pomnimo, vsaj v javni tekmi ne. Torej le brez strahu 1 Če pade kakih 20 golov, si je treba misliti, da to ni mnogo in da tak rezuitai te ni noben rekord. Sicer pa smo imeii tudi pri nas v letih po končani svetovni vojni pogosto rezultate z razliko 10—15 golov. Tedaj pa se to ni nikomur čudno zdelo, nedostatki odpravljajo. Tako da IkkIo v najkrajšem času Bled, Bohinj in Kranjska gora, letovišču s stalno leod pokroviteljstvom Nj. Vel kralja. O samih tekmah bomo priobčili \ prihodnji številki daljši članek. LAHKA ATLETIKA Nemško-avstrijska rekordna tabela. 100 m Geissler 10"/,0 sek.; 200m Geissler 22 sek.; 400m Geissler 50,2 sek.; 800 m Mahr 1:56,2 min.; 1000 m Friebe 2:34 min.; 1500 m Friebe 4:06,6 min.; 3000 metrov Friebe 9:01,4 min.; 5000 m Kantor 15:30,2 min.; 1000 m Tuschek 33:52,8 min.; 110 m lese Weilheim 15,2 sek.; 400 m Geissler 58 sek, Disk: Janausch 44.38 m; krogla: Vetter 13 56 m; kopje: Umfahrer 59.78 m; kladivo: Tronner 43.05 m. Skok v višino z zaletom: Umfahrer 1.85 m; skok z mesta v višino: Haselsteiner 1.45 m; skok v daljavo: Egger 7.26 m; skok v daljavo z mesta: Widter 3.18 m; skok s palico: Held 3.70 m; tro-skok: Franzl 14.18 m. Štafeta 4X100 m: WAC 43,6 sek.; 4X200 m: WAC 1:38,8 min.; 4 X 400 m: WAF 3:27,8 min.; 4 X 1500 m: WAF 17:29,2 min.; 100 + 200 + 300-f 400 m: WAC 2:00,6 min.; 800 + 200 + 200 + 400 m: WAF 3:41 min. TENIS Do sedaj 19 narodovi Za letošnje tekmovanje v borbi za Davisov pokal so se v zadnjem času prijavile Španska, Romunija in Češkoslovaška — vse tri za evropski pas, S temi je sedaj priglašenih za to tekmovanje že 19 držav. V ameriški skupini so prijavljeni 3 tekmeci, a v evropski 16 konkurentov. NOGOMET Bastya—Ambrosiana 2 s 1. V Milanu je ogrska Bastya odigrala poslovilno in zadnjo tekmo na »voji turneji po Italiji. Ob tej priliki se je Ogrom posrečilo premagati eno najboljših italijanskih moštev. Prav lep uspeh je to. Tudi prvi polčas je končal z 1 -.0 v korist Bastyje. Ogri so bili nezadovoljni s sodnikom. Poteg tega so se sprli tudi z vodstvom kluba Ambrosiana, ki jim ni hotelo izlačati pogojene vsote. RAZNO 593 km na uro! Ali je to kaka hitrost? Danes, ko živimo v dobi rakete in nedosegljivih motorjev, bi taka hitrost kmulu ne pomenila dosti. Zato se svet ni začudil, ko je angleški mornariški letalec pri tekmah za Schneiderjev pokal dosegel skoraj brzino 600 km na uro. Nikakih slavospe-vov, proslav, predavanj ali kaj stičnega ni bilo. Toda le 20 let je od tega, odkar je svet kar strmel in ni mogel priti k sebi, ni mogel razumeti, da je tedaj nek letalec dosegel hitrost 88 km na uro. Tedaj so natančno preračunali, da je dotični pilot v eni minuti preletel 1500 m, v eni sekundi 25 m, Bajna in pravljična hitrost je to bila za one čase. Kot rečeno, danes pa je dosežena brzina 593 km na uro, torej v 1 minuti 10.000 m in v 1 sekundi 166,6 m. Če danes gledamo nazaj, se nehote vprašamo, zakaj so se pred 20 leti čudili in zakuj se danes nihče ne čudi več, — Takrat namreč so sploh smatrali, da je nemogoče tako razviti letalsko tehniko. Časi pa so se izpremenili. Današnji človek se ne Čudi več nad hitrostjo 600 kilometrov na uro. Mi bi morali videti vse večje številke, ki bi nas spravile v začudenje in str-menje. TURISTIKA. Skioptično predavanje o poletju nu Fiir-Oer otokih, kjer so glavna lovišča kitov, in o Grenlandiji priredi Slovensko planinsko društvo v ponedeljek, dne 13. t. ni. t. 1., v veliki dvorani hotelu Union; začetek ob 20. Predava g. dr. Otto Stcinbock, univ. prof. iz Inoniosta v nemškem jeziku. Pokazal nam bo 200 različnih krasnih skioptičnih slik iz bajnih severnih dežel. Predprodaja vstopnic v pisarni SPI), pulača Lj. kred. banke. IV. Od Soče in Jadrana šolski prepir med katoličani in fašisti se pridno nadaljuje. Fašistična knjigarna : Litto-rio , ki je nedavno izdala znano Missirolijevo knjigo o vatikanskih dogovorih, je te dni dala na svetlo brošuro -Fašistična država, Cerkev in šola v, spisal lgnotus. Brošura napada Katoliško akcijo in posebno ujeno »šolsko tajništvom, češ da se za katoliško akcijo skriva politična stranka, ki hoče uveljaviti vero kot vrhovno vodilo vzgoje. Sklicuje se ua to, da država v konkordatu ne ;; priznava«, temveč samo smatra verouk za podlago in završetek javnega pouka. Vrednost brošure torej ni v argumentaciji, značilna je le za napeto razmerje med Cerkvijo in državo. Fašisti bi hoteli likvidirati konkordat na tihem, obdržati pa politične uspehe lateranskih pogodb. — V isto vrsto kakor omenjena brošura spada polemika med vatikanskim glasilom »Osservatore Romano« in Teverev. Ta fašistični list je tudi napadel Katoliško akcijo, češ da rabi vojaška povelja, da ima zastave itd., da je to navadna politična organizacija po vojaškem vzorcu! Duhovniške vrste se redčijo. Komaj se je zagrnil grob za č. g. Božidarjem Goljevščkom, kaplanom v Postojni, že je legel k večnemu počitku drugi zaslužni duhovnik na Goriškem, č. g. Angel Čargo, župnik v Sovodnjah. Pokopali so ga v četrtek. Naj počiva v Bogu! Samomor. Med Dutovljami in Štanjelom se je vrgel pod vlak Milan Milic, natakar na Opčiuah, doma od Briščekov pri Proseku. Pokojnik je bil star komaj 19 let. Šel je menda v smrt, ker si je preveč vzel k srcu neki opo-miu svojega gospodarja. Vprašanje fašistični tajn;kov na Primorskem še ni povsem rešeno. V Gorici je bil potrjen stotnik Godina za tajnika, v Puli je ostal Relli, na Reki je bil imenovan dr. Gher-baz. Glede tržaškega tajnika še ni padla odločitev. Ker je potrditev dosedanjega tajnika inž. Cobola izostala, je upravičena domneva, da inž. Cobol ne bo več potrjen. Skrbite za zdrav'e! Navodila za obvarovanje pred nahodom, pred infekcijami zgornjega dihalnega trakta in pred influenco. 1. Spi redno primerno dolgo (8 do 10 ur) ter imej okna vsaj malo odprta, odeje pa dovolj, da ti jc prijetno toplo. 2. Bodi zmeren v jedi, jej mešano hrano ter pij primerno množino čiste vode (6 do 8 čaš dnevno). 3. Bodi oblečen primerno vremenu in temperaturi v obleko, ki varuje vse ude pred mrazom ter drži telo suho. 4. Izogibaj se ljudi, ki so prehlajeni, posebno onih, ki kihajo ali kašljajo. Bolj nevarni so za svojo okolico oni, ki se ravno pričnejo počutiti bolni kakor oni, ki morajo radi bolezni ostati v postelji. 5. Izogibaj se krajev, kjer se zbirajo množice ljudi in to predvsem v zaprtih lokalih. 6. Ne uporabljaj skupnih brisač, lavorjev, čaš, jedilnega orodja in toaletnih potrebščin. 7. Temeljito si umij roke pred jedjo. 8. Ne uporabljaj kot varovalna sredstva pred prehladi nikakih zdravil, ki jih vidiš anonsirane v te svrhe. 9. Ne zavživaj alkohola (vsaj ne prekomerno). Navodila, kako se obvaruješ resnejše bolezni, ako si prehlajen. 1. Ako si prehlajen, se čutiš bolnega ali imaš zvišano temperaturo, pojdi v postelj takoj, odeni se toplo in imej okna vsaj nekoliko odprta; pošlji po zdravnika ter se drži njegovih nasvetov. 2. Ne delaj nikakih posebnih kur (knajpa-nje etc.), kajti za to bolezen ni nikake specifične kure. 3. Ako ne moreš imeti zdravnika, ostani v postelji, zavživaj enostavno hrano, pij mnogo pijače, kakor vodo. sadni sok, mleko, tople juhe. Pri zaprtju vzemi kako milo odvajalno sredstvo. 4. Pomni, da je v svrho preprečenja pljučnice ali kake druge resne komplikacije brezpogojno potrebno ostati tako dolgo v postelji, da zginejo vsi simptomi prehlada. 7Л. D. v M. Dve pismi o Jezusu Joanan, davhar v Magdali - Cahe'u, davčnemu zahupnihu v Jeiihi Moj ljubi Cahej! Danes sem imel na kosilu Jezusu, preroka iz Nazareta; prišlo je več naših prijateljev, cla bi ga videli. Obljubil seui Ti bil, da Te bom o vsem obvestil, kar se Oo zgodilo; toda obljubil sem preveč. Povedal Ti bom. kakor pač morem, toda Jezus je odšel šele pred eno uro in vse mi še vrvi v glavi. Kakor veš, sem bil zaradi celo stvari zelo vznemirjen in še danes zjutraj je bila moja prva misel: Premoženje bi dni. če bi mogel celo pojedino odpovedati. Ti in jaz sva dostikrat rekla, da ljudje, kakor sva midva, niso slabši od drugih, toda ko sem v duhu premo-tril odposlana vabila, se nisem mogel ubraniti čuvstva. cla smo za moža. kakor je Jezus, le čudna druščina. Vprašal sem se, kaj bi le bilo, ako bi začel Ruben po svoji navadi opletati z jezikom in sklenil sem. da mu pred začetkom obeda kako namignem. Nisem pa našel prilike za to, in kakor ji? stvar potekla, tega tudi treba ni bilo Ruben dunes ni bil Ruben. Tedaj, Jezus je prišel. Kdo je to? Če bi me bil vprašal med obedom, bi bil odgovoril, tla je to najljubeznivejši mož. ki sem ga kdaj Videl; toda sedaj mislim — oh, sain ne vem kaj miislim razen tega edinega, da nisem vreden, du bi se dotaknil njegovih nog. Seveda smo vsi hlepeli po teui, da bi ga slišali govoriti, Ruben je upal, da bo farizejem katero priinazal. in mu je tlal tudi priliko /u to Toda Jezus Farizejev niti omenil ni, in du |x>vein po pravici, smo vsi pozabili, da so taki ljudje na svetu. Zdelo se je, tla prav tako rad posluša kakor govori. In kakšen poslušalec je to! Še nikoli nisem naletel nu koga, ki bi tako poslušni kakor on. Slučajno -em omenil mojega fanta, Benjamina, kajti ne vemo prav, kaj naj bi ga dali učit. in smo seveda zelo v skrbeli, ker za carmarjevega sina ni mnogo možnosti.. Jezus se jc takoj zanimal ш vprašal to in ono o fantu. Pripovedoval mi je tudi o svoji lastni mladosti. Nazadnje me je bilo čisto sram. saj veš, da je malo čudno, ako najdeš koga, ki tvojega otroku bolje razume nego ti sani. Л on mladce resnično pozna! Ne morem Ti navesti vseh stvari, o katerih smo govorili. Bile so to vseskozi samo stvari, o katerih bi mogla govoriti Ti in jaz, a vendar je bila razlika. Naenkrat sem opaz.il, ko sem z njim govoril, kakor da bi ga bil svoj živ dan poznal. Ne da bi mogel povedati, kako je do tega prišlo, sem mu začel pripovedovati, kako sem zašel v ta naš poklic, pripovedoval sem mu naše težave in kuko nemogoče jc ostati vedno pošten, čc te vsak skuša ukauiti, posebno v teh težkih časih, ko je bodočnost tako n&yotova in je treba poskrbeti zu družino, dokler je še čas. Poslušal me je in mi gledal naravnost v obraz, kakor bi. vse razumel, kar sem rekel — in tudi vse, česar nisem rekel — 'n kakor bi mu bilo žal nas vseli. Ni me prekinil niti čemu oporekal, toda čim bolj sem ga gledal, tem bolj sem želel, da nikdar ne bi bil zašel v ta prekleti i>oklic, tembolj sem želel, tla bi mogel še enkrat začeti od kraja. Ztlelo se Ti bo smešno, toda ko je tako sedel tu. sem se vprašal, zakaj nismo bili vsi kakor on. Mi vsi smo bili bolni, le on saiu je bil zdrav. Mislil sem ua čas ko sva midva oba še bila dečka, in čutil sem, cla sva zgrešila svojo jxit. Če bi bil z njim sam, bi se mu bil pač iz JuSc izpovedal in ga vprašal, kuj mi je storiti. Opaziti jc mogel, da bi skoro izgubil oblast nad svojimi čuvstvi — v našem mestu sicer pravijo, da Joanan sploh nima nikukega čuvstva in do danes sem jim malone sam verjel; toda res. solze so mi zalile oči, prevzelo me je tako hrepenenje in čutil sem sc lire/ pomoči. In Jezus mi je rekel, kakor bi vse razumel: »Ne boj se! Preudari vse še enkrat in pomisli, tla I voj nebeški Oče ve. kaj Ti jc potrebno. Samo svojega življenja ne izgubi ko se trudiš, tla bi ga obdržal.« Ali vidiš, kaj je menil? Kosilo je bilo pri kraju in ravno sem ga na pragu pozdravil v slovo, ko je nenadoma prišla mimo deklica Ralielu — morda slutiš njeno obrt — in čutil Sem, kako mi je kri planila v obraz ob misli, da bo tlala spoznati, da me pozna. Ona pa je gledala samo Jezusa. Nekateri njegovi prijatelji so se umaknili ko «o jo opazili. Jezus sam pa se je ozrl nanjo s pogledom, ki ga ne boni nikdar pozabil, šel naravnost proti njej in ji rekel samo to. »lega ne stori več!« In ko je šel tlalje, je najprej obstala in gledala za njim. nato pa je z rokami zakrila obraz iu stekla po cesti niztlol. Jaz pa sem ga opazoval, tlokler mi ni izginil izpred oči, in zelo težko sem se premagal, tla nisem stekel za njim. Sedaj je na potu v Jeruzalem in poj le skozi leriho. Omenil sem Te njemu nasproti. Na vsak način ga mornš videti. Nuj Te od tega nobena stvar ne odvrne. Mir s Teboj! Prip. Pravkar je prišel Benjamin domov Ti bi mladca ratl imel. Cahej! Uiti mu moram boljši oče. Ali Še veš. kako sva Slu. Ti in jaz, prvič v tempelj? Bila sva v Benjaminovih letih. Ali še veš. kako smo vsi prepevali, ko smo šli gori? »Ktlo se bo vzpel na goro Gospodovo? On, ki ima čiste roke in čisto srce.« Svojo pot sva zgrešila, Cahej. Poda odkar jc bil Jezus tu. mislim, tla naju Bog ni ponolnoma zavrgel. Ali meni-, tla !>i mogla še enkrat začeti od kraja? Nasvidenje! -m Če hočete imeti dobre in ne po kvarjèrie snežne revije galoše, vseh vrst gumijastih čevljev, se popravljajo v prvi strokovni delavnici. — Imam razne barve gumija v zalogi. AUGUST SKOl<\ strokovnjak Ljubljana Igriška ulica štev 2 Cahej, davčni zakupnik v Jerihi, Joananu, davharju v Magdali Ljubi Joanan! Zaradi Tebe je Cahej osiromašil. Polovico vsega, kar sem bil v teh letih nabral, je šlo namah, in |>o vsej priliki pojde še tudi ostalo. Tvoje pismo je dalo povod, in kes zaradi tega je Tvoja stvar, kajti jaz sam se ne morem kesati, veliko prezndovol jen sem, tla bi se kakorkoli žalostih Pisal чј mi, tla ne smem zamuditi videli Jezusa, toda skoraj bi bil vendarle zamudil. Bilo je precl sedmimi dnevi, ko sem slišal, cla je prišel v Jeriho; tedaj sem se takoj odpravil. odariIi božji blagoslov in svoje solze. Stari Isukur bi bil skoraj povzročil moj padec. Enkrat me je bil opeharil, ko je uvozil devetnajst zabojev balzama, plačal pu je samo /a devet. Ko je j>o-tem prišla prilika zame. sem se odškodoval. la je sedaj prišel zahtevat odškodnino, toda otl svoje struni je ni ponudil. Tedaj sem se razjezil in 11111 rekel, tla sva davno bot. Obrnil se je, tla bi odšel, in rekel: -Saj si se hitro naveličal biti Abrahamov sin. ko jc Tvoj novi prijatelj odšel! Bolj hiteti bi bil moral in izkoristiti priliko, dokler je nupad trajal!« Poklicni sem ga nazaj, naštel denar in mu ga dal. Vsa grenkost me je minila in rekel sem mu: Hvala Ti. Isakar. tlu si me spomnil. Zaradi mojega novega prijatelja vzemi denar in moj poztlrav in veliki Bog naj bo tako prijazen s Teboj, kakor je bil Jezus / menoj.« Mir s Teboj! W. Malthv. - Prev. A. V. .................................................................................................... Sergij Winkelman: Aleksander Črupov Človek in čas Čim se je človek dokopal do prvih kulturnih spoznanj in pridobitev, je čutil potrebo, tla meri čas. In čudovito je, kako umne načine so si v ta namen izmislili najs.arejši kulturni narodi — iz-vzemši Grke, ki so živeli zgolj sedanjosti in se niso brigali za preleklost. Egipčani n. pr. so ves svoj svetovni nazor zgradili na pogledu v preteklost, dočim so zopet Asirci in Babilonci nestrpno gledali v bodočnost in skušali odkriti njene tajne. Ti naredi so ustvarili praobliko ure. O tem zanimivo poreča dr. Emil Lenk v berlinskem mesečniku >Der Erdballc. Prvi narod, ki je razdelil dan v dolečene dele, so bili po vsej priliki Asirci, ki so so že začasa Sardanapala II. posluževali vodn;h ur. To so bile valju podobne bronasto posode, v katere so nalili vode, ki jo potem iz majhne luknjice iztekala; posode so napolnili odnosno so se izpraznile po Šestkrat na dan In sicer so vse ure polnili is.učasno na znamenje posebnega čuvarja, ki je stal na visokem stolpu; na njegovo znamenje je truma kli-carjov po ninivskih ulicah oznanjala dnevni čas. Vodna ura je bila poleg solnčne ure, na kateri so določali dnevni čas po dolgosti sence, mnogo stoletij edini časomer. V Ale' sandriji so vodno uro izpopolnili s številčnico in kazalcem in Egipt je poslal v tej liclenistični dobi veleirg za ure 1er je razpošiljal svoje instrumente za drag denar križem svela. V Pompejevem triumfalnem pohodu 1. 