Učiielislci Tovariš _ r __ r . , v . »•*»• Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem Stanovsko politiško glasilo UJU — Pover/enistvo L/ubl/ana. Novi šolski zakon/1 Nedavno se je vršil shod SLS v---- Na tem shodu sta poročala dva oblastna poslanca in ert državni poslanec, ki je poročal o ¿Davčnem in o novem projektu šolskega zakona. Nas zanima samo šolski zakon. Prav je, da se gg. poslanci zanimajo za šolski zakon, 'istotako odobravamo, da se vzbudi zanj zanimanje pri1 ljudstvu, protestiramo pa, da se šolski zakon izrablja v agitatorske svrhe in da se z nelojalno agitacijo umetno ustvarja med ljudstvom nerazpoloženje napram šoli in sovraštvo napram učiteljstvu. G. poslanec je najpreje poudaril, da so ta projekt šolskega zakona sestavil: sami učitelji.' Prav d'etajlno je razpravljal samo o 3 točkah projekta, ki menda SLS in njene volilce najbolj občutno zadevajo. Kdo naj poučuje verouk na osnovni šoli? Učiteljstvo Slovenije se gotovo ne poteguje za poučevanje verouka. Nam samim bi bilo poučevanje verouka mučen posel. Pri tem vprašanju je g. poslanca predvsem zanimala zahteva, s katero je UJU opredelila s^oje stališče napram projektu šolskega zakona. On pri tem popolnoma pozablja, da je to strokovna, ne pa politična organizacija. Zato govori o UJU samo kot o liberalcih. Pozablja tudi, da se interesi UJU' v Srbiji križajo z interesi UJU v Sloveniji. On sicer dobro ve, da mi ne stegamo rok po veronauku, ampak kljub temu govori o zahtevi UJU, kot da ie to zahteva slovenskega učiteljstva. Na ugotovitev UJU, da je duhovnik mnogokrat šolski deci nevaren, ker prihaja k nji naravnost od bolnikov, g. poslanec ironično vpraša svoje poslušalce: »Ja možje, povejte mi od kod pa mnogokrat učitelj prihaja?« Ta stavek menda ne potrebuje komentarja. Da prepriča g. poslanec poslušalce o neobhodni potrebi veroučiteljev katehetov, ugotavlja, da ako bi ga poučevali učitelji, bi bil ta pouk enak zemljepisnemu pouku o Kitajski. Nadalje zahteva g. poslanec starše pri šolskih odborih. Tudi v tem Vam damo popolnoma prav. Saj je popolnoma pravilno, ako noče ljudstvo za šolo dajati dovolj denarnih sredstev, bo pa zato šola slabše urejena in slabši bo pouk. Kakršno šolo ljudstvo hoče, tako naj pa ima. Tu je kvečjemu v interesu stranke, da dela za pro-speh šolstva, ako ji je izobrazba ljudstva kaj mar. Obremenitev občin po novem šolskem zakonu bi bila v nekaterih slučajih res prevelika, to posebno glede zidanja stanovanjskih hiš za učiteljstvo. G. poslanec po-vdarja zahtevo UJU. v kateri je predvideno za vsakega učitelja kuhinja, 2 sobi, pritikline in vrt ter vpraša poslušalce: »Koliko učiteljev pa imate pri Vas? (Odg.: 8). No, 8 jih imate, včasih smo imeli samo 2, pa smo se tudi nekaj navadili. Sedaj pa pomislite, ako bi hoteli dati stanovanja vsem tem učiteljem, kakšno hišo bi morali zidati.« Skupno z zborovalci je g. poslanec nato določil, da bi v to svrho potrebovali najmanj 1,000.000 Din, ta vsota bi dajala vsako leto 20.000 Din obresti, kako bi pa potem občina to plačevala. G. poslanec naj si izvoli ogledati moje stanovanje. Imam eno podstrešno sobico, v kateri ni peči in semi torej v mrazu. In za to sobico pa moram več plačevati kot pa mi daje država stanarine. Ali ne bi bilo boljše g. poslanec, da bi Vi, ki ste tudi v onem odseku za popravo projekta, dosegli, da morajo občine sicer preskrbeti učiteljem stanovanja, najemnino, ki pa jo določi občinski