146. številka.
Ljubljana, ? sredo 28. junija 1905.
XXXVIII. leto
**i&Is viak dan zvečer, isimSi nedelj« in praznik«, t«r velja po pošti prejeman za avatro-ograka dežel« za lato X6 K, za zal lata IS K, za četrt leU S K 60 k, za en mesea 1 K tt« X* K,  za pol leta 12 K, za četrt leta 0 K, za an meaee t K. Kdor hodi «am panj, plača za tb« lata 32 K, aa pol leta 11 K, za Satrt leto 6 K 60 h, za en mesa* 1 K 90 h. — Za
SO h. Za Ljubljano * pošiljanjem na dom za to« tuja  dežela toliko toč, kolikor snaSa poštnin*. —
Si naroSb* brez istodobna vpošujatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne potlt-vrate pa 11 h, če ae ae aznanfla tiska enkrat, pa 10 h, če ae dvakrat, in pa 8 h, če ■• tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi .a; [M Izvole frankovati. — Rokopisi ae ne Tračajo. — Uredništvo in upravnlštvo ja v Knaflorih ulicah it 6, iu sicer urednižtre v L nadstropju, uprarništro pa ▼ pritličju. — UpraTuiStru naj ae blagovolijo pošiljati naročnin«, reklamacije,
Ji
Slovenski Narod" telefon ćt. 34.
oznanila, t J. administrativna stvari.
Posamezne Številke po 10 h.
„Narodna tiskarna" telefon it. 85.
Klerikalci in vseučilišče.
Ni je ffHobije, ni j« lopovščine in ni je infamije, da bi je kranjski klerikalec ne bil zmožen. Vsa politika kranjskih klerikalcev od L katoliškega shoda ni drugega, kakor nepretrgana vrsta najrazličnejših sleparij. Poštenje in morala sta v stranki kranjskih du hovnikcv izgubila vsako veljavo. Duhovska stranka na Kranjskem je postala stranka političnih banditov, ki jo mora ves spodobni svet zaničevati. Krščanski soeialec Sehneidsr je nekoč v državnem zboru govoril o »Schuaagelda na Žide, kakor se plačuje za dihurje; ko bi poznal politične kolovodje kranjskega klerika lizma, ni bil svoj na sebi krščansko-kanibalski predlog čisto gotovo tudi nanje raztegnil.
ZiiBlužili bi to že zaradi neskončno infemnega svojega postopanja glede slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Take kakor klerikalci morejo ▼ tej za ves narod in njega bodočnost vele važni stvari postopati samo politični obešenjaki.
zgodovina slovenskega vseučili-šseg£ vprašanja je znana in ni je treba pojasnjevati. Vsakdo ve, da je nsrodno-napradna stranka vedno z vso vnemo delala za vseučilišče. Že pred več kot 20. leti se je začelo to delo in Saklje je bil tisti, ki je za dobro plačilo ta trud izpodbijal, v tem, ko so ostali klerikalci pssivni in pustili liberalce, da so se pehali z*a ta ideal. Ko so se klerikalci organizirali kot stranka, se niso izrekli za slovensko vseučilišče v Ljubljani, nego za nemško katoliško vseučilišče v Solnogradu, za katero še danes delujejo in žrtvujejo, med tem ko se za slovensko vseučilišče čisto nič ne menijo.
Leta 1898. je stopilo slovensko vseučiliško vprašanje v nov stadij. V dnevih nemške revolucije proti Ba-đeniju se je napredna stranka z vso vnemo zavzela za pridobitev vseučilišča v Ljubljani. Takrat so tekla pogajanja za spravo med napredno in med klerikalno stranko in takrat je
napredna stranka prisilila klerikalce, da so obljubili glasovati za to, da se iz deželnih sredstev ustanovi vseuči-liški fond v znesku pol milijona kron. Klerikalci so se sicer branili in v finančnem odseku glasovali z Nemci, ali hoteč se rešiti iz svoje politične stiske, so se vendar vdali in v javni seji glasovali za to vsoto.
Dne 23. februvarja 1898 je bila tista znamenita se.a, v kateri se je dovolilo pol milijona kron in je bilo z glasovi slovenskih liberalcev in klerikalcev proti glasom nemških poslancev sprejeta resolucija:
»Vis. c. kr vlada se poživlja, da čimprej pri drž. zboru izposluje ustanovitev vseučilišča z bogoslovno, pravoslovno in modrosiovno fakulteto v Ljubljani, koja bi ustrezala zahtevam slovenskega naroda, ter bi uztrezaje zahtevam celokupne države združevala pod svojim krilom ukaže I j no mladino vseh narodov avstrijskega juga."
Obe slovenski stranki, liberalna in klerikalna, sta zahtevali soglasno, naj se ustanovi vseučilišče, na katerem bodo predavanja ne le v slovenskem in v hrvatskem, marveč tudi v nemškem in v italijanskem jeziku. Storili so to po treznem in zdravem preudarku v soglasju s slovenskimi pravniki, ki so bili vsi za to, da je zavzeti v tej stvari praktično stališče, in v soglasju s štajerskimi slovenskimi deželnimi poslanci, ki so se s posebno izjavo izrekli v istem zmislu, kakor je potem sklenil deželni zbor.
V tem okviru, k i ga je določil kranjski deželni zbor v pora-zumijenju med liberalci in klerikalci, se je nadaljevalo vse delo, v tem zmislu postopa tudi vse-učiliški odsek in kdor uvažuje razmere pri justici, pri politični upravi in pri financi, kdor uvažuje razmere na Štajerskem in na Koroškem, kdor računa s praktičnimi koristmi, tisti bo priznal, da je za slovenski narod samo dobro, če se vseučilišče v Ljub-
ljani tako uredi, kakor je sklenil deželni zbor kranjski.
Mi stojimo iz polnega prepričanja na stališču tega sklepa deželnega zbora in se torej v tem oziru docela ujemamo s izjavo naučnega ministra H ar tla.
Zdaj, ko smo pojasnili sklep deželnega zbora, tisti sklep, za kateri so glasovali vsi klerikalni poslane', dočim so Nemci glasovali proti njemu, sedaj pa vprašamo:
Ali si more človek misliti večjo infamijo, grje obešenjaŠtvo, ostudnejšo žlindre, kot je to, kar piše v tem oziru organ kranjske duhovščine? »Slovenec« govori o izdajstvu, pravi, da je to sad slovensko-nemške zveze, trdi, da je to diktiral baron Schwegel itd. itd.
Razumemo dobro, da klerikalci vedno lajajo na narodnonapredno j stranko in da skušajo s častikrajo, s sumničenji in z obrekovanjem vsake vrste zbegati pristaše narodno-na-predne stranke, da bi petem mogel samogoltni klerikalizem bolje ribariti v motni vodi.
Ali da ta banda celo pri taki ve-levažni stvari, kaker je vseučilišče, ne misli na drugo, kakor na sveje umazane strankarske in osebne koristi, to ni čudno, to je skrajno sumljiv o.
Katoliško podlo in katoliško laž-njivo je sumničeje, da Plantan ni pravilno postopal. Plantan je povsem pravilno postopal, kajti vseučilišče se ne more prej ustanoviti, dokler ni predložen in sprejet dotični zakon. Minister je ta zakon obljubil in če svojo obljubo izpolni, potem je naša narodna zahteva uresničena.
Katoliško bedasto pa je oelo govoriti, da je dr. Tavčar oškodoval slovensko vseučilišče, ker je govoril proti zvišanju duhovskih plač. Mislimo, da ga ni na celem Kranjskem tako zabitega pastirja, da bi »Slovencu« verjel. Ali lepo pripoznanje obsega to »Siovenčevo« idijotstvo vendar, da je namreč dr. Tavčar s svojim govo-
rom zopet enkrat vsekal klerikalce tako, da kar trepetajo bolečin. Pa s6 res reveži, ti klerikalci, s katerimi se v državnem zboru dela kakor s cucli v cerkvi in ki dobivajo brce in batine cd vseh strani, če se le ganejo.
Čercu torej pravzaprav to lajanje ? Vtis imamo, da so klerikalci zopet uprizorili v e 1 i k a n s k o 11 e-p a r s t v o.
Sumljivo je že to, da govore toliko o svojem delu za vseučilišče, dečim v resnici ničesar ne delajo, in so snedli znani »junktim«, kr,kor da bi to bila kaka častna beseda.
Ko bi bili pošteni ljudje, ko bi jim bilo res za pridobitev vseučilišča ali pravne fakultete, potem je gotovo, da bi morali ostati na stališču kranjskega deželnega zbora na tistem stališču, ki so ga klerikalci sami pomagali določiti. Morali bi toliko bolj ostati na tem stališču, ker nasprotujejo Nemci tudi taki visoki šoli, kakršno je obljubil ministe* H .-.rt-.-:. Vse nemško časopisje je pokonci nemški na-oionaloi agitirajo, groze, psujejo na vse mogoče načine. Z nečuveno hudobnostjo se zaganja nemško nacio-nalstvo v naš narod in na vseh koncih in krajih se pripravlja velikanska gonja proti našemu narodnemu postulatu v svrho, terorizirati vlado in ugnati v strah tiste nemške stranke, katerim je Hartlov projekt simpatičen.
In zdaj se dvigajo proti temu načrtu tudi slovenski klerikaloi in n a-peljavajo vodo na mlin naših sovražnikov.
To je okolnost, ki vzbuja v nas grozni sum, da hočejo klerikalci s pretirano radikalnimi zahtevami razdražiti vlado in tudi tiste Nemce, s katerimi bi se morda dalo govoriti, da hočejo z radikalnimi zahtevami nasuti javnoeti peska v oči in obenem pokopati slovensko vseučilišče.
Kdor zasleduje zgodovino slovenskega vseučilišča, ve, da klerikalci niso  bili  nikdar   resnični prijatelji
vseučilišča in da to tudi ne more,9 biti, prav ker so klerikalci. Vzlic vsi svoji borniranosti vedo dobro, da bi bilo slovensko vseučilišče v Ljubljani največja nevarnost za klerikalizem. Že samo ta okol-ščina, da bi potem samo še dijaške smeti, da bi potem samo še odpadki šli v semenišče, spravlja klerikalizem v strab, boji se pa tudi povzdige splošne omike in zvišanja kulturnega nivo a, boji se zlasti neizogibnega vpliva vsakega vseučilišča na ljudsko naziranje. Kamor pogledamo po svetu, povsod vidimoj kako vplivajo vseučilišča v svobodomiselnem oziru na narode in klerikalci imajo stotisoč vzrcfcov, da ee boje tega vpliva.
In to utrjuje naš sum, ki smo ga prej izrekli. Izjava ministra Hartla je taka, da bi bili Slovenci lahko ž njo zadovoljni, Če bi bila le obvezna glede ter* mina, kdaj se izpolni vladna obljuba. Sicer pa tudi Čehi glede vseučilišča na Moravi niso mogli doseči takega termina.
Pazilibomo strogo na vse početje klerikalcev in že danes povemo: Gorje klerikalcem, če nam pokopljejo vseučilišče, povemo pa tuđi Nemcem, da nam je do grla dovolj početja nemških strank in nemškega časopisa in da naj se nikar preveč ne igrajo s ognjem, sicer zna nastati lak vihar, da jih bo groza.
Iz mlekarskih krogov.
i.
Na adreso sla/, ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice!
Vedno bolj se bliža Čas, ko se otvori druga železniška zveza Dunaj-Trst in temu trenotku in poznejšim časom gledajo posebno mnogoštevilne notranjske ..Mlekarske zadruge" z nekako bojaznijo nasproti. In to Čisto opravičeno. Glavno mesto za oddajanje mleka notranjskih mlekarn je Trst, a mlečnega trga v Trstu one še zdaj niso trdno zavzele, akoravno bi se bilo že zdav-
Misnica.
Erna je bila že precej prileten angel s črnimi kitami in rjavkastimi očmi. To zimo je bila samo enkrat zaročena, zdaj pa je bilo njeno mehko srcece zopet prazno in prosto.
Dragotin Vešča pa, neplačan rob paragrafov, je šele predkratkim srečno razvozlal svojo trinajsto zaroko. Kakor ^se plemenitejše nature, je bil tudi on nekoliko babjeveren; potemtakem nikakor ni mogel ostati pri tej nesrečni Številki. Gospodična Erna mu je prišla ravno prav.
Ernina mamica, vdova po Btotniku, ga je bila našla vrednega, da je smel stanovati v eni njenih sob; za to prijazno dobroto ji je ostajal Dragotin Vešča dolžan ne samo dosti primernega spoštovanja, ampak tudi dvanajst goldinarjev točno vsak mesec. Gospa vdova je imela mehak in blag značaj in ni gospoda Vešče nikdar tirjala niti mn ^ grenila veselja do Življenja z najmanjšim tihim znamenjem na obrazu.
Precej pri prvi viziti je Erna Dra-gotinu izvrstno ugajala s svojim živahnim in obenem milim značajem. Temne obrvi nad velikimi, nekoliko porednimi očmi je potegovala kakor začuden otrok kvišku; rada se je smejala, deloma zato, da bi paradirala s svojimi belimi, z zlatom plombiranimi zobki, deloma pa tudi zato, ker je bila res prav zidane volje, zakaj gospod Vešča je sedel precej leseno na stolu in je rekel „Pardonl", ko mu je padla rokavica iz roke. Erna je stala za stolom, kjer je sedela gospa mama v vsi svoji obzirnosti in s tihim veličanstvom na zgu-banem obrazu, oddaleč jako podobnem pogretemu krompirju v oblicah. Gospa mama je bila rojena govornica kakor sploh malone vse Evine potomke, zlasti pa vdove. Predavala je Dragotinu o slabi in napačni vzgoji našega ^boljšega" žeastva po zavodih.
„ Recimo, učena mlada dama se vrne domov/ je pridigovala, „ vstane ob devetih, desetih, pomlati malo po klavirju, se pokaže za pet minut v kuhinji, določi znanstveno, kako se razlikuje p is ker od sklede, včasi tudi malo pokuha z bukvami v roki, navadno pa
vse pokvari, tudi Če ne obrne v kuharski knjigi dveh listov naenkrat namesto enega samega . . .u
Potem e naznanila s po vzdignjenim glasom, da je, hvala Bogu, njena Erna čisto drugače vzgojena. Hčerka je ob tej slabo parfimirani hvali predražestno povesila oči in zardela in se držala tako otroško naivno, kakor bi je ne žulila nerodna butara dolgočasnega devištva že lepo vrsto let.
Dragotin Vešča ni bil zastonj že trinajstkrat srečno zaročen; takoj je opazil rafinirano naivnost gospodične Erne in se je na tihem precej pridušil, da prične kar najprej svojo štirinajsto ljmbezen.
„Pod kožo je vsak krvav, posebno pa jaz!u si je mislil. „Čudna so pota življenja in večinoma neumna. Sicer je gotovo že dolgo, kar je bila Erna pri birmi, toda star panj Še bolje gori, pravijo".
Zdelo se mu je, da je tudi Erna pripravljena, deliti z njim srečo svojega večkrat zaročenega, vendar še ne čisto potrtega srca. Dragotin Vešča se je opajal z najslajšimi nadami. Nekoč je
kupil na Marijinem trgu za majhen denar „planet", tiskan listek, ki mu ga je izbral dresiran kanarček. Babjeverni Dragotin je bral z velikim veseljem:
„Vaše blagorodje!
Nikar nikdar ne tožite usode! Njeni udarci minejo kmalu; Vaša poštenost in Vaš ugled Vam bo pridobil povsod prijateljev. Svoje sreče sicer ne dosežete tako kmalu in nekaj časa boste v zadregi, toda prijatelj Vam pomore. VaŠ nemir Vam prinese dobička. Premagali ste mnogo sitnosti, toda ne čudite se, kadar Vam prinese čas veliko srečo".
Ta „planet- se je sicer prilegal vsakomur, izvzemŠi morebiti kakšnega roparskega morilca, ali Dragotin Vešča si je domišljal, da ga je potegnil kanarček kakor nalašč zanj. Zaljubil se je na nos na vrat v Erno s tisto vi rtu-oznostjo, ki se da doseči le po mnogi vaji. Vendar nikdar ni mogel biti sam z njo; materin zmaj je bil Krni vedno za dražestnimi petami. Niti pisemca ji ni mogel oddati; očito pa ni maral govoriti, zakaj Vešča je bil eden izmed tistih malopridnih mladeničev, ki v te moti svojega duha verujejo, da je le tajna ljubezen edino prava ljubezen in
da so skrivni poljubi najslajša sladkost na tem grenkem svetu.
Neko soboto jo je vendar enkrat samo srečal na stopnicah. 8 kratkimi besedami ji je razodel, da jo ljubi. Precej prvi trenutek, ko jo je videl, je Čutil, da ona odloči njegovo usodo, tako ji je dejal na stopnicah ali pa vsaj kaj podobnega; potem pa jo je VDraŠal, Če ima tudi ona morda kaj ljubezni pripravljene zanj. Erna je zardela kakor se spodobi, povesila oči, kakor se spodobi in stekla po stopnicah; to se sicer tudi spodobi, toda Vešči njen beg ni bil posebno všeč. Dokler je mogel, je gledal za njeno gibko postavo, bridko Čez jetra prepasano in — o sreča! — videl je naposled njeno izzivajoče smehljanje okoli zlato plombiranih zobČkov, v porednih očeh, na vsem obrazku, da ga je presladko požgaČkalo v srcu.
Pri drugem posetu se je Vešča debelo zlagal gospe mamici. Nikdar ni bil lovec in vse žive dni je privoščil divjačini nedeljski mir, vesele praznike in srečno novo leto.
Pa ga je premotil hudič in grešnik je dejal dami, da je izboren lovec iu da je postreljal že brez števila živih
nej lahko zgodilo? No morebiti zaradi slabe kakovosti mleka, preje obratno, kajti v tem oziru se naše mleko lahko meri z vsakim! Krivo je deloma temu to, ker je pri nas mlekarstvo Se v povojih, a glavni in največji vzrok so skrajno neugodne Železniške razmere. Ako se te zboljšajo, potem je dan mlekarstvu glavni pogoj k njega razvitju.
Deset let je, odkar se je ustanovila prva mlekarna na Kranjskem (svoje-easne PovŠetove ne Štejemo) a v zadnjih petih letih se je ustanovila sko raj v slednji občini po ena. S tem j se je ustvaril pri nas nov promet, ki : se je do danes tako povzdignil, da prevaža južna železnica dnevno okoli 20.000 litrov mleka le v Trst. To je torej promet, na katerega se je treba ozirati, ter gledati, da se mu da pač vse ugodnosti pri prevažanju, da se zamore na ta način Še bolj povzdigniti. V ta namen se pa od strani železnice dosedaj ni nič storilo, skoravno plačajo mlekarne za voznino mleka pri sedanjem prometu ogromne vsote, katere se bodo pa gotovo Še zvišale, ako se razmere zboljša;o.
Nova železnica Dunaj-Trst opremljena bode gotovo z vsemi najnovejšimi pripravami za ta promet in dežele (Primorsko, Gorenjsko, Koroško, Gor. štajersko itd.), katerim bode s to progo odprta pot za mleko v Trst, bodo imele veliko večje ugodnosti, kakor jih imamo mi. Skrajno nujno je torej, da se upelje na progi Ljnbljana-Trst vse udobnosti, ki so neobhodno potrebne za ta promet! Uprava južne železnice mora storiti vse, da bode mlekarnam mogoče mleko — ki je tako važna vsakdanja, a glede transporta skrajno občutljiva človeška hraria — v še dobrem in svežem stanu dovesti na cilj in to bodisi v vročini ali v mrazu, ponoči ali podnevi t. j. ob vsakem času in z vsakim vlakom. To pač ni nič novega, ker je že vpeljano povsod, kjer je mlekarstvo že bolj razvito. Dandanes, ko je mleka povsod dovolj in ga bode — ker ljudstvu drugi dohodki vedno odpadajo — še vedno več, mora se pa delati na to, da se ga prevaža kolikor mogoče ceno. Sedanji tarifi so v primeri z drugimi železnicami, pri južni izvanredno visoki; na vsak način bilo bi torej si. upravi c. kr. priv. južne železnice svetovati, da iste po možnosti zniža ! S tem ne bode uprava gotovo Čisto nič oškodovana, ker se bode vsled znižanja voz-nine promet gotovo povzdignil. K vožnji, ki se mora tudi znižati, prištevamo seveda tudi ono nazaj poslane prazne posode! V drugih državah v Švici; gre prazna posoda nazaj brezplačno, a tu moramo plačati izvanredno visoko voznino.
Velik nedostatek oziroma napaka, ki mlekarne zelo tlači, tiči v skrajno nepremišljenem ravnanju pri razkladanju in nakladanju prazne in polne posode; te premetujejo železniški uslužbenci z nevoljo meni nič tebi nič, kakor vreče, a pri tem mleko izvanredno veliko trpi in posoda se tako poškoduje, da se jih mora dati kar vsak čas v tovarno popravljat. Nič si ne store s tega, ako se zgube  pokrovi   vrČev  in ako voznik
energično manjkajoči pokrov zahteva, se pač vzame kakšen pokrov od kakšne druge mlekarne, ki je bolj ponižna. Koliko denarja ima vsaka mlekarna v vrčih zakopanega, ker jih mora imeti najmanj trikrat tolike vsebine, kolikor mleka pošilja, a vsak vrč stane 16 do 20 kron! Sploh moramo reči, kar se tiče prometa z mlekom, se ta smatra od strani železniških uslužbencev kot nekak stranski promet in nehote se Človeku — ki vse opazuje — vsiljuje mnenje, da si železniški uslužbenci mislijo: mlekarne naj bodo sploh vesele, če se jim mleko sprejme! Bog varuj, Če pride kakšna mlekarna le malo navskriž z železniškim osobjem in še tega ni treba — ampak dostikrat, če le zahteva svoje pravice, potem ji je železniško osebje strašno nasprotno, stavijo se ji velike zapreke in sitnosti, v kratkem rečeno: igrajo se z mlekarnami kakor mačka z mišjo, ki ji da tupatam tudi kakšno zaušnico, a miš si ne more pomagati. Vsaka mlekarna pa raje, ko ima take sitnosti, vedno potrpi in vedno seveda v svojo škodo. — Kakor že omenjeno, se mora dati mlekarnam priliko, da morejo odpošiljati mleko o vsakem Času! Pri poletni opoldanski vročini je mogoče mleko odpošiljati le, ako so posebni vozovi s hladnimi pripravami pripravljeni. Vozove z ledom je slavni upravi južne železnice lahko uvesti, ker jih ima, ako se ne motimo, na nekaterih svojih progah že vpeljane. Nadalje mora biti dovoljeno mlekarnam odposlati mleko tudi s ponoČnimi vlaki; sicer se že sedaj lahko z istimi odpošilja, a zvezano je to z velikimi sitnostmi in vedno in vedno se sliši, kako uslužbenci mrmrajo in grozijo, da mleka ne bodo zvečer prejemali. Zelo neugodna za mlekarne je ravnokar izšla določba, vsled katere se more odpošiljati mleko le z gotovimi brzovlaki in še tu si pridrži ravnateljstvo pravico, brez napo-vedbe vzroka prepovedati, sploh ga prevažati z brzovlaki ! Na ta način so mlekarne zelo omejene in motene v svojem dnevnem pošiljanju; tudi jim ni dostikrat mogoče skleniti pogodbe, ker se v tej vedno določi vlak, s katerim se ima mleko odpošiljati. Nadalje se zahteva, da mora biti mleko vsaj pol ure pred prihodom vlaka na postaji. Tudi pri tej odredbi trpe mlekarne, kajti recimo slučaj, da hoče mlekarna enkratno molžnjo takoj s prvim vlakom odposlati, a je ne more, ker mora biti najmanj pol ure prej na postaji. V tem oziru so v Švici pač drugačne razmere; na poučnem potovanju smo videli, ko sta vlak in voz z mlekom obenem prišla na postajo. — Vsakdanje je, da se vidi mleko stati po več ur na prostem in to bodisi v dežju, o solncu, ali v nevihti, I potem ni Čuda, da se mleko pregreje I in da ne pride v dobrem stanju na cilj. To je naravnost škandalozno in pri takih razmerah se mlekarstvo nikakor ne more ugodno razvijati! — To so le nekateri nedostatki ki bi se morau odpraviti, ter prosimo nujno si. ravnateljstvo c. kr. priv. južne železnice, da jih gotovo odpravi, ter nam vsaj najpotrebnejše udobnosti upelje. Vsekako bodo te  udobnosti  izredno  ugodno vplivale
na razvoj mlekarstva, kar bode gotovo tudi železnici v veliko korist. Da se bo promet povzdignil, je gotovo, ker se bo Trst po otvoritvi druge zveze zelo povečal. Trenutka pa ne smemo zamuditi, kakor na Reki, ker nam delajo konkurenco mlekarne iz zagrebške okolice, ki je dvakrat tako oddaljena ko vsaka naša mlekarna I
Državni zbor.