62 pr. Kr. — po zmagi nad Antiohom in Mitridatom — je veljala kol najdragocenejša trofeja vodna ura, ki so jo našli med zakladi pont-skega kralja. Ta ura je imela tako veliko posodo za vodo, da jo je bilo treba napolniti samo enkrat na dan, a bila je iz čistega zlatal Kazalci so bili vdelani z, rubini, vseh 24 številk pa je bilo izrezanih iz safirja. Naval radovednežev, ki so občudovali to redko čudo, je bil tolik, da jc morala močna straža več dni zadrževali množico Stari Germani so na svoj način merili čas. Ob dnevnem svitu je postavil suženj ob vhodu v kraljevi šotor dve čeladi, katerih ena je bila napolnjena s kremenovci, druga je bila pa prazna; nalo je ptčasi metal kamenčke iz polne v prazno čelado, in ko je bil gotov, je preteklo dve uri. Nalo ga je nadomestil drug suženj, ki je opravil enako delo. Ko jo bila čelada izpraznjena, jo suženj z mečem udaril ob ščit in s tem naznanil dnevni Čas. — Razen tega so slari Germani merili čas po oranju brazd, ob žetvi pa po množini j>o-žotih bilk. V prvih stoletjih srednjega veka eo ure sta- Crupov je sedel v svoji celici. Že tedne dolgo ni videl nič drugega, ko skozi majhno okence kos sivega neba. Potem ko so ga odvedli po daljšem in brezuspešnem zaslišanju, v katerem ga je polic, šef Uglarski zelo obremenil, prepeljali v to celico, so njegove misli ko ohromele. Ni govoril, jedel malo in pomanjkanje zraka in gibanja je pripomoglo, da je vidno pešal. Dva meseca ni videl nič drugega ko kos neba, svojo posteljo, mizo, pručico in stražarja, ki mu je dajal hrano skozi majhno linico v vratih. Po tem času pa se je zgodila v ujetniku neka izprememba. Njegove sile so se gotovo zmanjšale, toda Črupov je naenkrat čutil silno potrebo po gibanju in začel je s svojo pručico telovaditi, kolikor je to sploh bilo mogoče v ozki celici. Poleni je zopet tiho pel in opazoval, kako so priletavaii drobni tiči k oknu. Edini prijatelji so to, ki so mi ostali, si je mislil. In v resnici je bila to njegova prva misel, ki mu je prišla s polno jasnostjo po usodnih dogodkih iz njegove težke zamišljenosti. Od tega dne je tudi pričel hrepeneti po svobodi. Zavedel se je, da je vendar človek, ki ima voljo, zavedel se je svojega jaza in nakrat je pričel zopet misliti na Ksenijo, na katero je menda čisto pozabil v tej dclgi dobi, ki sc sploh ni dala izmeriti. Kaj se je pravzaprav z njim zgodilo? Počasi, le polagoma sc je pričel spominjati na dogodke v Kajakinovi hiši. Neprestano so delovali njegovi možgani in tako silno sc je rejših dob popolnoma pozabili, dokler ni bagdadski kalif Harun al Rašici podaril Karolu Velikemu dragoceno vodno uro. To čudo je sestajalo iz bronasto posode, ki jc bila vdelana z zlaloni. Ura je imela številčnico in napravo za bitje: na kovlnast kotliček so v določenih odmorih padale krogle in naznanjale ure, obenem j>a se je odprlo 12 vrat, skozi kalera je prišlo dvanajst jezdecev, se okrc-uilo in zopet odšlo. — Prav takrat je iznašel ničnih Liutprand, ki je tudi izdelovanje slekla znova odkril — peščeno uro in cesar Karol si je il.al na, praviti veliko uro te vrste; posamezne ure so bile na njej zaznamovane z rdečimi črtami, a vsakih dvanajst ur se je ogromna plošča sama obrnila. bavil z vsemi stvarmi, ki so bile v zvezi z njegovim dejanjem, cla ni prezrl več niti najmanjše podrobnosti. Kneza Kajakina so hipnotizirali iz daljave, je ugotovil. 1 loteli so ga prisiliti, da vzame strup, ki mu ga je vlila mesto mene Azi-evna v kozarec. Knez bi torej po lastni krivdi prišel ob življenje. Toda zakaj vse te ceremonije? Morda zopet eden od eksperimentov grofa Vodomjerskega? — Kaj bo ta sedaj storil, da me oprosti? Tedaj pa eo postale njegove oči trde. Nič ne bo storil, prav nič, ker jaz sent vendar atentat preprečil in s tem deloval proti zakonu tajnega komiteta. Za tako dejanje pa je ukazana smrt — Nobenega interesa torej nimajo, da bi mene oprostili. Nasprotno bi me znali najti, če bi bil oproščen od sodišča. Črupov je pričel glasno stokati, cla je čuvaj odprl linico. Črupov ga je pogledal. Povejte mi, prosim, kako dolgo sem že tu v celici « Čuvaj se je prestrašil, ker je pričel ujetnik, zopet govoriti. Hitro je hotel zopet zapreti linico, toda Črupov sc je postavil k vratim in prosil : Imejte vendar usmiljenje z menoj in povejte mi vsaj to, kako dolgo sem že tu.« »Trije meseci bodo skoraj, jc dejal mož in hitro zaprl linico. Trije meseci torej, si je mislil črupov. Potemtakem sem živel dva meseca pod uplivom grofa Vodomjerskega in je torej tudi mene s Na Kitajskem, v stari tleželi modrosti, je zvezdoslovec llang že davno preje seslavil uro, ki je kazala mesece, tedenske dneve, lek solnca, lune in peterih planetov 1er vso prikazni na nebesnem cbcku Te ure so se jele v srednjem veku počasi vdomačevati; prvo uro s pravim biljem je iznašel neki Arabec šele 1.1374. Poslej se je začelo množili število velikih stolpnih ur »po glavnih mestih Evrope; prvo sobno uro je pa podaril papež Klemen VII. francoskemu kralju Francu I. 1.1518. ?.e preje pn jo iznašel Nlirnheržan Peter Henlem Žepno uro — takoinienovano »uUrnbereko jajce ; s leni se je odprla pol velikemu napredku v urarstvu. hipnozo prisilil, cla sem pozabil vse to, kar mi sedaj zopet prihaja v spomin. Temno se je tudi spominjal, cla je bil zaslišan. Sam ni več vedel, kaj ga šc čaka. Z izredno vztrajnostjo je nadaljeval Črupov svoje preste vaje v celici, čeprav je čutil, cla je njegovo zdravje zrahljano Skoraj nič več ni jedel in njegove sile so vedno bolj pešale. Slabi zrak ga je pričel polagoma dušiti. Toda Črupov ni hotel, da bi ga bolezen vrgla. Njegov duh se jc boril proti počasnemu propadanju telesa. Duševna letargija, ki jo je brez dvoma povzročil upliv Vodomjerskega, jc ustvarila kljub telesni oslabelosti v njem novo stanje, cla so pričeli njegovi možgani nad vse ostro delovati Ko je po dolgem času zopet govoril s svojim čuvajem in mu jc ta svetoval, da se javi kot bolan, je videl Črupov v tem nasvetu migljaj višje volje. S kretnjo, ki jc ni bilo mogoče napačno razumeti, jc čuvaj podkrepil svoj nasvet. Črupov se je torej prijavil, cla je bolan in že drugi dan ga jc preiskai zdravnik jetnišnicc in nujno predlagal, cla ujetnik takoj spremeni zrak. šč nekaj dni je minilo, ko so prepeljali Črupova v ujetniško bolnico, ki jc bila v čisto drugem delu Pctrograda. Dobil je prijazno pritlično sobo, katere okna so gledala na velik travnik. Okno je bilo ves dan odprto in Črupov je po dolgem času vdihaval močni pomladanski zrak in sedel na gerkem solncu. Milejše mišljenje je zavladalo v njegovem srcu. Imel je občutek, cla so v zunanjem svetu na delu neke sile, ki mu hočejo pomagati. Premišljeval jc o svojem življenju ko o izgubljeni usodi. Mislil jc o svojem očetu, kateremu je prelomil svojo prisego. Mislil je na Ksenijo in nakrat ga je zagrabilo močno hrepenenje po mladem in nežnem dekletu, zaradi katerega jc vendar sedaj tu trpel. Vendar pa ni imel nobene jeze na Ksenijo. Narobe se mu jc zdelo, cla so ga mnoga , neizrekljiva čustva zvezala z njo. Ogibal se jc vsaki misli na Azi-evno. Zdelo sc je, ko da jc gorko pomladansko solna» izbrisalo iz njegovega srca vsa trda čustva sovraštva in jeze. Kaj je pravzaprav bil? Pisal jc pesmi, ki so bile baje lepše od Ler-montovih In vendar jc bil Lermontov eden največjih pesnikov Rusije. Zakaj naj bi torej bilo njegovo življene uničeno. Spomnil se je na mnoge revolucionarne pesnike, ki so leta dolgo koprneli v ječah 111 kljub temu postali veliki možje. Toda 011? Ali bo imel dovolj sile, da vzdrži to življenje v ječi? Ali bo dovolj močan, da tudi v teh žalostnih razmerah ustvarja še velike stvari, kaker oni s svojo neukrotljivo energijo in živo vztrajnostjo volje? Hcčem živeti, živeti, je vse kričalo v njem, toda ne tako, ne tu, ne v ječi ali v rudnikih Sibirije. I11 da bi pozabil 11a svoj beden položaj, si je z vso silo svoje domišljije sugeriral drugo življenje, da je čisto pozabil na žalostno okolico. Tako sc je porajala v njegovem srcu neumrjoča pesnitev, ki jo je hranil s svojo srčno krvio. Njegovi pazniki so mislili, da je zblaznel. Med tem sta Ksenija in Aljoša prcvdatila vse možnosti, ki so prišle v poštev za rešitev Ćrupova. Uradno revizijo črupove zadeve je smatral Aljoša za brezuspešno, ker bi sc vlekla tedne dolgo in se nazadnje le nc bi ugodno končala. Zasnovala sta celo vrsto fantastičnih načrtov za beg Črupova, 11a zadnje pa jim je prišel na pomoč Vasilonko, ki je njima javil, da je Črupov zbolel in bil prepeljan v jetniško bolnico, iz katere bi se ga dalo rešiti. Toda potrebno je delati z največjo naglico, ker sc ne ve, kdaj bodo Črupova prepeljali v Sibirijo. Njegovo stanje se namreč vidno boljša. Ksenija je bila sedaj dvakrat bolj v skrbeh 7.a svojega ljubljenca. Začela e poizvedovati in zvedela, da se bo Črupovu polagoma omračil um, ker postaja njegovo obnašanje že nad vse čudno. Kakor da bi že čisto pozabil na vso okolico, tako se obnaša. Aljoša je znova vse prevdaril. Z Vasilcnkom je šel preoblečen na pot, da izve še !;aj več. Vsakovrstni drzni načrti so vstajali v Aljo-šini fantaziji; slučaj pa nui jc prišel na neverjeten način 11a pomoč. Na precej prostranem dvorišču jetnišnice so se imele zgraditi nove barake. Vsled tega so bila velika vrata jetnišnice dan na dan odprta, da se jc lažje vršil dovoz materiala. Vasilonko, ki se je sprijaznil z nekim delavcem, je izvedel, da so vrata cb gotovi uri vedno odprta. Aljcša iu Vasilonko sta natančno dognala položaj sebe, v kateri je bil Črupov. Soba je bila okoli dvesto metrov oddaljena cd vrat, nekoliko cb strani, ali vseeno tako ugodno, da jo je bil mogoče videti s ceste. Mladi knez si je izmislil ženijalen načrt. Nekaj peščenih vreč, ki so bile tik cb Črupo-vem oknu, ro ga spravile na misel, kako bi se dal izvesti hiter in siguren beg, če bi sc vse okolnosti dobro pripravile. In sedaj se je zbudil v Aljoši izkušen strateg, ki je s pogumnim pogledom spoznal vee možnosti, ki bi mogle nastati. Najprej je dosegel, da jc Vasilonko zamenjal nekega delavca pri baraki. Za sio rubljev mu je delavec z veseljem prepustil svoje delo. Vasilonko ni imel druge naloge, kakor da izreči Črupovu listek, na katerem je bilo napisano, da se naj prihodnji dan pripravi za beg. Ko zasliši flavto, se naj postavi k oknu. Aljoša je spoznal, da jc tu edina možnost za beg. Ko je zvedel Aljoša, da se sme ujetnik vsak dan eno uro sprehajati na dvorišču, je v začetku zgradil svoj načrt na tem, v zadnjem hipu pa se je premislil, ker so bila takrat vrata zaprta. Predvsem pa je bilo potrebno, da Vasilonko na katerikoli način opozori Črupova na sebe. To je bilo težavno vsled tega, ker je v bližini stal vojak 11a straži. Računal pa je s tem, da bo Črupov tekom dopoldneva vendar stopil k oknu. Črupov pa je bil le dni tako vtopljen v svojo pesnitev, da zanj zunanji svet sploh ni obstojal. Ves prevzet od novih idej, jc živel v nekem višjem življenju, ki ga je hotel oblikovati z vso gorečnostjo svojega srca. Ker pa mu niso dovolili ne papirja in ne peresa, se je moral zanašati samo na svoj spemin in zato je večkrat na glas mrmral posamezne besede in jih opisoval s čudnimi kretnjami, da so mislili njegovi pazniki, da se mu že meša v glavi. Ko pa so pričeli na dvorišču graditi barake, ko je videl zopet okoli sebe ljudi in ko je mogel skozi vrata videli celo na ulico, se je v njem zopet prebudilo hrepenenje po svobodi. V teh mislih je opazil na dvorišču moža, ki je dvignil proti njemu net prstov, z drugo roko pa mu je pokazal stisnjeno pest. Črupov je kljub daljavi takoj spoznal Vasilcnka; razumel jc in takoj stopil cd okna. Vasilonko, vesel, da ga ie njegov gospod takoj spoznal in tudi razumel, je čakal, da jc straža šla mimo. Spretno jc Vasilonko straži sledil in ko je bil skeraj pri črupovem, je bliskovito zagnal kamenček v sobo. Pivi korak za osvoboditev Črupova je bil storjen. Še enkrat je stopil črupov k oknu in dal Vasilonku znak, da je poučen. Z vnenio vojskovodje je Aljoša vse pripravil za odločilen udarec. Naslednji dan jc točno ob devetih prišel v uniformi višjega jetniškega inšpektorja. Vrata so bila na široko odprta. Straža je salutirala in med tem, ko jc Aljoša ostro gledal vzravnanega vojaka, se je v galopu pripeljal voz, visoko obložen s peščenimi vrečami in se ustavil tik pred oknom Črupova. Oba moža, ki sta bila na vozu, sta takoj skočila na tla in pričela razkladati vreče. Med tem je šel Aljoša s krepkim vojaškim korakom k straži, ki je patruljirala pred bolnico in pričel stražo feko ostro in natančno spraševati, da je bil vojak čisto iz sebe. Obenem je zadoncla flavta. Takoj je bil Črupov pri oknu in videl pred seboj cel nasip vreč. V istem hipu sta ga že oba moža zagrabila, potegnila iz okna in ga bliskovito vtaknila v vrečo. Potem jc čutil, da so ga z največjo naglico položili na voz, ki se je v divjem galopu odpeljal skozi vrata. Aljoša je sledil v počasnem koraku. Na vratih se je šc enkrat obrnil in s tihim veseljem ugotovil, da ni nihče ničesar opazil v vsem razburljivem dogodku. Stekel je po ulici, ki je bila v tem času skoraj prazna. Na koncu ulice ga je čakal voz, ki ga je v največji naglici odpeljal v Viborsko predmestje. Ves ta čas je trpela Ksenija največje muke negotovosti. Aljoša ji je sporočil, da se bo dopoldne izvršil drzni poskus rešiti Črupova. Vsaka minuta se ji je zdela ko večnost. Hrabro se je borila proti vsem slabostim in je prebila vse te mučne ure čakanja v vroči molitvi. 2e 11a vse zgodaj je šla v cerkev in pred podobo svete Device je klečala v obupu in upanju. Ko jc stopila iz cerkve, io je pozdravil krasen pomladanski dan. Oh, čc bi sedaj dihal ta svež zrak, si je upala misliti. V tem je slišala, kako se pred njo pogovarjata dva moža o zločincu, Ici so ga prijeli blizu Fontanke. Imela je občutek, ko da bi ji nekdo porinil konico mrzlega železa v srce. Hotela je oba moža vprašati, teda bila sta že preveč daleč od nje, pa se tudi ni megla premakniti, ker so bile njene noge ko ohromele. Ustavila je izveščka in se odpeljala domov. Njeno prvo vprašanje je bilo po Aljoši. Ni še prišel domov. Ali je moj oče doma?« je vprašala slugo. Njegova ckscelenca je v delovni sebi. Ali naj gre k ečetu? Ali mu naj razodene bridkost svojega srca. Njen oče jo je zelo ljubil, toda tudi očetova ljubezen je imela nabržc svoje meje . Če bi živela šc njena mati. Nakrat je bila tako neodločna. Pogovor obeh moških jo je spravil skeraj v obup. Na vse zadnje sc je vendar dala javiti očetu. Kajakin ni opazil hčerkine razburjenosti. Sedel je pri pisalni mizi, ves zatopljen v svoje umetnine. Par novih študij je kupil in njim je veljala vsa njegova pozornost. Posvetil je Ksenijo v tajnost neke oblike roke, ki jo je baje narisal Greco. Ksenija se ni upala ga prekiniti. Potem ga je nenadoma vprašala, onemogla od nestrpnosti. - Ali si videl Aljcšo? »Aljošo? — Aljoša je hotel danes dopoldne odjezditi na sprehod. Ni treba, da bi za zajutrek čakala nanj.« Po tem pa je nakrat vzkliknil: •>Neumnost jc bila, da so prijeli Črupova .. .<• »Črupova?« jc vprašala Ksenija v grozi. Kaj je s Črupovom? • Kajakin je pogledal hčerko. Šele sedaj je epazil, kako strašno bled je bil njen obraz. "Silno me glava boli«, je dejala hitro, da bi se izognila vsakemu vprašanju. Orein v svojo sobo, da se malo odpočijem. Za zajutrek pridem deli. Kajakin je molčal. Zamišljen je ostal v sobi. Le S težavo se je privlekla Ksenija v svojo sobo. »Moj Bog, moj Bog«, je klicala skoraj trpeča od telesnih bolečin, »zakaj moram tako trpeti? < Zdelo se ji je skoraj čisto gotovo, da sc je beg ponesrečil. V silnih duševnih bolečinah je zagrebla svoj obraz v roke, ki so se krčevito oprijele las. Okoli enih popoldne je bilo, ko so se zaslišali z ulice glasovi, ki so kričali, ko neumni. Ksenija je tekla k oknu. Raznašali so po ulicah bele liste. Odprla jc okno. Slišati je hotela, kaj so kričali na ulici. V tem ji je sluga prinesel tak list. Črke so plesale pred njenimi očmi. Mislila je, da sanja. Komaj, da je mogla razumeti, kaj je bilo tu napisano. Senzacionalen beg,'- je čitala. Moi Bog, moj Bog, je mislila Ksenija. : Ali je sedaj prost, ali pa so ga zopet prijeli.« Potem pa se je premagala in pričela brati, dočim ji je srce bilo, ko da bi hotelo počiti. Danes dopoldne je pobegnil iz zapora jetnišnice nihilist Aleksander Črupov, ki jc bil obsojen vsled atentata na kneza Kajakina na dvajset let prisilnega dela. O beguncu manjka vsaka sled « O beguncu manjka vsaka sled. Ksenija bi najrajše to divje zakričala v mehki pomladanski zrak, ki je skozi okno vhajal v sobo. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) eo Ali ludi sicer je znal Badmajev silno uplivati na ljudi in le malo jih je bilo, ki so so mogli odtegniti sugeslivnejnu uplivu Badmajeva. Ko je bil po padcu carskega režima Badmajev prijet na bogu v Finsko od boljševiških mornarjev, je ta v kratkem dosegel s svojim posebnim nastopom njih naklonjenost, da so videli v njem prijatelja, ne pa aretiranca. Vse mogoče stvari jc znal Badmajev, toda najvažnejše stvari tudi on ni znal izpeljali in vse njegove čudne miksture in še bolj čudna zaklinjanja niso pomagala in ca rje v ič je bil Se naprej bolan. Kakor preje, tako je tudi sedaj vladal ob postelji carjeviča obup, ker nihče ni znal pomagali. Rasputin nastopi. Tako je nekoč sedela carica že tretji večer pri postelji svojega sina. Vsa obupana je strmela v bolesten obraz sina. Kako skrbno je vendar ves teden vse pazilo, da se carje-viču nič ne zgodi. Pa bilo je zaman. < Samo majhno, neprevidno kretnjo je napravil car-jevič. in že se smrtno-bled zgrudil na tla. Ko so ga potem slekli in položili v posteljo, so že bile tu one modre lise, ki so pričale o nevarnem notranjem krvavenju. Zopet so preiskali zdravniki carjeviča, a zopet niso znali pomagati. Pa tudi sredstva Badmajeva niso pomagala. Dan za dnem jc minil, a stanje carjeviča se je vedno bolj slabšalo. Preje je bilo vsaj nekaj trenutkov, ko je otroku odleglo in se je zabaval s svojim francoskim učiteljem Gilliardom, sedaj pa ni bilo niti teli kratkih odmorov. Otrok je kričal in obupoval, da se ni nihče od dvorjanov upal v bližino prestolonaslednikove sobe. Samo tu pa tam je od utrujenosti otrok zaspal in utihnil. Tedaj pa je bilo carici še težje pri srcu, ker se je venomer bala, da se otrok sploh več ne zbudi. Ko pa se je zbudil prestolonaslednik, se je nagnil k svojemu očetu in 11111 tiho zašepetal v uho: Papa, ko bom umrl, daj me pokopati doli v parku! S solzami v očeh so je car previdno osvobodil iz otrokovega objema, nafo pa planil iz sobe in skoraj je zaslišala carica, ko je pričel glasno jokati. Obup carice je bil na vrhuncu in njeno srce se je krčilo od silne bolesti. V tem je nekdo tiho potrkal na vrata in prišel še bolj liho v sobo. Bila je to velika kneginja Anastazija Nikolajevim. Sprva jo carica ni niti opazila, tako je otrpla v bolečini. Ko pa ie pričel« velika kneginja z nežnim glasom govoriti in ko je poslušala njene božajoče besede, je postalo carici polagoma lažje in začela je jokati, silno jokati. Anastazija pa jo je hrabrila in ji vlivala nove nade. Carjevič bo ozdravil, gotovo in kmalu bo ozdravil in na srečo Rusije 1er svojega rodu bo še dolgo in dolgo vladal. In nato je pričela razburjena izpovedovali o onem čudovitem sibirskem romarju, ki ga je pred kratkim spoznala ona in Milica. Vse drugačen je ta. knlcor ie lui Т>1> j I i ;> jj'> in vse drugačno rilo ima celo kakor Badmajev. Anastazija pa je prepričana, dn prekaša tudi Ivana Kronštatskega! Pa ne samo Anastazija, temveč vsi, ki so spoznali tega sibirskega mužika so istega mnenja. lu nalo je poročala Anastazija o zadnji senzaciji, kako je Ivan Kronštatski javno počastil Grigorija Jefimoviča Rasputina kot svetega moža. To pa se je zgodilo takole: Ivan Kronštatski je imel mašo, pri kateri je bila najodličnejša petrograjska družba. Kakor vedno, lako je tudi sedaj Ivan govoril čudovito lepo, da je bilo vse vzliičeno. Po maši se je vse drenjalo k oltarju, da dobi blagoslov Ivana Kronštatskega. Ravno v trenutku pa, ko naj bi se blagoslov izvršil, je stopil Ivan Kronštatski s sijajočimi očmi izpred oltarja in z mogočnim glasom zaklical: Vrednejši je med nami, ki naj kot prvi prejme sv. obhajilo. To je oni skromni romar, ki je sredi vas.