odbor, naj pa plača država! Ako smo popolnoma objektivni, pa mora tudi g. poslanec nam priznati, da se mi za stanovanja upravičeno borimo, saj imajo župniki pogostokrat župnišča kakor gradove, ki bi gotovo zadostovala za vse tamkajšno učiteljstvo, pa so vendar ta župnišča zgrajena tudi le iz denarja župljanov. Čemu za enega samca tolikšna stavba, ali se to nič ne upira Vašemu razumu? Vem, da bi bil vsak učitelj zadiovoljen, ko bi imel na razpolago le eno malo sobico. Tudi glede kurjave g. poslanec ni zadovoljen. Ugotavlja, da ako se da vsakemu * Ta članek smo prejeli od učitelja«pri« staša SLS, ki je bil sam očividec dogodka lin ki nam piše, da moramo biti vsi edini pri obrambi stanu in šole pri takih slučajih. Uredništvo. samo 1000 Din za kurjavo, bi to obremenilo občino za 8000 Din, te vsote pa da sedaj ves njihov šolski proračun ne dosega. Pristaš Vaše stranke sem. Strinjam se z Vašo gospodarsko politiko, ali odkrito rečeno, Vaša šoiska politika me je iznena-dila. Sedaj razumem zakaj pogostokrat med II. Stališče ankete Pov. UJU — Ljubljana. Čl. 9., 10., 11., 12. in 13. glede šolske obveznosti naj bi se izpre« menil sledeče: Čl. 9. naj se glasi: »Obvezno šolanje v narodnih šolah traja osem let.« Drugo naj odpade. Čl. 10. Kjer jie na deželi rodi« tieljem neobhodno potrebna deca višjih razredov v pomoč za čas poljskega dela, se lahko v posled« t njih dveh šolskih letih na predlog krajevnega šolskega odbora uve« dejo zimski tečaji. V njih se vrši redni pouk v petih zimskih me« secih od početka novembra do kraja marca. Nov člen: Na podeželskih šo« lah, kjer se vrši redni šolski pouk vseh osem šolskih let, lahko opro« šča sreska šolska oblast poedine otroke po šestletnem uspešnem ob« isku na izrecno prošnjo staršev ali skrbnikov in po pristanku ali pred« logu učiteljskega zbora šolskega obiska od 1. aprila do 31. oktobra, ako je potreba za to jasno doka« zana. i ČL 11. Nov odstavek: Kjerkoli je že upeljan redni osemletni ob« isk, ostane še nadalje v veljavi po sprejetju tega zakona. Čl. 12. naj se spremeni v to« liko, da obsega nižja osnovna šola 6 ali vsaj 5, višja pa/ 2 ali največ 3 šolska leta. Čl. 13. naj ostane, le namiemsto »kateri po dovršitvi 14 leta« naj se glasi »dokončanem sedmem šol« Skem letu«. Zadnji stavek drugega odstavka »U slučajevima itd....« naj se črta. Tudi najnovejši projekt zakona za osnovne šole skuša rešiti vprašanje enotne šolske obveznosti na ta način, da omogoča po krajevnih razmerah diferencirani redni šolski obisk za dobo 4 do 8 let. Rešuje pa pri tem videz 8«letne šolske obveznosti tako, da predvideva za višje razrede, ki nimajo popolnega rednega šolskega obiska zimske tečaje ali skrajšan pouk po en cel šolski dan ali dva poldneva na teden. Očito je, da so igrali pri formulacija teh členov veliko, če ne odločilno vlogo ozirl na državne finance, in da se hoče zopet štediti na račun podeželske šole, ki je v projektu sploh zapostavljena. Dočim bi imela po tem projektu mesta, kot dosedaj, popolno osemletno šolo in po« leg nje še otroške vrtce, pripravljalne raz« rede, šole za vseh vrst defektno deco in dru« ge šole, bi podeželske" šole imele skrajšani pouk in povrh še poldnevni pouk pozimi. Enorazrednice, ki že same na sebi ne morejo predstavljati popolnega tipa osnovne šole, bi ostale pri tej uvedbi pouka še za dolgo doibo najobičajnejši tip podeželske šole. Edino izobraževališče kmetskega naroda bi bilo