Na Dunaja, 27. junij«.
V današnji seji je bil sprejel proračunski provizorij za drugo polovico tek oČega leta. To priliko bo porabili najneatrpnejši nemški šovinisti, kakor celjski postane« P o m m e r, da so se znesli nad slovensko kulturno sahtevo.
Generalni govornik pro v proračunski debati, poslanec Menger, je govoril o jezikovnem vpraša* nju in o narodnostnih bojih na češkem in Moravskem ter zahteval narodnostni sakon, ki bi se oziral na vse razmere.
Bolj strupeno je govoril glavni govornik oontra, poslanec dr. Mero ld. Ta je izjavil brez ovinkov, da se Nemci rajši odpovedo nemškemu vseučilišču, kakor da bi dovolili, da se ustanovi češko vseučilišče na Moravskem. Zaganjal se je tudi v obljubo naučnega ministra glede slovenskega vseučilišča. — Dobro so ga zavračali češki poslanci F resi, Pantuček, Koudela in Hruby.
Nato se je začela podrobna razprava ter je govoril prvi historični ignorant dr. Pommer. Rekel je, da so se vse homatije v Avstriji pričele, ko se je opustila joiefinska državna misel o enotni veliki nemški Avstriji. To je bil Pommerjev preludij za napa i na Slovence, ker jim je minister izjavil, da imajo pravico do pravne fakultete. Skliceval se je na G laserja, ki je baje leta ISTI odrekel slovenskemu vseučilišču vsakršni znanstveni pomen. 11 javil je, da ne bodo Nemci nikdar dovolili, da bi se is njihovega (?) davčnega denarja ustanovila v pasivni Kranjski pravna fakulteta kot začetek vseučilišča. Nadalje je kvasil o strašnem razburjenju, ki ga je provzročila ministrova izjava na Spod. Štajerskem (v uredništvih »D. \Vacht* in »Marb. Ztg.!«) Končno je pregreval še Sehillerjevo s 1 a v n o s t v Ljubljani in domžalske izgrede. Slovence je imenoval »globoko v barbarstvu tičočo tolpo«, »n&rodič, ki ni vreden niti gimnazije, temuč otroških vrtcev, ljudskih šol za zanemarjeno mladino, biaznic in norišnic « Očital je Slovencem, da še vedno kujejo in popravljajo svoj književni jezik in da nimajo še niti ene slovenske meščanske šole. — Ker puhloglavega Pommerja nihče ne smatra resnim, mu tudi noben slovenski poslanec ni hotel odgovarjati.
Tudi naučni minister je rajii molčal ter si lahko napravil sodbo o kulturni stopnji tistih spodnještajer-skih Nemcev, ki jih saatopa tak nevedne! in zabavljač, kakor je Pommer.
V podobnem tonu je zabavljal na kulturne sahteve tudi profesor Kienmann, ki je zagrosil s odporom vseh Nemoev.
Vojna na Daljnem Vitokn.
Z mandžurskega bojišča.
Japonski list »Yiji Šimpo« poroča: Linevič se pripravlja, da zapusti sprednje svoje pozicije in Japonci bodo v najkrajšem času osvojili Hajlungšen, kjer so že z dveh strani obkolili tamksj se nahajajočo rusko kolono. Ruske sprednje straže so od Godokana oddaljene kakih 42 angleških milj.
Jiponska armada, ki je v severni Koreji zasedla Kjongsiong, je pro drla Že 25 milj proti severu.
»Daily Telegraph* pa javlja iz Tokija: Rusi, ki so prodrli preko Nanšančena proti jugu, a so bili nato s težkimi izgubami potisneni nazaj proti severu, so imeli 3000 mož. Tvorili so del one fronte, ki se razprostira do Sanhengsa, 12 milj severno od Nanšančena.
Ta ruski voj ni imel samo namen rekognosoirati, marveč tudi zadržati japonsko prodiranje. V bližini Nanšančena je konoentriranih 20 000 mož pehote in artiljerije pod poveljstvom generala Madorilova. V mestu se n&hajsjo bogata skladišča živil. Holmi okrog mesta tvorijo izvrstne pozicije, zato se sodi. da se bo ruska armada na tem mestu odločila k prvemu odločnemu odporu
Okrepljenja obeh armad.
Kakor se javlja »Daily Tele-graphu« iz Tokija, je v vseh večjih japonskih mestih koncentrirana velika mncžina vojakov, ki so bili pravkar poklicani pod zastave. Maršalu 0,ami se vsak dan pošiljajo novi voji na pcmoč.
Sodi se, da je ruska armada štela, ko je Linsvič prevzel poveljstvo, 170.000 mož; medtem je došlo na bojišče iz Rusije 135 000 mož novih vojev. Od ranjencev v bitki pri Mukdenu se je vrnilo k fronti 50 000 mož. Linevičeva armada torej šteje sedaj približno 355 000 mož. Ker je dobil Linevič v zadnjem času 70 novih topov iz Rusije, ima sedaj ruska armada v celem okoli 900 topov. Ruski voj, ki je postiran pri Ćančunu, se ceni na 40.000 mož.
Na Japonskem se nahaja 70.000 ruskih ujetnikov.
izpred Vladivostoka.
Iz Nagasakija se poroča: Ruski ujetniki pravijo, da tvorijo vladivo-stoško posadko trije armadni kori. Na bojišče dospe vsak dan iz Rusije 10000 mož novih vojev. V vladivo-stoškem pristanišču so usidrane kri-ž&rk »Bogatir«, »Rcsijs« in »Gro-mcboj«, dve oklonni brižarki in okoli
25 torpedovk. Torpedovke zipuščtjo večkrat pristanišče in rekognoseirajo po morju. V luki se nahaja tudi ve& podmorskih ladij, ki skoro vsak dan manevrirajo pred vhodom v pristanišče.
O mirovni konferenci.
Iz Washingtona poročajo: Predsednik Roosevelt je dobil od ruske in japonske vlade obvestilo, da bodo pooblaščenci obeh držav dospeli v Ameriko v prvi polovici meseca avgusta Predsednik je obema vladama sporočil svojo željo, da bi se konferenca že pričela 1. avgust* ali vsaj, kolikor mogoče, skoro pc tem terminu.
Sodba o bitki v Korejskem prelivu.
Sotrudnik »Pet. Vjedomosti« is je  razgovarjal  o   vzrokih ruskega poraza pri Tsušimi z ameriškim ad miralom Duyem, zmagovalcem pri Manili. Duy je rekel: »Da, katastrofa je bila res Btrašna;  nam je znano premalo okolnost1, da bi mogli sod:; o vzrokih poraza.   To je gotove, da poraza niso provzročile torpedovke, ki so samo započeto delo kenčah Morda  so  bile  vzrok poraza miiu morda podmorske ladje.   Ko se je zmračilo,  so  šele  stopile v akcijo torpedovke.   Pod sicer enakimi po-goji bi moral Rožestvecski zmagat: osem oklopnic to ni malenkost« Admiral je končno izrekel to !e sodbe »Katastrofo v Korejskem prelivu so provzročile  mine,  podmorske ladje in izborno streljanje japonske artiljerije.«
Izjava ministrskega predsed nikao razmerju napram Ogrski.
Dunaj 27. junija.  Po danasnji seji poslanske zbornice ae je zbra! Dersrhattcv odsek, ki ima namen, razpravljati o razmer med Avstrijo in Ogrsko. K sp:: je prišel tudi ministrski pr^ s e d n i k  baron  Gautsch, ki podal daljšo izjavo.   Rekel je, da će glede skupnih prispevkov ne bo pozvala odločitev krone temuč je že zagotovljeno, da bo ogrska  vlada prispevala svoj delež redno, doklerseta zadeva  ne  uredi  ustavno. — Poslanec Bdreuther  je predlagai. naj si ustvari avstrijska vlada  za  svoje   nadaljno plačevanje kvote  pravno podlago — Temu predlogu je pritrjevalo več poslanoev, med njimi tudi dr. Še steršič t»*r se je v ta namen izvo lil poseben pododsek.
Kvotna deputacija.
Dunaj 27. junija. Danes po; dne je imela kvotna deputacija pr sejo,   h kateri pa je prišlo samo de vet članov. Za predsednika je bil il voljen  baron Chiumecky, za namestnika pa  grof Dzieduszvc-Dočim   je   pustil   predsednik pc?. Kaiserju v imenu nemške l,udske
Dalja v dpmIoci
—
in zdravih zajcev in da s svojim strelom še ni nikdar po nemarnem ožgač-kal nobenega gonjača niti lovskih kužkov,
rO, tu nam pa utegnete pomagati," je rekla gospa. .V naši kuhinji prebiva namreč miš! Ako bi to ugonobili!"
In zopet je poslušal Vešča glas Satanuv.
rTo ni nič posebnega,- je odgovoril. rČe sem postrelil toliko zajcev, upam, da bom tudi miško sijajno premagal. Še danes, v petih minutah, uja-mem nevarno žival z zvijačo v past."
Še tisto popoldne je nastavil Vešča novo kupljeno mišnico s kosom osmo-jene slanine v kuhinji pred mišjim brlogom.
Dragotin Vešča je bil moder mož; da se izogne vsaki blamaži, si je pre-skrbel že prej ujeto miš in pokril past s cunjo, češ, da miš ne bo videla misnice. Erna je bila nad vse radovedna, ali bo Dragotin res v petih minutah ujel kuhinjsko divjačino ali ne ; hotela je biti pri zanimivem lovu. Srbna mati je ni pustila same : obe sta zlezli na stole in s tega varnega zavetja gledali kdaj se ujame redki  plen.   Čez pet
minut je Vešča zmagoslavno oznanil strmeči dvojici, da je miška že v misnici. Dami sta zlezli z njegovo pomočjo zopet s stolov in se čudili Dragotinovim lepim talentom. Kar pa se je prikazala iz luknjice prava domača miš in jo U8trigla po kuhinji. Gospa je zavresčala in ubežala, Erna pa je skoro omedlela od strahu. Vešča jo je kmalu pomiril z veselo novico, da je „druga" miš že zopet v svoji luknjici.
Potem pa ni premišljeval dolgo. Objel je lahno drhtajočo Erno in jo jel poljubovati z vsem ognjem strastne štirinajste ljubezni in ji kuril srce s sladkimi besedami. Kar pečo nosi, se vse preprosi; Erna sicer ni nosila nobene peče, temveč samo ponarejene lase, ki so bili pa tudi nekaj vredni, in se je dala v kratkem omečiti. Objela je Dragotina z mehkimi rokami in mu vračala poljube tako presrčno, tako vdano, tako navdušeno po vseh pravilih grečne ljubezni.
„Ne tako glasno!- jo je prosil.
Erna pa je poljubljala še glasneje. In zdaj so se odprla vrata in gospa mama je stala tu kakor angel maščevanja. Zastonj se je izknšal prestrašeni
Dragotin oprostiti iz nežnih rok, Erna se ga je oklenila z vso obupno močjo izkušene device.
rGospod Vešča! — Nikdar ne bi mislila . . ."
„Prosim Vas za roko gospodične hčerke/ je zastokal VeŠČa v peklenski stiski.
„Blagoslovi Vaju Bog, otroka moja," je dejala prijetno ginjena gospa. Erna jo je objela in potočila na njenih obširnih prsih par solzic, kakor se spodobi. Toda bolj odkritosrčne so bile debele in strašno kisle solze, ki jih je požiral neprevidni Vešča.
Štirinajsta ljubezen mu je bila usodepolna; petnajste ni dosegel nikdar več. Erna se ga je držala in se ga še drži, kakor se spodobi. Po šestih mesecih mučnega predpekla jo je spremil pred oltar. Priženil ni druge dote nego generalni pardon za neplačano stanovanje in sitno taščo. Vsake kvatre večkrat se potrka Vešča ves skesan na prsi in vzdih ne : „Kdor drugim nastavlja mišnico, se sam ujame v past". Potem gre pa naglo krokat
V. Z.
Koristka.
Povest
(Dalje J
Slavik je bežal kakor jelen čez Sv. Jakoba trg in je srečno prišel Čez most. Tu se je ves zasopel ustavil in se naslonil ob ograjo, odkoder je gledal v Ljubljanico, ki je leno tekla po svoji strugi.
Bolest ga je premagala tako, da so mu silile solze v oči in da je trepetal po vsem životu. Čutil se je neskončno nesrečnega, spoznal je, da bi bilo naj bolje, da si konča življenje.
„Kaj še iščem na avetu," je govoril sam s seboj, ko je slonel v senci dreves na Bregu. „Vse sem izgubil ! Prvo ljubico mi je prevzel Tako, pri drugi me je izpodrinil gladek duhovnik — obe sta me varali. Ničesar več nimam, ničesar se nisem naučil, ničesar ne znam — kaj bo z menoj?"
Slavikov položaj je bil res obupen. Svoje premoženje je bil zapravil in tičal je do vrata v dolgovih. Zavedal se je, da ni v stanu zaslužiti niti toliko, da bi skromno Živel, sestre njegove pa so se naveličale ga podpirati, kakor so
se tega naveličali prijatelji. Slavik B bil popolnoma zapuščen in to ga I gnalo v obup s tem večjo silo, ker gl je Olga sramotno odpodila, baronica pu grdo prevarila.
Ves zbegan je hodil gor in d^ samotni Cojzovi cesti in razmišljal, ku naj stori. Zdelo se mu je, da je nemi goča vsaka rešitev, da mu preostaja i edino še smrt.
Prišedši do konca Cojzove cesto, je zagledal paviljon, v katerem je - I noval Jaklič.
DOkna so razsvetljena —JJakhč i torej doma,- je mislil Slavik in je obr nil svoje korake proti paviljonu. .Jaklič je edini človek, ki ima kaj srca; vsaj povedati mu moram, kaj se j< zgodilo, vsaj on naj ve, kaj me ji pognalo v obup in v smrt.14
Pred paviljonom je vzlie pozni uri stalo nekaj Žensk in nekaj moških, k: so si živahno, Četudi s pritajenim glasom nekaj pripovedovali, pri tem gestikah-rali in kazali na paviljon. Ko je * Slavik mimo njih, je videl skozi rat sveti j eno okno v Jakličevo sobo in rar loČil več redarjev, ki so razmetavali Jakličeve stvari.  Prestrašeno jc obstal
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 146, dne 28. junija 1905
stranke brezkončno izjavljati, odrekel je besedo poslancema Povšetu in đr. Fof t'j, češ, da se je seja sklicala 7e v svrho konstituiranja. Zapostavljena poslanca sta proti takemu pristransk emu postopanju odločno protestirala.
Položaj na Ogrskem.
Budapešta, 27. junija. Govori se, da bodo kmalu poklioani k cesarju voditelji vseh strank. Kossuth, baron Banffy, gre f Andraaav grof T is z a itd. Po avdijenoi se zberejo na konferenco glede rešitve krize. — Minister notranjih zadev je sprejel velike župane cele dežele. Prosil jih je, naj vztrajajo na svojih mestih, dokler se ne odloČi o njihovih de-misijah. Nadalje jih je prosil, naj pojasnijo prebivalstvu, da je le v njegovo korist, ako pridejo letos rekrutje prostovoljno na nabore. Končno jih je baje še zaupno vpraša), kake nade bi bile za vsakojake nove volitve v jeseni.
Nemiri na Ruskem.
Varšava 27. junija, častniki dragonskega polka v Lodžu so izjavili vrhovnemu vojnemu poveljniku v svojem imenu in v imenu vseh vojakov, da ne bodo več streljali na neoborožene osebe. Varšavski vrhovni gubernator je vsled tega takoj poslal polk v njegovo garnizijo, obenem pa je izdal tajni ukaz, da se morajo vojaki poljske narodnosti ter Židje izločiti iz polkovzaLodž, ker baje ti vojaki pri puntih streljajo le v zrak. — Nemiri v Lodžu so se tudi danes ponavljali. Biizu pokopališča je nekdo trikrat streljal na kozaško patruljo. Kozaki so streljali za napadalcem ter ustrelili štiri ženske, pet moških in tri otroke.
Odpad Norveške.
London 27. junija. V prvi švedski zbornici je izjavil ministrski predsednik, da Švedska ne more priznati Norveške za samostojno državo prej, dokler se ne izponijo upravičene švedske želje. Vodja desnice pa je izjavil, da zahteva švedska varnost in narodna čast, da se odločno upre r e v o 1 u o i j s k emu postopanju Norveške.
Budapešta 27. junija. »Bud. Hirlap« prinaša neverjetno vest, d a je norveška vlada ponudila prestol grofa Lonyayu, možu bivše princezinje Štefanije.
Dopisi.
Iz Notranje Gorice. Goipod
ucitelj-voditelj iz Notranje Gorice je prišel v četrtek okoli enajste ure zvečer v spremstvu g. Sojerja domov. Spomnila sta se, da je kraj nevaren; zato sta se dobro zaklenila. Kmalu po prihodu sta šla izmučena počivat. Komaj Bta spala kako uro, ko naenkrat za-
in vprašal pred hišo zbrane ljudi, kaj da se je zgodilo in kaj da to pomeni, da raziskujejo redarji Jakličevo sobo.
-Jakliča so danes zvečer zaprli," je odgovoril neki poštami mož. „Strašnih reči ga dolže. No, čuden Človek je bil, to je res."
Slavik se je tako prestrašil, da mn je kar kri zastala.
nJakliča — zaprli — to ni mogoče," se mu je izvilo iz prsi.
„Pa njegovo nevesto tudi/ se je oglasila neka ženska.
.A zakaj vendar? Kaj sta storila? Jaklič je poštenjak —u
-Ju. zdaj iščejo še nekatere druge osebe/ je nadaljevala Ženska in pri-maknivši se k Slaviku, mu šepetajo rekla: „ Slišite, gospod — kar bežite, drugače bodo še vas zaprli; policijski svetnik je naroČil, da je vse tiste po-izvedeti, ki so hodih k Jakliču in vsakega prijeti, kdor bi ga prišel iskat."
„ Ali jaz sem vendar nedolžen, čisto uedolžen," je zatrjeval Slavik.
,Pa bi bilo bolje, da greste : kar zdajle pojdite; zdi se mi, da je Cu-Kjarjeva Franca že šla pravit policajem, da ste tu."
Slavik se je tako prestrašil, da se je začel hitro umikati doli proti cesti.
slišita neko pritajeno otipavanje predmetov in tajno ŠuŠtenje v vizitni sobi. Okno se je odpiralo, naposled pa je nekdo poskušal odpirati vrata v spalnico, katera pa so bila zaklenjena. Za zdelo se je jima, da se namerava na pad ali rop. Učitelj vzame v roke samokres, prižge tiho luč in po poni enku se poda skozi odprta vrata v vežo in odtod v vizitno sobo. Sojer pa je zgubil pogum in se skril. Koma] odpre učitelj nenadoma vrata, tedaj udari neka oseba s palico, razbije mu nenadno svetilko in samokres iz rok. Črna tema je bila. Učitelj je nehote odskoČil v vežo nazaj, videl pa je, kako je hitel nekdo skozi okno. Začne klicati Sojerja, toda oglasil se zadnji ni. Ko je bil še eden pri oknu, tedaj plane za njim in ga prime za suknjo. Ta pa ga udari s palico preko rok in razbije pri udarcu šipo. Učitelj je videl sence dveh bitij. Naposled hiti na prosto in s trudom prikliče železničnega čuvaja Frana Volčiča. Sedaj si upa tudi Sojer iz skritega kotička in skupno se podajo opazovat okrožje šole; toda bilo je zaman. Le pod oknom so dobili suknjo učitelja, katero je tolovaj najbrže v straha izgubil. Žandarmerija se je obvestila, dotičnika se bota gotovo izsledila. Tatova sta prišla skozi okno na stranišču po veži v sobo, ki je bila odprta. Tudi predno je prišel g. učitelj domov, je bil skoraj napaden. Pijane barabe, ki so bile najbrže podkupljene ali nahujskane, so kričale po vsi vasi in odkrivale svojo živinsko naravo. Ko se je učitelj vračal od večerje, koncentrirali so se žganjarski in podivjani provokatorji okoli njega, toda učitelj jih je energično prijel in te barabe so vrgle le nekaj kamnov za njim. Učitelj se čudi, kako to, da je drhal v Notr. Gorici tako neznosna. Nobenemu ni storil nič zalega, obnaša se najdostojneje. Edini vzrok je staro-kopitnost. Tu je prvič skoro Šele šola in kmetje so trdi. Nekateri so bili radi šestmesečnega izostanka šoloobveznih otrok iz šole kaznovani, učitelj se ne vda in ne riskira svoje službe, da bi polovično izpolnjeval svoje zaprisežene dolžnosti. Moral je radi podivjanosti večkrat tudi sodnijsko postopati, celo proti krajuemu šolskemu svetu, ki mu je s silo hotel preprečiti uživanje šolskega zemljišča in ga radi tega tudi na tej zemlji napadel. Torej ljudstvo je proti napredku, proti šoli, ne da se vladati s postavami; to so vzroki vednih napadov na šolskega voditelja. Čudimo se pa, da v tem kraju, ki jc poznat Širom sveta radi podivjanosti, županstvo ne vzdržuje občinskega reda, da, celo napade zagovarja. Nobene noči ni miru, občani se jeze, otročji pastirji preže na pasažerje, tulijo in razgrajajo, da je škandal. Vsi pravijo, da baje to županstvo ni več pravo, da si izvolijo sedaj res take zastopnike občine, da bodo možje na pravem mestu. Radi opetovanih obrekovanj in hujskanja se je razvnel v brezoviŠkem županstvu tak nemir, sovraštvo in nered, da lahko reprezentira prave Indijance v svojih krajih. Pač prijazno življenje gmotno in socijalno trpečega učitelja. Drugič veČ.
L—O.
Nadutost in napuh duhovnikov.
(Iz Škofje Loke.)
V državnem zboru ni zastonj običal dr. Tavčar kranjsko duhovščino.
Prav res je, da so kranjski d u bovniki tako napuhnjeni in še poleg tako naduti, kakor popisuje sveto pismo tiste angelje, ki so se samemu Bogu  u p 11 i  in so mu hoteli zrasti
Komaj je bil storil nekaj korakov, sta že prihajala iz paviljona dva redarja. Slavik je slišal, ko sta vprašala zanj. V tistem hipu jo je zavil okrog vogala ob cesti stoječe hiše in zdirjal po ulici ter jo zavil na Mirje. Slišal je za seboj korake in klicanje, ali ozrl se ni. Bil je ves iz uma in ni vedel, kaj da dela. Bežal je, kar so ga nesle noge. Slutil je, da se mu zasledovalci bližajo in zato je zavil Čez polja na stran in izginil v temi.
Privlekel se je do nekdanjega Dreotovega vrta in se tam ustavil. Na Mirju je ležala gosta jesenska megla, iz katere je nekako pošastne molelo na rimskem nasipu stoječe samotno drevo, kakor bi svoje vejevje iztezalo proti mesecu, v ozadja pa so se videli nerazločni obrisi trnovskega stolpa.
Na Mirju je vladala smrtna tišina, da je Slavika kar zazeblo. Utrujen in izmučen je bil tako, da se ni mogel več vzdržati na nogah. Ves onemogel se je kraj zidu usedel na vlažna tla. Ni bil več v stanu jasno misliti, še toliko moči ni več imel, da bi se oziral, kje da so njegovi zasledovalci, da bi mogel misliti na svojo varnost.
Vse rane njegovega srca in njegove duše so se odprle, obup ga je
čei glavo. Koliko si upa vsako kap lanče govoričiti o svoji veljavi, to okušamo po deželi, kjer se ta nevedna kaplsnska revšeta povsdigu jejo nad angelje, in nad samo boljo Porodnieo.
Tudi v Skofji Loki imajo v samostanu aa spirituala duhovnika takega kalibra. Svoj čaa je svojo za-govejenost prodajal v št jakobski oerkvi v Ljubljani pod imenom Nadrah, sedat pa ima »čez* nunski samostan v Škcfji Loki in menda tudi vse uršulinske iole.
Ta popačeni katoliški duhovnik se je v sobotnem »Slovencu« široko razkoračil zaradi notioe v »Slovenskem Narodu«, kjer je bilo pretečeni teden povedano, da je vlekel v Ljubljano učenke uršulinske šolevŠtofji Loki k pogrebu ntk'ga duhovnika. Mi smo samo zabeležili dejstvo, da je bilo ukazano učenkam iti k pogrebu.
Strupeni Nadrah pravi v »Slovencu« da je bil to iolarski izlet, ko so šli v Ljubljano.
Ako n*pravi kaka šola izlet, nimamo nič proti temu, celo za hvalevredno smatramo kaj takega, toda k pogrebu gnati učenke, to ni izlet
Za Nadraha pa še ne zadostuje, ko obrača pogreb v izlet, temveč ta ošabni pop je zagrozil, da uriulinska šola ne bode sprejemala več zunanjih učenk v šolo, ako bodemo mi pisali o Nadrahovih in Jančevih koz-larijah.