« Pri tem je pokazal na čisto navadnega mužika v onem delu cerkve, kjer so bili navadno berači, pohabljenci in drugi reveži. Vsi so so obrnili, da vidijo moža, ki ga je Ivan Kronštatski tako počastil. In videli so, da je bil to v resnici čisto navaden kmet. Vendar pa so dame, ki so vse lo Anastazijevi pripovedovale, takoj videle, da ima ta mužik nenavadno krasne oči, kakršnih še niso nikdar videle. Mislile so. da bo izredna počastitev moža zbegala, videle pa so, da ni bil sibirski kmet niti presenečen, kaj šele zbegan. Mirno je šel k oltarju, sprejel svelo obhajilo in nato blagoslovil Ivana Kronštatskega. Nato je pripovedovala Anastazija, kako je ta dogodek vzbudil silno zanimanje v salonu (gnatijeva. Takoj so začeli poizvedovati o njem in zvedeli, kako je ves navdušen zanj oče Teofan, kako tudi škof Hermogen in častitljivi lliodor visoko cenita sibirskega kmeta Rasputina. Pa tudi čislo realistični ljudje, ko oficirji, advokati in uradniki, ki so spoznali Rasputina na sejah zveze pravih ruskih ljudi, so bili pod vtisom tega izrednega moža. Oče Teofan je nato pripeljal Rasputina v salon njenega moža v Sergejevo in tu ga je spoznal tudi Nikolaj Nikolajevi č, kateremu je Rasputin nad vse ugajal. K velikemu knezu je tudi prišla deputacija zveze pravili ruskih mož in prosila, da bi bil predstavljen Rasputin tudi carski dvojici. Zakaj iz Rasputina govori glas ruske zemlje in duša svetega ruskega naroda. Nikdar pa ni bilo tako potrebno ko sedaj, da je car obdan od pravih ruskih mož in da sliši, kar 11111 govori pravi glas ruske duše. »Pravi ruski ljudje« pa so bili tudi v resnici najzanesljivejša opora prestola in čc so ti nekaj svetovali carju, potem je to bilo sigurno dobro. Čisto prav sta imela Alix in Nikolaj, če nista zaupala svoji hinavski okolici, teda kmet Grigorij Jefimovič Rasputin je bil pravi Rus in vrhu tega pobožen in pravoslaven kristjan, ki je poznal potrebe in želje naroda. Ta bo zato tudi znal carju dobro in prav svetovati. Kar pa je še važnejše je to, da je v Raspu-tinu čudodelna moč in je Rasputin ozdravil žc mnogo neozdravljivih bolnikov. Tako vdovo Bašmahovo, ki jc v zahvalo za ozdravljenje darovala vse svoje veiiko premoženje v dobrodelne namene. Vse to je pripovedovala velika knjeginja carici in ta se jc pričela po dolgih dnevih zopet enkrat smehljati. In ko je spoznala, da hoče ta ruski kmet ozdraviti njenega Alekseja, je prišlo zopet življenje v carico in hotela^ je tega moža videti. Ko je velika kneginja videla, da so imele njene besede popolen učinek, jc začela popisovati Rasputina in utis, ki ga je napravil na njo, njenega moža in na vse, ki so prišli z njim v stik. : Ali se šc spominjaš, Alix -, je nadaljevala velika kneginja, »kaj ti je prorokoval doktor Philippe, ko te je moral zapustiti? Ali ti ni dejal, da ti bo Bog poslal zanesljivega prijatelja, ki ti bo pomagal in te ščitil? Veruj mi, Alix, ta tvoj prijatelj je Rasputin. On bo ozdravil tvojega sina!« »Kako si dobra«, je dejala carica. »Ti in Milica sta edini, na kateri se lahko zanesem.« Nastal je večer in vstopila je služabnica, da prižge luč, skoraj nato pa je prišel tudi car. Vsi so se začudili nad spremembo carice. Že cele dneve jc carica samo molčala in jokala. Sedaj pa je bila skoraj vedra in zaukazala je, da se bo večerjalo zopet doli. Ganjen je poljubil car roko velike kneginje in ji dejal, da sla Milica in Anastazija vendarle med vsemi sorodniki edine prave prijateljice carske rodbine. Vedno so mu hoteli dopovedati, da naj ne posluša obeh velikih kneginj in zlasti jc imel mnogo proti obema grof Wittc, sedaj pa je spoznal car, da Еч° sme na obe popolnoma zanesti. Ko so sedeli potem pri večerji, je Stana tudi carju pripovedovala o Rasputinu in skoraj je dozorel , sklep, da bo car sprejel Rasputina. • Za Rasputinov sprejem je bilo vse kar naj-skrbneje pripravljeno. Če bi moral iti Rasputin po običajnem potu h carju, bi moral najprej iti mimo trojne kontrole policije v palači, mimo kurirja (vojaka na straži), potem pa bi ga še zaslišala kombinirana policijska straža. Najmanj dvajsetkrat bi ga ustavili, najmanj v dvajset knjig bi vpisali njegovo ime, predno bi prodrl Rasputin do komandanta palače, a še potem bi nnrala najprej ugodno poročati obrana palače in še več drugih instanc in nato bi šele prišel do carja. Prav lahko mogoče pa bi bilo, da bi imela ena teh instanc svoje pomisleke in bi Rasputina sploh ne pustila naprej. Kajti car in carica sta bila obdana od celega kordona detektivov in spionov, ki so najnatančneje kontrolirali vsakega posetnika, pa tudi vsak korak carske rodbine. Kolikokrat je vzdihnila carica carju, da sta oba pravzaprav le ujetnika. Zato je bilo sedaj določeno, da pride Rasputin skozi stranska vrata v zadnjem delu palače. Tam je čakala Rasputina Marja Višnja-kova, zvesta strežajka prestolonaslednika, da ga pripelje v spremstvu velike kneginje Stane k carju. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) KR1ZALJKA »DEVET KRIŽE V«. Vodoravno: 5) Opica, 8) sila, 10) evrop. glav, nieslo, 14) del glave, 15) vlada, 17) nemška reka, 1'.)) zaimek, 21) časovna mera, 22) glavar družine, 24) zaimek, 25) debelokožcc, 20) gozdno drevo, 27) fenlčansko nieslo, 28) domača žival, 29) del kolesa, 31) poljska rastlina, 33) nizek gozd, 35) členica, SC) pregrinjalo, 38) oblačilo, 40) del ptičjega peresa, 42) rimski državnik, 44) nasledek ognja, 45) vrsta denarja, 47) del roke, 49) ponašanje, 51) azijska reka, 53) muzik. izraz, 55) število, 56) osebni zaimek, 57) mrčes, 58) obl. pomož. glagola, 59) kazen, (jI) grška boginja, 03) povelje, 05) oblika vode, 00) nespameten človek, 08) breztelesna stvar, 70) javen funkcionar, 73) kem. element, 74) nenavaden človek, 70) odposlanec, 78) pada, 80) morska žival, 81) afriška ptica, 83) nikalnica, 84) dodatek k jedi, 85) padavina, 80) jadranski otok, 87) oredje, 88) karta, 90) meja, 92) glas, 94) veznik, 95) dol soda. 97) trda stvar. 99) švicarski kanton, 101) mesta v severni Italiji, 102) mesto v Slavoniji, 103) prevara. Navpično: 1) star denar, 2) del molitve, 3) materin drugi mož, 4) zmrznjen sneg, 0) predlog, 7) sibirska reka, 9) kača, 11) vzklik, 12) veznik, 13) nesvoboden kmet, 15) popust, 10) «onilna priprava, 18) grm, 20) del telesa, 21) nižina, 23) pečat, 24) domača žival, 30) žužkojed, 32) upanje, 33) azijski redovnik, 34) ponočna ptica, 30) grški bog. 37) orožje, 39) vpraialna čleica, 40) kožna bolezen, 41) del žiine rastline, 42) pravilo (ravnilo), 43) denar, 45) moško ime, 40) uirjen kraj, 48) zdravilo, 50) del stavbe. 52) pravljično bilje, 54) ptica, 00) skupina žuželk, pesmi, 79) domača žival, 80) obžalovanje, 82) lesket, 83) predlog, 89) žensko ime, 91) posoda, 92) pomanjkanje, 93) tlel noge, 95) podredni veznik, 901 veznik, 98) oseb. zaimek, 99) mladini potrebno, 100) veznik. Za pravilno reiilcv krilaljke »Uevel kriiev* razpisujemo nagradi: 1. l'reijclj I ven: Otroci solnca 2. Kellermann Bernhard, »Tunel«. REŠITEV O »RAZPOREDBI STRAŽE«. V vsakega izmed šesterili stolpov se namestijo po 1, 2, 3, 4, 5, 0 vojakov lako, da pride v vsak-izmed treh krogov po 14 vojakov. Itešltev smo prejeli izredno veliko število, med temi pravilnih 148. Za nagrado sla izžrebana: Ciril Umelc, dijak, Celje (Cankar: Moje življenje.); Iran Mrak: brivec, Radovljica (Burnclt: .Mali lord Fnunl leroy :). Radio gre v množice Na napredek radio-gibanja pri nas moremo bili resnično ponosni, dasi se ne smemo Je zadovoljili z njim. Cilj »Radio-Ljubljane« je slejkoprej, da doseže število njenih naročnikov vsaj 10.0C0 in upati je, da bo to število prav kmalu dosegla. Letošnje naraščanje naročnikov kaže razveseljivo strmo linijo navzgor, dasi je to le malokdo pričakoval. Ko se je koncem lanske sezone naglo naraščanje naročnikov ustavilo na mah, se je že zdelo, da je zaenkrat potreba po radiu na Slovenskem zadoščena in da se prične sedaj trudapolno delo s počasnim zbiranjem naročnikov. Jasno je bilo sicer, da poletje ni preveč naklonjeno radiu in da se prično priglašati novi naročniki šele v pozni jeseni in na zimo. Ali velikega mnoZinskega dotoka ni pričakoval nihče. Sedanja sezona je pokazala prav nasprotno in šele po sedanjih uspehih radia moremo reči: led je prebit. Prvi tisoči naročnikov, ki so se priglasili takoj ob nastanku Radio-Ljubljane, spadajo pravzaprav med drzne novotarje, take, ki se ogrejejo ob vsaki novotariji. Radioamaterji so postali bolj radi nekake kurioznosti, ne toliko zato, ker jim je radio potreba. To jo tem prvim začetnikom slovenskega radio-gibanja postal šele sedaj, ko so se ga privadili. Z radijem je namreč tako, kakor recimo s tobakom: kdor se ga enkrat navadi ga v 99% ne opusti nikoli. Če je slovenski radio zbral prvo svojo sezono vse navdušene pristaše, ki so se ga oklenili že zandi svoje naprednosti iri ker hočejo kera-ft>ti z duhom časa, ie pričel letos radio v Sloveniji prodirati prav v široke ljudske plasti Te so vedno in povsod konservativne ter nezaupljive. Radio jih prvo leto ni mogel pridobiti, drugo leto svojega obstoja pa jc radio 'c prenehal biti ona zadeva, pri kateri mora biti človek iz širokih množic konservativen in nezaupljiv. Da uporabimo primer: kakor kmetski fant dandanes več nc vidi v biciklju nobene navotarije, tako ne vidi naše ljudstvo v radiu več take rtvari, radi katere bi se bilo vredno vznemirjati. Radio je posta! s:mo ob sebi umevna, dobra in koristna reč, ki si ;o nabavi vsak, kogar veseli in kdor zmore zanjo. Odtod dotok novih množic radio-narečnikov. Hitreje raste slovensko radio-gibanje, kakor so to mislili največji optimisti. Nihče ni mislil, da si bo slovenski radio pridobil tako hitro srca ljudi. Pa si iih jc le. Danes moremo zapisati, da se število slovenskih radioamaterjev že bliža šte- Radio — produkt razvoja Radioamaterji, ki dandanes tvorijo skoro svetoven družaben s:oj zase, večinoma ne vedo ali vsaj zavedajo se lie, da uživajo trud genialnih predhodnikov, ki so omogočili to. kar dandanes imenujemo in računamo ped pojmom radio: prenos glasovnih znakov v daljavo z edinim sredstvom: električnimi valovi. Radio v tej obliki, kakor ga imamo danes in kakor slutimo n.egov razvoj v prihodnosti. je moral prehodili težke stopinje, da so je pretolkel iz skromnih oblik v obiitto, v kateri ga spoznavamo danes. Najprej začetniki teorije o električni sili sploh — grški »elektroni, kakor so antični Grki imenovali jantarjevo smolo, nn kateri so najprej in prvi opažali pojave elektrike. Čez dobrih dvajset stoletij — odkritelji Voila. Ampère, Galvani, Leyden, — dandanes so nam zdo poiskusi teh pio-nirjev kakor eksperimenti v ljudskošolskem fizikalnem kabinetu, — vmes pa cela vrsta pionirjev, iznajditeljev élektrodiuamiînegu principa, galvano-plaetike itd. Nato pride proti koncu prejšnjega stoletju genialni ali v eksperimentih manj spretni Helm-liolz. Ta ugotovi princip valovanja električno energije, odkrije električne valove, samo počeli nc ve; kaj z njimi. Njegov slavnejši učenec Hertz že eksperimentira z električnimi valovi. V enem laboratoriju oddaja električno telo električne valove", drugo telo v sosednji sobi jih sprejema, doznava. Učitelj Helmholz je slovesen: 'eorijo diha iz njega, učenec Ilertz si je upal že malo več: kompleks teorije spremeniti v skromen, z» sedanje čase že nedolžen eksperiment. Samo prenos valov iz ene sobe v drugo! Ali Ilertz je bil junak. Kamor se Helmholz ni upal, sc je upal Hertz — iznajditelj najprimitivnejšega detektorja. Pri eksperimentu s prenosom električnih valov prisostvuje že starejši človek. Ne bi 11111 več prisodil dijaških let. izkušenosti strokovnjaka pa tudi nc. Kdo je? Burševski tovariši si šepečejo o njem: Trmast Amerikonec, avtodidakl s petnajstimi leti je ušel iz Avstrije, z dvajsetimi komaj da je poznal logaritme, banatski Srb Mihajlo Pu-piu. Poznejši konstruktor Pupinove tuljave, iznaj- Ratdšo m - zobobol (Naco Pik.) Namenil sem sc bil k prijatelju Petru Smr-konu, ki je po poklicu radio-amater. Potrkani. Nič. Pogledam. Ključ v vralili, funt bo doma. Vstopim. Bridka slika. Peter sedi v obrabljenem naslanjaču in krčevito pritiska na desno lice v brisačo zarito — opeko. Takoj uganem položaj. >Zob?« »M-ni-m;:, zaječi Peter in sc jame bolestno priklanjati. »Eden ali vsi?« »M-m-mk »Ven z njim. Peter! "Ooooli! Aauah! Tri slo zelenih, kako me grabile, stoka Peter, nagne glavo na stran in po-cedi v poleg sloječo posodo gost curek sline. »Prehladil si se, siromak!« Namesto odgovora iu pojasnila mi pomoli l'c-ter zavito opeko in pravi: »Daj, stopi v kuhinjo po drugo! Na štedilniku bo. To pa položi tja, da se segreje.« Rad sem ustregel, saj je postrežba bolnikom navsezadnje zaslužno delo. Prinesel sem Petru iz kuhinje prav vročo rezervno opeko, jo lepo zavil v brisičo in mu jo dal. »Koliko pa jc uro?., je mukoma spravil iz sebe nesrečnež. »V pol uro bo poldne. Ali si lačen?« - Neeek, jo skoro zarezal Peter v odgovor. "»Torej še celo uro teh peklenskih bolečin! , jc tarnal in se zvijal Ali si naročil /obodova, ali zdravila? , sem poizvedoval. •Čez eno uro pričile radio-program. Potem bo boliše.« »?< Potem bo boljše, boljše, boljšek, jo upa-polno ponavljal prijatelj Smrkon. Menil sem da so tirani Mm nd ^nmih bolečin blede, zato nisem hotel veo silili vanj z vprašanji. Postavil sem najbližji stol njemu nasproti, se vse-del in se zagledal v njegove podplate. Takrat je bil namreč iztegnil nogi in položil eno vrh dru- vilu 7000 in če bo šlo v istem tempu kakor sedaj, bomo mogli morda že koncem januarja 1930 zapisali, da je slovensko radio-gibanje doseglo zaže-ljeno številko 10.000. Kje tiči skrivnost uspeha? Moremo jo izdati. Primerjajmo Ljubljano z bogatim Zagrebom in velikim Belgradom. Oba imata večji radioozemlji, bogatejše pokrajine in vendar je relativno Ljubljana po številu radio-naročnikov najmočnejša in tudi absolutno se da z njima primerjati. Zakaj program »Radio-Ljubljane« je na višku, je kulturna močan, umetniško izbran, program Zagreba in : Belgrada, zlasti še Zagreba, niti zdaleč ne dosega ljubljanskega. Dalje je ljubljanska postaja močnejša po oddajni energiji, kar je zopet važnega pomena. In končno: ljubljanski radio ni strogo trgovska ustanova, temveč je predvsem kulturna, saj 10 ima v rokah Prosvetna zveza, 'l'a dejstva naši ljudje cenijo in upoštevajo. Vse to so vzroki velikega uspeha ljubljanskega radia' med Slovenci. Ginljivo je bilo gledati pred Božičem v prodajalni :>Radio-Ljubljana«, kako so prihajali mali ljudje in izbirali aparate. Učitelj z dežele, kaplan iz gorske vasi, zasebni uradnik, državni nameščenca, študent, priprosta kmetska zakonska dvojica: kako so izbirali, strmeli in verno poslušali aparate, kako so izbirali, 7. očmi viseli na ustnicah razlagalca, končno pa odnesli kupljeni aparat, varno na prsih, kakor največjo svetinjo. Kmetski fant z Iga ie prišel in prosil navodil: pri svoiem trielektrcnskem aparatu hoče večji akumulator! Tem ljudem je radio skrivnost, razodetje. Ni si mogoče misliti bolj hvaležnega občinstva, kakor je to, beli hvaležnih radio-poslušalcev. Ti ne vrte na aparatu in ne love Konigswusterhausna, niti Londona, nc Dunaja, Ljubljano poslušajo vsak večer; zvesto, iidano, zatopljeno. Kdor zmore, smo rekli prej Ti mali ljudje, brez sijajnih dohodkov, ti so zmogli in še zmoreio. Prodajalna > Radio-Ljubljanu < jim je šla na roke in jim je preskrbela ugodne plačilne obroke. Vsakdo jih je zmogel. Dobiček prodajalne najbrže ne 1 bo velik ali ga sploh ne bo, vendar: pridohl'eni so nevi naročniki radia, pridobljeni so za kulturni napredek, za radio-gibanje. Zato je Slo! Prav radi lega se mora ceniti zadnja božična akcija radio- i prodajalne. Radio ^e ie na Slovenskem udomačil, povsod ga poznajo in ljubiio, naše radio-gibanje raste in to je ona razveseljiva bilanca, ki io moremo danes ugotoviti. diielj rezonatorja, kohercijo itd. Zdaj slaven mož, avtor knjige: »S paše do iznajditelja . (Knjiga jo izšla v nemščini, sedaj v srbohrvaščini, obljublja se preved v slovenščino.) Anglež Maxvell ugotovi clcktroinagnetičnost iuči. Konstruira aparat, s katerim omogoči sprejem električnih valov na več metrov daleč. Italijan Righi se bavi v tem času z mislijo, kako praktično uporabiti prenos električnih valov, Hrvat Tesla v Ameriki proučuje izmenične toke. Pride Itighijev učenec, slu bogatih staršev in hkrati bistra glava, Italijan Marconi in pobere sad I ruda vseli teh 1er Zanjo še sedaj slavo . iznajditelja« radia. Ni mu toli!