okrnjeno na ta način, da bi deca od 11. leta naprej, torej v oni dohi, ko postane spre« jemljivejša za resno izobraževanje, ostala brez vsakega pravega pouka. Ugotoviti moramo po dolgoletnih izkuš« njah, ki jih ima učiteljstvo v Sloveniji s skrajšanim poukom in kakor ga predvideva tudi zakonski projekt, da ta pouk v tkzv. po« navljalni šoli ni nobeno resno nadomestilo v tej dobi za reden šolski pouk. Tako rešitev šolske obveznosti moramo odločno odklanjati za vso državo, še posebno pa za Slovenijo, nih stikov, ki so za prospeh šole vsekakor neobhodno potrebni. Prosimo Vas, da v interesu šol-.siva prenehate s sličnimi govori. Pozivam pa vse učiteljstvo, da smo si edini in močni v obrambi našega stanu. -li. naroda predvsem odvisen od boljše splošne izobrazbe naše kmetske mladine1. Zato naj se težišče vse šolske izobrazbe prenese na zre« lejšo dobo in naj se pouk zrelejše mladine usmeri v pravilno smer ter prilagodi gospo« darskim in krajevnim razmeram naroda. Baš v tem pogledu hočemo, da se bodoča pode« želska šola razlikuje od sedanje. Ako so finančni pomisleki in ozira me« rodajni za sprejetje tozadevnega skrajšanega pouka v zakonskem projektu moramo pri« biti, da bi izimska šola v višjih Tazredih, ki je mišljena kot poldnevna šola, ne stala nič več, kot šola s sikrajšanim poukom. Ne ogrevamo se za zimske tečaje, ki jih predvideva zakon ter jih zai Slovenijo odkla« njamo, ako pa ni drugega izhoda, pa jim da« jemo v vsakem pogledu prednost pred skraj« šanim poukom. Glede1 Slovenije stojimo na stališču, da se nam pusti vsaj to, kar že imamo. Zave« damo se, da je treba imeti ozire na potrebe kmetskega ljudstva, da se mu morajo za to dovoljevati gotove šolske olajšave v času poljskega dela, a te naj obstojajo kot doslej v takozvanih poletnih oprostitvah, ki se naj raztegnejo eventualno tudi na jesenske me« sece, a naj ostanejo kot doslej individualne, ker je pri nas mnogo šol, kjer deca ni iz« ključno kmetska in nikakor ne gre; da bi 13 in 14«letni delavski, uradniški in drugi otroci pohajali poleti okrog brez pouka. Možne bi bile tudi generalne oprostitve izrecno za kmetsko ljudstvo. Najbolje bi bilo, da se reši na ta način — t. j. >zi olajšavami v zadnjih dveh šolskih letih — vprašanje šolske obveznosti za celo državo. Ako pa to ni dosegljivo, naj se upe« ljejo za podeželske šole (izven ¡Slovenije) zimski tečaji — s poldnevnim poukom — toda ne z(a zadnja štiri, ampak le za zadnji dve leti šolske obveznosti. V skrajnem slu« čaju za zadnja tri šolska leta, tako, da bi redni pouk trajal v celi državi vsaj polnih pet šolskih let. To je minimum, ki ga moramo zahtevati, ako se nočemo degradirati fcired svetom kot kulturno zaostalai država. Osemletna šolska obveznost, kot jo pred« videva projekt, bi bila le fiktivna in slepilo. Obče naj velja, da se šola lahko tako uredi, da bo imel narod čimvečje koristi od nje. Skušnja nas uči, da rabijo kmetski starši otroke doma predvsem poleti in jeseni in to tudi že 12 in 13«letne otroke, dočim bi tudi še starejšo deco pozimi za nekaj mesecev la« hfco doma pogrešali. Zato moramo zahtevati, ako bi se ¿^letna šolska obveznost proti naši volji zmanjšala, da se v tem slučaju pomakne začetek šolske obveznosti za toliko navzgor, kolikor bi to skrajšanje znašalo. Opozarjamo na podlagi premnogih izkušenj na deželi, da je pouk tem uspešnejši, čim starejša je deca in je zato tudi z ekonomskega vidika upravičena ta