To je že vrhunee predrznosti, da si upa ta duhovski napuh javno 5Mo v svoje umazane namene lastiti. Uršulinke si bedo dobro premislile, predno bodo storile kaj takega in nasledki bi tudi ne bili za nje posebno prijetni.
Le poskusijo naj to storit1, kaj, potem pa bodo Ločani tudi ukrenili kaj drugega. Dva privandrana popa Jano in Nadrah ne bedet* strahovala celega mesta, to si na) zapomnita. Vsi Ločani ne bedo tako »mehki«, kakor »devičarice« in tisti farovški podrepniki, ki so vedno obrnjeni v duhovsko suknjo kakor solnčne reže v solnce.
Nadrah tudi izreka nekako nad-zorniško mnenje o uršulinskih šolah. L: prihrani naj si dotično hvalo, da ne bode prehitro pošla. Ce pa ravno želi in dela to z vednostjo uršulia-skih sester, potem pa se bodemo na tem pol u enkr&t prav resno pogledali in povedali tar razkrili marsikaj, kar ne bode zgledno in hvalevredno. Zato i h pri miru s svojim nspuhom, katoliška duhovnika Nadrah in Jane!
Klofute bleškega fajmo-štra Oblaka plačane.
Včeraj se je vršila pred okrajnim sodiščem radovljiškim razprava o klefutah bleškega župnika Janeza Oblaka, kateri je v soboto po cesarjevem rojstnem dnevu lanskega leta na bleškem jezeru 13 letnega Alojzija P 1 e m e 1 j a s tako Bilo štiri ali petkrat felofutnil preko levega ušesa, da ie fanta lahko telesno poškodoval. Prva obravnava se je vršila dne 2 maja t. I, o kateri smo poročali prihodnji dan. O včerajšnji raspravi, ki je bli vsled svoje rastes-nosti podobna skoraj kaki porotni, govorimo danes.
Obtoženi Janez Oblak, ki je prinesel k raspravi svoj brevir, in ki se ogledovaje svoje nohte med
prevzel, obup nad svojo usodo, da je mehanično vzel revolver iz žepa in ga napel.
„Z bogom — Olga," je zašepetal, potem je nastavil revolver na srce in sprožil.
Strel se je razlegal po vsem Mirju. Koj na to so se slišali koraki in iz megle sta se prikazala redarja, ki sta iskala domnevanega hudodelca in zdaj zdirjala na tisto stran, odkoder je zadonel strel.
Našla sta Slavika sloneti ob zida. V prvem hipa nista slutila, kaj se je zgodilo. Eden redarjev je zgrabil Slavika in šele zdaj je videl da je — mrtev. — —
Pozno ponoči sta dva mestna uslužbenca v zeleno pobarvani nosilnici nesla Slavika po tihih ulicah na pokopališče. Ravnodušno sta Šla svojo pot in se mirno pomenkovala o vsakdanjih rečeh.
Cerkovnik pri Sv. Krištofa, ki je s čemernim obrazom pomagal spraviti Slavika v mrtvašnico, je po izvršenem delu vprašal delavca, če ne vesta, kdo da je mrtvec.
„Ej, kdo naj bo! Eden, ki ga je življenje povozilo." (Dalje prih.)
zaslišanjem tako zamisli, da ne ve, ksj je ravnokar povedal, pripoveduje ves dogodek. Pravi: 18. avgusta na četrtek zvečer ob 6. uri se je peljal ▼ drulbi svojih kolegov župnika Pristava in župnika Mraka po jezeru. V cerkveni ladji, ki je prava »vlačuga«, ker se sdaj ta adaj oni voai v njej, je videl dečke. Da se kaka nesreča ne zgodi, poklical jim je, naj počakajo s ladjo. Dečki so res počakali. Ko je Oblak privealal do njib, dejal mu je njegov kolega Mrak: »Če bi bil jaz tukaj župnik in bi se pobje vosili v cerkveni ladji, bi mu ie klofuto priložil«. Te besede so ga osrčile, da je stopil k Plemelju, ki ae je smejal, in ga udaril dvakrat čez glavo. Fant, da je imel takrat obe roki na obeh ušesih in ko so nehale.- padati Oblakove klofute, se je fant naprej smejal in še le, ko mu je zažugal s orožniki, je jel ihteti. Po obtoženČevem mnenju ni povzročil on nobene telesne poškodbe na fantu, ker se je ta pozneje še s bieikljem vozil okrog in se takrat lahko pobil, ko je padel, ker je fant do ponedeljka hodil okrog in če ima fant res kakšno ušesno bolezen, je to stara bolezen, ker ima on — Oblak — zanesljivo pričo, ki bo povedala, da je mati dečkova zaobljubila sina na sv. Višarje, ker slabo sliši, ko se zdaj hoče trditi, da so njegove zaušnice krive kaj takega.
Tako obtoženec, ki se v svesti si, da ga ni na svetu, ki bi njegovim besedam ne verjel, zadovoljno smehlja, ogledovaje svoje nohte od vseh strani.
Verno js stal obtožencu na strani njegov stanovski tovariš Janez Mrak, župnik z Bohinjske Bele, ki so se mu pri prisegi dokaj treBli prsti desne roke in ki naprej pove, da se vsega »natanko, prav natanko« spominja. Pripoveduje vse, kakor je povedal Oblak, saj je med Oblakovo izpovedjo stal za njim. Spr?a se je res vsega silno »natanko« spominjal in vedel, da je Plemelj imel med klofutaniem roki na ušesih. Ko se ga pa trdo prime, pa jemlje besedo nazaj, češ, da ne vp, Če je imel dečko roke na ušesih. Tudi glede dne ne ve natanko. Srojega tov&riša* slika kot moža mirne narave, nič jesnori-tega. K*.r je storil, storil je le veled njegovih besedi. Sploh je župni* Oblak po Mrakovih besedah mirna pohlevna ovca, ki ni zmožen svojemu bližnjemu prizadeti kako krivico ali silo.
Alojzij P 1 e m e 1 j , ki je zdaj že izpolnil 14 leto, se zapriseže in pripoveduje, da je Mrak Oolaku, ki ni vede), koga izmed dečkov v ladji bi se loti), dejal kazaje nanj: »Oni 1 * durak se ti smeje, oni le v belem slamniku, daj mu jih ene pari« No in Oiilak ga je z levioo prijel za roko, z desnioo pa mahal preko levega ušesa, in sicer neposredno po njem, ker je imel fant svojo roko na glavi. Med udarci ga je zabolelo v ušesu, kot bi mu bilo nekaj počilo v njem. Pri teh besedah hoče Oblak nekaj vmes govoriti in ko se ga opozori, da bo imel pozneje čae, razgovarja se s župnikom Mrakom, kot v kaki gostilni. Poškodovanec se spominja natanko, da se je ves dogodek vršil v soboto, ker ga je njegov tovariš opomnil, Češ: »jutri, ko je nedelja, pa ne bcš imel slamnika,« katerega mu je Oblak vzel. Drugi dan v nedeljo je bil poškodovanec nekako čudno omoten in kamor ae je ulegel, tam je zaspal. V ponedeljek se je ulegel in ležal do petka. Ta čaa mn je tekla kr« iz ušesa, da je bila blazina krvava in da so se na uhlju poznali sledovi krvi. Tudi bruhal je iz sebe, kar je zauiil. Ko je v petek prišel oče domov iz Bohinja, in mislil, da utegne biti stvar nevarna, je šel k dr. Klimeku na Bled, kjer pa ni do bil nič zdravil. Podal se je oče nato k dr. Jelovšku v Radovljico. Tu je zvedel, da naj pride s fantom k njemu, a priti morata peš, ker če se fant na vozu pretrese, mu udari kri v možgane. Prišla sta res peš v nedeljo, a dr. Jelovšek ga ni nič pre-iskal. Tudi dr. Voves, h kateremu sta šla ta dan, ga ni hotel preiskati. Sele poaneje (9. septembra) ga je preiskml. Kar se tiče bioiklja, pove Plemelj, da se je vosil res z nekim drugim fantom na njem, a to že drugi dan pcčitnfc, ki so se začele sredi julija. Takrat je padel na koleno. Preje ni čutil nikoli bolečin v ušesu, odkar je bil pa oklofutan tako neusmiljeno, ga je začetkoma večkrat glava bolela, trganje po ušesu ae mu pa če sedaj pri spremenitvi vremena ponavlja.
05e Valentin Plemelj pove, da mu je dejal dr. Klimek, ko ie svedel, kdo je fanta okfofutal: »fcb ne pogledam ga ne!« Ko ga je pa đr. Jelovček pred seboj ime), opomnil je kratko: »Je že dobro!« To je pa bilo tudi vse. Tudi dr. Voves v Radovljici se je sprva izraz 1 v dr. Klimekovem smislu.
Zaslišana dečka 12 letni Jože Stare in 12 letni Jurij Ravnik
ispovesta vse natanko fako kot po* škodovsneo. Ravnik ve tudi povedati, da je neki »Brajarčkov«, ki je stal ob jezeru in videl klofutanje, ki ■e je vršilo sredi jezera, dejal: »To so pele klofute!«
Stara mati dečkova 791etna L u-a i j a Plemelj pripoveduje vse tako kot njen vnuk, kar se tiče njegove bolesni prvi teden po klofu-tanju.
Gospa Ana G 6 t s 1, pri kateri je Alojzij Plemolj v Ljubljani na stanovanju, pripoveduje, da je dečko dve leti pri njej na stanovanju. Od kritičnega časa je silno pozabljiv, kar je sama spoznala, kadar ga je kam poslala, dm ni prinesel dotične reči. Tožil je večkrat proti njej. da mu šumi po ušesu. Sicer je pa Plemelj resniooljuben, ubogljiv inprav priden dečko, ki se vztrajno drži doma in nikdar nikamor ne sili.  Laži ne pozna.
Kot prihodnja priča nastopi mati poškodovanega Marija Plemelj.
Kakor smo poročali dne 3 maja t. L, je dečkov oče tožil župnika Oblaka naprej zaradi razžaljenja časti, ko je dr. Voves izdal zdravniško spričevalo in oddal svoje zdravniško mnenje, da niso bile župni-kove zaušnice nobena telesna poškodba. Oblak je bil od radovljiškega sodišča obsojen na 20 K globe oziroma na 24 ur zapora. Proti tej razsodbi se je pritožil Oblak, sklicevaje se zlasti na okoliščino, da mu je dečkova mati, ki je stanoval« tedaj na Bohinjski Beli, dala dovoljenje za nadzorovanje svojega sina. To dovoljenj je prinesel Otlak v pismeni obiiki k vzklicni razpravi. Fantova mati je pa včeraj povedali, kako je župnik Oblak prišel do dotičnega dovoljenja. 6. ali 7. oktobra je bila poklicana k županstvu na Bohinjsko Belo, kjer so ji pokazali neko pisanje rekoč, da je od župnika Oblaka in da ga naj podpiše. Predno je podpisala, je rekla sicer: »Pa ne da bi imtla kakšne komedije vsled tega!« a sel župnikov jo je potolažil, naj bo le brez vsakih skrbi, in Marija Plemelj je podpisala dotično pisanje, ne da bi ga bila preje prebrala, ali kaj vedela o vzklicni razpravi v Ljubljani dne 10. oktobra 1. 1. Tudi veliko na podlagi tega pisanja je bil potem Oblak oproščen. Mati dečkova je povedala včeraj, da je naprosila župnika Oblaka, naj pazi na dečka, da bo k maši hodil — kar se je zgodilo že pred štirimi leti — nikakor pa ne, naj ga pretepa, katera oblast je bila menda izražena v dotični izjavi. Kar se tiče bolezni si-nove, iipove mati njegova, da je bil božjasten, ko je bil še v p o v o j i h in da ga je takrat zaobljubila na tri božja pota, katere je opravila pred kakimi petimi leti. Da bi bil fant kdaj gluh, ali da bi slabo slišal, kakor trdi Oblak, na noben način ni res.
Kljub tej odločni izjavi je vztrajal Oblak pri svoji trditvi, da je bil fant prej gluh in zahtevat, da se zasliši o tem priča, ki jo je pripeljal v ta namen na sodišče. Njegovi želji se je ustreglo in vstopila je 571etna Marija Mandelje. Ta ženska se je protivila z vsemi štirimi, da ne priseže in ne priseže, ker ničesar ne ve. Njeno ustavljanje ji ni nič pomagalo, zapriseglo se jo je. In zdaj je ženska izpovedala, da je Oblaku sicer rekla, da nič ne ve, a on jo je a silo dal za pričo, čeprav mu je trdila, da ne more priseči, da bi ji bila Mari j a Plemelj kdaj pravila, da je sina zaooljubila zato, ker je gluh ali ker slabo sliši. Pravila je sicer Katarini Lavtar tako, a to ji je takrat »kar v glavo tre« ščilo« in ni mislila nič, če je res ali ni res. Oblak je v svojo obrambo obe ženski pritiral pred sodišče, misleč, da bosta oprali njegovo krivdo in ga rešili kazni, pa ie je na svoja stara leta korenito zmotil.
Medtem sta izvedenca dr. De-meter vitez Bleivveis-Trste-niški in dr. Sehueter poškodovanca preiskala in konstatirala, da je bil dečko svoj čaa bolan na obeh ušesih, a to je bila tako malenkostna stvar, da ni mogla biti vzrok tega, kar je našel dr. Bleiweis pri svojem trikratnem preiskovanju dečkovega poškodovanega ušesa. Razdražen je labirinta se da sklepati le iz kakega hudega, močnega p r e-tresenja, ki je v tem slučaju moral nastati pri znanih klofutah, katere je dečku naklonil župnik Oblak. Da dr. Voves pri svoječasni preiskavi ni našel nobene poškodbe, je mogoče, ker ae prepoka bobniča zaoeli že čes 12 dni, on ga je pa preiskal šele čes tri tedne.
Na podlagi izpovedb prič in zve-deniškega mnenja je izreklo sodišče, da je župnik Janez Oblak kriv lahke telesne poškodbe, storjene na 13 letnem Alojziju Plemelju in ae obsodi v 100 K denarne   globe,   oziroma za
■ laČaj neizterljivosti v 48 ur zapora, v plačilo 50 K za bolečine, 25 K za honorar za zdravniško preiskavanje dr. Demetra Bleiweisa in v povrnitev vseh pravdnih stro-ikov. Obtožencev zastopnik, g. dr. Tominček, je objavil vzklie glede krivde in kazni.
Župnik Oblak jo je vendar sku pil in ima zdaj v poletnih mesecih ob času počitnic najlepšo priliko premišljevati, da se za vsako delo dobi plačilo. Zapomni si naj, da se roke, čeprav se je drži škofovski žegen, prime še zmerom v slučaju dokaza kak paragraf, katerega posledice se kaj malo prilezejo dotičniku, čigar je roka. Nam se pa zii, da bi duhovniki zastonj dajali le klGfute, za vse drugo pa nočejo biti po grofov-sko plačani. Pa je ža križ, da se najdejo ljudje, ki klofut ne marajo sastonj, in sicer ravno zaradi tega ne, če pridejo iz blagoslovljenih rok.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 28. junija.
— Osebne vesti. Profesor Jakob Zupančič v Novem mestu je dobil profesorsko mesto na državni realki v Gorici. — Pravi učitelji so postali dosedanji suplentje: dr. A nt. Papež na državni realki v Gorioi, Josip Skrbinšek na državni gimnaziji v Beljaku, Ar tur Bondi na državni gimnaziji v Kopru, A d. Mul-ler iz Linca na državni realki v Gorici, dr. E. Traversa na gimnaziji v Gorici, K. Tre ven iz Gorice na gimnaziji v Frideku, O to kar \Vohanka na realki v Gorici. — Premeščeni so: dr. K. Wolf iz Trsta v Krumav, Julij M i kisu iz Maribora v Gradeo, dr. £ Wiessner iz Maribora na Dunaj in dr. H. M o rti iz Celovca v Maribor.
— Imenovanja. Tajnik finančne prokurature gosp. dr. Rud o 1 f Thomann je imenovan finančnim svetnikom. — G. H i n k o Rebolj, asistent c. kr. državne železnice v Kranju je imenovan adjunktcm v IX. službenem razredu. — Pristav južne železnice v Celju, g. Fr. V i -d i c, je postal postajenačelnik v Borovnici ter je pomaknjen obenem v višji plačilni razred.
— Min. Hartel in pravna fakulteta v Ljubljani. Nemško-nacionalni listi poročajo, da je minister Hartel govoril z nekim nemškim časnikarjem o obljubljeni slovenski pravni fakulteti. Dotični žur-nalist je izvedel, da hoče Hartel svojo izjavo o slovenski fakulteti izpopolniti. Poudarja se, da je glede ustanovitve pravne fakultete mogel dovoliti le uvođenje predpoiavedb, ker o kakem vseučilišču vsled manjkajočih pred pogojev ne more biti govora. Tudi vprašanje o ustanovitvi pravne fakultete potrebuje različnih predpogojev, ki jih zdaj še nikjer ni Pri tem pride v prvi vrsti v pošsev znanstvena literatura in vsakdo, komur so le ko ličksj znane razmere, ve, da nimajo Slovenci takega materijala niti v fi-lozofišnem, niti v teologičnem, najmanj pa v medicinskem oziru. Nekoliko drugače je glede pravoslovja. Tukaj obstoja četudi majhna strokovna literatura in več učnih moči ima štipendije, da izvrše svoje študije. Pet ali šest štipendistov se je predlagalo celo s graškega vseučilišča. Ker vztraja vlada glede ljubljanske pravne fakultete, koje ustanovitev je po njeni lastni zatrditvi ša jako daleč, na stališču, da mora biti utrakvističns, misli naučna uprava, da more le tedaj smatrati predpogoje kot dane, če se zagotovi poprej posestno stanje Nemcev in Slovencev na Kranjskem in v Ljubljani. — Za danes beležimo to Hartlovo naznanilo brez vsakega komentarja.
— Slab spomin ima Nace Žitnik, marljivi dopisnik »Slovenca« in nadvse zanikrni zastopnik notranjskih kmetskih občin v državnem zboru. Namesto da bi Žitnik delal za notranjske kmete, dela za »Slovenca« in se peha za zvišanje duhovskih plač. V snočnjem »Slovencu« citira Žitnik sklep kranjskega deželnega zbora glede vseučilišča in pravi: »V tej resoluoiji ie najdete kopito slovensko-nemške zveze.« Na to moramo konstatirati, da je bil Žitnik tudi eden tistih kleri-
kalcev, ki ao glasovali za to
resolucijo, đočim ao ji Nemoi na vso moč nasprotovali in vsi đo zadnjega glasovali proti nji. Kako naj se torej imenuje Žitnikovo pisar jen je?
— Nemška nadutost. Učitelju Peerzn na tukajšnjem učiteljišču je zadnji Čas silno zrasel greben in mož si domišljuje, da že lahko terori-zuje ves profesorski zbor. Neposredno pred zaključkom Šolskega leta, ko so bila spričevala Že spisana, je zahteval od ravnatelja in profesorskega zbora, da naj disciplinarno kaznuje in da slab red v nravnosti nekemu učiteljišč niku, ker je nekigojenki v H u t h o-vem zavodu za svojo sestro narisal v album slovensko trobojnico z napisom nZ i-v e 1 a Slovenija." Peerz je naglasci, da bo dotični uČiteljiščnik itak kaznovan za svoje dejanje s tem, da se mu bo odtegnila od gotove strani podpora, vendar pa zahteva odločno, da se tudi Še v šoli eksemplarično kaznuje. Učiteljski zbor je seveda Peerza zavrnil in ga poučil, da se obdolženec ni prav nič zagrešil proti disciplinarnim predpisom, to tembolj, ker je slovenska trobojnica obenem tudi kranjska deželna zastava, vsled česar tudi učiteljski zbor nima povoda disciplinarno postopati proti učencu zaradi namišljenega „hudodelstva". Ker Peerz ni mogel doseči, da bi se učenca disciplinarno justiliciralo, je zahteval, da ga naj ravnatelj pokliče k sebi in mu da strog ukor. Ne vemo, ali bo ravnatelj ugodil tej zahtevi, mislimo, da se Peerzu ne bo dal komandirati, to pa vemo, daje Peerz samovoljno prijel dotiČnega učiteljišnika na ulici in ga tiral pred ravnatelja. — Mislimo, da bi bil že čas, da bi se temu drznemu nemškemu petelina na našem učiteljišča temeljito pristrigle peruti 1
— Skandal pri procesiji. Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici se nam poroča: Oikar dekanuje pri nas iz Štajerske prepodeni dr. Kržtšoik, uganja take neumnosti, da ga ljudstvo nazivlje: »prismojenca«. Mož res zasluži ta priimek, to je dokazal te dni. V trnovski cerkvi sv. Trojice je od pamtiveka na kvaterno nedeljo služba božja. Ker je Kržišnik uvidel, da mu bode maša v bližnjih Pod-stenjah več nesla, je šel tja maševat, Trnovčane je pa pustil na cedilu. Trnovčane je to seveda jezilo in da se maščujejo, niso hoteli po Trnovem postaviti običajnih dreves za procesijo na Telovo. Peneč ae od jeze je naznanil dekan raz lečo, da za kazen ne pojde procesija po Trnovem, temveč takoj okoli žup-nišča v farno cerkev. No, ljudstvo se ni brigalo mnogo za prismojeno dekanovo zapoved. Križ za križem pomikal se je po stari, običajni na vadi skozi Trnovo. Farji so bili kar iz sebe, ko so videli, da jih lju Istvo ni ubogalo. Poslali so nekega »Braj-kota«, kateri je nosilcem križe kar trgal iz rok in jih prisilil, da so morali iti po poti, ki jo je zapovedal dekan. Takega škandala pač še ni doživela trnovska fara. Končno še eno resno vprašanje: Velečestiti knezoškofijski ordinarijat vprašamo prav ponižno: »Mu je li znano, da trnovski dekan ni pri zdravi psm»ti in koiiko časa bo še trajalo, da bode svoje neumnosti trosil po naši fari? Kaj bi pač rekel pokojni dekan Iran Vesel, ko bi ugledal tega svojega namestnika?!« Žalimo torej nujno odpomoČi.
— Zasliiavanje prič in obdolžencev glede domžalskih demonstracij se vrši v petek in soboto pri kamniški Bodniji. Vabila se razpošiljajo danes.
— Prešernova veselica.
„ Kakor čujemo . . „Kakor sklepamo iz priprav . . „Kakor smo izvedeli izza kulis . . ,M — to so fraze, ki jih vedno čitamo v vsaki reklami za vsako zakotno veselico. Mi jih ne rabimo, prav zaprav bi reklame za Prešernovo veselico ne bilo niti treba. Kajti dobra roba se sama hvali — in vse, kar prirede naše čestite narodne dame, je a priori dobro, ne dobro, — izborno, če pa pribijemo enkrat za vselej, da trde naše čestite narodne dame, da prirede letos nekaj takega, česar Ljubljana še ni videla, smemo in moramo biti uverjeni, da bo Prešernova veselica priredba, ki bo po svojem sijaju in svoji zabavnosti daleko
nadkrilila vse dosedanje veselice. Čarobno okrašena in bajno razsvetljena „Zvezdau, obdana z nebrojem p a vili j ono v, vinskih, pivskih, rastlinskih i. t. d., v njih ves kras nikdar do vel j opeva nih slovenskih žena in deklet, — Že to samo ne more pustiti hladnega niti postarnega človeka. Sedaj pa Še godba, petje, dirindaj na vseh koncih in krajih — to bo nekaj kolosalnega. Ža zabavo skrbi posebni zabavni odsek, ki je — zelo agilen -—• imel Že več zelo srečnih sej. Seveda ne povemo vseh njegovih ukrepov, to pa iz same hudobije, da podražimo radovedneže. Za danes povemo le, da bo skrbljeno za posebno plesišče, poleg katerega se postavi posebna lopa (a la Grinzing: Zum Heurigen), v kateri bodo igrali pravcati dunajski S r a m e 1 j n i znane „hauerje", goslali, brenkali, žviž gali, piskali, peli, da mora postati vesel tudi tisti, komur je pri plesu „sreče dar bila klofuta." — Komur ni do muzike, ta pojde v velikanski „Wurstel-prater" na Kongresni trg iu sede v v a r i e t e, ako je zdrav na prečni mreni. Kajti kdor se ne sme smejati, ta ne pojdi tja. da ne bo dal opravka rešilni družbi, ki bo itak morala ravno pri varieteju imeti svojo postajo. Kdor še ni počil smeha, počaka eno uro na glediško šmiro, in si med tem ogleda Gorostasnošaljivi muzej, ali se zavrti na vrtiljaku (ringl-špilu) ali pa vzame v roke posebni list, ki se izda za tisti dan. Ako povemo, da prispevajo temu listu same originalne dovtipe naši najboljši slovenski dovtipneži, smo že skoro delali nedostojno reklamo. Ker pa te nečemo delati in ker principijalno ne povemo vsega naenkrat, zato pa za danes končamo.