-o za teoretično razpravljanje o električnih valovih temveč za njihovo zmožnost učinkovati na velike daljavo Konstruira prvi električni brzojav. Sle gradijo v prvem desetletju tega stoletja brezžične telegrafske postaje. Tem vzame pomen čas. Nemca Arco in Slaby 1er Dane« Poulsen izboljšajo Branlyev izum. dokler ne pride pravi izumitelj radia: Američan Lee de Forcst iznajde elektronko v tej obliki, kakor jo poznamo danes. Radio je tu, simo zakaj nam bo? Radiolelefonski prenos jo torej možen, ali pa nnj ga imamo samo za to, da si bedo nevvyorski in londonski bankirji pripovedovali poslovne tajnosti. V dveh krajih Evrope se jo pred dobrimi šestimi leti porodil radio v sedanji obliki. V majhni hoktndski raeliotelegrafski postaji blizu Rotterda-nm, ta postaj:i je pričela s skromnimi recitacijami in pa v Avstriji. Pred tednioni dni jo umrl v Salz-burgu avstrijski učenjak Nussbaumer. Prvi jc prišel 11a misel prenosa glasbe na radiofonski način. Bil je prvi. dasi zopet le iz enega laboratorija v drugega sprejemal radio glesbo 11a dekettorju. Ni bila to velika iznajdba, vendar je Nussbaumor poslovil Kolumbovo jajce pokonci. Od tedaj se je pričel, dobrega pol desetletja je od tega, zmagoviti pohod radia p 1 svetu. In danes? Komu naj sedaj mi, ki uživamo sadove truda mnogih, komu naj prisodimo palmo zu izumitev radia? Niti enemu! Nešteto človeških življenj je bilo izčrpanih, mnogi so pozabljeni, le malo priznanih, kakor bo v kratkem pozabljen in priznan ta Nussbaumor in jo že pozabljen Helmholz — niti enemu ne moremo priznati pravice do omogočen ge. Podplat desnega mu čevlja jo bil načet. Opazil sem v njem podolgovato špranjo, ki jc zevala baš ob zunanjem robu podplata, lik ob vrsti klincev. Ničesar nisem Petru omenil, ker bi ga bil morda razžalil. Ampak mislil sem si: »V tehle čeveljčkih in v takemle vremenu, o Peter, si prenašal svojega rojstva kosti po mesiu, se naleze! prehlade, sedaj te pa grabi po čeljustihk Meni je čas razmeroma naglo potekal. Pripovedoval sem Petru o silvesterskein : mačku Narobelovega Tončka, ki ga je teden dni zdravil. Peter je stopal iu ne vem. če me jc poslušaj. Zo-bobol je baje hujša zadeva kakor maček:. Medtem je odzvonilo poldne, kazalec na mali budilki, postavljeni poleg detektorja na posteljni omarici, se je polagoma pomaknil proti pol eni. :Ла opeko, daj slušalko!", je nenadoma ukazal Peter. Vzel sem opeko, dal slušalko Peter si jo ,je s tresočimi rokami nataknil na ušesa. Uporno je stiskal ustnice, gledal skoro divje. »Ah, moja sladka ,Mignon'! , sc mu je izvilo naposled iz globočine srca. »Program?« «•So že pričeli. Hvala Bogu! Kako to blaži bolečine! Au! Krasno se čuje! — Včeraj sem prinese! nov kristal za detektor. — Imenitno pojo! — Ob tej godbi se bolečine kar nekam razlezejo. — Sem vede!, da bo pomagalo, hé! Ne bomo še dali zaslužiti zobozdravniku! — Tako sem ozdravil tudi revmatizem, ki mi je krivil mezinec na levi nogi. Z radijem?« >Z radijem, da! Kdo pa bi utegnil misliti nn revmatizem, zobobol, krče in druge težave ob tej čudoviti godbi! In če ne misliš na bolečine, le nekako užaljene za.puste kar same od sebe. No verjameš? Pa poskusi, kadar te bo kaj bolelo. >Pa nimam detektorja!'-, sem potrto omenil. Obžalujem! Pri meni pn tudi ni nikaka javna rndlo-ambulnnca. Bo kar najboljše, da se lepo potrudiš îim Miklošičevo cesto št. 5. kjer imajo v ,'ulogi tako zdravilno moči- Ubogal sem Petra in žo I m« m apnrat v stanovanju. Zelo =pm zadovoljen. Čakam le še, da dobim — zoboboL V propagandne svrho odda Radijska oddajna postaja v Ljubljani za čas do 25. januarja 1930 po izrednih ccnali in izrednih plačilnih pogojih sledeče aparate: finih detektorskih aparatov s kristalom, 1 slušalko >Kapsch«:, 50 m antenske žice, ter vsem ostalim materijalom, za 65 Din ter štirikratno mesečno plačilo po 75 Din. troelektronskih aparatov >Ingelen<: za kralke, normalne in dolge valove, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 120 V, finim zvočnikom ter antenskim materijalom, za 215 Din ter desetkratno mesečno plačilo po 200 Din. sedemeleklronskih aparatov »Ingelen« U 7 z okvirno anteno, akumulatorjem 36 ah, anodno balerijo 120 V, dvojne kapacitete, mrežno baterijo ter zvočnikom Bled, za 1054 Din ter desetkratno mesečno plačilo po 400 Din. es cil© Ljubljana na, Miklošičeva 5 Jfi Maribor, Gosposka 37 vesoljnega patenta na radio. Radio jc plod neštetih učenjakov, neštetih ljudi. Moremo reči: človeštvo samo ga je iznašlo, ker ga je potrebovalo. Šolski radio v Švici. Po zgledu nekaterih ameriških in nemških postaj, jo sklenila oddajna postaja v Ztirichu, da sprejme med svoj program stalne šolsko ure, ki se bedo redno vršilo ob določenih tednih. Sodelovali bodo pri njej najboljši pedagogi, učitelji iu tudi učenci. Ta reč. je imenitna in bi bila vredna, da jo prično posnemati tudi drugje. Francoski radio ne pozna popravka. Popravkarji so pri francoskem radiu naleteti si: bo. Pariško sodišče ^Chambre des appels eoiTCctionels de la Seine- je kot >vrhovna instanca za popravke odločilo, da so francoski tiskovni zakon ne nanaša na -Journal parlé-, to io na radio-pbročila. Francosko časopisje jo o.>iro obsodilo Ia sodni, sklep češ, da bo sedaj radio kar poljubno lahko obrelcoval ljudi. Zlorabe radia namreč res niso izključene. Vlada sc predstavila po radiu. Radio je dobil v Sydneju v Avstraliji novo nalogo. Prod kratkim je dobila Avslialija novo vlado in ta se jo vsej državi predstavita pn radiu. Novi ministrski predsednik mr Seullin (delavska strank'»), je na dan svoj ga nastopa zvečer govori! po radiu in sporočil ljudstvu imena vseh ministrov ier delovni program vlade. Čeprav je časopisje že dim poprej objavilo imena ministrov, vendar so tako oddaljeni kraji zvedeli za imenovanje nove vlade šo is!i dan, dočim bi morali čakali na časopise tudi ecle tedne. Poletni program v Avstraliji. Pri nas : mo sredi zime, v Avstraliji pa imajo sednj na,Me.pše poletje. Za'o oddajalo avstralske postaje sothi za poletni progr°m. Božič je tam — pravnik eveh'a, јапит inrs°e žetve. Ali radiovalovi so hitrejši. kMrnr letni časi — torej, kogar mika nnlot.no rnzoloženje, naj ki r poišče z .maratoni Sidncy. Z detektorjem rp. seveda ne bo ujel. Kanadski kmetje so napredni. V znpidni Kanadi jo 30% vseli radio-aparn-lov in rpdionolrebščin v lasti kmels'-e.ïa prebivalstva in le ?0% v tasti mestnega. Torej prav nasprotno, kakor pri nas. Odgovor mi vprašanje. Na uredništvo nekega ameriškega radio-lista je prišlo vprašanje, kako so je mogočo na najlažji način prepričali o vrednosti radio aparata? Odgovor se je glasil: Nesite ga v zastavljalnico! Programi Radio-Lizsbflsma г Nedelja, 12. januarja: 9 30 Prenos cerkvene glasbe. t0.0(i Versko predavanje. p<)m. škol d r. G. Rozman. 10.20 O pridelovali ju lanu. predava g. Šinkovec. 11.00 Pevski solistični koncert g. Butistič. 11.30 Koncert Rudio-orkestvu. 13.00 O pomenu kmetijskega stanu za Slovenijo. predava Fr. Erjavec. 16.00 Prenos iz lutko-vega gledališča. 1Г.0!) Koncert citruškega krožka »Vesne«. 20.00 Prenos iz Prage: Simfonični koiicert. 22.00 Časovna napoved in poročilu. 22.15 Jazz-band._ Jesenice! — Radio aparate prodaja in montira solidno in z garancijo: Radio — Jože Markež. Ponedeljek. 13. januarja: 12.30 Bcprodu-cirunu glnsbu (mešani program — 13.00 Časovna napoved, borza, rop rodu ci rana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov —- 17.30 Koncert radio-orkestra: Leopold, Jugoslovanski biseri, Dvorak, II. stavek iz V. simfonijo. Llossas, M i-junnli, Fetros. Ločitev. Strauss, Vesela bitka, Schranimcl, Dunaj ostane Dunaj — 18.30 dr. I.ebcn, francoščina — 19.00 Zdravstvena ura — 19.30 Ga. Orthaber, Angleščina — 20.00 čoj-kovskega večer, izvaja radio orkester: I. Ele-gi.ja, 2. Andnnte cnntabde 3. Pikova dama. 4. Romanca, 5. Chanson Triste, 6. Rcvcrie Interrompue, 7 Jolr.ntn, -S. Barknrola, 0, Chant sans Paroles. 10. Arija l.enskega iz oporo Eugenij Onjegin«, ti. Andunte iz V sini Ioni jo — 22. Časovna napoved in poročila, napoved programa zu naslednji dan. Torek. 14. juuuurju: 12.30 Reproduciruna glasba (Bliski zboli in samospevi) — 13.00 Časovna napoved, borza, rcproduciranu glasba — 13.30 Iz dunušnjili dnevnikov — 17.30 Koncert radio orkestra: Keller, Romantična uvertura, llrbuch. Fantazija Lortzingovih del. Lincke, 'lake oči kot Tvojo, Dvorak: Dve sliki Karpf, Ivoju beseda zadostuje, Muuss: Venčck starih dunajskih — 18.30 I. Martclanc. Reklama kot veda — 19.00 D'- Bolim. O morju — 19.30 Dr. Proobražonskv. Ruščina — 20.00 Prenos iz Zagrebu, Knez Igor. opera — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Sprevod po Evropi. Drugi programi s Ponedeljek, 13. januarja: Belgrad: 17.05 »Smešna smrt«, recitacija — 17."0 Reproducirana glasba — 18.00 Koncert zabavno glasbo — 20.00 Večerni koncert s petjem — 21.00 Čas in dnevne vesti — 21 10 Koncert tumburuškega orkestra —■ 22.1C Prenos pravoslavnega Silvestrovanju. — Varšava: 20.30 \j/idzi«. opereta. Stolz — 23.00 Plesna glasba. — Budapest: 12.(Г> Konccri radin kvinteta — 16.00 Uro za ženo — 17.30 Koncert 110 eitre — 19.30 Veliki orkestralni koncert, nato koncert (igonskegu orkestra. — Dunaj; 11.00 Dopoldanski koncert — 13.30 i'opoldunski koncert — 17.13 Glasbena ura za mladino — 17.45 Goethe v pismu in besedi — 19.30 Krnst Abbc. oče modernega mikroskopa, predavanje — 20.05 Ed-uuind Kyslerlej, večer, noto zabavna glasba. — Milan: 11.25 Rcproduciranu glasba — 12.30 koncert radio orkestra — 16.30 Mladinska ura — 17.00 Koncert kvinteta iz Torinu — 20.30 Simfonični jaz/. — 21.15 Zabavni koncert radio orkestru. — Praga: 20.00 Slavnostni koncert — 21.30 Večerni koncert. — Langciiberg: 16.45 Pravljice — 17.30 Popoldanski koncert — (8.30 Zimski sport in njegove nevarnosti, predava-vonje — 20.00 Coilegiuin inusicutu, nato ->Se-stru llennettu«. slušna igra — nato plesna glasba. — Rim: 13.00 Koncert radio kvinteta — 17.30 Violinski koncert i/, rimsko filharmonije — 21.02 Večerni koncert zabavne glasbe. — Berlin: 20.15 Simfonični koncert — Katovice: 16.20 Rcproducirunu glasba — 17.45 Popoldanski koncert — 20 30 Prenos operete iz Varšave — 2ï.l5 Plesno glasba. — Stuttgart: 12.15 Rc-p rod uci runu glasba — 13.13 R ep roda ci r. glasba — IS.35 Rusijo«, predavanje — 19.30 Pol ure klavirja — 20.00 Zimsko slovijo«, pevski zbor, orkestre, orgije, citre. soli — 23.15 Plesna glus-ba. — M. Ostra va s 11.30 Rcprod uciranu glasbo — 12."iO Opoldanski koncert — 16.30 Koncert vojaško godbo — 17.30 Koncert na dveh klavirjih — 19.05 Slovaški večer — 20.00 Slav- nostni koncert 21.30 Večerni koncert. Torek, 14. januarja. Belgrad: 9 Prenos svečane službe božjo iz Suborne cerkve ob proslavi pravoslavnega novega leia. — 12.40 Ciganski orkester. — 17'!0 Narodno melodije na harmoniko. — 20 Koncert pevskega okteta belgrajske operete.. — 21 Dnevne vesti in čas. — 21 10 Večerni koncert. — 22.1C Reproduci-rana glasba (srbske narodne). — Varšava: 10 feol-ska matineja. — 17.45 Popoldanski koncert. — 19.20 Prenos iz opere v Kalovicah. — Budapest: 9.15 Konccri vojaške glasbo. — 12 Pevski koncert z vloloncelloni. — IG Mladinska ura — 17.30 Koncert salonskega orkestra. — 10.30 Zabavni večer. — 21.30 Violinski koncert. — 22.15 Koncert ciganskega orkestra — Dunaj: 11 Reproduop-nna glasba. — 15.30 Popoldanski koncert. — 17.30 Mladinska lira. — 19.80 Prenos iz državne opere na Dunaju: Manon/-., nato zabavni koncert. — Milan: 11.23 Reproelucirana glasba. -— 10.30 Mladinska ura. — 17 Konccrt kvinteta iz Torina. — 20.30 Prenos iz Torina. — 23.40 Plesna glasba. — Praga: 19 /Nevihta«. opero. — 22.15 Plesna glasba. — Langciiberg: 17.30 Popoldanski koncert radlo-orkestra. — 20 Večerni koncert — Rim: 13 Koncert radio-kvin-teta. — 17.30 Popoldanski koncert. — 21.02 Prenos iz opere ali koncert. — Berlin: 18 30 »Ali raste ali pada naša kultura?:, predavanje. — 19 Zabavna glasba. — 20.30 Koncert kvartetu — Kntovicr: 12.03 Reproducirana glnsbn — 17.45 Popoldanski koncert. — 19.05 Malo glasbe. — 19.20 Prenos opere iz Katovic. — Stuttgart: 15 30 Vzgo'a otroka, predavanje. — lii Popoldanski koncert radio- orkestra. — 18 35 »Nemci v Sovjetski Rusiji«, predavanje. — 10.80 "Otellc.. opera. — **. Oprava: 15 30 Rcproduciranu glasba. — 12.30 Opoldanski koncert. — 10.80 Popoldanski koncert. — 17 30 Komedijo v 1. dojnnju. — 19 Nevihta:, opera (Fl-blch). --- 22.15 Plesna glasba. Ameriški vseučiliški profesor na univerzi v Rochestrit Carson je po dvajsetletnem raziskovalnem delu izdal knjigo o jezi. Pre-iskal je 659 oseb in pri tem ugotovil, du je imela njihova jeza 21.000 različnih vzrokov. Starost raziskanih oseb se je gibala med desetim in šestdesetim letom. Carson je' prišel do prepričanja, da se ženske prej in hitreje razjezijo kakor moški in da so najugodnejša leta za jezo med štiridesetim in šestdesetim letom. Mlajši in starejši ljudje se ne razsrdijo tako lahko in hitro, zelo stari ljudje pa skoro sploh ne. De- ; beli ljudje so bolj redko in ne tako iuten- i zivno žrtev jeze kot suhi Vzroki srda v dnevnem življenju so: Ijutost na otroke in živali, samolasten nastop prepirljivih in godrnjavih ljudi, preveč nadležni prodajalci, žene, ki se ne potrudijo, da bi poslušale, kar se jim reče, ampak takoj po svoje sklepajo, in — kar je tipično za deželo prepovedi alkohola — dih pijancev. Ostali vzroki togote dnevnega življenja so po Carsonu mladi ljudje, ki se obna- slirileino Giovanna Uagioni, Ici jc bila kot najlepši otrok izbrana, da jc v imenu ' mladofašistov poklonila venec nevesti italijanskega j prestolonaslednika. šajo nespoštljivo napram starim ljudem, las v juhi oziroma sploh v jedi, človek, ki vse kritizira, ali ki vse bolje ve, oziroma mora k vsemu povedali svoje mnenje. Mnogi se jezijo radi glasnega prebiranja besedila v kinu. Dalje se jezi nemalo koncertnih obiskovalcev oziroma gostov v lokalih, kjer konceriira kaka kapela, radi preveč nepotrebnih gest godbenikov pri granju. Nemalo iezo povzročajo ljudje, ki imajo prijetno • navado, gledati komu preko ramen v knjigo, oziroma brali časopise, ki jih drži kdo drugi v rokah. ' Da sta radio in jazz-band razloga velike nevolje, ni treba še na dolgo in široko razlagati. To ve vsak iz svoje lastne izkušnje. Težje razumljiva pa je Carsonovu trditev, da je plešasita glava kakega gospoda lahko vzrok jeze. Radi pa priznamo, da je popolnoma opravičen vzrok srda petje ljudi, ki peti sploh ne znajo, oziroma igranje kake mlade gospodične na klavir, ki vam prebrenka ves ljubi božji dan. Povod jeze v zakonu je tudi navada mnogih žena, da moža, ko bere knjigo ali časopis, venomer motijo z raznimi vprašanji, dočim povzroča obratno že samo čitanjc časopisa pri ženah velik povod za razburjanje. V zakonskem življenju, trdi profesor Carson, lahko zavzame jeza posebno strašne oblike, m to iz najnavadnejših in najbolj ničevih Taz-logov. Toda ne smemo sc pustiti zapeljali od jeze tako daleč, pristavlja Carson, kakor oni mož, ki je vsak večer po večerji malo zaigral karte s svojo ženo. Nekega večera je imela žena neverjetno srečo. Dobila je partijo za partijo. Radi tega se je njen mož tako razburil, da ji je vrgel karte v obraz, skočil k oknu in se pognal s tretjega nadstropja na cesto. Radi tega je, razlaga profesor Carson. naj- bolje, da se samo umerjeno jezimo, čc se žc ravno moramo. Kako sc to napravi, seveda učeni gospod noče izdati. Pravi, da jc v dvajsetih letih, ki jih jc posvetil temeljitemu študiju jeze, naletel samo na tri osebe, ki se niso radi prav nobene stvari jezile. Seveda ne mara teh ljudi postaviti za zgled, ker so bili najbrž takega temperamenta, da hi iih lahko uporabljali kot uspavalno sredstvo. Sicer je pa profesor Carson šc odkril, da je vzrok največjega razburjenja komar v spalnici. Nasprotno pa so muhe, kače, miši in ščurki vzroki manjše nevolje. Človeka ne zmorejo nikoli napraviti tako nervoznega kakor brenčeča muha, če hočemo ravno zasoa'i. Se strašnejša kakor ta živalica, najgroznejše, kar si lahko predstavljamo, končuje profesor Carson, je ženska, ki preklinja ali je celo pijana. Radi nje sc razburja sleherni kultiviran človek, celo največji flegmatik. „Trgovska hiša" štirih šolarčkov Štirje devet- do štirinajstletni fantiči kot lastniki trgovske hiše?! Ta znamenitost je v Parizu. Tam lahko že od božiča naprej vidite na Montpamassu štiri paglavce v kratkih hlačah. ki so v zvesli delovni skupnosti« zaporedoma razvrstili štiri stojnice in ki z res pravo mladostno važnostjo igrajo prodajalce. Ker tržna policija ne more dati podjetnim mladičem radi njih mladosti dovoljenja za samostojno vodstvo podjetja, je sicer formalni lastnik stojnic eden izmed očetov, dočim fun-girajo pobiči samo kot prodajalci. Ljubki fantički, ki znajo občevati celo z boljšimi odjemalci, imajo vedno dovolj kupcev, ki vro iz vsega Pariza skupaj, da si ogledajo to čudo. Zato so sklenili, šc naprej vzdrževati trgovsko hišo« in jo po možnosti celo razširili ter spopolniti. Vsi se posvečajo svojemu poslu z veliko vnemo. Prvi mora ceneno kupovati potrebne drobnarije, ki jih prodajajo, drugi opravlja trgovske*-' zadeve — korespondenco, knjigovodstvo, tretji prodaja, čelrti hvali na vse pretege svoje blago, — eden dela to, drugi ono, vsak ima svoj posel. Podjetje cvete tako naglo, da so morali pred kratkim nastaviti tri novo prodajalke! Neki pariški časnikar, ki je enega malih trgovcev intervjuval, piše o svojih vtisih med drugim: Skrajno presenečen sem bil, ko sem enega lastnikov. našel pri štetju denarja. Na vprašanje, kaj bo z njim počel, je resno odgovoril: Vidite, gospod, vsak ima svoje skrbi. S tem denarjem, ki ga preštevam, bomo morali jutri dopoldne plačati na finančnem uradu davke.