— Seja reklamnega odseka za Prešernovo veselico
je danes zvečer ob 1/28. uri V kavarni »Evropa« G jspođje člani se vab'jo, d« se je Eanealjiro vdeleže.
— Prva skupna pevska, vaja vseh pevcev ljubljanskih štirih v 19Zvezic< stoječih pevskih društev: »G as-ben» Matica«, »LjUb'iana«, »Mčrkur« in »Slavec« bo v p*tek zvečer, dne 30. t. m v dvorani »Glasbene Matice« Vsi pevci naj se te vaje polno-številno udeležiti blagovolijo.
— Občni zbor ,,Glasbene
Mutice" se vrši v soboto, dne 15. julija t. 1. ob 8. uri zvečer v šolski dvorani „ Glasbene Matice" z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in računskih pregledovalcev. 4. Eventualni nasveti. 5. Volitev. Opomba: Predloge, ki jih namerava staviti kak druŠtvenik je v smislu § 7, 5 odst. društvenih pravil prijaviti tri dni pred občnim zborom društvenemu odboru
— „Prva ljubljanska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda11 je prejela za tekoče leto 1905 do konca junija od 108 svojih članov 1151*46 K letnih prispevkov, med katerimi je poleg letnine a 2 K mnogo Ciril Metodovih darov, 3 nove pokroviteljnine in 7 novih ustanovnin. Podružnično blagajništvo se pošiljateljem iskreno zahvaljuje za točnost in narodno vnemo, s katero so se odzvali njegovemu vabilu, hkrati pa prosi Še ostale podružnične Člane, da blagovolijo poslati svoje prispevke — če le možno — v začetku meseca julija. Za poŠiljatev naj porabijo poštno-hranilnične položnice, ki so jih prejeli koncem maja. — Dalje je prejela družba sv. Cirila in Metoda od novega leta doslej posebe za slovenski otroški vrtec na Savi pri Jesenicah od 106 dobrotnikov in dobrotnic izven prve ljubljanske podružnice 725 50 K. Ker se vsi posamezni darovi ne morejo objavljati, zahvaljuje se dražba tem načinom tudi za vse te darove pričakujoč in proseč, da zlasti za bližnji praznik sv. Cirila in Metoda pokaže — če tudi le z malimi darovi — še mnogo blagih domoljubkinj in domoljubov svojo vnemo za reševanje slovenske dece, ki je v nevarnosti, da se nam odtuji.
— Pevsko druitvo „Ljubljana11'1 priredi 30 juHja t. 1. na Z« lenem hribu veliko ljudsko slavnost, katere natančneji program obelodanimo pravočasno. Predpriprave za to veselico so že v polnem tiru in utegne ta prireditev daleč nadkriliti vse prejšnje enakega naslova.
— Za pisatelja Podravskoga je poslal g. Aleksander Sesek, sodni pristav v Savskem Mostu v Bosni, potom »Mestne hranilnice ljubljanske« 10 K. — Iskrena hvala!
— Deželna zadruga dimnikarjev na Kranjskem ima v
nedeljo, dne 2 julija t. 1. ob 4. uri popoldne v restavracijskih prostorih Alojsija Rasbergerja na Sv. Petra nasipu št. 37. svoj redni občni zbor. Dnevni rad: Letno poročilo, odobrenje računskega zaključka za 1. 1904, poročilo računskih preglednikov, eventualia K temu zborovanju je povabljen tudi zadružni instruktor. Kdor bi se tega občnega zbora brea tehtnega vzroka ne ude-
leži', se bode postopalo proti njemu po § 20. odstavek 3. t l zadružnih pravil.
—Na veselici Šišenskega Sokola11 z javno telovadbo,
katera bode dna 2 luiijs t. 1. ob 1/a4. uri popoldne na Kozlerjevem vrtu, ie določen nsstop k telovadbi točno ob 5 u-i popoldne. Telovadba se bode vrš la na pra? prijaznem prostoru, ravno sa paviljonom na oeeti, ki pelje v Kiz!tr|ev grad; stavno občinstvo bo t »in prav lepo videlo javi o telovadbo. — K r se bode dobival narodni kol*-k na vstopnicah v korist prepotrebni družbi sv. Cirila in M -toda, opozarjamo slavno občinstvo, blagovoli pripraviti si preje 2 vinarja, da ne bode nepotrebne K&ir>u4e pri b-*cr*jni.
— V Zgornji Šiški se snuje prostovoljno gasilno društvo.
—   Kdor   drugim jamo koplje „Slovence"  je priob
čil v svoji 110. št. od 13. maja t. 1. Članek: Nadučitelj Žirovnikiz S t. Vida obsojen. V tem članka s posebno slastjo in škodoželjnostjo pripoveduje, kako nadučitelj Žirovnik huj-ska baje učence obrtno nadaljevalne šole proti mojstrom in je celo naravnost žalil nekega Fr. Šusteršiča, mizarja in posestnika, ko je baje v Šoli rekel, da ta Dima „ v glavi nič, v m o šn j i n i č, nego samo dolgjezik". Žirovnik je baje pripeljal k sodniji 15 prič, ki so pa vse potrdile, da je omenjene besede res izgovoril. Zato je bil obsojen na 30 K globe ali 3 dni zapora. K sklepu pa še omenja, da mojstri ne bodo več zaupali takemu nadučitelju in učenci bodo s prstom kazali na obsojenca. — Danes stvar stoji tako, da se je g. nadučitelj pritožil na deželno sodnijo in ta je 19. t. m. njegovi pritožbi ugodila, ter razveljavila obsodbo. Fr. Šusteršič p. d. Markec, ki si je pred sodiščem iskal časti, katere mu nihče jemal ni, bo pa za svojo umazano gonjo plačal vse pravdne stroške. Pač resničen je pregovor : kdor dragim jamo koplje, sam vanjo pade! ... To ima zdaj za svojo „imenitost". Zraven pa naj se se zahvali tistim „prijateljem", ki so ga v to pravdo nahujskali in v njegovem imenu v „Slovencu" lagali. Da bodo pa naši č. čitatelji videli, kako znajo klerikalci pačiti resnico in se delati nedolžne, hočemo vso to zadevo nekoliko obširneje pojasniti, ker nima pomena samo za Št. Vid nego je značilna za delovanje narodnih sovražnikov sploh. — V Št. Vidu in okolici je veliko obrtnikov in posebej še mizarjev. Med temi je, kakor povsod, tudi nekaj nevednih in neotesanih. Ti svojim rokodelskim vajencem ne privoščijo ne pouka in ne počitka. Celo taki se dobe, ki s svojimi vajenci surovo ravnajo in jih izkoriščajo, da je grdo. Ministrstvo je izdalo odredbo, da morajo imeti vajenci ob nedeljah popoldne popolnoma prosto. Poleg tega pa hoče ves pouk na obrtno nadaljevalnih šolah točneje urediti in tudi nekoliko razširiti. Šolski odbor v Št. Vidu se pa ustavlja vsa-kemu razširjanju pouka in hoče, naj vsa uredba ostane dosedanja. Poučuje naj se torej tudi verouk ob nedeljah popoldne, kakor sedaj. — Zato je prišel k odborovi seji 28. marca sam komisar za obrtue nadaljevalne šole g. ravnatelj I. Šubic, da bi pregovoril oibor, naj v smisla ministrskih odredb zlepa sklene šolo preurediti, da ne bo pisanj. A vse zastonj. Zupan Belec je rekel, da so ljudje zoper novo uredbo in drugi so mu — pritrdili. V teku debate so možakarji tudi pravili, da se fantje med sabo vse pogovore, ko se shajajo v Šoli in se jim v Šoli razlagajo postave, da so fantje potem kar uporni in se ustavljajo mojstrom. Fr. Šusteršič je celo pravil: „Alston gospod, jim glih prec povem, da mojstrom obrtuo-nadaijevalna šola naravnost *fe.o-duje". Tako je govoril zastopnik obrtnikov, ki bi imel z vso vnemo delati za napredek šole, ker je ta Šola neprecenljive vrednosti ravno za obrtnike. Saj jim je v resnici že tudi veliko koristila in obrtniki to tudi pripoznajo, razen par MarkČevih pod-repnikov. Tako govorjenje je sramotno zauj, še bolj sramotno pa za tistih par obrtnikov, ki so ga vsilili po županovem nasvetu svojim zastopnikom. Če bodo obrtnike zastopali take možje, tedaj bodo morali res biti s krompirjem iu zeljem zadovoljni! — Koj drugi dan po tej seji, 29. marca je bila šola. G. nadučitelj Žirovnik je ob razlaganju postav povedal, kako se baje nekateri pritožujejo, da fante proti mojstrom „šuutau. Pri tej priliki je opozoril učence, da naj store tako, kot jih je vedno učil in da naj nikar ne pretvarjajo njegovih besedi, ker jih bodo itak sovražniki šole preobračali iu po svoje zavili, ker se dobe v Št. Vidu taki ljudje, ki nimajo v glavi nič, v mošnji nič, nego samo dolge jezike. V drugi uri pouka je potem neki vajenec vprašal g. nadučitelj a, če bo zdaj nedelja popoldne prosta. Ta mu je povedal, da zdaj pač še ne, ker se šolski odbor protivi novi ureditvi. Posebno je bil proti novi uredbi Fr. ŠusterŠič. Toda ministrsvo jo hoče imeti in jo bo tudi izvedlo. — To je
podlaga vse tožbe. Fr. Šusteršič je tožil, da je g. nadučitelj rekel, da on nima nič v glavi, nevmonšji, nego le dolgjezik. Toda tega niti njegovih pet fantov ni potrdilo. Rekli so pa, da je g. nadučitelj koj za tem, ko je o Fr.  S. govoril,   dostavil one žaljive besede  in da so jih oni umeli tako, da so letele na Fr. Š. Nadučitelj je pripeljal s sabo   9 prič,  ki se pač čez štiri tedne niso vedele natanko spominjati kaj se je vse govorilo tisto uro a to so  pa odločno vedele, da on ni govoril o Fr. Š. dotičnih  besed in da niso mislile,   da bi  iiauj merile. K vzklicni obravnavi je predlagal še pet, če že ne marajo  zaslišati sploh vseh tedaj  navzočih. Fr. Š. je pa nabral kakih 8 prič pri svojih sorodnikih in prijateljih.   Pa še  te  niso vse potrdile zatožbe, razen  nekaterih, ki so jo tako gladko govorile, kakor bi „očenašu molile. Ni čuda! Njegovi učenci so bili ves mesec skupaj pod eno streho! Ene njegove priče pa tisti dan celo  v šoli  ni bilo.   Sicer pa priča ni  izpovedala nič posebnega, a doma je  pa dan  pred vzklicno obravnavo pravila, da je bila povabljena 17. t. m. na soboto zvečer k Markcu in zavestno  pristavila:   „Žirovnik bo zgubil, ker bomo mi vsi glih govorili, tudi tisti, katere je on  notri dalu. O kakih pričah ne rečemo nobene besede več I — Najboljši  dokaz,  da g. nadučitelj ni žalil Fr.  Š. je pa še to, da od 29. marca do Velike noči nihče v fari ni govoril o tem  (razen na Fr. Š. domu morebiti), dasi je bilo pri pouku takrat navzočih  65  učencev. Če bi bile tiste  besede res  tako izgovorjene, kakor je tožil  Fr.   Š., bi fantje gotovo ne bili molčali.   Gotovo bi se bili kaj  razgovarjali o  tem  po šoli v fari.   Fr. ŠusterŠičevi prijatelji bi bili obsojali tako govorjenje, neprijatelji bi se bili pa smejali,  češ, vendar  ga je enkrat eden pošteno spovedal Toda — zadosti naj bo o tem.   Vsa ta zadeva ima velik pomen na dve strani. Če bi se naši učitelji obsojali na podlagi izpovedi zaspanih, slaboizrejenih ali celo hudobnih fantalinov, ki bodo vzeli posamezne besede, kakor jih hočejo ali se jim zdi, tedaj je vsak vzgojilen pouk nemogoč. Na drugi strani bi pa Čisto nedolžne učence politične stranke lahko zlorabljale proti  učitelju.   Ta se spominjamo, kako je ravno proti Žirov-niku bivši kaplan — narodnjak (?) ki zdaj na farovžu v Kočevju turnarjem na Čast vsenemško zastavo i z o b e š a, otroke govoriti učil.  Slučajno se je na to past sani ujel. Na podlagi otročjih laži je g. Žirovnika po tem s  p riznice obsodil. A ta pa — ne bodi len — je kaplana prijel, ga peljal v Ljubljano pred sodnijo ter mu pošteno polomil perutnice. — Tudi zdaj se je par Šusteršičev h prijateljev ž njim ve selilo te tožbe.   „ žirovnika mora: I »notri4 spraviti, da bo vedel kaj s m mi' gostilnah  so  delali   j a
*^uei»jc, in sam Fr. S. se je baiMt , Sem ga že ugnai tszi Z. Zdaj bo o službo ali pa ga bodo vsaj pro stavili!" Torej kar končati so ga hoteli! Imamo celo podatke, da so nekateri „možje" imeli že posvetovanja, kake korake bodo še storili pri gospodi proti Ž. ko bo končno obsojen. — Ta gonja zoper g. Žirovnika sicer že traja nad pet let, a do sedaj brez uspeha. Na vse načine so že skušali, kako bi ga spravili izpod nog. Tožili so ga povsod, kjer se jih je le hotelo poslušati. Pod predsedstvom župana Belca in s pritrjen jem župnika Malovrha je občinski odbor sklenil, da mora Žirovnik iz Št. Vida. — Nabirali so podpise zoper njega in jih res nekaj nabrali, nekaj prisleparili, nekaj pa iz silili. Da — cele streljalo se je v njegovo stanovanje, da bi se ga vsaj ostraŠilo, ko vse drugo ni nič izdalo. A vse zastonj. — Zdaj jim je Fr. Su-stcrŠičeva tožba poživila upanje, da se vendar iznebe tega »liberalca", tega „s o c i j a 1 d e m o k r a t au, te i .nasprotnika" nekaterih Šentviških mag nato v. Toda zdaj je tu J: to upan c splavalo po vodi Nekaj let bodo morali Že še potrpeti s tem Žirovnikom. — On si pa iz te gonje tudi nič kaj ne stori, temveč ji dobre volje in veselo prepeva s svojim lepim zborom. Potrpeti bodo torej morali, da bo še nekaj časa poučeval šentviško mladino ter jo pripravil, da bodo to kdaj spodobni in sposobni ljudje ter vredni svoje lepe domovine, ne pa domišljavi in ničasti „kvaniači"' Iu to je prav. Vsaka sila en Čas trpi' Tudi Št. Vid se bo znebil tiste more, ki ga zdaj še malo tlači in tudi Št. Vid bo zaslovel ne le po svoji prirodui kra-soti, nego tudi po svojih izobraženih, spodobnih in delavnih pro bivalcih. — Končno naj še povemo, kdo je tisti Fr. Šusteršič, ki je na vsak način hotel biti razžaljen. Mož je mizar in posestnik v Vižmarjih. Po Županov i milosti je občinski odbornik, po ue p r e m i s i j eno s ti Šentviških vete raneev pa njihov načelnik, kakor smo ga Že v soboto opisali. Sicer je Človek, ki se ga vse ustraši, kadar pride v  gostilno.   Ljudje se namreč
SOT Dalj* v prilogi. ~»JMI
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 146, dne 28 junija 1905.
boje vpričo njega kaj govoriti, ker se silno rad pravda in pravda za vsak nič. Vižmarci vedo veliko njegovih junaštev", ki pa nas ne brigajo. Zoper šolo se bori z vnemo najhujšega klerikalca. Sicer pa tudi nima nobenega zakonskega otroka. Torej mu ni nič za šolo in nič na tem, če ves svet v neumnosti utone. A imeniten bi bil pa rad. Pregovor pa veli, da Bog Že ve komu rožičke pili.
— Pevsko društvo „Zvon" v Šmartnem pri Litiji priredi dne 9. julija t. 1. izled v Radeče pri Zidanem mostu korporativno z zastavo Cuje se, da nameravajo prirediti ravno ta dan tudi sosedna društva izlet v Radeče, kjer se bo potem vršil koncert. Nastopala bodo vsa društva, vsako po nekaj točk. Izlet utegne biti zanimiv.
— Občine v idrijski dolini so vložile prošnjo na železniško ministrstvo, da naj 1. poveri napravo popolnega načrta stranske železnične proge od Sf. Luoije do Idrije svojim pri zgradbi bohinjske železnice nameščenim tehničnim organom ter jim naroči, da v najkrsjšem Č&8U izgotove načrte in jih predložijo; 2. ta načrt neutegoma izroči v ustavno obravnavo in krepko podpira, Za vložitev te prošnje je bil pač sedanji Č3S najugodnejši, ko se bliža dovršitev bohinjske železnice m bo vladi na razpolago mnogo izkušenih izvedencev, ki bodo tolikanj lažje izvršili načrte, ker jim je teren že znan in imajo vse potrebne priprave. Goriški deželni zbor !e tudi vsled prošenj občin ob Idrijci posvetil progi največjo pozornost in v Bvoji seji dne 14 listopada 1904 že dovolil prispevek 5000 K v svrho potrebnih predstudij. Da je deželni sbor goriški naklonjen tej stranski \>?ogi je dccela umljivo, saj pritegne ta proga ves prom-t mesta Idrije in ■:: c t nege, dela aevero-iapadne Notranjske na goriško deželo. Vlada pa veiesnici Sv. Lucija-I irija tudi ne t\,ore biti neprijazna, ker pomnoži promet   bohinjske   Železnice,   ki je
dar konkurenčno pcdjetie južni eznici. Ne zdi se nam umestno, da se pri razvoju tega železniČnega vprašanja poudarja preveč Škoda kranjske dežele, ki bi jo imela baje *sled nove proge. Če se zgradi že-leznica Sy. Lucija - Idrija, je potem gotovo samo vprašanje časa, kdaj se podaljša do Vrhnike, oziroma do ene točke na prog« Vrhnika-Divača. Če nam hoče vlada kaj dati, ie zgrabimo hitro z obema rokama, da se ne premisli, in pustimo pri takih velevažnih vprašanjih separatistične želje te ali druge dežele na strani. Za Idrijo, kakor za druge intereso-vane občine, je glavno, da dobe železnico, pa naj pride cd te ali one tirani. Nedvomno je, da se bo vlada odločila za stransko progo iz Sv. Lucije do Idrije iz že označenih razlogov in predvsem, ker bo to zelo cena proga in tehnično skoraj brez posebnih zaprek izvedljiva. Naših c.slancev pa je dolžnost, da z vso vnemo in odločnostjo podpro zapri« Četo akcijo občin idrijskega in cerkljanskega okraja.
— Otroka je umorila eam-ska Marija JurjavčiČz Žrovskega vrha pretekli teden. Izročili so jo okrajnemu sodišču v Idriji.
— Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah priredi na mu gostilne gospoda Ivana A v senika na Urhovo nedeljo, 9 julija 1905 tombolo in prosto zsbsvo. Začetek cb 4*/i nri popoldn«
— Risa je ustrelil dne 21. t m. v Velikem Javornisu iovec M. Petrič iz Postojne. Ris je v našin gozdih redka prikazen.
— Turisti na Menino ! Sa-vinska podružnica S. P. D. priredi prvi svoj letošnji izlet na Menino planino h Gornjegrajski koči v nedeljo, dne 2. julija t. J. V koči se bode dobila pijača. Jedila si mora vsak sam prinesti. Ker je v koči vsa za kuhanje potrebna posoda, si lahko turisti zgoraj sami pripravljajo jedila. Odhod iz Gornjega grada točno ob 12. uri. Nekateri gredo že prej. V koči se lahko prenočuje. Dohod na Menino je iz Gornjega grada, Bočne, Vranskega, Motnika in tuhinjske doline. Ker je z Menine prekrasen obširen razgled, ne bode nikomur žal, poleteti na njo. Vsakdo dobro došel! Na veselo svidenje 1
— Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo dne 2. j u 1 i j a t. 1. svoj drugi letošnji izlet v Giesshubl pri Modlingu. Odhod z Dunaju ob dveh popoldne po južni železnici do postaje Brunn-Maria Enzersdorf; odtod peš uro hoda v Giesshubl, kjer bo sestanek na vrtu restavracije J. Bruckbergerja, Giesshubl, Hauptstrasse 6. Izlet vodi gosp. Fr. M e r 1 a k — Prvi letošnji izlet v Weid-ling pri Klosterneuburgu dne 4. junija &e je obnesel nepričakovano lepo. Udeležba je bila mnogoštevilna. Zabava, petje, govori, krasna narava, prelepo vreme — vse je vplivalo, da je ta -Zvezdni" izlet ostal nepozabljiv vsakemu udeležencu. — Upati je, da se
tudi drugi »Zvezdni" izlet v gorski kraj Giesshubl, ki šteje med najlepše izlete dunajske okolice, tudi dobro posreči. — Prijatelji društva dobro došli!
— Komorna pevka Ma-terna. Kot naslednica pred kratkim umrle dvorne operne pevke Mile Kupfer-berger je prevzela komorna pevka gospa Amalija Friedrich-Mat erna vodstvo pevskih solo in opernih razredov na glasbenih šolah K a i s e r na Dunaju in pričela pouk'na tem zavodu.
— Štabna kronika. Letos se v Ljubljani malo zida; vsega vkup le pet poslopij. Gradba domobranske vojašnioe ob Domobranski cesti je dograjena do parternih prostorov; hiša dr. M. Pirea na vogla Sodnij-skih in Cigaletovih ulic istotako; hiša J. Accetta v podaljšanih okofjih ulic&h je dograjena do strehe. Pred Kolezijo je zgradil privatni uradnik A. Pele pritlično hišo. Na voglu Sodnijskih ulic in Dunajske ceste si gradi trgovec A. Deghenghi trinad-stropno hišo. Stavbno dovoljenje bo dobile še tri stranke, ki pa prično z gradbo posneje.
— Stekel pes. Pred kratkim se je odtrgal pri Mih. Strletu v I5ki priklenjen pes, tekel iz Iške skesi Iško vas, Kot, Staje v Studenec, odkoder se je vrnil in tekal potem po vseh ondotnih vaseh, dokler ga ni lastnik zopet ujel in priklenil. Pes je gospodarja za hlače popade!, hotel je tudi gospodinjo ugrizniti, ko mu je jesti prinesla vsled tega ga je dal gospodar konjaču v Studencu, a med potom je pes poginil. Pri raztelese-nju sa je našlo v Želodou nekaj lesa in dlake. Pes je bil stekel. Zbog tega se je odredil kontumac po veej ižanski županiji. Pes je ugriznil mnogo psov, razen teh pa tudi 3 ljudi (2 v Studencu in 1 na Jezeru), ki so se poslali v Pasterjev zavod na Dunaj. Ž'.vinozdravnik je dal pobiti 112 psov in 3 mačke.
— Ponesrečen izlet Bavarca- Poročali smo, da je bilo dne 26 t. m. v veži hiše na Starem trgu št. 19 potniku g. Ivanu Zupanu ukradeno 120 K vredno »Diirkopp Diana«-kolo. Zupan je bil dobil sled, da se je tat najbrže odpeljal proti Trstu in takoj brzojavil prožrr.šivu v Postojno, ki je tata res prijelo. Ko je orožnik uvidelj da se je neki tujec peljal z ukradenim kolesom skezi Postojno, se je usedel š*3 sam na kolo in zdir-jal za tujcem. Takoj, ko ga je došel, je potegnil sabljo in na ta način tujca tako prestrašil, da je takoj stopil s kolesa in se vdal ter tatvino priznal. Kolesar je imel pri sebi nabasan samokres, s katerim bi se bil, kakor je pozneje sam priznal, branil proti orožniku. Ker se je pa ustrašil sablje, mu je padlo srce v hlače. Pri sebi je imel vojaški list na ime Henrika Oesterreioherja, mehanika iz Weidna na Bavarskem. Navedenec je pred par dnevi prodal tudi kolo nekemu trgovcu v Ljubljani pod pretvezo, da je mehanik tvrdke Siemens in Halske in da gre v Benetke. Ker pa noče plačati carine, rajše proda kolo. Trgovec mu je nato odštel za kolo 50 kron. Prodano kolo je tvrdke »Ba belbauer« iz Gradoa in ni izključeno, da bi je Oesterreisher tudi ne bil kje izmaknil. Oddali so ga c. kr. deželnemu sodišču, kamor se naj tudi eventuvalni podatki o njegovi identiteti, oziroma še o kaki drugi tatvini koles poročajo.
— O Prusu Rudolfu Pod gackem, o katerega ljubezenskih spletkah smo včeraj poročali pod za glavjem »Izpred sodišča«, se nam piše iz Vevč: Da se ne bo nikomur godila krivica in ker je v Ljubljani in v Šiški več vse častivrednih rodbin z imenom Z&kotnik, blagovolite konstatirati, da se mlada prijateljica »lepe« (?) Pepce Paequotti ne piše Zmkotnik, ampak Zofca Zabovnik, pristojna v Zagorje; sestra Pepca pa ni Zofka, ampak Zinka (Terezija), cela lepa trojica pa brezposelna.
— Po Celovcu sta se te dni toliko časa klatila neki cigan in ciganka, da se jima je ponudila priložnost ukrasti denarnioo z 290 K, s katero sta takoj dala mestu slovo. Ciganka je okoli 20 let stara, velika, vitka, nosi sivo obleko, zelen klobuk, na katerem ima perje divjega petelina. Cigan je pa star do 25 let, velik, vitek, črnih brk in las ter je nosil sivo obleko in bel slamnik.
— Pobegnil je dne 26. t. m. od zgradbe Deghenghijeve hiše v Dalmatinovih ulicah 351etni prisiljenee Ivan Sever ii Košane v postojnskem okraju. Navedenec govori slovensko in laško in je po poklicu klepar.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo i južnega kolodvora v Ameriko 60 Sloveneev, 40 Hrvatov in 19 Macedonoev. V Ioomost je tlo 40 Hrvatov, v oohaibs 27, v Heb 39, v Meran 29, na Jesenice 30, v Bohinj 29, v Škofjo Loko 40, v Podbrdo pa 39. Is Podbrda je prišlo 29 Hrvatov in 30 Ogrov.
— Izgubljeno in najdeno radi* Neki trgovce je včeraj izgnbil hranilnično knjižico »Ljudske poso:
. junice« z 800 K denarja v baukove.h po 100 K in za 55 K drobiža. — Mitniiki pašnik Anton Miklavčič je našel srebrno verižico. — Izgubil se je ščipalnik. Kdor ga je našel, naj ga odda proti primerni nagradi v uprav nittvu »Slovenskega Naroda«.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer v hotelu »Iliriji« (Kolodvorske ulice), društveni koncert ea Mane.začetek ob 8. uri. Vstopnina la člana prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jutri dopoldne jutranji koncert v Gosaki pi-varni (Sv. Petra cesta). Zičetek ob 10. uri. Vstopnin« prosta. — Popoldne je koncert v »Švicar i j i«. Začetek ob 4. uri. Vstopnina prosta. — Zvečer ob 8. uri vrtni konoert v restavraciji pri »Novem svetu« (Marije Terezije cesta). Vstopnina prosta.
— Hrvatske novice. Slovenski koncert v Zagrebu. Danes popoldne prispe v Zagreb „Celjsko pevsko društvo", da priredi tamkaj na vabilo „Ciril-Metodovih zidarjev" koncert v korist slovenske in hrvatske „Družbe sv. Mohorja". Kakor čejemo, poleti iz Celja okoli 100 Slovencev v Zagreb. Hrvatje se pripravljajo, da Slovence čim najsijajnejše sprejmo. Zvečer ob 8. uri je koncert nu vrtu „Kola". — Obsojen madjaron-nemškutar. Izdajatelj nemškega lista „D r a u" v Osjeku, Pfeiffer je bil obsojen radi nekega članka proti hrvatski „Dionički tiskari" na tri tedne zapora, oziroma 210 K globe, izgubo 120 K od kavcije in na povrnitev stroškov v znesku 300 K. Prvotno jS bil PfeifTer oproščen. — Madjarska nesramnost. „Sisački Glasnik" je v svoji zadnji številki napal neke madjarske častnike v Sisku radi njihovega surovega postopanja s hrvatskimi vojaki. Te dni se je zglasil v uredništvu „Sisačkega Glasnika" kot zastopnik dotičnih madjarskih častnikov neki podčastnik, ki je ponudil uredniku I. Havliku 40 K, ako mu izda tistega, ki je napisal dotično notico. Urednik je nesramnežu seveda pokazal vrata, rekoč, da vsi madjarski častniki in vsa Madjarska nimajo toliko denarja, da bi mogli podkupiti njega — poštenega hrvatskega urednika!
— Slovenci v Ameriki, — Slovenec okraden. G. Sakser neprestano svari rojake v svojem gla silu „Glas Naroda", naj se varujejo lopovov v New Yorku, toda vse svar-jenje nič ne pomaga. Nedavno je prišel v New York Janez Sobar, da se od tam vrne v domovino. Pri sebi je imel ves prihranek treh let: 530 dolarjev. V Sakserjevi pisarni so mu prigovarjali, naj hrani tam denar do odhoda, a ni sluŠal. Prišel je v roke dvema sleparjema, ki sta mu na zvit način vzela ves denar. — Slovenec prijel črnega tata. V Pullmanu je zalotil Ivan KoČevar zamorca, ki je vlomil ponoči v njegovo stanovanje. Po hudem boju je zamorca zmagal ter ga zvezanega izročil policiji.
Najnovejše  novice. —
— Konec zobotehnikov. Minister notranjih zadev je naznanil posl. dr. Heilingerju, da je zakon o ureditvi zobotehnike že izgotovljcn. S tem zakonom se odpravi obrt zobotehnike ter preide v roke diplomiranih zdravnikov.
— U m r 1 je v Znojmu drž. in deželni poslanec Frid. Pemzel.
— Grofica Lonyay v pomanjkanju? Grofica Lonyay se je odločila, da proda svoj nakit, ki ga je dobila večinoma za poročni dar kot be-gijska princezinja. Nakit se ceni na 1,015.000 frankov.
— 10 milijonov pasiv je zapustil bankir Rodrigues, ki se je te dni v Parizu uatrehl.
• Fotograficni zakon. Po
japonskih postaveh je dovoljen tudi »zakon na daljavo«. Odsotno polovico zastopa pri tem njena fotografija. Nedavno je prišla v San Fran-cisko mlada Japonka Kotfuru Iki. Naselniški urad ji ni pustil naselitve, dasi je trdila, da je farmer Kenjiro Iho v San Jože njen mož. Zahtevali so od nje poročni list, a ga ni imela, temuč je pokazala Ibovo fotografijo. Povedala je, da ga ni nikoli še videl*, vendar je ž njim postavno že davno poročecs. Po posredovanju kitajskega konzulata je vendar smel priti Iho po svojo šele 15 let staro ženo, dasi sta bila le »po podobah« poročena.
* Kaj narodi pijo. Statistični urad Zedinjenih držav klasi fikuje narode po njihovi navadi v pijači. Angleži pijo največ čaja, namreč 256,509.731 funtov na leto, t. j. skoraj 6 funtov na osebo. Zedinjene države popijo največ kave, namreč 960.878977 funtov ali 11» 4 funtov na osebo. Nemčija popije največ piva, namreč 8022,501.000 litrov ali 138 litrov na osebo. Rusija popije največ žganja, oamreč 783,139 500 litrov, ali 51/a litra na osebo. Francozi popijo največ vina, namreč 6042,737.000 litrov, ali 156 litrov na osebo.
1 V sanjah si je nogo zlomil v Lupioah v Slesiji železniški delavec J. Rishter.   Sanjalo ae
mu je, da ga preganjajo roparji ter mora bežati. Na begu je skočil is postelje in skozi okno več metrov
globoko. Zlomil si je desno nogo, levo pa si v členku isvinil.
* Realen obrtni«. Vi bi radi dobili mojo hčer za ženo, gospod Igla ? Ali jo pa tudi mislite res osrečiti? — Krojač Igla: »Jamčim za najpopolnejše zadovoljstvo, gospod Maver — sicer ae vam dekle vrne«
" Gledališče za blazne se je ustanovilo v pariški blasnioi Sainte-Aune. Igrali bodo igralci in pevoi po poklicu, nadalje pa tudi uslužbenci blaznice in taki blazni, ki so cd časa do časa normalni. Prvič se je igralo 25. junija. Zdravniki si obetajo cd take gledaliačne kure najboljših uspehov.
' Sreča v nesreči. Na kolodvoru v Beaufortu so bili potniki grozno prestrašeni, ker so videli, kako je neki železniški uslužbenec padel pod prihajajoči vlak. Vse je drlo k nesrečnežu, da mu pomagajo, toda v splošno začudenje se je na tleh ležeči smejal, dasi mu je vlak šel preko noge ter mu jo zmečkal. ►-5 \e ko so natančneje pogledali, videli so, da ni krvi, ker povožena noga je bila lesena. Pravo nogo mu je že zdavno vlak odtrgal.
* Uničevanje vrabcev. Na Francoskem so začeli boj z vrabcem, ker ga smatrajo za nenasitnega škod Itivca. Uničujejo ga na ta način, da napravljajo na drevju in pod streho umetna gnezda. Vrabec je znan lenuh, ki se najrajši polasti tujega gnezda. Vsakih 14 dni preiščejo gnezda ter uničijo vrabčeva jajca. Vrabci znesejo tuii drugič in tretjič jajca v ista gnezda.
* TovariMca papeža Leva XIII. izza otroških let. Dne 17. t. m. je obhajala v Maenzi vdova Magdalena Gori Catenacci lOOletni rojstni dan. Nien oče je bil zdravnik papeža Junja XVI. m Pija IX. ter si je toliko prihranil, da si je kupil posestvo v soseščini Carpineta, domovja Po cijev Vsled tega je v otroških letih pogosto zahnjala na grad k sosedom ter se iarrala s poznejšim papežem Levom XIII. Starka je nenavadno čila na duhu in telesu, se hodi brez palice sprehajat ter Čila brez očal.
* Maščevanje preziranega ljubimca. V SogsUj južno Rims, se je bogati graščak in tovarnar Gar-giulo strastno zaljubil v mlsdo ženo barona Car&tellija. Baronica, nenavadno lepa prikazen, pa je bila zelo dostojnega in resnega značaja ter je greščaka pri prvem približevanju tako odločno zavrni!*, da je ta uvidel, da je vse nadaljno prizadevanje zaman Zaljubljeni graščak je v obupu napadel baronico z revolverjem ter jo ne varno rani!; nato se je ustrelil.
* Otezkočeno izseljevanje v Ameriko. Kako stroge so ame riške oblasti z naseljenci, odkar njihovo število narašča, dokazuje slučaj, o katerem poroča švicarski konzul v Nsw-Yorku. Neki 621etni Švicar iz Berna so jo pripeljal Čez morje v drugem razredu Pri sebi je imel 18.000 frankov ter je hotel iti k svojemu sinu, ki ima velika posestra v Ameriki. Ameriška oblast pa vkljub temu ni dovolila možu se izkrcati, ker je imel — revmatizem ter se je opiral na palico.
* Japonska kultura v pravi svetlobi. Angiež Tem Kate, ki je mnogo let bival na Japonskem, je objavil v neki londonski politično antropološki reviji sestavek, v katerem pravi med drugim, da se japon ska kultura nikakor ne more meriti z evropsko. Ne more se govoriti o tem, da bi bili Japonci proleti z evropsko kulturo. Izmed tisoč Ja ponoev (izvzemši častnike) je najti komaj štiri osebe, na katere je več ali manj vplivala zapadna kultura. Da se toliko milijonski narod ne more v 50 letih navseti docela ev ropske kulture, je jasno vsakemu etnologu. Nesmiselno je torej, da mislijo nekateri evropski narodi, da so Japonci že vsi razsvetljeni in na višku kulture. Od naše kulture so Japonci najbolj proučili bojno umetnost, o drugi kulturi se pa nikakor ne more kaj takega trditi.
* Izvanreden ljubimec. V Belgradu je vzbudil veliko senzacijo sledeči slučaj: Šestnajstletni gimnazijec Lazar Baškovič je imel že štiri leta ljuba.vno razmerje z ravno toliko staro deklico, učenko višje dekliške šole. Vkljub tej ljubezni se je dekle zaročila z drugim. Gimnazijec je bil ljubosumen do skrajnosti, pa je ustrelil svojo drago, za tem pa se sam prijavil državnemu pravdništvu. Kakor je Baškovič Še mlad, ima že veliko preteklost. Kot 121etni deček je bil radi nekega političnega govora izgnan iz svojega rodnega mesta Cetinja. Dve leti pozneje je. pisal uvodne Članke o črnogorskih odnošajih v „Štampi" ; vsled teh člankov je bil list večkrat zaplenjen. Med njegovimi papirji so našli nebo dramo, ki jo je napisal, ko je bil 13 let star, razen tega mnogo pesmic in pripovedk, ki vse kažejo na izvanredno nadarjenost in do-
vršenost. Nesrečni mladenič je zdaj v ječi. —
* Častniški dvoboj. 281etni kavalerijski častnik Florestano Mattei Capue v Italiji se je oženil meseca marca letos z 19letno Heleno Camerani. Med častniki, ki so prihajali k Matteiju, je bil tudi podčastnik Alessandro Ettore. Mlada poročenca sta živela v najlepši slogi med seboj, dokler ni pred kratkim na soproga namenjena od neke ženske pisana razglednica z nesramno vsebino prišla v ženine roke. Gospa Mattei je moža ostro prijela in mu zažugala, da se da ločiti od njega in da bo živela v ljubavnem razmerju s podčastnikom Ettore, ki ji že dalje časa dvori. Te besede niso ostale brez posledice. Mattei je zahteval od podčastnika razjasnitve. Ta je tajil spočetka vBe, pozneje pa je preiskovalnemu ritmojstru vse priznal in mu pokazal sliko, lase in več pisem gospe Matteijeve, naslovljenih nanj. Po tem priznanju je Ettore potegnil iz žepa samokres in dejal Matteiju: „ Ustreli me, ker sem grešil!" Mattei pa je vrgel zaničljivo samokres nazaj z besedami: „Nisem morilec!" Dogovorila sta nato dvoboj s pištolami. Toda pri tem dvoboju ni bil nihče ranjen, akoravno sta desetkrat menjala krogle. Drugi dvoboj se je vršil dva dni pozneje. Pa tudi sedaj pri streljanju s pištolami ni bil nihče zadet, zato sta vzela vsak svojo sabljo. Komaj sta se pa udarila, ravnal je Mattei tako nesrečno, da se je zabodel na nasprotnikovo sabljo, ki ga je predrla. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer je odpustivši sramotilen svoje časti in nezvesti ženi kmalu umrl.
* Mislite si, da bi bili vi taka svinja! V nekem emškem strokovnem listu za mesarje je čitati sledečo razprave: Veliko napako sem videl skeraj v vseh hlevih pri klavnicah, kjer morajo svinje ležati na mrzlih cementnih tleh. Mislite si, da ste vi taka svinja — napravili ste daljšo pot — sta skrajno razburjeni in pregreti — ne veste zaradi izrednih nasledkov, kakšni bodočnosti g-3 bližate — petem pa vas položijo na ta ledeno mrzla tla brez vsike postelje, morate tukaj do tri dni pre-b ti — d' bite le malo piče — dobite nahed in mrzlico — in končno vas še — zazoljejo — no, ali mislite, da morete dati potem še tako debro meso kakor svinja, ki jo zakolje trenotek (?) ter si jo (?) podela v klobase — ? Ne,.kaj takega sami ne verujete ! In ravno v tem tiči tajnost tako hvaljenih klobas in gnjat kmetovalcev, ki jim gre Še na roko mrzli letni čas,  ko navadno koljejo.
* Angleški aristokrati ne bodo jemali več Američank za žene. Neki angleški časopis je dokazal, da so taki zakoni prav malo z otroki oblagodarjeni, dečim imajo pristne Angležkinje prav mnogo otrok. Iz« med 30 zakonov Angležev z Američankami ni bilo pri 13 nobenih otr^k, pri petih nobenih sinov in pri drugih petih le po en sin. Vseh Otr^k SO imele te ameriške žene samo 39, med tonu 18 sinov. Vpliv Američank je omehkužujoč. Smešno je torej trdit', da da o ameriške dame angleškemu plems;vu svežih moči, ker statistika dokazuje ravno nasprotno.
* Kako naj spimo? Neki francoski zdravnik svetuje ljuu:tv*i, naj po leti in po zimi spi pri odprtem oknu. Sobni zrak se naglo pokvari, in nič ni tako nezdravo kakor nečist zrak. Človek potrebuje na uro povprečno po 400 litrov zraka, osem ur torej 3200 litrov. Mož in žena potrebujeta eno noč skupaj 6500 litrov zraka. V štirih urah je v sobi že več sto^-iiti'*' ogljikove kisline in mnogo strupeniu«^ nov. Proti temu se je mogoče samo na ta način braniti, ako vedno dobivamo Čist zrak. Zatorej odpirajmo okna! Po zimi rabimo taka okna, ki bodo imela v steklu majhne luknjice. To nas bo čuvalo pred prehlajenjem, zrak bo pa vedno čist.
* Ruski bombažni kralj.
Sava Mor oso v, ruski bombažni kralj je umrl pred kratkim star 44 let. V svojih tovarnah je imel nad 70.000 uslužbencev, s katerimi je ravnal nad vse ljubeznivo in darežljivo. Kot liberalni vodja se je krepko postavil po robu zastopnikom ruske avtokracije. Ko se je začela vojna z Japonci, je daroval stotisoČ odej za mandžursko armado. Kmalu nato je zvedel, da kupi lahko poceni te odeje nazaj. Uradniki vojne uprave so jih namreč zase obdržali in hoteli s posredovalci priti do denarja. Odslej se Morosov ni hotel nič več udeležiti kake nabave za vojno potrebščino. Ko ga je veliki knez Sergej vsled tega pozval na odgovor, odvrnil je brez ovinkov, da vojaki ne dobe sploh nobenih daril. Ko je tudi intervencija Trepova ostala brez uspeha, izročil mu je general neki list z opombo, naj gre prostovoljno v inozemstvo, ker je njegovo postopanje nelojalno. Morosov je zagrozil, da bo dal svoje tovarne zapreti, na kar so ga pustili v miru. Pokojnik je spadal k sekti staro-vercev, ki so Še le pred kratkim dosegli enakopravnost in ki se jih je smatralo za sovražnike omike. Morosov
je bil doktor naravoslovja in skozinskoz napreden mož. Zlasti je pospeševal mladornsko književnost in umetnost. Ko ae je Šlo za oprostitev zaprtega pesnika Goikega, položil je Morosov potrebno kavcijo.
* Statistika žeje. Po neki pravkar angleškega trgovinskega urada objavljeni statistiki o žeji na svetu ste bili Anglija in Nemčija, kojih prebivalci so bili dolgo časa najhujši pivopivei, premagani, in sicer od male Belgije. V letu 1903 je prišlo tu na vsakega prebivaloa po 2145 litrov piva, na Angleškem 1335 litrov in v Nemčiji samo 115 2 litrov piva. Žeja Angležev je sploh nekoliko odnehala. Proti letu 1902. se je izpilo t»m leta 1903 47,911500 litrov pivs, 9,864000 litrov špiritu osnih pijač in 6,340 000 litrov vina manj. Nemčija kuha več piva, nego vse druge države, 7.096 248000 litrov; njej sledi Angleška s 5,757,151500 litrov in potem Zje^injene drž&vez-5,429047 500 litrov. Največ spirituoa-rih pijač se izdela na Ruskem, naj več se jih izpije pa na Danskem; nič manj nego 13 5 litra pride vsako leto na vsakega Danca. Kakor vino-pivna dežela p Anglija gadnj* med vsemi 13 evropejskimi državami. Na vsakega pride vsako leto komaj dva litra vma.
* „Svetnik" Ivan iz Kron-
stadta. Koliko praznoverja je v ruskem narodu, dokazuje to, da ljudje v neposredni bližini Petrograda, v Kronstadtu, časte nekega popa Ivana za svetnika a to ne samo nevedni ljudje, temuč celo iz najvišjih ruskih krogov. Sedaj je „Petersb. Listok" dokazal, da je ta pop navaden slepar, propal ne moralnež. Okoli popa se je zbrala cela družba, ki se imunuje „občina "sv. Ivana." Sekta Časti popa kot odreše-nika in po vseh kapelah so slike tega popa v obliki ikon. Zraven popa časte neko ženo, ki jo imenujejo „bogorodica", dasi je navadna kmečka ženska, ki je bila prejšnja leta zaradi nemoralnega življenja pod policijskim nadzorstvom. Tretji „svetnik" v tej družbi je bivši orožnik, ki ga Časte za arhangelja Mihaela, v resnici pa je malopridnež in pijanec. In ta družka skupaj svinjari, sekta pa jo bogato zdržuje.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
— Nepoboljšljivi ižanski f a j m oster dr. Janez Mauring se je včeraj zopet imel zagovarjati, ker je kradel Čast županu Martinu Zdravju. V ižanski občini se je pobirala takozvana pokopališčna doklada, da bi se s to razširilo ižansko pokopališče, kar pa sedaj ne bo dotreba, ker dobi To-mišelj svojo župnijo in svoje pokopališče. Že leta 1902 je Mauring sumničil župana Zdravje, da glede tega denarja nima čistih rok, vsled česar so se računi pregledali od deželnega odbora, ki je izdal na podlagi natančnih preiskav odlok, s katerim se vsi računi v polnem obsegu odobre. To je bilo Mauringu natančno znano, Če mu pa ni bilo znano, bi se bil lahko obrnil do svojega prijatelja Tonija, ki ljudi z cčenaši in fraklji spravlja na drugi svet. Toda Mauring je hotel na vsak način žaliti župana Zdravje, ali pa ga še celo zaplesti v kazensko preiskavo. Ddg 19. maja 1905 — torej po preteku treh let — je ižanski fajmošter na prav grd način pogrel že davno pozabljeno stvar. Tega dne je namreč Mauring poslal na c. kr. okr. glavarstvo vlogo, v kateri trdi, da ima Zdravje Še 236 gld. 78 kr. pokopališčne doklade, kar je seveda laž, ter zahteva, da glavarstvo Županu Zdravju yuaže, da ima ta denar takoj i z p 1' -ti stavbenskemu načel niku Janezu^Vjamsu. Fajmoštrov zastopnik pravi, da Mauring ni imel namena žaliti, še manj pa kaj očitati županu Zdravju, katerega zastopnik predlaga, da se dr. Mauring z ozirom na to, da je bil radi Častikraje takorekoČ že brez-Žtevilnokrat kaznovan, pošteno zapre. Sodnik je nato obsodil obtoženca na 10 dni zapora s postom: ker pa bi bila v nevarnosti ižanska čreda, ako se pastirja zapre, se je kazen spremenila v denarno globo 100 K.
— Dijaška. Franc Šušter, posestnik v Ljubljani ima na stanovanju dijake, s katerimi se pa bolj pisano gleda. Tudi pri razredniku rad katerega malo očrni. SedmoŠolcu Štefanu Dobniku pa je še celo očital tatvino, ko mu je rekel: „Ker si one požrl (namreč smodke), pa še te požri!" ter mu je vrgel štiri portorike na mizo. Ker Šuster obžaluje svoje nepremišljene besede ter je pripravljen plačati zastopniške stroške, mu Dobnik odpusti, vsled Česar se obtoženec oprosti.
— Tajna obravnava proti Francetu Kolesi, kljuČarskemu pomočniku v Koslerjevi pivovarni, ki je bil napram delavki Frančiški Grum preveč nadležen ter s tem provzroČil javno pohujšanje, se je končala s tem, da je bil Kolesa obsojen na 24 ur zapora.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
1. Delavec Juri MoČilnikar iz Vod-mata se je nekega večera v Bohoričevih ulicah spri z Jožefom Levarjem in Fr. Bizjakom. Ko je le v Levarja silil, ga je Bizjak porinil proč, da je padel, a je hitro zopet vstal ter jel z odprtim nožem mahati proti tema dvema. Le var se je sunku pravočasno izognil, Bizjak je pa stekel. Tretji navzoči Ludovik Brezar je udaril Močilnikarja po roki, da bi mu izbil nož ter je tudi stekel. Obdolženec ga je, ker se mu je pri begu izpotaknilo, da je padel, dohitel ter ga na tleh ležečega sunil z nožem v hrbet. Zagovor, da je bil popolnoma pijan, mu ni obveljal. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe.