« Ponosno je pristavil: /Sicer še plačujemo v gotovini, toda že prihodnje dni si bomo otvorili pri kaki banki bančni konto. Treba je iti s časom .. .<: Štiriperesua podjetna deteljica je v par lednih svojega delovanja na Montpamassu postal ljubljenka vsega občinstva. Iz vseh delov in kotov mesta posečajo številni kupci trgovsko hišo:; in tako pridno kupujejo, da si bodo - lastniki podjetja lahko kmalu omislili pravi lokal. Derviše m kan a Derviši so prvi, kateri so v domovini, zagonetnem Orijentu pravilno cenili kavo. Ti inohamedanski menihi so pri svojih molitvah uporabljali to rjavo tekočino za prečute noči. Pozneje je tudi zapad s svojo mrzlo klimo spoznal iu ocenil to vročo in aromatično pijačo. Priljubljenost za kavo stopnjuje v ljudstvu, da so že opozorjeni zdravniki, kateri so spoznali, da mnogo ljudi ne prenaša kofeina. Večkrat se je že poskušalo odvzeti kavi kofein, ne da bi izgubila na okusu in aromi, ali brez uspeha. — V začetku tega stoletja je končno uspelo, da se odvzame pri tehn. obdelavi in z organskimi sredstvi, surovemu kavinemu zrnu kofein. Ta način je svetovno znan pod imenom Hag. Iznajdba kofeina proste kave, je brez dvoma velikega pomena za današnjo nervoznost človeštva. (3-10) Petresen Comnene, romunski poslanik \ Berlinu, je imenovan za poslanika pri sv. slolici. Radodarnost angl kratja Popularnost angleškega kralja Jurija V. in njegove soproge je tako velika, da si tega j mi niti predstavljati ne moremo. Saj je znano, i kako je ljudstvo sočustvovalo z njim ob nje-i govi zadnji težki bolezni. Vsesplošna pa je bila ludi radodarnost kralja Jurija in ob priliki, kakor je na primer Novo leto, ima po-sebno na široko odprto denarnico. Dobrodelna društva, katerih je na Angleškem brez števila, prejmejo ob takih prilikah od kralja visoke vsote, med uslužbenstvo dvora in posestev pa je bilo letos razdeljenih raznih daril v vrednosti deset tisoč, funtov, ali dva miljona 700 tisoč dinarjev, kar je ludi za kralja Velike Britanije velika vsota, ako pomislimo, da se slične prilike ponavljajo vsako 'etc, ali pa še po večkrat. — Od 450 služinčadi je vsakdo prejel vrednosti za okoli tisoč dinarjev. Na posestvih in gradovih \ Windsoru, Balmoralu i. t. d. je zaposlenih nad 800 uslužbencev in vsak izmed teh je prejel darilo v vrednosti od i! do 5 funtov. Mnogi uslužbenci pa so od-škodevani na ta način, da dobijo 14 dnevni dopust, ki ie seveda plačan in pa še vsi potni iu drugi stroški so jim povrnjeni. Romunski finančni urnister Raducanu, ki bo šel najbrž za poslanika v Berlin. Sionz - §i mshi šte tisti Indijski film brez slonov je prazen, nesmiseln. Sploh pa spada slon med uajkrotke;še in najubogljivejše filmske Statiste. Toda, kakor pevšod, so tudi lu izjeme. Pri snemanju filma V puščavi« sta maharadža iz Udaipura in oni iz Mysore-a šla filmski družbi v vsakem oziru na roko ter jima dala na razpolago dvajset slonov z vso prekrasno in dragoceno opremo, ki je z raznimi težkimi preprogami, zlatom in dragulji predstavljala miljonsko vrednost. Zaman so bili vsi poizkusi zainteresirati zavarovalnice za našo stvar, nobena ni marala prevzeti rizika • Tako pripoveduje udeleženec filmske ekspedicije. Bili smo v silnih skrbeh, kako naj si zavarujemo tolikšno dragocenost. Igralci vendar ne bi mogli vedno paziti na slone in njih opremo, roparjev pa se tudi v Indiji ne zmanjka. Na naše prešnje sta nam kneza končno dala poleg slonov še po šest čuvajev k vsakemu slonu. S tem je bila ta zadeva rešena in improvizirali smo nastop slonov z vsem orijentalskim sijajem. Preproge z vsemi raznimi našivi pa so težke in niti orjaški slon jih ne mara predo'go časa prenašali, posebno še pri strašni vročini, katere Nâ,hitre,ša drsalca na svetu, Finec Thunberg (na levi) in Norvežan Ballagrud (na desni), ki s.a dni nasiopila pri zimskosporlnih tekmah v Davosu. le O siražuh Nowi uiuppova lokomotiva lui turbine, ki \wi nn progi Hannover—K61n. Doseže hitrost HO km na uro. Namesto dosedaj običajnih parnih cilindrov ima dvo pumi turbini. Tenrfer služi za ohlajevalne naprave, ki izpreminjajo iz turbine prihajajočo paro zopet v vodo. Tujec, ki pride prvič v London, se zelo čudi, ko vidi največjo banko sveta The Bank of England« zastraženo po vojaštvu. Vendar pa mu bo takoj razumljivo, ko dozna, da je v tej banki obenem tudi državna banka in da je v nji shranjena vsa zlata rezerva Anglije. — Bolj nenavadna pa je bila straža, katera je bila vsak večer postavljena v Drury Lane gledališče. Za vladanja kralja Jurija II. je bil nanj nameravan atentat in ker je bil kralj velik prijatelj drame, je bil skoraj sleherni večer v gledališču. V gledališču je bila postavljena vojaška straža, in pri tem je ostalo I celih 150 let vse do leta 1894, a tudi tedaj bi najbrže ne bila ukinjena, če bi s§ uprava gledališča in vojaška oblast ne bili sprli glede ■ prostora za nastanitev vojaške straže. Pri raz-; reševanju tega vprašanja so šele ugotovili, da ! je straža pravzaprav že stoletja odveč in ne-1 potrebna. — še bolj smešna in brez smisla je bila straža pred nekim vladnim poslopjem v sredini mesta Londona. Straža je imela ukaz, vsakemu pasantu zaklicati: Prosim, držite se desno.« Več desetletij se je to vršilo, ne da bi straže vedele čemu iu zakaj. Po dolgem brskanju po zapiskih in dnevnikih so ugotovili, da je bilo pred toliko in toliko leti prebarvano in preslikano. Da bi si pa mimoidoči morda ne onesnažili riblek, je bila tja postavljena vojaška straža, ki je imela nalog opozarjati pešce, kakor smo zgoraj navedli. — Cuclna je morala biti barva, ki se trtliko desetletij ni posušila. Neki trgovec je nenadoma umrl. Njegov kniiaovoaia is nase! nnsiociniï ri.qn v nisarni rt CJ w tf " --—- — - • » f---. - - — • - — pismo, katero je Irgovec pisal, pa ne končal. Zato ga je v imenu trgovca podpisal in dodal: »Ko sem do lu napisal, sem nenadoma umrl.« smo bili deležni mi in živali. Vsak dan okoli ene popoldne smo morali živali pustili, da so si odpočile ter se okopale. Nekega dne, ko smo imeli posebno težavno nalogo snemanja velikih skupin, smo pa spregledali, da je čas za slone že davno potekel. Komaj pa smo se tega spomnili, je največji slon že pričel divjati ter se je groznim trobentanje mvrgel proti množici. Prizor, ki smo ga ravnokar snemali je predstavljal bitko. Množica je bila ^armada«, a mi, filmski igralci, junaki«. Vse naše junaštvo pa je v trenutku izginilo, ko se je podivjani slon zakadil proti nam. V nekaj sekundah je bilo celotno »bojno polje« popolnoma izpraznjeno. Čuvaji so ostale slone uredili v nekak polkrog ter podivjano žival z zvi-jačo spravili za ta krog, nakar so ga ujeli s tem, da se je zvalil v pripravljeno jamo. Odslej nismo nikdar več pozabili ua določeno uro 1er smo slone že pred tem časom odpustili iz »službe«.« V malem mestu je izbruhnil požar. Kei urednik lokalnega časopisa ni imel pri rokah poročevalca, je poslal k požaru gospodično, katera je sicer pisala le o družabnih razmerah in modi. Njeno poročilo se jc glasilo: Sijajen ogenj je bil včeraj na posestvu gospoda in gospo Mrak. Velika množica ljudstva je prisostvovala. Oospa Mrak, ki si je pred kratkim ostrigla lase, je bila videti čarobna, ko je v lepem svilenem žemperju gracijozno prihitela iz gorečo hiše. Vzorec tega žemperja smo prinesli v zadnji ženski prilogi našega lista. Go-silcem se je lepo podala uniforma, delo domače tvrdke. Govori se, da je bil ogenj večji kakor katerikoli drugi v zadnjem času. Go- poda in gospo Mrak je stal okrog 270.000 Din.« « Iz šolskega zvezka Minko: »V naši družini smo tri osebe : moj oče, moja mati in jaz. Jaz sem najmlajša.« 21.000 vzrokov jeze Sprememba v romunski d*ofomatskS službi domov iu jih bom hranil za spomin nu božič 1929... Cu bi hotel vse te Vaše spise objaviti, dragi moji, bi jih moral objavljati tri mesece. To pa vendar ne gre. da bi še za veliko noč o božiču pisali! Tako je s lo rečj< -— Pa drugič kaj! Nagrade bodo razposlane ta teden, imena nagrajencev pu bodo objavljena v prihodnji številki. Pozdravljeni! Kotičkov striček. Mirko Kunčič: Dedek za pečjo Tilio, liho, tiho pada snežec beli, tiho, brez besede, k peči smo se vseli. Ded si pipo je prižgal, segel z mislimi v daljine in priklical iz noči zlatih mladih dni spomine. — — Sanko ... klanec ... jarek — bunisl vanj vsa kopica razvneta; vrisk in smeh na vso bridkost... . Kje so, kje so tista leta!-- Tiho, tiho, tiho pada snežec beli, tiho kakor solza dedu iz oči... Bela miška Mahoma je odrevenela od groze Kako tudi ne? Prav ob kanalu je stražila velika siva podgana z zarjavelim pipcein na rami. -^lttO Ô> 1 - % Miška je dolgo premišljevala, ali naj na-, govori strašnega podganjega stražarja, ali ne. Naposled se je vendarle odločila in ponižno se mu je približala: > Dober dan, stric podganar! Zakaj pa stražite?« je ponižno zacvilila. »Ti bom že dal! Kakšen stric? Ti ne spadaš k podganam, niti miška nisi; saj si bela kakor golob. Fej te bodi! Sramoto delaš našemu rodu Glej. da se pobereš odtod, sicer ^ ti bo slaba predla!« jo je nahrulil stražar, lil je preteče dvignil svoj pipec in ga nastavil ubogi Belki na prsa, tla ji je drobno srčece strahu kar vztrepetalo. »Joj, pustite me, saj grem, saj grem,« je zajecljala in se spustila v beg. Stražar se je na vsa usta režal za njo: »Le beži, le! Tu ne boš našla nikjer zavetišča. Pojdi k barvarju, da te pošteno pobarva, potem se te morda usmili kaka bera-ška miška, ne pa mi, ki smo junaške krvil« Stražar se je potolkel s šapo pt prsih, si pogladil ščetinaste brke in spet pričel korakati ob kanalu sem in tje. »Morda me res nihče no bo maral, ker sem tako bela? O, kako nerada se pobarvani!« je zaplakala miška in ogledovala velike kadi barvarne, ki je stala zunaj mesta. Nazadnje se je vendarle odločila: švignila je skozi špranje debelih vrat in se znašla na prostornem dvorišču. Miška je zlezla v skladovnico drv, ki so stale v mračnem kotu, in se od tod ozirala okoli. Konmj se je oddehnila, je začula preteč glas: »Kaj pa ti lu počenjaš, pritepenka? Glej da izgineš, sicer ti izpijem kri!« Belka se je ozrla in zagledala rjavo podlasico, ki jo je opazovala. »Oddehnila bi se rada,« je zaprosila miška, a že naslednji trenutek je skočila izpod drv, kajti podlasica v kotu se je pripravila na skok. »Zdaj pa imam; niti oddeliniti se ne morem^ je tarnala ubožica in urno obkrožila dvorišče. »O miška! Na. na,.: je začula prijazen glasek. Skozi ozka vrata je prihitel iz dvoriščnega st-novanja deček, ki je prijazno gledal ljubko živalco, se ji smehljal in ponujal krušne drobtine. Belka se je z veseljem udeležila te skromne pojedine. Deček je grizel skorjo, a sredico je skoro vso podrobil svoji novi znanki. Tedaj je prišel na dvorišče delavec Jože. V roki je nesel lesen škaf in v njeni temno tekočino. Ko je zagledal Belko, ki se ga kar nič ni bala, je zavpil: »Na, črno su1 njico, kaj boš tako praznično oblečena hodila okoli!« Pri tem je izlil iz škafa nekaj barve po miški. Slednja je postala mahoma temno siva. Zbežala je, Jože pa je vpil za ujo: »Pa spet pridi, kadar li bo suknja obledela!« »Saj je prav. da me je polil!« se je potolažila miška; »zdaj imam vsaj temen kožušček in morda ire bodo zato tuje miške in podgane rajši mele.« Hitela je z dvorišča, pa. se je pri tem zaletela v nizko kad z vodo. Takoj ie spet izgubila temno barvo. Skobacala se je iz vodo in tarnala: »Zdaj pa imam. Tako lepo pobarvana sem bila. pa me je šment spoliai v tole kad!« Ko se je na solncu nekoliko posušila, jo je mahnila na not okoli mestnega olvidja. Zaededala je za mestom nizko leseno hišico. Oprezno se je približala, skočili skozi prinrte duri in se nepričakovano znašla med družinico hišnih mišk. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) C. Halkeji: Madaj - vo'čji obok in razbojnik Živel je volk. Večji je bil od največjega psa. V temni hosti je živel in hodil v vas deco krast. Kar tebi nič meni nič je stopil v hišo in zatulil: »Deco sem!-» Če ui bilo očeta in mame doma. je imel lahko delo: kar planil je nad otroke, pograbil prvega — ham! pa je bilo. V torbo ga je pobasal iu — hajd! z njim v gožd. Tam je imel liišico. ženo in otroka. Nekoč je spet ugrabil otroka in ga nesel v gozd. Medtem pa. ko je bil on zdoma, mu je umrl sinček-edinček mladi volkec. Žena volkulja se je bala moževe jeze in je otroka naskrivaj pokopala. Možu pa je dejala, da je šel volkec drva nabirat in se ui vrnil. Iskala sla ga ves dau. pa ga nista našla. M ž je tedaj hotel zaklati onega otroka, ki ga je ugrabil v vasi; žena volkulja pa mu je predlagala, naj vzameta tega za svojega. Volk- je bil zadovoljen. Otroku sta dala ime Madaj. Madaj je kaj kmalu pozabil na prave starše. Raslel je in postal silno močan. Če je prišel v gozd kak lovec, je Madaj kar izruval jelšo in mahnil po njeni. Ko se je tedaj naveličal gozda, je rekel volčjim staršem, da gre po svetil. Kad bi videl, kako ljudje živijo. Mati volkulja je pla-kala, oče volk pa mu je dejal: »Če bo sila, se vrni in mi povej k In Madaj je šel. Dolgo je hodil in je prišel k nekemu kovaču. Kovač ga je vzel v službo. Madaj ga je prosil, naj mu namesto plačila pusti, da si sku;e sabljo. A bil je tako močan, da je vsako želco zdrobil. Kovač se je zato prestrašil in mu rekel: »Napravi si sabljo in pojdi; za kovača si premočan!« Madaj si je skoval dolgo in ostro sabljo in šel naprej v svet. Nihče pa ga ni hotel vzeti v službo, ker je bil tak orjak. Hodil je in hodil iu prišel do visokega belega gradu,^na katerem je visela črna zastava. Madaj je vstopil v erad in se poklonil gospodu. Vprašal ga je. zakaj je tako žalosten in zakaj gospa joče. Gospod mu je poved'il: »Kaj bi ne bil žalosten in kaj ne bi jokala gospa, ko nama je pa ugrabljena edina hčerka. Nikoli več je ne bova videla.« Madaj je vprašal, kdo je tisti razbojnik, ki jo ie ugrabil. »Močan je in velik.c je pripovedoval gospod, »in ima celo vojsko pri sebi.« »Da i te mi nekaj iesli.« .je prosil Madaj. »Potem grem in poišče m razbojnika.«: »Dvesto kmetov mi je pobil,« ga je svaril gospod, »in lio tudi tebe.« Madaj pa ni rekel ničesar. Ko se je najedel, se je poslovil in šel. Prišel je v velik gozd. Tam «je imel razbojnik svoj grad — brez oken; samo velika železna vrata so vodila noter. Bila so tako težka, da jih je dvajset ljudi komaj odprlo. Trideset mož jc grad stražilo noč in dan. Ko jih ie Madaj vprašal, če je tu doma oni razbojnik ki je ukradel mlado grofico, so mu rekli, da je. a da spi. Mndaj jc zahteval, naj tja spustijo k liieniu. Pa ga niso spustili, ampak so ga hoteli pose- kali s sabljami. Madaj pa je izruval hrast in jih vse pobil. Nato je ropotal po železnih durih, a razbojnik ga ui slišal. Zalo je zgrabil veliko skalo in jo zalučal v vrata. Vrata pa se niso genila. Madaj se je vrnil domov in je potožil očetu volku. Mati volkulja mu je dala v mleku piti zelišč. Madaj je postal še močnejši in se je vrnil pred «rad. Pobral je še večjo skalo in jo vrgel v vrata. Tedaj so se vrata odprla in pred Madaja je stopil razbojnik. Velik je bil in grd kot sam bognasvaruj. Madaj mu je zapovedal: »Najprej povej, razbojnik kje imaš mlado grofico: potem ti s sabljo odsečem glavo.