2. Dne 11. vel. travna t. 1. so pri-siljenci tukajšnje prisilne delavnice ustavili delo v dvorani št. 3, v kateri so se izdelovale papirnate vrečice ter zavitki, in sicer zaradi tega, ker se je med njimi razneslo neopravičeno sumuičenje, daje prisiljenec Rihard Bitenc umrl zaradi tega, ker so ga domači pazniki pretepli, kar pa ni bilo res, kajti Bitenc je umrl vsled vnetja možganske mrenice. Pazniki so dogodek takoj prijavili ravnateljstvu in da bi nastal zopet mir in red, je prišel lavnatelj sam v spremstvu paznikov v dotično dvorano. Na vprašanje prisiljenca Giovanija Vatovca, če so pazniki opravičeni pretepavati pri-siljence, jim je ravnatelj odgovoril z „da", toda le v tem slučaju, če bi se paznikovemu povelju s silo uprli. Na te besede so začeli prisiljenci vpiti in razgrajati po dvorani ter so pognali ravnatelja s pazniki vred v beg. Sele vojaški hišni straži se je posrečilo napraviti red. Dne 15. vel. travna t. 1. sta poslala prisiljenca Bernard Krug in Romeo Giovanella neko grozilno pismo pazniku Francetu Puterlu, v katerem sta zahtevala, da se mora on odstraniti iz delavne dvorane št. 3, ter mu zapretila, da se mn ne bode dobro godilo, ako tega ne stori, ali pa če zadevo ovadi ravnateljstvu, sodišče ni našlo povoda obtožencev zaradi hudodelstva javne sile obsoditi, pač pa je obsodilo zaradi nevarnega pretenja Kruga na 4 mesece in Giovanella na 3 mesece težke ječe.
3. Ludovik Prosen, 17 let star posestnikov sin v Huteževem, je dal svoj potni list bratu Janezu za potovanje v Ameriko, dobro vedoc, da ta Še ni zadostil vojaški dolžnosti. Obsojen je bil zaradi tega na pet dni strogega zapora in na 10 K denarne globe.
4. Tit Koprivnik, posestnika sin iz Domžal, je v Ihanu posestuikovega sina Franceta Kokalja lahko telesno poškodoval. Zaradi tega se je proti njemu vršila glavna razprava pri c. kr. okr. sodišču na Brdu. Pred obravnavo sta pa on in Vincenc Habjan, posest, sin iz Domžal, Kokalja in Janeza Orehka Dagovarjala h krivemu pričevanju, češ, da morata izpovedati, da nista ničesar videla in da morata vse tajiti. Sele pod prisego zaslišana sta priznala resnico, kakor tudi to, da sta jih obdolženca nagovarjala h krivemu pričevanju. Koprivnik je bil obsojen na 8 mesecev, Habjan pa na 4 mesece ječe.
5. Frančiška Dremelj, služkinja iz Višnje gore, je bila obtožena, da je svojemu gospodarju Antonu Komanu v Radovljici vzela nekaj Frankove cikorije in nekaj kave. Ker se je pa pred sodiščem dognalo, da je bila ta tatvina le minimalnega pomena, je bila Diemelj obsojena le na 24 ur zapora.
Telefonska m f*r«{?s& ■»» poročila*
Dunaj, 28. junija. V današnji seji poslanske zbornice se je končala prva razprava o trgovinski pogodbi z Nemčijo, Ha kar se je zbornica odgodila do torka. V odmoru bo zboroval carinski odsek, da reši trgovinsko pogodbo z Nemčijo.
Dunaj 28. junija Pri zborničnem predsedniku grofu Vetterju so se sestali načelniki klubcv na posvetovanje, da bi dole čili delavni program za s?je v prihodnjem tednu Predlogu, da bi se postavil na dnevni red zakon o kreditu za alpske železnice, so se z vso odločnostjo uprli češki poslanci; predlog pa sta podpirala slovenska poslanca dr. Ferjančič in dr. Šusteršič. Odločilo se je, da se naj ne stori v tem oziru noben definitivni sklep, marveč da se v sredo skliče nova konferenca, v kateri se bo skušalo Cehe in Poljake pridobiti s koncesijo glede podržavljenja privatnih železnic
Brno 28. junija. V Stranicah na Moravskem je sklenil občinski zastop, da zamenja dosedanje dvojezične   ulične   napise s samo
češkimi. Stroške prevzame občinski svetovalec, tovarnar Kune.
Dunaj 28. junija. „Zeit* poroča, da bo baron Fejervarj kmalu odstopil (To smo poročali že v soboto. Op ured.), nakar se bo dogovorno z opozicijo izbralo parlamentarno ministrstvo, ki bo pooblaščeno izdati izjavo, da se bodo želje Madjarov, tudi glede armade, izpolnile, kakor brž bodo dani neobhodno potrebni predpogoji.
Budimpešta 28. junija. Bivši podpredsednik liberalne stranke, posl. Szentivanvi, je prestopil k neodvisni stranki. — V okraju Tecsor je bil izvoljen za poslanca kandidat neodvisne stranke St. Szilagvi.
Budimpešta 28 junija. V ministrskem svetu se razpravlja o tekstu odgovora ogrskega ministrstva na noto avstrijske vlade glede trgovinskih pogodb.
Šopron 28 junija Koloman Szell, ki je bil poklican v avdi-jenco k cesarju, se ja vrnil na svojo graščino Ratatot, ne da bi se vedelo, kakšaa misija se mu je poverila.
Petrograd 28. junija. Včeraj je sprejel car Nikolaj v posebni avdijenci v Peterhofu kneza Vol-k o n s k e 'a. Govori se, da bo minister notranjih zadev, Bul i gin, odstopil in da bo na njegovo mesto imenovan Volkonski. Njegov cče se je udeležil zarote dekabristov in je bil zato pregnan v Sibuijo.
Varšava, 28. junija. Včeraj so bili v Czenstohavi zopet krvavi spopadi. Revolucij ona rji so vrgli več bomb v državna poslopja in tudi proti vojaškim patruljam. Pri tem in pri spopadih z vojaštvom je bilo nad 200 oseb ubitih, okoli 500 pa ranjenih.
Odesa 28. junija. V pred mestju Peresi v je zborovalo 2000 delavce' in se posvetovalo, dali bi kazalo stopiti v splošno stavko. Vojaštvo in policija sta jih hotela razgnati, na kar so začeli delavci metati na vojake kamenje. Vojaštvo je streljalo. 2 osebi sta bili ubiti, več pa ranjenih Vsled tega so jeli delavci v Odesi stavkati. Po ulicah se gaete velikanska množica ljudi; trgovine so zaprte; tramvajski promet je ustavljen, ker so delavci izpregli konje izpred voz
Štokholm 28 junija. Krilj se je izjavil proti temu, da bi zasedel kak princ iz njegove rodbine ner-veški prestol On bi odnehal cd tega svojega načela samo v slučaju, da bi švedski državni zbor izrazil željo, da bi kak švedski princ pestal kralj Norveške.
Štokholm 28. junija. Člani „Riksdagaa razpravljajo očito o vprašanju, da bi se zbornici predložil zakonski načrt, ki bi dal vladi na razpolago 150 milijonov v vojne svrhe.
Ru$ko-jaports*£ vojna,
Petrograd 28 junija. Iz Got-siedana se poroča, da so 25. t. m. opazili številne japonske četo, ki so se koncentrirale nasproti ru skemu levemu krilu. Neki kozaški voj je odbil japonski napad ter potisnil japonske voje daleč proti jugu. Japonci v severni Koreji prodirajo neprestano proti severu.
Petrograd 28 junija. Ameriški poslanik je uradno sporočil ministrstvu zunanjih zadev, da želi predsednik Roosevelt, da bi se ruski in japonski mirovni pooblaščenci sestali v Washing-tonu 1. avgusta t. 1. Minister grof Lambsdorf je takoj odgovoril, da je Rusija s tem predlogom popolnoma zadovoljna.
London 28. junija. Z mand-žurskega bojišča se poroča, da se nahajate obe sovražni armadi neprestano v dotiki in da ruske čete neprestano rekognoscirajo ob vsi fronti in strogo opazujejo vsako gibanje japonske armade.
Sodi se, da se v najkrajšem času vname velika odločilna bitka,
Petrograd 28. junija. V pe trograškem   okrožju  je končana mobilizacija vojaštva. Sodi se, da je zbranih 80000 rezervistov pod orožjem.
Moskva, 28. junija. Valed bojazni pred izgredi se je določilo, da se naj mobilizacija vrši tako, da bo vsak dan pozvanih pod orožje 1500 mož. Splošna mobilizacija se je odredila v Kijevu in Grobnem.
London 28. junija. „Times" pišejo: Pred meseci se je zdelo še neverjetno, da bi prišel admiral Togo s svojim brodovjem v Baltiško morje in mogel blokirati in obstreljevati ni3ka pristanišča. Sedaj se v Petrogradu že resno razpravlja o ti eventuvalnosti. Rusija ima sedaj v Baltiškem morju poleg večjega števila torpedovk in manjših križark samo tri oklop niče najnovejšega tipa. Alandsko otočje bi lahko služilo Japoncem za dobro bazo, da bi mogli uspešno blokirati ruske luke. Napram ti eventuvalnosti se delajo na Fin-skem in na ruskem obrežju resne priprave.
Za prebivalce mest, uradnike I. t. d.
Proti težko tam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno do« mače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebavljenje trajno in ura v no valno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak daa lekar A. MOJUL, c. in kr. dvorni zalagate j, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varaostno znamko in podpisom. 3 7—9
strjeno in icl\cče
napravljajo
belo in nozt
Dobi se povsod.
j,£e GriJJon'
najboljši cigaretni papir.
Dobhn ee poiMod. 1079
L. LDSER-jev ohliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim očesom, žuijem itd. 18
Glavna zaloga:
L
Bcmaj-Moidiiiig*
^LflS8F-i6?^0t^
vaj JU« poKI-20.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Popolno prepričanje
da sta lekarnarja
Thierrvja balzam in centifolijsko mazilo
nedosežno uspešno sredstvo za vee notranje bolezni,   influenco, katar, krč in vnetje vseh vrst, (ftHI        telesno slabost, motenje llw ' \'&        prebave, za rane, bule m 1 poškodbe    Pri naročbi
balzama ali pa na željo posebej se pošlje zastonj knjižica s tisoCi originalnih zahvalnih pisem kot domači svetovalec. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic balzama 5 K, 60 majhnih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. 3176-86 2 lončka centifolijskega mazila 3 60 K franko z zabojčkom. — Naslov: lekarnar A. Thlerry v Pregradi pri Rogatcu Ponarejalce in prodajalce prenaredb bom sodno zasledoval.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najbolj m« priznana
TannocMnin Mtia
katera okrepeuj« l«Kl««r, odstranjuje laske in preprečuje izpe* dane lar
1 ajteklenlea z navodom 1 M.
Razpošilja ao z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Lensieka. v Ljubljani, Resljera cesta št, 1
poleg novozgrajenega Pran JoJefovoga
iubil. moatrj 21—26
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom.
Destilerija
Mi l Stcck
Trst-Barkovlje.
V, steklenica K S—, '/, ste klenice K 2*60. — Na prodaj t boljših trgovinab 67
<SI
r ;
Marila
Gpravmštvu našega lista »o poslali: Ze družbo sv. Cirila In Metoda G
I. Karlin iz Škofje Loke 10 kron kot napitnii. v škofjeloški kavarni. — Gca. Silvija Pismi! iz Vrhnike 26 K 40 vin. katerega zm - I ji je izročil g. Brin.šek iz Ljubljane, katere j-nabral v veseli družbi na Vrhniki. Ztsvei Se darovala g   dr. Furlau  9 K 90 vin.  in _ Brinšek 6 K 50 vin. — G. dr A K- v Kamnik 20 K kot darilo gostov praznujočih god rodoljubne   gospice  Ivanke  Trpinčeve.  —  Skuj* i 56 K 40 vin. — Živeli darovalci iu darova
— Hvala!
Za   Prešernov   spomenik:   g. 1 Kobcntar, župan v St. Jakobu v Kožu na K> roškem 20 K. — Gca. Elea Watzak v šmai tu. pri Littji 11 K 14 vin., nabrala v veseli druž ob priliki godovanja g. Iv. Robavsa. —  G. 1!.. dojca Binter iz Starega trga pri Ložu 7 K 50 viu nabral v mali veseli družbi v Markovcu našem., dičnemu pesniku prvaku z geslom „Duh Prešernov naj prošinja od roda do roda slov. rojake in rojakinje!"       Ljubljanski gaaflafl a K G. Al. Kette, v Podgorju v Roži na Koroškem 20 K
— Ga Rozika Rohrmanova 10 K. kot izgubljen stavo pri nepričakovani rešitvi zanimivega spor nega vprašanja   --   Učiteljiščniki  v Ljublja::: 4 K 90 h.  —  G.  Ivan Kušar, župan v N tranji gorici, 10 K,  po  g. dr. Iv. M. Hribar
— Kvartet »Pod lipo" pri Dolničarju 4 K. -G. A. Trtnik oddal 5 K 30 h, katere je dar valo dne 22  t  m. omizje na vrtu pivarne G< — na Sv. Petra cesti.  —  G.  Aleksander >r-.--sodni pristav t  Sanskem mostu,  10 K, poton: Mestne hranilnice   ljubljanske.  —   Ga. Pavli Medic iz Ljubljane, nabrala 12 K, iu itpat darovali: Marija Rozman, gost. pri „Zlati ribi" 7 K; Jožef Finžgar, posestnik in gostilničar d. Brezjah, 10 K;  Fani Plapper, natakarica p rZlati ribi", 3 K; „Neimenovana- 5 K; Ar Peterca 2 K; „Neimenovan" 4 K; Franc M nik z  K;   Janez  Pristave v Mošujah I  K. Jože Arh 1 K; Erminija Grassi 2 K; Tomaž Jurgelc 1 K; Pavla Medić LO K; »Neimenovai
2 K; Kršišnik Frane 1 K — Skupaj 158 K 84 h. Živeli častilci našega Prešerna!
Za Učit. konvikt: Ooapjan Elea VVati v Šmartnem pri Litiji 15^K, nabrala ob godo-vanju gda. Robavsa. — Živeli! — Svoto am > izročili gosp. Dimniku.
Zahvaia.
^jB0Lv7s^
Prebla^oro 1na gospa Z e f i j a Š e r k o. pe -darila je kot botrca ob priliki blagoslovljen;., nove šolske zastave v Cerknici zastavi p ratara-sen trak. Narodna posojilnica je pa pod p> sedstvom   prebla^oroducga   gospoda F čiška š e r k a tem povod >m na sv. Alo/zij . da pogostila  okoli  400  otrok  s  pecivom   i;i -črešnjami.
Za ta velikodušni dar se obtfltt šolskimi prijateljema tem potom najsrčnejše zahvaljujeva. Bog povrni muogokrat!
Hrajnl   čolttltl   štet   In Holiko \4m!miio v t erkntri
dne *J1. junija 1^>5.
Andrej Šest: Fran Zagorja n.
šol. vodja. predsednik kr. š. sv.
'APENTA"
V zalogi jo imajo: Mihael Kastner in Peter Lassnik, dalje se dobiva tudi v vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi vodami. 1836—7
H Umrli so v Ljubljani;
Due 25. junija. Neža NagliB, gostja, 80 let, Bohoričeve ulice 29. Ostareloit in otrpueuje 'srca. — Ivana Komp, majorjeva soproga, bi let Zaloška cesta 1. Pljučnica.
Dne 27. junga. Ivan Pianeckv, učit sin, 3 leta in pol, Poljanska  cesta 3. Oti1 * 'media pulm.
V deželni bolnici:
Dne 24. junija. Jakob Borštnar, gostae. 60 let. Pljučnica. — Anton Stupar, zidarski polir, 63 let. Fraktura eranii.
Dne 25. junija. Marija Trele, gostija 74 let. Sepsis intestin. — Antonija Zupane, strežnica, 48 let, pljučnica. — Mihael Jamuik, posestnik. 60 let. Etuphvsema pulm.
Borzna poročila.
Ljubljanska , „Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni kurs i dan. bor«© 27.	junija 1905.	
Saloibeal p«ptrjl.	Denar	Blago
4% majeva renta.....	1003(	> 10060
	100-2E	► 10046
43 j BTBtr. kronska renta     . .	100-3C	► 100-60
4%     „    alata        „        . .		i 119-35
»•/, •grška kronska „   .   , .	96Sfc	► 9706
4C j      „    »lata      0   .   ■ •	11696	117 lh
4° n posojilo dežele Kranj.-k* .	99-6C	l 101-—
4- B*/€ posojilo mesta Spllet .	100 6C	1 101*60
4*.°/,      B       „     Zadar .	100 —	100 —
**/«*/■ bos.-her«. žel. pos. 1902 4° 0 češka dež. banka k. o.	10065	101-65
	100i6	100-66
4° o     »      »      „     i. •. .	100*25	100-60
*Va*/s Mt» P'<~al- d- niP* 0.	ICO 85	101-80
41 V"'o Pe9t.   kom,   k.   •. i.		
10»/o Pr.......	1C6 65	107 65
41 j'?.'0 čast. pisma Innerst. hr.	100*50	101-60
45 /k    n      n    ogrske cen.		
	10025	100 45
*'VJ o *• P15- °Sr* hiP- DftD* • 4* cVa obl.   ogr.   lokalnih ie-	100 —	100 85
		
	100'—	101-—
4- B% ohl. deske ind. banke .	100-75	101*75
4° , prior. Trsf-Poreč lok. žel.	99-—	1
4°. 1 prior. doL žel.....		j 100*—
t1 ,     j,    juž. žel. kup. '/t1/« .	317 40	! 319-40
i1/«0/«         P°p- za       P' e. .	ICO 90	101 90
Srečke.		
Sreške od 1. 1860! > .   .  . .	190 25	192 25
8      „   r i*«4..... B     tiaske ,.....		29550
	166 50	168 50
_     xem. kred. I. *mieija .	305-50	811-60
• n.    . .	801-50	30750
$     agr. hip. banke .	268 —	274 50
B    srbske s frs. 100*	103 —	107 —
„    turške   .   .   .      • .	140 —	14V —
Saailika         sre5ke ....	24 90	25 90
Sreditns              » ....	477-—	487-—
iaoiooske            » •	78 -	83-50
Krakovske         ■ -j	89 —	97 —
ljubljanske *	66--J	71- -
,i.T»t. rad. krii£*    „     .    .   . .	55-75!	66 75
Ogr.     ■     a       »■         •   ■   • j	25—	36 —
*>&ddifov«           rt    .   «   . *	64 —	68 ~
Saicburlka          r ....	74-—	77-—
Panaiska kom.    „    . .	538 —	548 —
Delni ec-		
.ažne železnic*    .   , ,	86 50	87 50
Državne železnice ....	666 —	667-—
^Tstr.-ogrska bančne delni«« .	1641 —	1651*- -
<LTstr, kreditne banke   .   . •	657 25	658 25
.-irske       B         e ...	773 —	774 —
Zimostenaki        „ ...	246 —	246-50
-remogokop ▼ Mostu (Rrils;	641 —	545 —
	527 2 >	528 25
raške žel indi. dr. .   .  - .	263	li640
s-Mur»uyi   , .	545 —	M6 —
Vrbovi.1?ke prem. dražbo	273 -	276 —
.^▼str. orožne Um. diuiibtt . .	580 —	583 —
ške sladkorne družbe    . .	167 50	16 9 50
Tnilttft		
fcr. sekia        , -	11 '29	11-33
fraaki...... •	19 13:	- 15
marke .....,».	23-47	2355
^ereigni          .  ,  >   . ,	23-96	2404
i ke »•••*••••	117-371	117-57
^ *Ški cankoTG; »••«•«	9570	95 90
	252 751	S63-75
	4*84 j	6—
Z\tn& cene v Budimoešt!.
Une 28. junija 1906.
Pšenica «t oktober . . , PSenioa  „ april lv06   . ,
Kiru2a ves
oktober . .   . r
juiy   .   . .   . jj
maj 1906 . n
oktober . .   . „
16—20 vin. višje
100 kg.
100 a 100 100 100 100
K.
1580 16 22 12 68 15-12 10 64 11-10
Naprodaj je
popolnoma opravljena postelja s ponoćno omarico, omara (predalnik) in črna zurka. — Izve ae v Kolodvorskih ulicah štev. 32, v pritličja na
levo. 2042-1
Naprodaj:
Odprta kredenca (politirana), Železna umivalna mizica, moSka in ženska obleka, ČrevlJI, knjige.
Frančiškanske ulice 6
II. nadstr. na levo. 2055—1
j   Prevzamem ali kupim že t vpeljano | _
malo trgovino
s stanovanjem na deželi.
Ponudbe pod ()M. S. T.", poste restante, Ljubljana. 2036—1
Posodim
v trgovino ali kako drugo podjetje
"2000 kron.
Oglasila pod „Sodelavec J.^J.", poste restante, Ljubljana. 2035-1
Lepa prilika za nakup.
Proda se iz proste roke
lepo posestvo na Gorenjskem
s koncesijo za gostilno. — Leži ob glavni ee3ti ter je pripravno za gostilno in trgovino, kar je že bilo preje več let pri hiši. — Naslov pove upravništvo rSlov. Naroda". 2043—1
tanovaaje
obstoječe iz 1 velike in 2 malih sob s pritiklinami, se odda za mesec avgust v Streliških ulicah št. 6, I. nadstr.
Naprodaj
hiša št, 5 na Zabjeku
in sicer pod zelo ugodnimi pogoji.
Več  pove  lastnik  v Streliških ulicah št. 6, II. nadstropje.
2,60-1
teorelogicse poročilo
V .-i uad rjorjeni 303-8.   &Tb-lu^ ■Ti-.i.i l\%k nt-C mr. I
	j opazo-	Stanje barometra 9 M	F*0 g t o r\		Sel
	vani*				
27	ir zv.	,35 9	18 8	si. jug	jasno
23		735 9	163	si. vzhod	soparno
	& pup.	733 8 1	25 2	sr. jug	sk. oblaC.
Sredi«;* ^čeraiSnjr, temperatura: 19h n rrr^lu  18 9.      Pa^aviĐS 00 mm.
Zahvala.
Za mnoge dokaze odkritosrčnega BOČulja med boleznijo in ob smrt; naše iskreno ljubljene nepozabne soproge oziroma matere, gospe
IVANE KOMP
roj. Vehovec
za lepe darovane vence in za mnogobrojno časteče spremstvo na poslednje počivališče drage pokojnice se čutimo vezane, tem potom izrekati najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, 27.  junija 1905.
•j''6:
Žalujoče ostati
Gospodična
izobražena, zmožna slovenskega in nemškega jezika, želi dobiti mesto
spremljevalke na potovanju pri kaki dami.
Prijazne ponudbe pod „M. H." na upravništvo „Slov. Naroda". 2062
Prodajalka
meSane trgovine z večletno prakso na deželi, Želi svojo službo premeniti radi boljše izobrazbe.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". v 2051-1
z gostilno in prodajalno
prav blizo Ljubljane, se vsled bolezni in rodbinskih razmer proda pod ugodnimi pogoji. Vsled lepe lege, dobre vode in drugih udobnosti je pripravna tudi za peosionat. Naslov: fjRedka priložnost 17", poštno ležeče Ljubljana glavna pošta. 2..52 l
V novozgrajeni hiši na Dunajski cesti št. 69 se oddajo takoj ali za avgust
lepa stanovanj;
s po dvemi ali tremi sobami, kuhinjo, drvarnico, jedilno shrambo, s porabo pralnice in kopalne banje, podstrešja in pa z delom vrta.
Tam se tudi odda takoj
mesečna soba
S s posebnim vhodom. — Vpraša naj se j v hiši ravnotam. 2056—1
Vabilo •
k
veliki
vrtni veselici
katera se vrfii
jutri, v četrtek, dne 29. t. m.
popoldne!
na vrtu gostilne L Flegarja
v Vodmatu.
K obilni udeležbi vljudno vabi 2C59 gostilničar.
Vajenec
za tiskarno se takoj sprejme.
Natančneje pri Fr. IGLICU na Mest nem trgu. 2061—1
Učenca1
iz dobre hiše sprejme takoj
KAREL PUPPIS
trgovec z mešanim blagom v Gorenjem Logatcu.
Za veliko novo gostilno se Išče podjeten
gostilničar.
VeČ se izve v pivovarni O. Auer v Ljubljani. 2053—1
Izjava.
Podpisani Anton Rupar preklicem s tem vse, kar sem govoril po gostilnah o gospodu Jožefu Frelihu, posestniku in gostilničarju v Št. Rupertu, ker je vse tisto govorjenje neresnično. Vrh pri Št. Rupertu, 23. junija 1905.
Anton Rupar
2034 posestnik.
Varuj ženo!
Za vsako rodovi no važno1 r'ilustrovano knjigo o premno-gem blagoslovu z otroki raz-1 poftilja 8 prepisi več tisocev aahvalnih   pisem   tajno za' 90 h v avstr. znamkah.' goepa A. HAIPA 8 Berolin S. W. 220^
I»iij<ieiiBtra**e 60.
mm
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Ta teden konec sezone.
Razstavljeno do dne 1. julija 1905:
Lago Maggiore (Lokarnsko ali vel. jezero), Luganško in Lesko jezero.
Zahvala«
Tudi to loto si ne morem kaj, da ne bi izrekla slavnemu p. n. občinstvu Ljubljane in okolice kakor tudi slavni posadki svojo najpresrčnejšo zahvalo na
mnogobrojnem obisku in živahnem priznanja, ki se je naklanjaio mojemu podjetju. Zlasti se Čutim zav:zano zahvaljati se visokim oblastim na njih naklonjenosti in spoštovanim članom časnikarstva na njih podpori.
= Zopetna otvoritev sredi septembra. ==
Kupljene   abonementne vstopnice obdrže veljavnost za prihodnjo sezono.
Z odliCnim spoštovanjem
V. Fessi
2054 lastnica Mednarodne panorame
za letoviščarje
s 4 sobami ter kuhinjo z vso opravo, v prijaznem kraja na Gorenjskem, pol are od postaje Lesce, ali 10 minut od Poljč, se odda za poletno sezono v najem.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 1458—16
Naprodaj
na Stemarjih v Šk. Loki
vsi h gostilni spadajoči predmeti n. pr. mize, stoli, vrtne svetiljke, svetilnice, stekleno in porcelanasto blago, dalje star, zelen, pokrit omnibus, že rabljen stroj za rezanje
Ud. Itd. Vprašanja na lastnico Rozino Daneu v Škof ji Loki. 2041-1
Obnovljeno leta 1842.
U ČRKOSLIK/IRJ/I. SLIKARJA U T N/IPLSOV IN QRBOV   i«? /
BRATA EBERL
' IgnSke ulice $t. 6. 33=
Telefon St. 154.
LE KAR J A PICCOLI-JA
^ vLJUBLJANI
pospešuje prebavo in odperlje «   telesa.      Csntk brezplačno.
i steklenica 20 Yinarjev.
8 Naročila proti povzetju. 1521
Vabilo
na
izredni obdni zbor
ki se bode vršil
v nedesjo, dne 9. julija 1905
ob 8. uri dopoldan
v Fran Jožef o vi šoli v Ljutomeru.
Dnevni red:
1. Sprememba pravil.
2. Volitev načelstva, nadzorstva in cenilne komisije.
3. Razni predlogi.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bode vršil v nedeljo, dne 16. julija t. I. ob 8. uri dopoldne v istih prostorih in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri bode v zmitlu § 35. odst 2 društvenih pravil veljavno sklepal tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov.
Okr. posojilnica v Ljutomeru
dne 25. junija 1905. 2058 Xa£e£štyo.
Ces. krc avstrijske
državno železnice
C kr ravnateljstvo drž. železnice v Beljakn.
I^vod iz ^rožnega reda«
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Oh IS. uri 24 m ponofl osoc. i viak * Trbi*, Beljak, Celovec. Fr.inzensfeste, Inomoat, Moo?,kovo, Ljubno, Ces Sfilithai v Aa*aef, Pf>lnoprau\ £er, Klei*-Reiflinf» v Stevr. v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. innija clo 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — Ob V. ari 5 m žiatrpi osobni viak v Trbiž, PantaiMi. Beljak, Celovec, B"ranEensfeste, Ljubno, Dinaj, fes Selztha: * Solnogrud, Inomost, čez Klein-Reifling t Line. Bu<lfc|evic€, Plzeu, Mari]i ic- are. Hev Praucove vare, Karlove vare, Prago, :>.,>■.ko čes Aiastetten na Dunaj. — Ob ll. ui 44 m dopoldne osobni vlafc ? Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbuo. Selzthal, Dunaj, Solnograd, laomost, |Bregencr Ženeva, Pariss. — Ob 3. ari 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedelj ah in praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak *r Trbiž, Beljak, Pontabelj, Ceiovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljubno, Sez Kle-n Reining v Stevr, Line, Budej^vice, Plzeu, Marijine vare, Heb, Franccve vare, Karlove v^re, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, ca Dunaj ces Amst^ttrn. — Ob 10. uri ponoči osobc; vlak v Trbiž, Beljak, Fran sensfeste, inomoat, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in B razreda}. PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 1. ari 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, &>tiažo, Toplice, Kočevje, ob 1 ari 6 m pop. istotako. — Ob 7. ari 8 m zvečer t tfovo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. uii 23 iv. zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Atustetten, Monakovo (Monakovo-Ljubijana direkt. voz 1., II. raz.). Inomosl, Franzensfeste Solnograd Line, Stevr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob ll. ari 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čer. Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga Linc-Ljub-liana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Bndejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz Ženevo, Curib, Bregent. Inomost, Zeli ob Jezeru. Lend-Gastein, Ljubno. Celovec, Mnohor Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega^ Inomosta, Franiensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak ■ Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic, Linca, Ljubrut. Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IS NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta h Kočevja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m svečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m oonoć samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 nri 10 m zvečer Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Srednjeevropski čaa 'e za min pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
z lepo pisavo, samostojnega oskrbljeva-nja slovenske korespondence popolnoma zmožna, se išče za Ljubljano.
Takojšnje ponudbe pod flS. 16" upravniStvu „Slov. Naroda". 2046-2
Nova, dvonadstropna
niisa st.
v Radovljici, z vrtom, se proda ali za več let odda v najem.
Pojasnila  daje  lastnik Jožef Rabič v Radovljici. 1983—6
Za umetni valčni mlin se išče spreten
nadmlinar.
Naslov pove  upravništvo „Slov. Naroda". 1965-3
Na Gorenjskem se odda pod ugodnimi pogoji upeljana
trgovina
s špecerijo, žganjem in žitom.
Naslov  pove  upravništvo „Slov. Narodau. 1966—3
s
išče gospodična, stara 25 let in dobra kuharica. V službo bi rada stopila k poštenim boljšim ljudem brez otrok, najraj.še h kakemu posameznemu gospodu učitelju, uradniku itd., bodisi na Kranjskem, Štajerskem ali Primorskem in kjer bi vodila gospodinjstvo sama Vajena je tudi trgovine, gostilne iu gospodarstva na posesestvu Ponudbe na npravniŠtvo „Slov. Naroda" pod ^gospodinja**. 1983—3
Več
izurjenih delavk
za pletenje na stroju kakor tudi
dve za kvačkanje
(heklauje) sprejme      ?033—1
M. FRANZL, Pfivoz št. 10 (Prule). Stara živahna
trgovina
z fnešanim blagom, v zvezi z gostilno, se odda z zalogo, celo hišo, vrtom, skladišči itd. za dobo od 5 do 10 1.1 v najem.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2<13-2
i
Išče se zmožen
gaterist.
Prednost imajo oženjeni in oni, ki se izkažejo z dobrimi izpričevali o dolgoletnem službovanju. *031—2
Ponudbe je nasloviti:
Tovarna za \m izdelke v Ljubljani
Pisarna: Šeleoburgove ulice t>ie*'. 6, I. nadstropje.
Hrvaški pridelki.
Dobavljam od 5 kg naprej:
Svež grah..... kilogram 7 kr.
Čebulja......
Fižol, viSnjev ....        „ 1 „
Krompir, svež ...       „ 5 „
CreSnje......                             , 20 „
Na finejša francoska olja:
Aikaer olje........liter 70 kr.
Najfinejše italijansko apulijsko  liter 65 H Najfinejše dalmatinsko oije  liter 40—36 „ prav brez duha.
Martin Kotzbeck
prva zagrebška specia na trgovina «amo w Illcl 2037
Vsak dan sveži
sladoled
se dubiva
1030-14
v kavarni in slaščičarni
Jakob Zalaznik
Stari trg štev. 21.
C0^C
3$^^
TX
v Krojaških ulicah v Ljubljani
v kateri se izvršuje gostilniška obrt, se vsled smrti proda prosto-voljno in ceno. 2017-3 Pojasnila daje pisarna c. kr. notarja dr. Frana Voka v Ljubljani.
Graščina Gorno Oroslsvje
proda večjo množino
belega in črnega
vina
najboljše kakovosti in po zmerni ceni.
Pojasnila daje gosp.
IVAN MARTINOVIČ
pošta in železniška postaja
Hrvaško. 1999-4
Razglas.
Podpisano društvo išče
Plača 1080 kron in 120^kron za stanovanje.
Prosilec mora biti etar 24 let ter zmožen v govoru in pisavi slovenskega ter vsaj za silo tudi nemškega jezika.
Prošnje z izpričevali dosedanjih služb je vložiti do IO. julija t. i. na drnštvo.
Zckupno društvo za užitnino za okrsj Lož
dne  16. junija 1905. 394r_4      Al. ZnidarŠIČ, reprezentant.
Za tujce!
? Radovljici (Gorenjsko)
in v okclici se odda
več stanovanj, meblova-nih in nemeblovanih sob
za poletno sezono.
a daje: 19.2 3
za promet s tujci"
v Uaclovi jioi.
Prva hrvatski
tovarna
žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvor-nic za okna in prodajalnice.
G. SZEBIĆ
Zagreb, Ilica 40
priporoča       505 -11
svoje priznano solidne, točne in cenene proizvod©.
Ceniki zastonj in franko.
Le malo časa
se prodaja zaraci* opustitve trgovine        172 -35
vse blago
pod tvornlšlo ceno
v modni trgovini
Jesenko
Stari trg št. 13
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica « CELOVCU.
l&upnje lm |irod»J«
vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000—  Rezervni zaklad K 200.000-.
Zasanjava la ikskoaituji Bajt predujmi aa fraaaastia papirji.
izžrebane vrednostne   papirje in    2ia-rarvj.5«» srečke proti vnovcuje zapale kupone. ic-u.r2.nl Izgro/bi.
Vinkuiuje in devin kuluje  vojaške ženitninske kavcije. OJT  Eakompt in likauo meni«.   Tp| tfcjT Borana naročila.
Podružnica v SPLJETU.
Denarn«   vloare sprejema *K3
v tekočem računa ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—74
Promet s čeki in nakaznicami.
Cunarci-Line. Prva direktna brzoparniSka vožnja Trst—New-York in nazaj. Oceanska vožoja 8 dni. Izvrstna domaČa hrana, pijača in 100 kg prosto prtljage že od Ljubljane. Najpripravnejša in sedaj najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. Radi pojasnil in Siikart se je obrniti na glavno agenturo Cunard Line v Ljubljano, Nova ulica 3." bliza kavarne „Evropa"). Cunardovi brzopamiki naj se ne zamenjujejo z drugimi iz Trsta počasneje vozeč»mi parniki. 3633 - 29
Cene stanovanjem do 1. junija in od 1. septembra 25% pod tarifo.
Od I. junija interurbana telefonska zveza.
vv
Um
XX
Sezona od t. maja do konca oktobra.
Krapinske * Toplice
srnam
Hrvatskem
Išče bo
1972-3
korespondentinja
na deželo, zmožna slovenskega, nemškega in vsaj deloma laškega jezika.
Pismene ponudbe pod p,St. IOO"
na upravništvo „Slov. Naroda".
Pariški svetovna razstava 1900
Leta 1904 je bilo 5120 ijudi.   Od za-
gorjanske železniške postaje Zabok-Krapin-ske Toplice oddaljene eno, od postaje Rogatec, lok. žel. Grobelno - Rogatec, pa dve uri vožnje. Od 1. maja vsak dan omnibus k vsakemu vlaku proge Zabok-Krapinske toplice, k postaji Rogatec k popoldanskemu vlaku. — 30° do 35° R (37% 0 Oo 43 5° C) gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo proti protinu, mišični in členski revml in njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevral-giji, kožnih boleznih in ranah , kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeli v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudarijii, masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre in ne drage restavracije; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasaila pošilja
1340—10    kopališko ravnateljstvo.
£AV DENTIFSltf foBOCTEUR PIEKRfi
w  1'ARIS ^
Stetotnoslavna ufttn& vods.
Dobiva se povsod. 1445—16
avama
ol> praznikih, sobotah In nedeljah
vso noč odprta.
kavarnar 73—30
Kolodvorske ulice št 22.
Pravkar IzmIo :
Janez Trdina-
Verske bajke, stare m nove. Bajke in povesti o Gorjancih,
Zbranih spisov knjiga 2. 23—72
Ko je bil začel Trdina v 1. letniku ^Ljubljanskega Zvona- I. 1861. priob-čevati svoje bajke in povesti, jeostrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije nareda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam
Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
„Bahovi huzarji in Iliri"
broš. 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h. s poštnino 4 K 70 h.
Verske   bajke   in  Bajke In povesti o Gorjancih. I.
broš. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja
m- M^fubijamsml Prešernove uiice 3.
Mehanik
tudi za prodajo šivalnih strojev dobro porabljiv, se takoj sprejme.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2016-3
car od leta, jLeee, && Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki   ga priporočajo odlični zdravniki,     akoru  v vaeh evropakih državah a odličnim uspehom  uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
zlasti proti kroničnim Dšajem in paraz. izpuščajem, dalje proti rdečici na noau, ozeblinam, potenju nog, luskinam na glavi in v bradi. Jitrrfferjrvo kotranovo milo ima v tebi 40 odstotkov trsnega kotrana. in ae raslikuja bistveno od VBeh drugih kontrsnovih mil, ki ae nahajajo t trgovini.
Pri poltnih  boirznUi rabite jako uspešno
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot btatje kotranovo milo za odpravljanje vae
nesnage s polti,
j proti  spuBČajem  na   polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot  nenadkriljivo  koamstično  milo  ta umiranj« in koparje ta vsakdanjo rabo aluii
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 35 odat. glicerina in ki je parfumovano*.
Kot odlično Bredstvo za glavo ee rabi dalje ■ izvrstnim ua pehom
Bergerjevo boraksovo milo
in   aicer proti   obrćem, oj; u» «-n j u.    j>« —^m    nt o* žuljem iu drugim ueprilikam kožo.
Ce^ia komadu vsake vrste s
navodilom o upora"bi 70 v.
Zahtevajte   po lekarnah in zadevuih trgovinah izključno Jt*>rf/'-rJeva kotranova mila iu pazite na polevf stoječo varstveno znamko    in   na polo^stoječi drmin podpia G. Hrti Ji Co. na vsaki etiketi. Odlikovan a častno diplomo na Dunaju 1683
in z zlnso  aietinio na svetovni razstavi v Parizu n ... Vsa druga medic, in higien. mila znamke  Berber so našteta v navodilu, ki ae pridene vsakemu milu
Naprodaj v vseh lekarnah in zadevnih trgovinah.
Na debelo: C. Hell A Comp., Dunaj, I., Blberstrassa 8.
W lij ubija ti£ se dobiva v lekarnah: JI tli«u Leustela, 91. VlardetNfhlii-arer, J. Majr, t». Pieeoll, U« pl. Trnkoez} in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 86 i—16
Škofja Loka.
trgovski pomsčaik
sedaj slnžbnjoč v neki večji trgovini z mešanim blagom na deželi, želi avojc službo premeniti.
NaBlov pove  upravništvo „Slov, Naroda". 1967-3
Dobro ohranjen
klavir
Naroda".
se zaradi selitve proda.
Kje — pove upravništvo „Slov.
20J0—2
■
l
za letoviščarje, prvo stanovanje s 4 sobami, kuhinjo, sobe z opravo kuhinja brez nje. — Drugo stanovanje s 3 so bami kuhinjo, sobe z opravo kuhinja zopet brez nje.
Poleg tega je gostilna, velik sen čnat vrt v prijaznem kraju poleg Loke
Natančneje se izve pri oddajalcu
G. Peter Logonder
2C09—2      lesni trgovec v Skofji Loki.
Razglas.
Trški zastop v Litiji prodaja
potom pismenih ponudb
stavbišče
ki leži v Litiji ob novi aodni cesti, Pogoje se lahko n pogled a od 1. dc
10. julija med  uradnimi  urami v pi
sarni podpisanega.
Trški zastop si pridržuje, proste
izvoliti med ponudniki kupca.
Trški zastop Litija
dne 24. junija 1905. 2020—3 Predsednik:
Dr. Janko Jamšek.
vina
belega, črnega in šilerja (cvička) letniki 1899—1904
pfoda 1981-
graščina MOLVICE
posta Samobor na Hrvaškem.
							
			^j^>'.S^Bss				
	• <
-	
	o
	<
	o
'.'A>	u
	
•	w
	
•	<
■	
k	<
H	o
«g	
	M
-i *	a.
•>	
	<
H	
	
■	N
	1—1
	
	
	►N
	
1	
	
	ta
	
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
--i
/i
r
T54"
FLflTNO, tOFltE IN VSE &RUQE
PflRVE ZA UMETNIKE
DRfl. SCHOCfifELDR & KO. V DGSSELDORPU
FINE OLJNATE Br1RYE Zrl
JE   DRfl- SCHOEMPELDfl & KO. \J DGSSELDORFU fPilSK* 20 VIN) - MEČILfl,
flPfiRflTE, BflRVE IM PREDLOGE Zfl
ŽQ/lLNO SLIKANJE
VELIKO IZBIRO
LE5ENIH IZDELKOV
H
C
I
Ženitna ponudba.
Hrvat, 27 let star. brivec lastnik ene^a prvih brivskih salonov na Reki (Fi-ume), išče neveste, ki razpolaga s premoženjem od 8—10.000 gld.
Ponudbe naj se pošiljajo
„Poste restante, Reka, br. 888" po mogočnosti s fotografijo.
1960 3
-
-
:
:
FOTREB^tlME    Zfl VŽKjflNJE IM POSLiKPh]E
TOVRRMR OUNRTIH BARV, LftKOV m RRTtCŽEV
niKLOilCEVfl CE5T/I 6 LJUBLJANA.
ČOPIČI. — BRONCE. — KARBOLINEJ. — LIM.
3 O N
m
00
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Košak
zlatar
Ljubljana, Prešernove ulice 5
pri poro Ca slav. občinstvu svojo
veliko zalogo
zlatnine in srebrnine, briljantov in diamantov
in drugih v njegovo stroko 142   spadaječih stvarij 27
po najnižjih cenah.
19
9E
FiančišfeoTri
1758—9 (Franzensbad.)
MUDr. EMIL OLIVA,
en. asistent klinike prof. Rubeške in hospitant st rok. klinik v Berlinu, Stokholmu In Parizu član I. shoda srk zdrav, v Belgradu ordinuje zopet v Frančiškovlh Lažnih „Hotel Stadt Leipzig".
Odgovarja na vsakršna vprašanja, event. preskrbi stanovanje.
L O DI -Jj
Nova tovarna za lesne Izdelke v Ljubljani knpnje skozi celo leto proti gotovini sledeče hlode na kubični čevelj franko Ljubljana; vrgta j jj Smrekove, jelkove in borove od 24 cin. debelosti naprej in *
dolgosti 4, 5, 6, 7 in 8 metrov........K —54   —*52
Bukove od 26 cm debelosti naprej, dolgosti m 2*20 in m 4*40 „ —'48 —44 Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej   „    1-—   —-80
PoDiidbe se sprejmejo za vsakršno število in je iste nasloviti na 767—22
TOVARNO ZA LESNE IZDELKE
Cesta na Rudolfovo železnico 47. Pisarna Šelenburgove ulice 6.
Založnik c. kr. 0 drž. uradnikov.
Ljubljana
m
I Ljubljana J
Ci Stari trg št. $ ■
^ priporoča svojo tovarniško zalogo
D h
po izredno nizkih stalnih cenah. =z. Kravate in perilo. z=
Stari trs it 9
S!
i
siline
M
3437-36
p ^otrelošclr^e za* I2zr03a.ee in šivilje. ^ |Jj
j
v Mokronoau na Dolenjskem
se vrse vsak prvi četrtek vsakega meseca za prešiče in potem dva nova letna in živinska sejma in sicer prvi na soboto po prazniku Srca Jezusovega, ki pade letošnje leto na 1. julija, in drugi sejem tretjo soboto V me-se C U septembru vsacega leta. 638_5
ObcMae&i urad ▼ A£efcsre:o.og;aV2L.
tki
Ernest Hammerschmidta nasledniki 3474-31 trajoviua ieleznln In kovin
Valvazorjet trg št. 6 — Ljubljana — Prešernove ulice št. 50.
Telila zaloga Mjsbua orodja is lile oprave.
Ustanovljena 1880.
Postajališče cestne železnice
vila SAMASSA.
Ustanovljena 1880,
Postajališče cestne železnice
vila SAMASSA.
fljf" JF*r^vEL največja i iz. -i«a      ar« * j^j*.
zaloga klavirjev v Ljubljani
= Florijanske ulice štev. 42. =
Usojam se čast. p. n. občinstvu naznanjati, da oddam od danes naprej vse klavirje in pianine po najnižji ceni. Klavirji so iz zaloge najbolj renomirauib dunajskih firm in niso kramarsko blago.
Salonski skraćeni klavirji z navzkrižnimi strunami, s sed-
mernim železnim oporilom, slonokoščeno klaviaturo, 7V* oktav moderator (zvok harfe). Đ j on 1 ti i črni, motni, angleška repeticijska mehanika, navzkrižne strune, slono-* Ittilllll koščena klaviatura, moderator       oktav, želez, oporilo, oklepni glasovnik.
fflignon skraćeni klavirji najnižjih cenah v zalogi za prodaj.
Najnižja  Izposojevaliia pristojbina, ajajj" Pri prodaji Jamčim  x.a tmaU Instrument IO let. fjf
Priporočam se tudi najvdaneje za ubiranje in popravljanje v mestu in na deželi.
Z odličnim spoštovanjem 1863—4
FERD. DRAGATIN
.  • trgovec s klavirji, obiralec in popravljalec, zapriseženi cenilec c. kr. okr. sodišča- ,
□
D
4
A. KUNST
-e- Ljubljana -e-
Žldovslce -vilice <
i Velika zaloga obuval E
►
►
►
lastnega Izdelka za dama, gospoda In otroka Ja vadno na Izbero.
VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni Vse mere se ohranjujejo in aaznamenojejo. — Pri romanjih naroČilih blagovoli naj se ▼zoreč vposlati.
JTVV?V ??? Vf f f f ■ f f f
ei ii
■ aaas
cd
S.
Spredaj ravna oblika,
mzo tisc^i ua želodec, priporoča ▼ največji izberi |%
Alojzij perseheg
v Ljubljani 2 Pred ftkofijo it. 21. |
Tovarna in prodaja oljnatih barv, ilrneža in lakov.
-H   Električni  obrat. H-
* -
Urtancv-liBno
Bral
1842.
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c kr. drž. In o. kr. pri*, juž. želu.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloara čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbollnsja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanj© Bobnih tal pod
imenom „Rapidol4 Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. mm
Su enih ostankov veliko v zalogi.
Za platino ii f poletno sezono
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HUGOIHL
i    xxxi Ljubjanl x x x i Spitalskih ulicah it. 4.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
Cementna zarezna
strešna opeka
iz portland cementa in peska.
Streha prihodnjosti. Patentirana v 30 državah.
TrpelnejSa in bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste stresnih opek Iz llovloe. 27
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
Izdelovatelj oementnln
Glince pri Izubijani. J
za kolonialno blago in zavarovalno stroko s provizijo M.m\*h^> dobro znana velika tovarna. P o*-o J Je Intenzivno potovanje tudi po manjših krojih* Gotov, vrlih zaslužek« Obširne ponudbe z dokazili o sedanjem in prejšnjem poslovanju, če mogoče s fotojrraajo, ki se gotovo vrne in z referencami pod „Tiarhtlaj umi ve«*laaalleH" anončni ekspediciji Henrika Sekalek na Dunaju, I. alollzelle il. 1990—2
RAZGLAS.
Županstvo V Menglu, okraj Kamnik, naznanja, da je dovoljen Se en
nov živinski semenj
ki se bo vršil dne 5. julija "9(1 vsakega leta: če bi bil pa ta dan
praznik ali nedelja, se vrši semenj dan pozneje.
Prodajalo se bode vse tako blago, kakor že ob obstoječih semanjih dnevih.
2012—3 dne 23. junija 1905.
Po c. kr. nižjeavatrijakem namestništvu avtorizovano
tisk«
^lUsce m
Kuharstvo in
Gospodinjstvo
Belo šivanje
Krojaštvo
Modlstovstvo
Friziranje
Umetne cvetlice
Peresni nakit
Ročna dela
Slikanje
Petje
Glasba
Tuji Jeziki
Literatura
Zgodovina
Zdravoslovje
penzionatom za kuharstvo = in gospodinjstvo. —
Predstojnica in imetnica
1310-11
gospa Evgenija pl. Petravić, Dunaj,
I. Goldschmledgasse IO i. Eiternat, internat.
= Srejemanje tudi v posamične kurze. -
Poučujejo samo prve vrate učne osebe z državnimi izpričevali. V vseh karzih Be izobražuje do državnega izpita.
Csebno se more govoriti od treh do petih popoldne.