« Razbojnik pa se je samo smejal. Položil jo Madaju roko na ramo. Madaj se je kar sesedel. tako težka je bila roka. Zato se je vrnil k očetu volku in mu spet potožil. Volk je hitro nabral čudotvorna zelišča in mati — i volkulja mu jih je dala v mleku piti. Ko je Madaj nato iznova stopil pred razbojnika, se ni več bal. Pozval ga je, naj se gre z njim metat. Zgrabila sta se. Prvikrat je razbojnik samo padel. Ko pa sta se v drugo spoprijela, je Madaj vrgel razbojnika tako ob tla, da se je ta pogreznil do vratu v zemljo. Madaj mu je nato s sabljo odsekal glavo. Rešil je mlado grofico in jo peljal domov k staršem v grad. Veliko veselje je nastalo v gradu in napravili so razkošno gostijo. In Madaj se je poročil z mlado grofico in godci so igrali, da je bilo kaj. Še oče — volk in mati — volkulja, Ma-dajeva rednika, sta bila povabljena. Na nW: sta se veselila sreče svojega rejenca in sta ostala pri njem v gradu in dobro se jima je grdilo do smrti. Umetnika Mazon in Pacon i. îçreâwov Čast ml je, otroci, predstaviti vam dva imenitna slikarja. Prvi, d i j u č e k Mazon, vam za pest piškavih orehov naslika krasno hišo ali medveda ali pajaca ali kanon ali Triglav ali Blejsko jezero ali karkoli — v dveli minutali. Tako vam .ie spreten. Drugi, m u c Pacon, pa vam je v slikarski umetnosti še vse drugačen tič. On vam je nedavno... o Kako sem praznoval(a) božič. 14. Sneg je pobelil dol iu breg. Vsa narava 'se je pripravila na zimsko spanje in na — božič. ' ___Ob enajstih smo šli od doma k pol- uočnici. Bilo je lepo ko še nikoli. Ko smo prišli domov, smo jedli gibanico. Drugi dan smo šolarji pri deseli maši na koru peli božične pesmi. Na sveti večer se spominjamo rojstva božjega Deteta. Rodil se je v revnih in mrzlih jaselcali na slami. E 1 z a Š o b e r, učenka IV. razr. v Krizah pri Tržiču. 15. ... Božiček mi je prinesel dva aeroplaua, ki se navijata in letata po zraku kakor pravi aeroplani. Tudi drugim je prinesel mnogo lepih reči. Nikogar ni Bcžiček pozabil, čeprav nas je kar trinajst pri hiši. Božični večer je najlepši večer v letu. B o ž a n P o č i v a 1 š e k, učenec III. razr. v Krškem. 16. Sveta, noč, li bajna noč, ti polna sanj in hrepenenje ... Vsakdo se veseli božičnih praznikov, posebno pa so jih veselimo mi otroci. Komaj čakamo, da Božiček pribiti na belih saneh preko zasneženih poljan. Že dva dni prej sem si oprtal koš na rame in — hajd! v gozd po mah in smrečje. Na sveti večer sem postavil v kot lesen hlevček ter kravico in oslička, ki sta zavzeta strmela v Jezuščka v jaselcah, ki je ležal na slamici in dvigal ročici v objsm. Ko sem vse dogotovil, sem prižgal lučco in oče jo pokleknil in molil rožni venec naprej, mi smo pa odgovarjali. Potem je oče prinesel posodo z žerjavico, jaz som vzel v roke le-ščerbo. In smo hodili okoli hramov in oče je kadil, brat škropil, jaz pa svetil. 1'ri polnočuici sem tudi bil. Zabučale so orgle, zadonela je vesela : Gloriac; veselo pelje me je spominjalo tistega doživljaja, ki so ga doživeli betlehemski pastirji. Henrik Urši č. Dragi kotii-karji ! Ne bodite hudi name, ker nisem vseh spisov objavil. So pač križi iu težave, ker imam za take reči na razpolago le skromen kotiček in ne velik kot. Vaših dopisov se je nabralo toliko, da segajo skoro od mize do stropa iu se jaz Kotičkov striček izza ujili sploh ne vidim več. »Križ božji,« sem vzdili-ntl, »če se ta kopica pisem name podere — potem pa zbogom Kotičkov striček! Pokopalo bi me pod seboj kakor snežen plaz... In sem pobasal pisma v velik kđš in jih odnesel ^ i_ Ш\ЖПТ ...naslikal v Mazonov šolski />ezek — Črno morje v eni sekundi! (Prevrnil je namreč tintnilc; ko jo skočil za miško!) Sliko Hrno umrje« smo poslali na razstavo v Mačji dom. kjer si je pridobil nadar jeni umetnik navdušenih oboževalcev na mah nič koliko. Že gospod doktor Mačkon in njegova žena. gospa Mačkonova, sta si prišla znamenito sliko ogledati. Le poglejte ju, kako sta prijetno presenečena' 4. O, muc Pacon bo postal prav gotovo še jako slaven slikarf Ker je med vami, otroci, bržkone kdo, ki bi so pri toni imenitnem mojstru na moč rad slikali učil — evo vam njegovega nu slova :. Muc Pacon, umetnik-slikar, Mačj steza (hišna številka mi je. žal, ušla iz spomina), podstrešje, soba poleg mišje luknje. — Honorar (plačilo) za dve uri pouka: Tolsta miška. Honorar za pet ur pouka: D\e tolsti miški — dober teki Mogo uspeha pri pouku vam želi Kot. striček Janko Jovan: Državne licitacije Za trgovino je vprašanje državnih licitacij velevažnega pomena, radi česar je potrebno, da sc iste vrše tako, da v njih lahko širši krogi sodelujejo, kakor tudi, da se vrše povsem nepristransko. Državnih licitacij imamo dve vrsti. Ene se nanašajo na predmete, ki jih država potrebuje, druge pa na predmete, ki jih država oddaja. Za državne crgane so merodajne določbe Zakona o državnem računovodstvu, vendar more vlada v izrednih slučajih napraviti izjemo, da sc vrše nabave, odnosno prodaje po enostavnem načinu. V času parlamentarnega življenja so se slišale v naši državi pogosto pritožbe o pristranskem postopanju vladnih organov, o umešavanju ljudskih zastopnikov in so imele take pritožbe večkrat tudi odmev v disciplinarnih preiskavah in sodnih razpravah. Danes so, hvala Bogu, take pritožbe utihnile, in če se dotikam predmeta, sc to nanaša na način, kako naj se legalnim potom iste vrše. Dobave Tekom desetih let je pri nas tako politično, kakor tudi gospodarsko življenje kazalo tendenco k centralizaciji. Zlasti oni ministrski resori, ki so pretežno gospodarsk. ^a značaja, so v teku let provinco skoro docela izpodrinili in prenesli večino važnejših poslov v prestolico. Že davno prej, predno je nastopila upravna decentralizacija, je centralna vlada sama pričela uvidevati, da je prevelika centralizacija v državnem gospodarstvu lahko škodljiva, ker manjka v centralnih oblasteh tako objektivne presoje o potrebi posameznih provinc, še bolj pa je škodljiva, ker je radi nje trpela ekspeditivnost in sicer, kar se tiče razdelitve, še bolj pa v oziru pokritja obveznih plačil za izvršene dajatve. Nezadovoljnost v kritiki, pa tudi morebiti dobljene lastne izkušnje so napotile bivšega železniškega ministra k sklicanju ankete, na katero je pozval zastopnike gospodarskih kor-poracij iz cele države, da zasliši njihovo mnenje o komercijalizaciji železniške službe. Z malimi izjemami so bili vsi udeleženci ankete mnenja, da železnica ne potrebuje druge »komercijalizacije«, kakor decentralizacije v upravi in zlasti dobavah. Sodba ankete bržčas železniškega ministra ni zadovoljila, vsaj tako bi bilo soditi, ker se centralizacija v nabavah ni ukinila in obstoji še danes. Razen malenkosti, nabavlja železniško ministrstvo vse potrebščine samo in enako postopajo tudi druga ministrstva. Zagovorniki centralistične nabave trdijo, da ima to veliko prednosti pred načinom, ako se posamezne pokrajinske uprave same preskrbljuiejo s svojimi potrebščinami. Prednost obstoji v tem, da se možnost pristranosti spravi na minimum, da se pri velikih nabavah dosežejo ugodnejše cene, se sprejme le neoporečno blago in se ne nabavlja več kot znaša faktično ugotovljena potreba. So res okolnosti, ki navidezno .drže, a de'an-sko vzeto ne; pr: decentraliziranih licitacijah ie več reflektantov, ker zahtevajo dobave manjši kapital in so radi večje konkurence, če ne nižje, vsaj ne višje, kot pri enotni nabavi, nepristranost je pri decentraliziranih licitacijah, kjer pozna eden reflektant drugega in njegove razmere, veliko lažje podvržena kontroli in kritiki, kvantiteta blaga pa je itak že določena po proračunu in n '.d-zorovana po centralnih oblasteh. Je pa utemeljeno, da dela slabo kri, če domača trgovina ne more dobavljati tega, kar država pri nas potrebuje, in čc ni prav posebnih razlogov za nasprotno prakso, bi bilo že samo iz razloga, da se nezadovoljnost odkloni, v državnem interesu potrebšč ne kriti tam, kjer se potrebujejo ali predelujejo. To željo je trgovstvo po svojih korporacijah že neštetokrat izrazilo, a se jim, žali Bog, še do danes ni zadostilo. Mogoče, da izvedba decentralizacije državne uprave zavzema toliko pozornosti, da se za enkrat še ni moglo pristopiti k decentralizaciji državnega gospodarstva. Če se pri presoji položaja oziramo na naše domače kraje, moramo, če hočemo biti pravični, priznati, da sta tako naša trgovina, kakor tudi naša industrija toliko razvite, da ste v stanju pri državnih licitacijah popolnoma odgovarjati. Pa ne le, kar zadeva možnost nuditi odgovarjajoče blago, temveč tudi solidnost slovenskega življa sama daje državi veliko garancijo za neoporečno izvršitev prevzetih dolžnosti. Nasproti je pa slovenski trgovec in tudi večkrat slovenski industrijec prešibek na kapitalu, da bi se mogel spustiti v konkurenco tam, kjer gre za ogromne vrednosti, ki presegajo njegovo finančno moč. Prodate To pa, kar velja o dobavah za državo, drži v polni meri ali pa še večji meri tam, kjer gre za licitacije za prevzem blaga, ki ga ima oddati država. Je teh dobav od strani države več, a v prvi vrsti nas zanimajo oddaje predmetov, ki jih daje v zakup monopolna uprava. Za Slovenijo prihaja v poštev v prvi vrsti sol in pa tobak in z njim v zvezi cigaretni papir ter v zadnjem času tudi vžigalice. Naši trgovini, lu je dovolj na višku, gotovo ! načelno ne ugaja, da nabavlja sol država in daje potem v podzakup veliko prodajo. V interesu na-j šega trgovca bi bilo vsekako, da si sol nabavlja, v kolikor mu to v državi sami ni mogoče, v inozemstvu, plača predpisano monopolsko takso in carino ter zalaga manjše trgovce, detajliste, ki sol razpečavajo narodu. Država predpisuje ceno soK za nadrobno prodajo. Je res sol neobhodno i potrebni življenjski predmet, ki ne sme postati predmet špekulacije, a to špekulacijo bi brez dvoma ubila možnost splošne konkurence, saj je I znano, s- kako majhnim dobičkom je prisiljen naš trgovec obratovati. Brez nadaljnjega bi naša trgovina pristala na maksimalizacijo cen soli in bi še pri" tem dosegala svoj skromni dobiček. To so pa žal, ne vem koliko časa še, le naše skromne želje. Danes uvaža sol, v kolikor je rama ne proizvaja, sama, in jo odda v podzakup na 10 reonov in sicer: reon dravske, savske, vrba-ške, drinske, dunavske, moravske, primorske, zet-ske, vardarske banovine ter reon uprave mesta Belgrad. Vsak reon ima več velikoprodaj, tako ■ jih ima n. pr. dravska banovina 22, ki se kri:ejo i z okraji. V vsakem reonu more biti samo en zakupnik, vendar pa пшге en zakupnik izlicitirati tudi več reonov, ali pa tudi vse v državi. Zakup-: nik reona odda nato prodajo zopet v podzakup j okrajnim veleprodajalccm, li so pa dolžni odda-I jati sol maloprodajalcem, ki si smejo zaračunati 30—50 p zaslužka od kg in jo oddaiati narodu po ceni, ki je za vso državo enaka. To so splošno i očrtani načini, kako rc razdelitev vrši. Zakupnik j reona dobiva tedaj sol od monopolske uprave, jo dirigira na veleprodajalce v okrajih, ti pa jo raz-dele s svojega skladišča, če ne gre za cele vagone, na male trgovce. Zn^uo uefeîtrroTÎfli'e? soie Zakup velikoprodaje soli po navedenih reo-nih se bo letos izvršil za čas od t. aprila 1930 do 1. marca 1935. Reflektant za prodajni reon vloži ponudbo z navedbo, po katerem skrajnem zaslužku prevzame svoje gori omenjene funkcije. Če velikoprodajo izlicitira, potem se pogodi- z okrajnim veleprodajnikom, kolikor mogoče ugodno, — Ker pa je za cel reon, ki se krije z ozemljem banovine, za te edini, ki dobavlja sol, je umevno, da ima lahko stališče, kajti nabava od drugod, kakor potom njega je izključena. V praksi zakupnik navadno zahteva od okrajnih veleprodajalcev kavcijo, v kolikor jo je moral plačati sam. zasiču-ranje potrebnega prometnega kapitala in končno njegovo lastno delo je obračun provizije, odbivši ono, ki jo prizna okrajnemu veleproda alcu; to, kar pa ostane, sme spraviti kot svoj zaslužek. Čc ta način zakupa premislimo, moramo priznati, da isti favorizira kapital in ne delo. Tisti, ki največ dela, to je detajlist ima zaslužek predpisan, z okrajnim veleprodajalcem se pogodi za čim manjši odstotek provizije, ki slednjemu krije skrb za preskrbo in obresti za vloženi kapital, sam pa, ki prav za prav nič ni dal. pa spravi zaslužek. Ta zaslužek pa ni omejen, kot že omenjeno, na en reon, ampak lahko na več, ali celo na vse reone v državi. Je tedaj pri zakupu monopola soli podana decentralizacija v toliko, da ie možno izlicitirati posamezni reon, vendar so lahko tudi vsi reoni enemu podzakupniku oddani v eksploa-tacijo. To po mojem mnenju ni zdravo in je dolžnost vseh v trgovstvu odločujočih faktorjev, zahtevati popolno decentralizacijo toliko časa, dokler je ne dosežejo. Ne morem pa razumeti član-karja v »Trgovskem listu«, ki zagovarja celo nft-čin, da bi tvorila cela država samo en zakupni reon. kar bi mogel izvesli na vsak način le zdru-I žen velekapital Ne mogel bi verjeti, da je članek »Sol« v ^Trgovskem listu« z dne 7. t. m. prišel izpod peresa kateregakoli slovenskega trgovca, razen, če je v zvezi s kako grupo, ki reflektira na vse reone v državi. Decentralizacija velikoprodaje soli bi bila : popolna šele tedaj, ko bi se prodaja oddajala v zakup za vsak okraj zase, ali dokler se to ne doseže, vsaj za vsak reon tako, da jo more dobiti le trgovec, ki ima svoj obrat v dotičnem reonu samem. To so le nekatere stvari iz poglavja o državnih licitacijah, ki pa mislim, da odgovarjajo inten-cijam in željam slovenskega trgovstva. Enako pereče je vprašanje zakupa velikoprodaje tobaka, a o tem ob priliki. VI. vinski sejem v Središču se vrši v običajnih zadružnih prostorih pri županu g. M. Rakuša v Obrežu v torek 21. t. m. ob 11. uri predpoldnc. Na kolodvoru bodo sani ozir. vozovi in avtomobili na razpolago. Ker je zrastla letos izredno dobra vinska kapljica, ki bo interesentom na razpolago iz celega ljutomersko-ormožkega vinskega okoliša, se vljudno vabijo vsi, ki se zanimajo za staro in novo ljutomersko vino, da stopijo na tem sejmu v direktni stik s producenti, ki jim jamčijo za pristno kapljico po najnižji dnevni ceni. Za topla je- dila bo poskrbljeno. Na svidenje torej v torek 21. t. m. na vinskem sejmu v Središču. K stanju Narodne banke za 31. december 1929 prinašamo šc sledeče detajlne podatke (o oklepajih podatki prejšnjega izkaza z dne 22. dec.; vse v milj. Din): Kov. podlaga: zlato 05.5 (05.3), srebro 17.6 (17.5), v tujem denarju 1.3 (1.4), depoji v inoz. 206.0 (289.4); posojila: menična 1.287.5 (1231.8), lombardna 230.1 (230.9); k tem podatkom je pri-1'cinniti, da je dotok zlata banki stalen, padli pa so depoji v tujini, dočim jc njih tečajna diferenca narasla, kar (»meni, da je Narodna banka prodala manj vredne devize in zanje nakupila več vredne. Med pasivami so znašali žiro-računi 1250.1 (1213.0), razni računi pa 160.8 (171.1). Žrebanje drž. posojil. Dne 16. jan. se vrši 6. žrebanje za amortizacijo vojne škode. — Nadalje se 15. januarja vrši žrebanje lobačnih srečk 1888, dne 14. januarja pa žrebanje 2%-nega loterijskega posojila iz 1881. Brnnnerjeve lovante v Podgori pri Gorici in Ajdovščini prevzame milansko podjetje Crespi, ki namerava nadaljevati z obratom. Že do zdaj je bil kruh v teh tovarnah trd, toliko težje bo odslej, ko prevzame vodstvo povsem italijansko osebje. V Brunnerjevih tovarnah v Podgori in Ajdovčšini je bilo navadno zaposlenih okoli 5000 delavcev. Bilance angleških velebank za 1929 so že objavljene in izkazujejo povečanje čistega dobička, ki je znašalo (v tisočih funtov): Midland Bank od 2.650 na 2.665, Westminster Bank od 2.148 na 2.160, National Provincial Bank od 2.108 na 2.189. Vendar ostanejo dividende neizpremerjene. Nemška avtomobilska industrija je lani napredovala; producirala je 166.000 voz (1928 149 in 1927 125.000) ter 186 (162 oz. 84) tisoč motociklov. Vrednost produkcije je narastla od 1.067 na 1160 milj. mark, prodaja pa je znašala 1030 milj. Izvršena pa je bila tudi obsežna racionalizacija: dočim je 1928 27 tovaren izdelovalo 67 glavnih voznih tipov, je leta 1929 delalo samo 17 tvornic in te samo 40 tipov. Borza Dne 11. jan. 1930. Denar Na našem deviznem trgu so se ta teden tečaji učvrstili, kar je v zvezi z učvrslitvijo tečajev v Cu-rihu, saj se držimo paritete s švicarskim frankom. Največ fluktuačij pa beleži la leden španska pezeta: v soboto 4. 1. ni. je notirala v Curihu 6S.60, v torek jc padla na 67.90, v siedo na 68, v četrtek pa beleži katastrofalen padec na 64.6125, ki pa se je v petek zopet popravil na 65.50, danes pa notira 63.10. To nestabilnost va lite je pripisovati neurejenim političnim in finančnim razmeram. Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 17.65 milj. Din (vršili so se samo 4 borzni sestanki) napram 27.04 milj. v prejšnjem tednu, oz. 15.95, 17.1, 10.7 iu 23.3 v predidočih tednih. Več prometa beležijo devize: Newyork, London, Dunaj, Curih in Praga. Po podatkih, objavljenih v »Trgovskem listu«, je od celoletnega prometa na Ljubljanski borzi (979 milj. Din) odpadlo na Narodno banko 357 milj., torej 172 milj. Din manj kakor v letu 1028. Leta 1929 je bilo razmerje med Narodno banko in privatnim blagom 357 : 622 milj. Din, 1928 pa Nar. banka 529: privatno blago 425 milj. Din. Intervenirala je lani Narodna banka v sledečih devizah (v milj. Din): Curih 81, Praga 72, Berlin 59, London 55, Newyork 18, ostale devize 32 milj. Din. Curih. Belgrad 9.12875, Amsterdam 207.825, Atene 6.705, Berlin 123.25, Bruselj 71.99, Budimpešta 90.30, Bukarest 3.06875, Carigrad 2.445, Dunaj 72.61, London 25.1325, Madrid 68.10, Newyork 516.15, Pariz 20.285, Praga 15.265, Sofija 3.725, Trst 27.10, Kopenhagen 138.05. Stockholm 138.475, Oslo 138, Ilelsingfors 12.96. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.5725, (valuta) 12.465, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI Dunaj. Don. sav. jadr. 91, Wiener Bank-verein 21.30, Creditanstalt 51, Escompteges 270, Mundus 173, Alpine 32.90, Trboveljska 58.20, Kranj. ind. 36, Leykam 6.50, Rima Murany 101.70. Naraščanje žilnih cen Po praznikih je opaziti na žitnem trgu izredno živahno povpraševanje po blagu. Na prvem mestu zanimanja sla pšenica in pšenična moka ničla, pa tudi za koruzo jc vedno dovolj kupcev. Z učvrstitvijo cen na čikaški borzi je pri nas istočasno nastopila hosa za pšenico in za pšenično moko, dočim je za koruzo ostala cena neizpremenjena, čeprav so tudi v tem predmetu ameriški tečaji višji. Ponudbe pšenice so na našem trgu zelo male in na boljših gornjebačkili postajah je zelo težko dobiti kaj blaga; kjer pa je na ponudbo, se zahtevajo zanj znatno višje cene. — Spodnjebačka pšenica v bližnji in daljnji okolici Novega Sada se trguje na podlagi 205—207.50 nakladalna postaja. Potiska pšenica notira 210—212.50. — Času primerno suha koruza s kvalilelno garancijo do namembne postaje v iuzemstvu velja 105 sremska in bačka nakladalna poslaja. Ker jc poslala sanitetna kontrola na ilali- iVta sledu ptuitarefevaicem denar}® (Iz razgovora z. Williamsom Moranoni, načelnikom ameriške tajne službe.) Nedavno j" severnoameriški kontrolor denarja izjavil v svojem predavanju preko radia, da bodo Združene države kmalu pusiile v promet nove novčanice. V tem predavanju je omenil razna dejstva, ki zahtevajo to zamenjavo. S pomočjo številč-mii podatkov je omogočil svojim poslušalcem, da oo s i lahko predstavljali veliko količino potrebnega materijnla. Vsako lelo natisne državna tiskarna 992 milijonov komadov novih novčanic, ki predstavljajo vrednost 4 milijard dolarjev. Če bi novčanice, ki se izdajajo v enem dnevu, razvrstili drugo za drugo, bi dobili 305 milj dolgo lini.jo. Novčanice, izdane v enem lotu in ravno tako razvrščene, bi lahko štirikrat obvile zemeljsko kroglo na ekvatorju. Če bi z njimi pokrili kvadratno površino, bi zakrili površino 3700 akrov. Teža vsak dan porabljenega papirja znnša 5 ton in pol. Do sedaj uporabljena različnost risb in barv dela produkcijo dražjo in zelo komplicira tiskanje novčanic. Zato se je sklenilo, da bo odslej izgled novčanic federalnih bank in drugih institucij, ki imajo pravico izdajanja denarja, enostavnejši. Zamenjala se bo velikost in barva novčanic. Tako se bo lelno prihranilo 440 ton papirja in 499 ton barv. Med tem pa ni prihranek glavni razlog za spremembo. Glavni namen lega je, da se otežkeči delo ponarejevalcev denarja. Letno se izsledi okoli četrt milijona falzifikatov dolarskih novčanic, iz česar lahko sklepamo, da ni število ljudi, ki se ba-vijo s lo >vrslo< posla, ravno majhno. Tako v Ame- riki kot v drugih državah je še vedno dovolj ]>o-narejevalcev. Mirne duše lahko rečemo, da je zdaj njihovo število večje, kakor pred 40 leti. Najbrže je to posledica, da pozna danes skrivnost tiskanja, graviranja in produkcije papirja mnogo večje število ljudi. Četudi zveni paradoksno, toda boljše poznanje tehničnih znanosti ni prineslo ponarejevalcem nobene koristi. Ponarejene bankovce danes mnogo lažje »poznamo: manjka jim umetniška izdelava originala. Kratko, mnogo manj so nevarne, kakor one, ki so jih izdajali falzifikatorji prejšnjih časov. Današnji ponarejevalci se v glavnem naslanjajo na mehanično izdelavo in ne poklanjajo take pozornosti ročnemu graverskemu delu, kot so ga poklanjali njihovi predhodniki. Geslo modernega falzifikatorja je brzina in ne točnost falzifikata. Danes imamo mesto skrbno z roko izdelanega falzifikata ljudi, ki so bili pravi umetniki v lej stroki, s strojem izdelane falzifikatc nepopolne kakovosti, ki se hitro in lahko spoznajo. Kdo so, ki so se vrgli na ponarejanje denarja. da bi — slikovito rečeno — »delali denar«? Kdo so ti ljudje, ki razpolagajo s tako znatno dozo optimizma, da mislijo, da si bodo pridobili precejšen kapital, še predno se jim pride na sled, kar se — to tudi sami dobro vedo — prej ali jwzneje mora zgoditi? To so povečini ljudje male inteligence in nezadostnega znanja, kot tiskarji, litografi, fotografi in risarji, ki so propadli, indiferentni delavci, ki bi sicer nikjer nikamor ne prišli, ali zločinci, ki se z njimi družijo, da spravljajo v promet sad njihovega dela. Ljudje, ki sc pečajo s lein poslom, •so navadno enostavni avanturisti ali pa individuel, ki ne morejo ničesar zgubiti razen svobode, ki pa je itak ne cenijo visoko. Riskirajo zgubo svojo revne svobode za zelo majhno nado, da bodo obo-1 gatili na la način, dn bodo spravili ponarejene ban- kovce v promet pri malih trgovcih, ki pa so, čim manj imajo denarja, tem bolj naklonjeni sumni-čenju ob sprejemu denarja. Odstotek bogatili posameznikov, ki so padli do ponarejevalcev denarja, je tako majhen, da se praktično niti ne more nanj ozirati. Kajti vsa ta opasna igra z ognjem ni vredna niti pipe tobaka. Tajna služba, ki ji je poverjena obramba interesov državne blagajne in odkrivanje zločinskih načrtov proti nji, je zelo dobro organizirana. Ta tajna služba, Secret Service, kot jo zovejo v Ameriki, dela že od leta 1846. in to jiopolnoma neodvisno, kakor tudi pfohibicijska služba, služba proti trgovini z narkotičnimi sredstvi, detektivska poštna služba itd. Druga njena naloga je skrb za varnost predsednika, ki pa deluje precej nezavisno. V službo Secret Servica sem vstopil 1. 1882. in že deset let sem njen šef. Secret Service je upravno razdelila Združene države na 50 distriktov. Če se nekje pride na sled ponarejanju denarja, se alarmira lajna služba distrilda, ki prične iskati osebo, ki je krivo nov-čanico spravila v promet. Razume se, da ni to glavna stvar naše naloge, ker najvažnejša jc, dn izsledimo, kje je bil bankovec tiskan. Včasih je rešitev tega dela naše naloge zelo ležka, ker se falzifikali, četudi so iz isto delavnice, pustijo v promet obenem v različnih delili države, Falzifikatorji ima^o navadno raje velika mesta, New York, Chicago ali San Francisco, ker jc za zločince in razne druge individue, ki se boje svetlobe, mnogo lažje zgubiti se neopaženo v vrvenju velemesta, kakor v kakem malem mestecu, kjer bi njihovo delo kmalu moglo vzbuditi suninjo. Toda tajna služba ima že bogate skušnje v lej stroki, in lako se nam skoraj vedno jxisreci, jiriti na sled ponarejevalcem denarja, četudi bi svoje aparate skrili najvestneje in najspretneje v janski meji silno stroga ter se zavrača blago, ki je še zdravo, a je nekoliko vlažno ter obstoja nevarnost, da bi se utegnilo še (»kvariti, naši prodajalci zelo neradi garantirajo za zdravo dospetje do Postojne tranzito. Vkljub temu je pa izvoz koruze v Kalijo, pa ludi v Avstrijo izredno živahen. Umetno sušena koruza bačka velja 117.50—122.50 nakladalna postaja. — Oves bački se malo trguje in velja 147.50—150, ječmen krmilni 63-64 kg 130—135, rž 150—160 bačka nakladalna [»staja. — Promet v teh predmetih je slej ko prej minimalen. — Pšenična moka ničla je poskočila za srednjo bačko znamko na 330—340 in čez. — Ker je odjem krušnih mok tako slab, da se mletje skoro ne izplača, se je nujno pokazala j»treba zvišanja cene na ničlo. Kakor prihajajo vesti iz Vojvodinskih mlinov, nameravajo mlinarji tako dolgo hosirati z ničlo, da bo dosegla vsaj ceno 350 bačka nakladalna poslaja. Ljubljana (Vse samo ponudbe, slov post., plač 30 dni, dob prompt) Pšenica bač 79 kg 1% ml tar. 245-247.50. 78 kg 242.50-245, 77 kg 238.50 240.50, sr 80 kg 2%' ml lar 242 50-245 50, 77 kg 235-237 50. slav. 77 kg 2% ml. tar 227.50— 230. rž 72/73 kg 2% ml. tar. 200—205, moka 0 g vag. bi fko Ljubljana vag. bi., plačilo po prejemu 370 - 375. koruza bač nav. vozu 210-212 50, mL tar. 205—207 50. umetno suš nav vozn 195— 197 50. ml tar 192—19550. Času prim suha levai, gar 170 175; činkvantin 245-247 50, ječmen bač. oz 06-67 kg 205 207 50. 63- 04 kg 190-195, oves bač 63/64 kg 108—197.50. ježice 275—300. Novi Sad. (AA) Notacije nespremenjene. Promet: 18 vag. pšenice, 19 vag. koruze, 1 vag. ovsa, 2 vag. ječmena, 5 vag. moke; skupaj 45 vagonov. Budimpešta. (A. A.) Tendenca omahujoča. Promet živahen, — Pšenica marec 22.95—23.11, zaklj. 22.99—23, maj 23.87—24.10, zaklj. 24—24.02, okt. 23.50—23.60, zaklj. 23.65—23.66; rž marec 14.69—14.76, zaklj. 14.70—14.71, maj 14.15, okt. 16.20—16.29, zaklj. 16.29—16.30; koruza maj 15.02 do 15.06, zaklj. 15.06—15.07, julij, zaklj. 15.61 do 15.63, tranzit koruza maj 14.52—14.57, zaklj. 14.52 zaklj. 14.55. Oživ^ente na tržišču kož pri neizpremesvjenih cenah Po inventuri pri grosistili, ki je z malimi Izjemami v splošnem izpadla zadovoljivo, začenja promet zopel oživljati. Orosisti so se že odločili, kakšno blago in kakšne količine bodo potrebovali ter so že stopili v zvezo s tovarnami in so večje kupčije že v leku. Cene blagu se drže na isti višini kot prej, ker so tovarne vdelavo reducirale, da ne bi prišli v odvisnost od trga in lažje držijo cene blagu kakor če bi bilo narobe. Povpraševanje po gotovem blagu je nastopilo in izg'eda, da se bo kupčija poživeta, zlasti, ker je že precej časa bila v stagnaciji Da bo obseg prometa dvignil cene, sc zaenkrat še nc more vedeti, vendar pa se mora računati. da bodo ccnc gotovemu blagu nekaj nategnile ter ne bo toliko zalog, kakor se bo pojavila potreba. Posledica tega je ludi nekaj živahnejše povpraševanje j» sirovih kožah, katerih zaloge so precej velike v državi Radi teli velikih zalog in radi vsled tega naslale likvidnosti frgovcev s sirovimi kožami sc cene nič ne dvigajo in so kupčije mogoče le j» starih cenah. Koliko časa ko to držalo, bo pokazal mesec januar Svinjske keže so se nekaj izvažale skozi Trst, teda ue v velikih količinah in cena stoji ves čas enako kot poprejc, dokler se tovarnarji ne odločijo do nakupa. Promet s čevlji v detajlu je po praznikih zek? popustil. En gros pa se šele pripravlja, tako da se ne more ugotoviti posebne živahnosti Inkaso je navzlic pičlim denarnim sredstvom pri konzumentih zadovoljiv. Živina Na mariborski svinski sejem dne 10. januarja je bilo pripeljanih 85 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 150 do 200, 3—4 mesece 350—400, 5—7 mesecev 450 do 500, 8—10 mesecev 550—850 Din; 1 kg žive teže 10—12.50, 1 kg mrtve teže 17—18 Din. Prodanih je bilo 69 svinj. kleteh, privatnih stanovanjih ali tovarnah, kjer se sicer izdelujejo z zakonom dovoljeni produkti. Delamo pa po določenem sistemu, docim ponarejevalci ne vedo, s katere strani jim bomo zgrabili. V začetku sem rekel, da se je v poslednjih 40 lelili število ponarejevalcev denarja povečalo. To opazko moram spopolniti v tem smislu, da se je po vojni opazilo neko vpadanje ponaredb in to edino iz razloga, ker je danes nevarnost takega posla mnogo večja. Ena panoga te zločinske stroke je še vedno zelo priljubljena. Mislim namreč na ponarejanje vrednosti pravih bankovccv. Te ponarejene novčanice se navadno puščajo v promet v inozemstvu, kjer publika navadno ne jiozna zadostno njihov tisk. Najpriljubljenejše jo ponarejanje; bankovcev od 10 na 100 dolarjev, med civiliziranimi državami velja dogovor, po katerem je kaznivo tudi ponarejanje bankovcev in denarja drugih držav v državi, kjer je falzifikat izdelan. Ravno tako je nevarno ponarejanje francoskih bankovcev v Ameriki, kot falzificiranje ameriških v Franciji. Ko smo hoteli mednarodno zasledovati ponarejevalce denarja, smo v praksi naleteli na neke ležkoče. To je bil eden izmed razlogov, da je francoski zunanji minister stavil v tem pogledu predlog konferenci, ki se je vršila v aprilu 1. 1929. Reznllat razgovorov na tej konferenci je bila pogodba 27 točk, ki so jo r,prejeli predslavniki 24 držav in ki jo jedel teh držav že ratificiral. Na tej konferenci sva zastopala Združene države naš poslanik v Švici Mr. Wilson in jaz sam. Osnovni princip le pogodbe je zamenjava vesti, lako da smo v Ameriki informirani, kaj se v tej stroki dogaja v Franciji, francoske oblasli pa vedo, kaj se je na tem polju podvzelo v Ameriki. Nadejam se, da bo In mednarodna pogodba kronana z. uspehom in dn bo šo bolj otežkočila pona- Fîlm v preteklem in nastopnem letu (Je se ozremo v |)reteklo leto nazaj, moramo ugotoviti, da jo bilo za film skrajno neugodno. In to po vsej Evropi; medtem, ko se je Amerika na račun Ev repu bogatila. Nemška produkcija je radi visokega vese-ličnega davka zaostajala. Ovira razvoju je bila tudi negotovost, kaj bo z zvočnim filmom. Prav radi lega je tudi Anglija nazadovala, medtem ko je stala Francija pričetkom leta precej dobro, dokler je kriza zvočnega filma ul vrgla v precej neugoden položaj. Zato pa je filmski uvoz iz Amerike v Evropo dosegel rekord tako, da smo bili z amerikanskimi filmi naravnost preplavljeni. Tudi alelijeji zdaleka niso bili tako izrabljeni, kot prejšnje leto. Pač pa se je v atelijeje za zvočne filme po vseli državah ulo-žil ogromen kapital. Obisk kinogledališč januarja in februarja jo bil radi silnega mraza razmeroma slab. Splošna brezposelnost in draginja se je čutila tudi v kinu. V Nemčiji so hoteli radi tega з 1. julijem kinogledališča zapreti. Prav tako je vroče in dolgotrajno lepo »vreme poleti poslabšalo obisk. Šele mesec oktober je položaj izboljšal. Na tej krizi so trpele tudi filmske izposojevalnice, ki radi slabega obiska gledišč, niso moglo v večji meri oddajati filmov, kinopodjetniki pa ne plačati naročenih filmov. Medtem pa je zvočni film v naglem pohodu, kot preje Ameriko, tako je lani zavojo-val vso Evropo. Pol leta sc je v Nemčiji bil boj za in proti zvočnemu filmu, končno je zvočni film zmagal na celi črti in v nastopnem letu se bo filmska industrija raz. ijala v znamenju zvočnega filma. Preobrat, ki ga je v filmsko induoi'ijo prinesel zvočni film, ie prišel nenadoma in je Lako producente, kot kinopodjetnike i.aš. 1 nepripravljene. Zato bo ta prehodna doba, ki bo trajala brezdvomno par let, ze'.o kritična in bo ■'J.HIVJftV.r.Il II Hm ii iigijwim.i—h,»mi Јтатшшквшвтштшкжаттш^^ Tudi hoira bi se z\M ! Kolle.,. zavija v želodcu, grize v črevesju ... Ako se tudi Vam kedai tako godi, tedaj se no obotavllate vzeti takol na sladkor-ju nekoliko kapljic Fellerievega priletno dišečega Flsaflirda Eisai'Uid z zakonom zavarovan! Sle se že kedaj prepričali o tem, kako zna ublažiti bolečine to že 33 let znano narodno sredstvo tn ko;meti-kum! Kako delule z drgnenlem in umivanjem pri bolečinah v prsih, sluzavostt v grlu, pri protlnu in 5'evma'izmu, kot zaščita, proti gripi? Enako tudi pri nec-vozl, slabosti, glavobolu in nespancu — kot obkladek na čelo ln sence! To pomagal V fokarnali in vsoli podobnih trgovinnli: poizkusne ste klentčice K П!п, dvo)ne steklenice 9 l)iu, spcoUntne ste-klet'ieo 26 Din. I>o poŠti: nniinanj i zavoj z D poizkusDiliv nii Gdvoinimi uli 2 specijnlnima slnktenicninii stane 02 Din. Scsi lakih zavojih s poštnino in zavojem sumu -oU Uin. Naročila nn naslov: miCSENI V. ЕЕЈЉЕИ, 1екаиг »чг, STUBSCA BUN|A, Eisairg Slev 134 Лко na nolrcbulcle. dobro odvajalno sredstvu. ki krepi želodec, ledni za tcvajie Feilerjeve 15tsa-krogijico, (i šliatljie 12 Uiii. Oblastveno konreeijonirana A. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite — LJUBLJANA, Blehveisova cesta 52. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel glavno zastopstvo angleške zavarovalne družbe ..dotai, excaanoe ASSURANCE" London. centrala Beograd, (ustanovljena leta 1720, glavni kapital nad 5.700,000.000 dinarjev) za dravsko banovino s sedežem v Mariboru, Aleksandrova cesta 43,11. » « inedsiarodna $p Prehlad, kašelj, bronhitis, pljučni katar, davico in vso pljučne bolezni zdravi v raznih bolnicah preizkušeni in priporočeni, odlikovani in patentirani Srezpiatno (№1 e na zahtevo brošure rožnih bolnic o Iz-bornosli Hudovscina. Dobiva se v vseh lekarn h in drose-rijnh. Kjer Di vpeljan se obrnite na proizvajalca IV. Hu-DOVSKI, lekarnar. NIŠ, Varilaiska 3. 1 škatlja 32 Din s poštnino vred tri škatlje 75 dinarjev skupno s poštnino. perfektno v slovenščini in nemščini, po možnosti z nekaj znanja srbohrvaščine, išče veliko stavbno podjetje v Ljubljani. Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe. na upravo lista pod značko »Stalno mesto« štev. 359. ИИМНИПШНИШ^ najboljših svetovnih znamk v velik 1 izbiri zelo poceni Najnovejši modeli otroških vo-tičkov od priprosiega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi Več znamk Šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in piieumatika. Ceniki franko. Prodaj« na obroke „Tribuna" F. B. L., tovarna dvokoles in otroSkih vozičkov. LJUBLJANA, Earlovska cesta št. 4. Spoštovani lekarni k »Spasitelju« Praga II. Vysehradska Vsakdanje velike bolečine vsled žolčnih kamnov so popolnoma prenehale z vporabo čaja Thé Salvat. Počutim se popolno zdravega kot pred 2 letoma. Salvat bom vsakomur priporočal. Jos. Janku, Bcočin, Jugoslavija. Zahtevajte zanimivo brošuro o žolčnih, kamnih, ki Vam jo zastonj pošlje glavno zastopstvo za Jugoslavijo lekarna pri »Sokolu-. G. Proche, Brčko. РИРМ*0®"0 ШШ«« Iz društvenega življenja »Ljubljana« ima julri v ponedeljek redno pevsko vajo in sicer od 19 do 20 ženski zbor, od 20 do 21 moški zbor. Udeležba nujna. Pevovodja. Občni zbor Glasbene maticc ljubljanske se vrši v ponedeljek, dne 27. t. m. ob 20 zvečer z običajnim dnevnim redom v pevski dvorani poslopja Glasbene Maticc. Krakovo-Trnovo. Zanimiv kulturni velefilni: »Scctovo potovanje po južnem tečaju« to predvajan prvič v našem prosvetnem domu v sredo, dne 15. t. 111. tečno ob S zvečer v društveni dvorani (Ka-runova ulica 14). Vabimo vse prijatelje naše pro-svete, da se tega večera udeleže v čini večjem številu. Sodeluje orkester in pevski kvartet. — Odbor. Akademski pevski zbor bo imel prvo redno vajo za base v ponedeljek 13. t. in., za tenore v torek 14. t. m. ob običajni uri v balkonski dvorani. — Odbor. »Šišenska prosveta« ponovi nccoj ob pol 8. uri spevoigro »Darinka«. Člani in prijatelji vljudno vabljeni. — Odbor. Organizacija (slrojnih in gradbenih tehnikov v Ljubljani) javlja svojim članom, da se vrši izredni občni zbor dne 19. jan. 1930 ob 9 dopoldne v gostilni Mrak na Rimski cesti v Ljubljani. Velepomembni koncert za jugoslovansko ko-nicrno glasbo bo v Ljubljani v petek, dne 17. t. m. Na tem koncertu bo izvajal zagrebški kvartet tri najnovejše godalne kvartete, jugoslovanske avtorje, Slovenca Logarja, ter Hrvatov Odaka in'Pa-pandopula. Zagrebški kvartet uživa v Zagrebu in Beogradu sloves homogenega komorno glasbenega korpusa, ki umetniško izvaja klasične in moderne kvartete. Njegova tehnična stran jc tako izvrstna, da ce brez skrbi lahko pokaže tudi v zunanjem svetu. Izvrstno interpretira klasično iu moderno mu-ziko. O izredno zanimivem programu petkovega konccrta borno spregovorili v prihodnjih številkah. »Mladina« Prosvetnega društva v Št. Pavlu pri Preboldu Vas vabi, da pridete na gledališko predstavo, ki se bo vršila v Društvenem domu v soboto 18. t. ni. ob 7 zvečer in v nedeljo 19. t. m. ob 3 popoldne, in sicer :;/Ženitev', V '/,',1* Opremljena sobica se odda. - Naslov pove uprava Slov. pod št. 375. Meblovano sobo elektrika, parket, separ. vhod se odda. Trnovska ulica 23, dvorišče. Trgovino ali lokal na prometnem prostoru Gorenjske vzamem v najem, event. pristopim kot iiompanjon. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod ■'Gorenjska« št. 127. V najsm oddam takoj ključavničarsko delavnico z vsem inventarjem. Terezija Eriavc, lg št. 63 pri Ljubljani. Pisarniški lokal v i. nadstr. na Dunajski cesti se odda takoj. — Vprašati pri Cospodar-ski zvezi. LJubliana, Dunajska cesta. Dva lokala na prometni točki, primerna za pisarno ali tudi za adaptacijo trgovine, se oddasla s 1. februarjem. Vprašanja na: Frančiškanska ulica 8 I. V najem oddam dobro idočo trgovino z mešanim blagom ob zelo prometni cesti četrt ure iz mesta, pod zelo ugodnimi pogoji. - Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 429. Obcestni lokal Velik harmonij \ Vdovec-posestnik s 5 oktavami in 17 regi- želi resnega znanja r. stri, 6 vrstni, za cerkev dobrosrčno vdovo ali sposoben, in harmonij s gospodično od 35 do 45 6 registri in 5 oktavami, let, katera ima trgovino se zelo poceni proda. — ali posestvo. Resne po- Cenj. dopise pod »Har- nudhc s sliko in polnim monij« na podružnico Slo- naslovom na oglasni od- Celju. Klavirje in pianine prodaja, izpo-sojuje, popravlja in čisto uglašuje najceneje — tudi na obroke — tovarna klavirjev WARB1N4K — delek »Slov * pod šifro »Srečen zakon«. Dva dij'aka Ljubljana, Gregorčičeva 5, sprejmem na stanovanje Rimska cesta 2. |n zajterk. . Naslov pove uprava Slov, pod žt, 442. Fianino palesander, ceno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 452. Harmonika s klaviaturo in solo, jazz ali šramel Izjava! al. šramel, poceni pro- Р?ЈР'5ап1. Jak°J? ,Novak dam. . Naslov pove ogl. 12|a^a,m ,а™05.1'' da s,em . . ____. ° v« frurl enetrr» in c-tarepv oddel. Slov, pod št. 470. Gospodična trgov, naobražena, pridna in poštena s 70.000 Din gotovine, želi v svrho že-nitve znanja z gospodom, za trud sestra in staršev Jurija in Marije Novak prejšnje hiše popolnoma izplačal. Od sedaj naprej nimajo nobene lastnine in pravice pri mojem posestvu. Vsaka nasprotna i»-java proti meni bi bila izmišljena. V Zbiljah pri Medvodah, 31. decembra 1929. Jakob Novak. Privatne stranke kdor obiskuje, dobi lep zaslužek pri R. C o t i č , Ljubljana VII, Kamniška štev. 10 a. Kratek klavir z angleško mehaniko. -Nov koncertni pianino -ceno proda Zima, Stari trg št. 34/IIL Agenti se iščejo za vsa mesta in vasi v celi deželi za dobro posrečeni predmet za širše plasti naroda, ki se dobro razpečava. Velika plača in 20% proviziia za vaskogar. ki rad dela iu je inteligenten. Pišite s priložitvijo znamke za 50 par na Glavno agen-turo >Omnia«, Ljubljana. Lepa soba z dvema posteljama in (elektriko, zelo gorka, se odda dvema gospodoma j ali zakoncem brez otrok, s hrano. - Naslov pove uprava Slov. pod št. 465. Sobo kuhinjo in kabinet v Zeleni jami oddam s 1. februarjem ali 1. marcem. - Novak, Erjavčeva ul. 2. Soba z vso oskrbo se poceni odda v Kopalirki ulici 4. Trnovo. • starim 38 do 45 let, naj-se odda v Spod. Šiški na ' raje trgovcem ali dobro cesti. Vprašati situiranim obrtnikom, poštenim in podjetnim Le resne ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod »Značaj« št. 387. prometni cesti. Vprašati v Vodnikovi tovarni kisa. Ljubljana VIL Celovška cesta 42. Stanovanje soba, kuhinja, 250 Din mesečno, 2 sobi, kuhinia, <00 Din mesečno, oddam. Naslov v upravi pod št. 182. Prazno sobo oddam samcu ali zakon-! cema brez otrok. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 455. Gostilna v Ljubljani se odda mesarju. Poleg ie ludi hlev. vrt, dvorišče in delavnica. Ponudbe pod »Gostilna A G.« na upravo »Slovenca«. zdrav in poštenih staršev, po možnosti z meščansko šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino mešanega blaga. — Jos. Zidanšck, Sp. Hudinja, Celje. za uaše švedske posnemalnike pošten, izobražen, vešč i i5iem,° ,v , vsakem kram jezikov, sc takoj sprejme i f,rot' dobremu l>l»e.lu v večjem hotelu v Mari- ! „Teh na" družba Z O Z boru. Ponudbe na upravo ;........ ,, . , »Slovenca» v Mariboru. ,Jj,"J,jana' »estmtr* /I Šoferska šola L obl lionc Cumernik. I 'ubljana Dunajska C- 36 ( Fugoavlol. — Tel 223h rouh in nrak'ične vo?nif Otvoritev novih tečajev francoščine, nemščine, angleščine ruščine, italijanščine Moderne metode; temeljito, hitro in zanimivo. Akademsko na-obraženi predavatelji. -Vošnjakova 4. - Vpisovanja: 10—12, 18—20. Strojepisje poučuje drž. konces. za- Lep trgovski lokal na najbolišem prostoru v Kamniku se odda s 15. lebruariem v najem. Pojasnila daje Hirko Sax, Maribor, Grajski trg. Prvovrstne gostilne in meš, trgovine v zakup! V Vel. Bečkercku se daje za več let v zakup v centru trga dobro vpeljana gostilniška obrt z inventarjem samo strokovnjakom. Poleg tega je v okolici Pečkereka oddati več delavnic in trgovin. Posreduiem tudi glede službenih mest za kavarne, hotele, slaščičarne ter tamburaška društva. Priporočam se vsem z zagotovilom naj-boliše postrežbe J-kob Piking, posredovalec, Vel. BeSkerck. Jnserati V ■Slovencu• imajo največji uspeh: G. Jurasek 1 iubljana Kliucavničarska ul. 3 — Mestni trg 22, strokovne uglašuje 1er popravlja glasovirje. Gostilna v Ljubljani se lahko takoj odda. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gostilna 1000^. Slaščičarji, peki! V Kranju, velikem industrijskem mestu, središče Harmonij dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na gasilno društvo Sora, p. Medvode. sebno učilišče. Gita Pe-; Gorenjske, oddam v na-fač, Ljubljana, Valvazor- ;em |gpe prostore in lokal jev trg 6. M Širite »Slovenca«! Inventurna prodafet 1 blaga za cbteke, sukn;e, plašče itd. pri NOVAK-u, Ljubljana, Kongresni trg 15 Ogiejte si, okoristite se prlliremife 20 clo ici vecl za prodajo ali grem kot družabnik k veščemu peku, slaščičarju za specialna peciva. - Naslov in ponudbe ie porlati upravi »Slovenca« pod »Pokari-ja« štev 14,319. klavirji prvih svetov, znamki ALFONZ BREZN.K Ljubljana, Mestni tre - Na man ši obroki Za!oBa 'n Izposojevalnica najboljših klavirjev, pi mi nov in harmonijev Stelnxray, Blisrmlnrlcr KUrster, niilzl, Hofm.-m. Original Stli cl. Popravila in uglnJevnn'o un J conolSe. - ISajbocatrba Izbira vseli osUiih glax bon ti instrum. In strun Nobena krema ne more spremeniti Vaše kože TODA NEGA KOŽE NA ZNAN-ST ENI PODLAGI - ki oživ-"ja kroženje krvi po slaničju in abnavl|a delovanje por — bo ohranilo Vašo kožo čisto, odporno in nežno. To so temilji Elizabelh Ardenive metode Sle-d le vsako jutro in vsak večer ločno vsakemu predpisu Elizn. belhe A^den, 1er uporablja le /oto Venetian Clconsing Cream (čistilno kremo), Ardena Sltin Tonic (sredstvo za jačenje kože), Spécial Ansiriçenl n Orange Skin Food (hrani vo kože). Elizabeth Arden Venetian-prcizuodl se dobivajo n DROGER1J1 ADRIJA Mr. pii. S. BORČIČ L 1 U B L 1 A N A Selenburgovo 1 ELIZABETH ARDEN 25 Old Bond SI. London W 1 673 Fifth Avenue New York 2 rue de la Paix Paris STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D., LJUBLJANA Telefon 2830 Centrala Dunajska c 35 Brzojavk Stroj Motorne ognfegasne krizgalne Zahtevajte ponudbe ! Prenosne brizgalne Snemalne brizgalne Vozički z lesenimi kolesi Vozički z gumijastimi kolesi Armature za vodo, paro, plin, kakor za vse druge tekočine Klctarskc armature Organizacija zadolžitev, osebnih kreditov, hipotek potjra brezobrestnega posojila. Temeljna navodila prinaša »Domačija« Maribor, Koroška 10. List 2 Din, če oojasnilo posebej, 10 Din. Posestva Hiša z lepim vrtom 15 minut od postaje Logatec se proda po ugodni ceni. Več se poizve pri And'eiu Mihevc, Martin hrib 36, Dol. Logatec. Enodružinsko hišico v predmestju Ljubljane kupim - Ponudbe pod j.Takoi denar« na upravo »Slovenca« pod št. 378. Gostilna s hišo s sobami za tujce, v letovišču, se proda. Eksistenca sigurna. Voda in električna luč ter vse v najboljšem star.:it. Naslov pove uprava »Slovenca-samo resnim pod št. 362. Sadonosno posestvo okroglo 20.000 kg jabolk, več ko 500 mladih jablan, zelo velika hiša, klet primerna za veletrgovino, njive, travniki za 4 glave, gorica, gozd, 5 minut od velike ceste - naprodaj. Podrobnosti daje Cizerlj N., Zavrč pri Ptuju. Stavbišča za vile pod Rožnikom prodata Pokojninski zavod, Gledališka ulica 8'IV. Hiša enodružinska, z lepim vr-tem, 5 minut od žel. postaje D. M. Polje, se pod zelo ugodnimi pogoji odda v najem. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 320. Restavracija staroznana, prvorazredna, prostora za 400 gostov, ' poletni vrt, kompleten. inventar, v glavnem mestu Slovenije, takoj na- j prodaj. Dnevni promet okoli 7000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca-< pod »Vsled bolezni«. Hiša enonadstropna, z vrtom pri hiši in mali vinograd naprodaj. — Poizvedbe: Matija Kosančič. Dol. Bo-štajn pri Sevnici. Pioda se trgovina takoj radi preselitve. Dobro eksistenčno obsežno vpeliana, prijazna, s prijaznim stanovanjem, potr. gosp. poslopjem in vrtom, na prometni točki, vse v najboljšem stanju, blizu mesta, brez konkurence. Cena 200.000 Din. Ponudbe pod šifro S. R. Je. št. 14.660. Vodna moč 100 PS s tovarniškim poslopjem, 10 oralov zemlje, voda posebno primerna za tekstilno industrijo, naprodaj radi družinskih razmer. Velepo-sestvo, 240 oralov z 80 orali prima polja, ostalo gozd, 7. žago, polnojar-menik, elektr. razsvetljava, z graščino (20 oseb). Gosposka vila v Mariboru, prosta takoj ob nakupu, in vila v najem. Realitetna pisarna >Ra-pidoc, Maribor. Gosposka ulica 28. Enodružinsko vilo s 4 sobami, 2 kabinetoma, kuhinjo, pokrito verando in pritiklinami, ob železnici, odda H e r 11, grad Golič, Slov. Konjice. Radio tricevni, kompleten, s finim zvočnikom, proda: Umek, Glince, cesta XI, I štev. 12. « „POSEST Utalitetna pisarna, družba z o. z. ШВЏДМ ЖеТ" — PRCftA:- Vilo, enonadstr., novo-zidano, enodružinsko, 6 sob, kopalnica, vse priti-klinc (sobe po 30, 36 m'-'), tri minute od tramvaja, 400.000 Din. - Hišo, dvo-nadstropno eno štirisob-no, dve dvosobni, štiri enosobna stanovanja, vrt, dvorišče, blizu stare šišenske cerkve, 290.000 Din, - Vilo, visokopritl., novozidano, krasno komfortno štirisobno stanovanje, dve trisobni stanovanji, lep ograjen sad. in zelenjadni vrt, Spod. Šiška, 275.000 Din. - Hišo, trinadstrop., 18 tro-, dvo- in enosobnih stanovanj, sredi mesta, 430 tisoč Din, 10% obresto-vanje kapitala. - Vilo, novozidano, dve trisobni, eno dvosobno stanovanje, 900 m' zemljišča, krasna lega, Podrožnik, 310.000 Din. - Novozidano, viso-kopritlično hišo, 600 m-' vrta, Bežigrad, 230.000 D. - Hišo, enonadstropno, eno tri-, eno dvosobno stanovanje, Dožna dolina, 140.000 Din. — Poleg tega večje število hiš, vil v Ljubljani, gostilne, trgovine, kmetska posestva, na deželi, stavbišča v mestu in vseh predmestjih, po naiugodnejših cenah. ШрШ 20 % krorske bone kupi Pućka êtediona i za ložni zavod d d . Osiiek Desatična ul 27 Oglje in drva vsako količino — kupuje stalno tv.Jka Skrbeč & Bartol, Ljubljana. Miklo-•9 Bjsao B.\33|S Ste li svoj denar zavrgli? 20% kronski boni, katere ie vsakdo prejel pri žigosanju kronskih bankovcev — se po naj-kulantnejši ceni kupujeio. Prometna bančna družba z o z„ Maribor, Cankarjeva ulica 14. 1000 m hlodov prima bukovih, in vsako količino iesena, gabra, divje hruške in češnje, šumske lipe, ielše, hra-stovine ter drva — kupi »Drvara«, Zagreb, Men-četičeva 20. Parni kotel dobro ohranjen, stoječ, v velikosti 3—5 kvadratnih metrov kurilne ploskve, se kupi. — Ponudbe na Mestno plinarno, Maribor. Vsakovrstno ll^fP taomufp po oaiviSilb cenah. CERNE tnvelir lioblfana VVoliova ulice tt 3. EHzov 6 ccvnl Radtone je najboljši radio aparat sedanjosti za sprejem na sobno anteno. Dovršen 1 je v izde'avi m učinku, obenem pa tako mojstersko enostaven, da se ga more posluževati tudi otrok. Čiste Dostaje ima naglo in deluje brez baterij, akumu atorjev, kislin. Edini aparat; ki sprejema vse evropske in števj'ne prekomors4e postaje na okv rni anten1, brez izmenjave špu'je, reproducira pa v zvočniku izvirno barvo zvoka Zahtevale še dan2s brezplačno literaturo o »RADIONU« in ne od ašajte z nakupom. Zahteva te naš BREZPLAČNI RAlJlO-CENIK, zahtevajte brezplačno listo priložnostnega nakupa. Prva radio trgovina Največja trgovska in od-pošiljateljska hiša v državi g£9 Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nepozabni sin, brat, svak, stric, gospod Leo Knez v petek 10. januarja 1930 po dolgi, mučni bolezni za vedno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, dne 13. januarja ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoča rodbina Fr. Kneza v St. Rupertu na Dolenjskem. llsB&tnorsfne trgsusks knlige, šfrace, mane, ttnteze, hetbsnSe, odiemalne knjižice, bloke, zoezke I. î. d. ________ШТк nudim po skraina ugodnih cenah! Па debelo § - - Па drobno! ANTON JANEŽIČ UnMfana, Ftorjanska n», 14 Knjigoveznica in irlalnica trgovskih knjig. Tovorni avto ali osebni, malo rabljen, kupim od 40—60 HP. — Ponudbe je poslati na upravo »Slov.« pod značko »Avto 1930/^0—60 IIP-štev. 430. Jesenov les deske 5, 6, 9 in 10 cm debeline ali povsem suha debla, kupim takoj. -Ponudbe pod »Suh jesen« upravi »Slovenca«. Prodamo Puhasto perje kg po 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. — L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilna perja. Čebulo lepo domačo — nudi po 1 Din za kg tvrdka Ce-lestina Glavnik, Liubliana, Pogačarjev trg 1, telefon 24—93, trgovina z južnim sadjem, zelenjavo ter deželnimi pridelki na debelo. Budilke 3 letno jamstvo, 60 Din, dobite samo pri tvrdki I Ivan Pa k i ž, Ljubljana, Pred škofijo 15. Strojno pletilsV•-» ie edino ugodna prilik» za takoišnio dosego dobrega zaslužka io lastnega nodtena lirez posebnih stroškov io camude t asa Učne tefate se nastopi lahko vsak dan. ilaihol!*) pletilni stroii «Wel' i« vedno » veliki izberi na zatnffi - F KOS Liubliana. Židovska ulica 5. »Schaffhausen« precizne žepne ure najmodernejše oblike - nudi v veliki izbiri najceneje Ivan P a k i ž Ljubljana, Pred škofijo 15. Specialna delavnica za previjanje električnih motorjev in popravljanje vseh električnih aparatov F. Perčinlič, elektromeh, podjetje, Gosposvetska 16 (restavracija pri »Levu«). Mi slikamo vse! Slike poobličia (Portrât-hilderl. razglednic«, slike lakot izgotovliene. indo-stritske in športne slik*. Novo vpehan fotoatelje к natmodernetširai aparati -Fotomevei. Maribor, Go-spodska 39. №entcno moho nii|b.>l)eu, mlinov nudi nu)e«-tioic oletrcoviBi- žitu mu ailevukih izdelkov a. voi.H. Miitman« Resljcva pesta Si. IVORNKA STAPIPIIJIf I. »«KLIC MAR I BOH Aleksandrova ceste 34 žimnice modrocc, posteljne mreže, želez postelje Izložljivet, otomane. divane in dr, tapetniške izdelke dobite natceneje pri RUDOLFU RADOVANU, lapetoiko Krekov trg Stev. 7 (poleg Mestnega doma). Ia kranjske klobase in Ia ljubljansko kislo zelje pravkar doSlo. VID MURKO, sprecerija in delikate&a, Maribor, Meljska cesta 24. V Mariboru je najugodnejši nakup ga Ianterije, drobnarije, pav- Črešnjevo spalnico novo, masivno, politira-no. prodam za 4800 Din. - Naslov v upravi »Slo- nogavic, vrvarskih izdcl venca« pod št. 343. fumerije, papirja, pletenin. DRVA suha, več vrst premoga po najnižjih cenah nudi M. ccif-ied, Gregorčičeva 1, Maribor, Belnavska 3. 20.000 k