Prospekti gratis. Telefon 20883.
proda se vsled bolezni male rodbine obče znana
dobro idoča trgovina
tikoma farne cerkve z veliko okolico, ustanovljena leta 1870, z velikimi skladišči, dvema filijalkama in pekarijo. Naprodaj je tudi
posestvo 2 dvema hišama
od kojih glavna je posebno lepo zidana in prostorna, ter se v njej nahaja glavna lepo urejena trgovina. — Kupi lahko vse skupaj tudi kaka družba. — Reference so retiektantom na razpolago.
Več se izve pri lastniku
1841_7 T. Mlekiižu, Stari trg pri Rakeku.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
oo
Ljubljana, Turjaški trg it
Največja zaloga *■=
pohištva
za spalne In Jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modroc! na vzmeti, ilmnatl modrool, otroški vozički itd.
7.
Uo-27
C/5
5 o <
CD
00 <1
\ »Julije cene.
%«Ji*€»lltliieJt*e blasro.
iSSSSSSSSSBSSSSSi
Novo!
Amerikanske avtomatične
= samobasalne puške na šibre
- - . lato tako imam veliko i slogo       • — j
puške in revolverje
3= najnovejših aJaUrnov po naj nitjih cenah- mm
FRANC ŠEVČIK
Oanlkl na zahtevanje rav ^
atonj In poštnina prosto.     puikar, Židovska UIIO0 7.
v
\
Žima in morska trava i avgust repič (
po najnižjih cenah
v špeoeriJHUi trgovini
Antona Ječminek v Lj
na Sv. Petra cesti štev. 14.
1724-6
Zahvaljujoč se vsem svojim dosedanjim kupovalcetn , ki so mi izkazovali svoje zaupanje, naznanjam njim, kakor tudi slavnemu občinstvu sploh, da sem
svojo prodajalno s platnenim, volnenim in kramarskim blagom
na Starem trgu štev. 3 (Koširjeva hiša) preselil v lastno hišo na Starem trgu štev. 16
ter se priporočam v nadaljno zaupanje. 1936—4
Z vsem spoštovanjem
♦>>j<   Ivan Češnovar ►§«».
prodajalec na Starem trgu št. 16 v Ljubljani.
2011-2
Dražbeni razglas.
D svrho stavbenih del pri zidanju novega poslopja za c. kr. urade v
Gorenjem Cogatcu
se bode vršila
v torek, dne 4. julija 1905. leta
v občinski pisarni v Gorenjem Logatcu ofertna obravnava.
Stavbena dela eo proračunjt*na:
Zidarska dela........ 53421 K 80 h
1
2.
3.
4.
5
6.
7.
8
9. 10. 11. 12. 13. 14.
Tesarska del* Krovsia dela Kamnoseška dela Mizarska dela . Ključavničarska dela
2841 2485 1224 6134 2269
Kleparska dela........2110
Pieskarska dela.......
Steklarska deia.......
Pečarska dela........
Slikarska d* U........
Žeieznina (iraverz in drugo) . . Kopalna in straniška priprava . . Strelovodi..........
1055 910
1712 616
2180
1286 531
40 72 60 20 60 91 84 81 03 40
Skupaj   .   .   .   78780 K 31 h Vsak ponudnik mora vložiti 50/0 varščine in ponudnik, kateremu se bode oddalo delo v izvršitev, pa ima isto popolniti v 8 dneh po podelit?i
/o*
na 10°, v
Načrti in natančni pogoji leže pri županstvu v Gorenjem Logatcu in pri arhitektu gosp. Karolu Holinsky v LJubljani.
Zadnji rok za vlaganje ponudbe je do 2. Julija t. 1. Na pozneje vložene ponudbe ae ne bode oziralo.
Županstvo fli pridržuje pravico, da ni zavezano oddati delo najcene-jemu ponudniku.
Vsa Btavba se bode oddala skupno ali tudi posamezno.
Županstvo v Gorenjem Logatcu
dne 23. junija 1905
Župan:
Ant. Lenassi.
FRANC STUPICA
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. 1
= zraven Figovca =
trgovina z želez ni no, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča
Pcrtland is lomu cement, iekske šine in tnvmt ta oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, počinjeno in cinkasto pločevino, mreže za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograje, ter vse druge stavbne potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice In uteži.
Orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače
in ključavničarje.
Navadne in stranske (Fliigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
RoČke za mleko, stroji za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke in razna kuhinjska oprava.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Plahte za vozove, svetilke za kočije. Poljska semena, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za Živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopiČev. 928—15
Vedno sveže špecerijsko blago in rasne rudninske vode /
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti »Tislerja'.
3HaiHIHIEEIEJHJElHIHIHJaJ1
m sodar 27 1
m LJubljana, Kolezijske ulice 16 |
C^r  Trnove na. ™ izdeluje,   prodaja in popravlja vsakovrstna
a**- sode
4 po naj mlaj IM eenuh.
\ ^Prodaja starevinske sodej
* KAREL JANUŠ 9
juvelir in zlatar
v Ljubljani, v Židovskih ulicah št3
priporoča svojo veliko zalogo
I briljantov in diamantov, zlatnine, srebrnine, zlatih li in srebrnih ur ter verižic
9 itd. itd.
y Vtsalio vratni
i popravila in nova dela |
|t       izvršuje tofino in ceno C* w   lastni delalnlci
1
v Rožnih ulicah št. 21.
8
l »taiio* I j eno Telefon leta 1S30.                    »te v. 11*. ---ra <3*~'-
Hodna trgovina
Ljubljana, Prešernove ulice
v novi zgradbi    Mestne hranilnice"
priporoča
lepe moške in ženske
klobuke
fino perilo, kravate, kakor tudi vse v modno trgovino spadajoče predmete.
Pri nabavi  perlt« opreme poseben rubnt.
Za reelno postrežba in strogo solidno blago jamči že - mnogo let obstoječa firma. ■
Pekarija
slaščičarna
m
kavarna
i*
E
*# m
Ti*
J. ZALAZNIKI
Stari trg št. 21.
= JtUjalke: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
m m
5*1»
M
■Cfz
Avg. Agnola
v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po najnižjih cenah.
M
Ljubljana
Dvorski trg št. 3
m
■SiBiMilJlM^l
Il^l:ieHfelll&J,JI=ffl
priporoCa vse
1
modno blago
zaradi pozne sezone
po jako znižanih cenah.
m
W=D!i=llli
Posojilnica v Radovljici, registrovana zadruga z omejenim poroštvom od* daja konkurenčnim potom v svrho
zgradbe svoje nove hiše
naslednja stavbinska dela:
5. Dobava železnine.
6. Lončarska dela.
7. Kleparska dela.
8. Mizarska dela.
9. Steklarska dela.
10. Pleskarska dela
11. Slikarska dela.
1. Zidarska dela.
2. Tesarska dela.
3. Kamnoseška dela.
4. Krovska dela.
Ponudbe se sprejemajo
le>  do  8. julija 1905,
Natančni proračun in načrti so na na razpolago v posojilnični pisarni. Stavbinski odbor si pridržuje pravico,  oddati vsa dela enemu podjetniki ali pa posamezno. Vsak oferent mora položiti 10% ponuđene vsote kot varščino.
2014-2 Stavbinski odbor.
ki se lahko snažijo zračijo in popravljajo ima vedno v zalogi ali pa izvrši po naroČilu 127—27
Dragotin Puc
preprogar  in tapetnik Dunajska cesta 18.     Lijllbljana.      Dunajska cesta 18.
Letovišče Lav r i ca
ima  najlepši   senčnati   vrt v ljubljanski okolici, lepo lego, krasna izprebajaliŠČ. po gozdih in po ravnem in za nedeljske izlete v bližini Ljubljane najpriprav nejši kraj. Pot čez Golovec preko Orlega na Lavrico je prijateljem peŠhoje zel priporočati, ker se nudi izletnikom na tem zložnem potu najlepši razgled na vse strani.  Dolenjska državna cesta na Lavrico je najboljša v okolici in vrlo po rabna za kolesarje in izvoŠčke, za ekvipaŽe in za pešce. Na Lavrico je pa tud jako ngodna železniška zveza ter stane vožnja od dol. kolodvora samo 20 viu. Vlak prihaja ob polu 2. popoldne na Lavrico in odpelje v Ljubljano ob 8. uri in 13 minut zvečer.  Za vožnjo nazaj se dobi tudi omnibus, ako se oglasi 15 do 24 oseb. — V Lenčetovl restavraciji na Lavrici, ki jo vodi restavraterk: Antonija Kink se dobivajo dobra okrepčila s fino pijačo in jedili vsakomur sc pa mora na hip priljubiti prijetno bivanje na prijaznem gostilniškem vrtu in tik njega se nahaja jočem logu pri dobri kapljici finega vina. 1867—5 Vsem izletnikom, ki nameravajo ob prostem času poleteti kam v okolico, riniti rodovinam in drugim družbam bodi toplo priporočeno — letovišče Lavrica
Poslano.
Slavnim c. kr. mestnim in krajnim šolskim svetom, učiteljskim konferencam, velecenjenim gg. šolskim nadzornikom, šolskim vodstvom toplo priporočam, predno se odloČijo za vpeljavo tujih slabejših izdelkov, da zahtevajo vzorce in cenik mojih eolskih zvezkov.
i zvezKi
so pod jamstvom boljši in cenejši nego konkurenčni izdelki ter prosim za vpeljavo mojih Šolskih zvezkov le tedaj, ako je istinita moja trditev.
Ne apelnjcm za splošno vpeljavo svojih Šolskih zvezkov zato, ker je moje podjetje za izdelovanje šolskih zvezkov edino na Kranjskem, temveč le radi tega, ker faktično nudim boljše In cenejše blago, nego je konkurenčno.
Zahtevajo naj se torej povsod in pri vseh trgovcih moji šolski zvezki in zagotavljam najsolidnejšo postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
1989-2
Jos. Petrič
tOTraamet pa.pixri.ila. izd.el2z©-sr
v Ljubljani.
Zaradi drugega podjetja opustim svojo
manufakturno trgovino
in bodem odslej razprodajal po čudovito znižanih cenah vse v trgovini se nahajajoče predmete suknenega modnega in perilnega blaga, platno za rjuhe, najboljše cvilhe za matrace, kovtre, koce, preproge i. t. d. S spoštovanjem
143-27 Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg it 1.
-» „SVICARIJA".
"V siedo, <3ja.e 28. j-cuiaJja,
2045 -2
VOJAŠKI KONCERT
brez vstopnine.     Začetek ob V«8. zvečer. T7" četrtek:, dne 2©. jULnlja
koncert društvene godbe.
Zadetek ol> 1 2-4- popoldne.   "Vstop prost.
K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi
I. KENDA.
^ Priporočilo.
Podpisani se priporoča slavnemu občinstvn za obilen obisk
gostilne na Giincah št, 20 ^ „pri Bobenčku" -S
kjer je lep senčnat vrt in drugi pripravni prostori.
Točijo  se  raznovrstna  zajamčeno   pristna  vina  ter  se dobivajo okusna gorka in mrzla jedila. Postrežba točna in solidna.
Za obilen obisk se priporoča vdani
Andrej Mrak
gostilničar.
2057—1
3S
Otvoritveno naznanilo.
Usojam si najvljudneje javljati cenj. p. n. občinstvu, da otvorim v četrtek, dne 29. t. in.
v Predilnih ulicah štev. 10 v kleteh
zalogo izvrstnih vin
rdečih, črnih, rumenih in belih.
Vina so iz različnih krajev n. pr. iz dolenjskih, bizeljskih, tirolskih in hrvaških (samoborskih) vinogradov in bom prodajal ta zajamčeno pristua vina po 28, 32, 36, 40, 44, 48, 52, 56 in 60 kr. liter v steklenicah in sodih. Od 5 litrov naprej primerno ceneje.
Na željo pošljem poljubno množino franko na dom.
Obilnega obiska prosim z odličnim spoštovanjem
1
2044-2
Predilne ulice št. IO, nasproti predilnici.
Fotografija!
S tem uljudno naznanjam, da sem svoj
fotografski atelije
v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 33
IV popolnoma na novo uredil "VB
— in opremil —
z najnovejšimi aparati najmodernejšimi prospekti (ozadji) in krasnimi dekoracijami
ter mi je vsled tega omogočeno ustreči največjim zahtevam častitega občinstva, a navzlic temu z zmernimi cenami in pošteno
točno izvršitvijo.
zzzzrzzzzzzrzzz   Prodam po nizki ceni ==ZZ= vse prejšnje v zelo dobrem stanu nahajajoče se fotografske aparate, prospekte, dekoracije i. t. d.
Priporočam se za mnogoštevilna naročila ter bilježim
z najodliČnejšim spoštovanjem 1384—10
orlu Ii£ o
Fctcgrof Ljubljana
Kolodvorska t ulic* št. 32.
NiJtocJi uloga nmdnlh do Mjflnojila
otroških vozičkov
In navadne do najfinejšo
žime.
M. Pakič
v Ljubljani, ■umu mCilkM a
Hlil|a I MRK]«
2S1231221 ^ ^ ^ tfS U* 3++S+*J4 *f+«1*
Pozor
prijatelj z mesta in z dežele!
Ne zamudi, da stopiš mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno
G. Auerjevih dedičev
>T   Woliovih ulicah.
Tam dobiš vedno sveže izborno marčno pivo iz domače pivovarne in tudi mnogovrstna pristna prirodna vina in okusna jedila.
Za   točno  postrežbo   in solidne cene skrbi _   __ .
J. Spunt
310—24 gostilničar.
/JV   4t+  4A+   «*V «4
-=xQc=— -ca®c—
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
J   -o@c*-   -o@o- «a£o-
H
Veliko zalogo
rokavic
gospode
kravat za gospode
toaletnega blag
dalje
SEetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
i
Ljubljana
Pred škofijo št. 21.
27
Prodaja vina poceni.
Zaradi potrebnega izpraznenja kleti proda vlastelinstvo Dubrova, pošta Krapina-Toplico na Hrvaškem, vse vino lastnega pridelka, oko.i 500 hI čistih nepokvarjenih belih vin najboljše kakovosti iz leta 18^5 in 1904. no najnižji ceni in opozarja na to u?odno priliko zlasti gostilničarje. Odda se ga najmanj 3 hI skupaj. Prodana vina se postavijo brezplačno na rogaški kolodvor. Vprašanja na gorenji naslov 1637—12
C* kr. priv. tovarna za cement
Trboveljsko promogokopne družbe v Trbovljah
i* v vedno
priporoča svoj pri po znano izvrsten W*mu.------- ---—_------ ......
jednakomerni, vse od avstrijskega druStva inženirjev in arhitektov določene pred dpise gledd tlakovne in odporne trdote dal«« nadkrlljujoel dobroti, kakor
tudi ovoje priznano izvrstno apno«
Priporočila ln spričevala
raznih uradov in najelovitejSih tvrdk oo na razpolago
Centralni urad: 1119-13 Dunat, I»9 lME&ximl~i&zist;a?«»8se 8.
JULIJA ŠTOR v Ljubljani
o
Ko
Največja zaloga moških, damskih in otroških y   čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev.     1109 13 Elegantna, skrbna izvršitev po vseh cenah.
jc -d ,b v,')c -J, x> d h. "Jl ,f. v. te si *r "J. te -1 te d
Restavracija „pri Levu"
Banje Tereziji' (tsla 16, M Košenina,, .Marije Trrezije cesta 16,
Vsak <1mii večkrat »v^ab^
w puntigr msko marčno in bavarsko pivo.
Pristni cviček, razna druga naravna ter vina v steklenicah in raznovrstni šampanjec.
IzTocnia jaJszo cena Isru-l^inoa,.
UTa razpolago je velik senčnat vrt in prostoren salon za društvene veselice, zborovanja i. t. d.
—-v Večkrat v tednu domače godbene zabave, -v—
K obilnemu obisku vabi najvljudneje      - .
Al. Kos, restavrater.
m
20U8—2
Otucriteu » go5ti!nc!
Usojam si javiti častitemu občinstvu, da sem staroznano
gostilno
v 3(omendi pri 3£amn.ku
Zopet otvorit in sicer v novi moderno vzgrajeni hiši tikom okrajne ceste, tev prosim mojemu nasledniku isto zaupanje skctzovati, kakor svoj čas meni.
■
i
2 ozirom na preje navedeno, javljam, da sem to gost dno na svoj račun
prevzel.
X
Uelespoštovanjem
j^ndre/ JV(ejač
^^^SOMHBIIOMOHOBi^^
Točit bom priznana jY[eja-čeva vina, izborno pivo ter Stregel vsikdar z gorkim i in mrzlimi jedili po zmerni ceni.
J^azen gostilniških sob je na razpolago prostorni vrt ter za konje zračni hiev.
Slavno občinstvo pa prosim prav obilega obiska vdani
Jakob Jijalovrh
Upravno premoženje:
K 7,024 718 89.
Hranilne vloge:
K 7,651.91541.
Denarni promet:
K 32,039.761-84.
Rezervni zaklad;
K 12087815.
Kmetska
4
reg is trovana zadruga z neomejeno za/ezo v novi lastni hiši
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
brez odbitka rentne|ra davka,   katcrejfft* plačuje posojilnica sama xa vložnike« 18-24
Posojila po 5°|0 in po 5 VI«.
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE TJBJB: razan nedelj in praznikov vaak dau od 8.—12. ure dopoldne i a od 3.—4. ure popoldne.
Telefon mU ISA. Poštnega hranilni-nega urada št. 828.408.
M4
57^5
VIDIC Sl Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči zzzz
ponudijo vsako poljubno množino
strežne opeke I „Koroški model
fi
l(Strangfalzziegel). e;      rdeči naravno žgani,      črno impregnirani.
nek kulturnih državah. — Lastniki patentov: F. P. VIDIC & Mi in JOSIP MARZOLA.
Naj lične j Se, najcenejše in priproste] še strešno kritje.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. aaa^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
BJBJF"  Takojšna In najzanesljivejša postrežba.   "90 W   Sprejmejo se zastopniki
5 kron in več zaslužka na dan!
Družba pletilnih strojev za domače delavce.
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na nadih strojih. — Preprosto  in hitro delo  vse leto doma.  —  Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi niS in blago prodamo mi.
TIIOS.   IX. AVHITTICK  «V; Co.
Trsi, Vea Campanile 156. 1962- i
TRGOVINA Z MODNIM IN SVILE" /S NJM BLAGOM TER POTREB-<X SCINAMIZAKROJA^^
CE IN ŠIVILJE
Ljubljana
Dvorski trg št. t
Zaloga koles
488 29 in motorjev
iz znane tovarne J« Puch v Gradcu. Z dveletnim Jamstvom.
FRANC ČUDEN
urar in trgovec v Ljubljani
Prešernove ulice, nasproti fra ne. samostana Filialka: Mestni trg, nasproti rotovža.
Drugih vrst kolesa od K1Z0 — dalje.
a Z enoletnim jamstvom. =
Velika zaloga šivalnih strojev.
Cenovni ki   zastonj  In   poštnine prosto.
Preselitev, gseros
w
Src)
**
sit w
W
<rfe
SV
Svojim  častitim  odjemalcem   ter slavnemu občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem svojo
trgovino s
slamniki, čepicami, moškim perilom, kravatami itd.
iz Starega trga »t. -1
na Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manufakturne trgovine.
Zahvaljujem se iskreno vsem za dosedanje zaupanje in prosim, da me podpirajo z naročili tudi na novem prostoru.
Blago imam solidno,  cene zmerne. Postrežem točno.
Z odličnim spoštovanjem
2050- 1
trijo* ec
Ljubljana, Mestni trg št. 14.
w
fese®
đT3
6*3
Kupuj pa „le v steklenicah" !
Iv.Fabiana nasl. Anton Korbar. F. Grošelj. Kari C. Holzer. Ivan JebaCin. Ant. Ječminek. Leopold Jeran.
V IJuhljanl pri icoMpotllh :
Ant. Kane. drog. Alojzij Lilleg.    A. SuSnik.
Mihael Kastaer Edmund Kavčič. Henrik Kenda. Josip Kordin Anton Krisper. Peter Lassnik.
A. Mehle. P. Mencinger. Josip Murnik. J.Perdan. Vaso Petričič. Kari Planinsek.
M. E. Supan. A. Sarabon. Viktor Schiffer. M. Spreitzer. Anton Stacul. Fran Stupica.
Ferd. Terdina. Uradniško kon-smnno društvo
Bled : Pavel Homann, Oton
VVolfling. Črnomelj: Andrej Lackner,!
Kari Miiller, B. Schweiger,,
Anton Zurc. Draga : P. S. Turk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelenec, Josip Še-
petavec, Valentin Lapajne. Kamnik: E Hayek,J.Klemen-
čič, J. Koschier, Fr. Šubelj. Kočevjo: F. Jonke nsl. R.Ko-
ritnik, Fr. Loy, P. Petsche,
J. Rothel, M. Rom, F.Schlei-mer, F.Godercr, F.Verderber Kostanjevica: Alojzij Gač. Krško: F. X. Aumann sin,
R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Šavnik, lekarnar rpri sv. Trojici'', J. Krenner, R. & E. Rosa.
Litija: Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. Kovač. Mirna: Josip Schuller. Mokronog: J Errath, B. Sbil,
„pri Škofu'4, Peter Strel. Novo mesto: Kussel&Kon
čan, A.Pauser, F.Pletersky,
I. Picek. Polhov gradeč: J. A. Leben. Postojlna: A.Ditrih.G.Pikel. Radeče:   Ivan Halier, J.
Trepečnik, I. občno rade-
sko konsumno druStvo.
Radovljica: L. Fursager, Fr.
Homann, Oton Homann. Sodražica: Ivan Levstik. Slika: J. C. Juvančič. Skofja loka:  E. Burdvch.
M.Zigon. 1301-9 Travnik: G. Bartol. Trebnjo; Jakob Petrovčič,
Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike Lašče: Ferdinand
M. Doganoc.
Vipava, — Vrhpolje : Fran Kobal.
Vrhnika: Davorin Šetinc Zagorje:  R. F. Mihelčič, Iv. Miiller sen. Žužemberk: Jak. Dereani
Slovenske muzikalij
ravnokar izšle!
Govekar  Fr.: Rokovnjari,
uglasbil Viktor* Parma, kompletno K 10 70.
Posamezno:
1. Onvertura za klavir    .   .   K 2 5(:
2. Knplet za moški glas s
klavirjem......„ T—
3. Zora v>taja, za sopran s
klavirjem......„ 1 —
4 Cvetorili deklic prsa bela,
samospev (sopran), z mešanim zborom ob s prem-ljevanjo klavirja    .   .   .   „ 2—
5 Mladi vojaki, krračnica za
klavir in petje   .   .   .   .   „ V2C 6. a Oj zlata vinska kaplja j ti, samospev z moškim | zborom, b) Povsod me poznajo, samospev iz „Zdravic"
Govekar  Fr.: Legijonarji» uglasbil Viktor Parma, kompletno K 11*20.
Posamezno:
1. Zapoj mi, ptičica, glasno, pes-
za sopran s klavirjem   .  K K
2. V petju oglasimo, moSki
zbor s klavirjem . . . „ 1'80 3 Kuplet za moSki glas 8
klavirjem...... „ I*—
4. Roinama,samospev tenor)
z moškim zborom ob spremljevanju klavirja   .   „ 1"80
5. Ptička, pesem za sopran
s klavirjem.....„ 12C
6. Skoz  vas,  koračnica. Po
besedah J. Stritarja. Za
klavir (s petjem adlibitum; „ 1*20
7. Sezidal sem si vinski hram.
samospev z moSkim »borom. Za petje in klavir iz „Zdravic".....„ 3 —
Dalje: -268 - 34
Viktor Parma: Mladi vojaki, koračnica 8 petjem ad libitum. Že B, izdaja ........K 120
Viktor Parma: Mladi vojaki,
za citre    .   .      .   .   .       „ 1 —
Viktor Parma: Slovanske evetke, potpourri  po slovanskih napevih   .   .   .   .   „ 260
Viktor Parma: Triglavske rože, valček po slovanskih napevih........, 25<j
Viktor Parma: Zdravice, za petje in klavir.....„ 3 —
i
r0i
Vt
Po
Po
Vs Pc
na
Žlrovnik Janko: Namdne pesni1
z napevi   I. zvezek K 120 po
posti K 1 30. iirovnik Janko :  Narodne pesmi
z napevi, II. zvezek K 1 -, po
poŠti K 110.
Največja zaloga muzikalij v Ljubijam
Katalogi gratis in franko.
Izposojevalnica muzi k ali j obsega 10.000 številk. Mesečni abonement s premijami.
Razpošilja tudi na zunaj
Oton Fischer
trgovina z mnzikalijami v LJubljani,
rla de 5* P M k
P
ir
b
o d v
E
r t
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.^
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko ..jelen".
Ono je BSF~ zajamčeno čisto ~W m brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
,,SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 108*2—99
Dobiva se povsod!
Ustje (Češko)
Juri Sehieht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu,
i!
Ustje (CaSi)
Izdajatelj io odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar
Lastnina in uak .Narodne uakarue*.
15