za« hteva1, ker so izdatki za šolo plodonosnejše naloženi. Na ta način bi se dalo tudi okrnjenje šolstva v Sloveniji odvrniti, "ker bi državni budžet pri taki rešitvi ne bil prizadet. Pripo« minjamo pa, da bi bil to za nas izhod le v skrajni sili. Slavenska primorska mladina in fašistovska vzgoja (Piše Jože Bajda.) Povsem naravno je, da fašizem kot vsa« ko politično gibanje ni mogel mimo vzgojne« ga vprašanja. Dotaknil se ga je v polni za« vesti in pustil na njem svoj pečat. Treba je bilo pa precej časa preden se je fašizem v vzgojnem pogledu nekoliko vstalil. Kolebal je dolgo med fašistovsko ideologijo, ki pa je kot ideologija reakcionarnega kapitalistične» ga gibanja jako plitva in.,revna, ter med Gen« tilijevim novoidealizmom, ki je skušal upo« števati psihologijo otroka. Za slovensko manjšino v Italiji je bila Gentilijeva reforma šolstva izza leta 1923. usodna, ker je poitali« jančila stoletno slovensko šolstvo v Primor« ju, za italijansko mladino pa ni bila usodna, ker ni obveljala, vsaj v bistvu ne. Le kmalu se je pokazalo, da Gentile ni pogodil bistva^ vzgojnih zahtev fašizma in se' jim celo od* daljil, ko je kot novoidealist skušal upošte* vati psihološko plat in otrokovo samoraslost v vzgoji. Ta razblinjeni vzgojni cilj ni prijal fašizmu, ker otrok se bržkone ne .rodi fašist, zato mora biti vzgoja.utesnjena, strogo na« cionalno podčrtana in izrazito militaristična. Gentilijevi nasledniki so začeli krpati nje« govo reformo, jo prekrpali in preokrenili v tem zmislu. Danes se zdi, da je kolikor to« liko že začrtana njena glavna smer, zato la« hko' govorimo o fašistovski vzgoji in šolstvu. Povdariti je treba, da hoče imeti faši« zem kot absolutistično gibanje monopol nad vzgojo in ne trpi drugih faktorjev mladin« ske vzgoje. V soglasju s temi težnjami je zatrl, kakor hitro se je počutil dovolj moč« nega, vse kulturne in druge organizacije iz? ven režima, katerih direkten ali indirekten cilj je bil, da so vplivale na duševni ali te« lesni razvoj mladine. Uničene so bile pred« vsem vse mladinske in kulturne organizacije socialnega značaja in sploh vse tiste, ki se jih ni dalo zavojevati in so bile v direktnem ali indirektnem nasprotju s cilji .režima. Ta« ko prištejemo lahko sem tudi razna katoll« ška prosvetna ali športna gibanja (n. pr. ka« toliške skavte), ki so bile zatrte. Iz istega in še iz raznarodovalnega vzroka je fašizem lansko leto hlastnil po vseh slovenskih kul« turnih, športnih, telovadnih, pevskih, mla« dinskih, bralnih in drugih društvih, ki so vzklila že ob našem narodnem in kulturnem preporodu v obliki narodnih čitalnic, se raz« vijala in spremljala ves naš kulturni pokret do naših dni. Na ruševinah teh vzgojnih ustanov je, zgradil in še gradi fašizem svoj sistem vzgoj« stva. Šola je važen faktoT tega vzgojstva, ni pa edini. V skladu z imperialističnim težnja« mi fašizma naj šola vzgaja le bojevnika, na« rodnega vojaka. Vzgoja, v kolikor ne stremi za tem. in pouk sta le bolj sekundarnega po« mena. Že Gentile je potisnil realije na njih nevredno stopnjo, umski pouk je zapostav« ljen, v ospredje stopi čin srčne kulture, ki pa je raztezljivega pomena in je vse obrnje« no v prid nacionalne vzgojie. Petje je važen predmet in ima namen gojiti narodne himne in junaške pesmi. Roč« na dela in .risanje naj se poslužujejo objek« tov iz narodovega življenja in zgodovine; otroci lepijo z barvanim papirjem in rišejo narodno zastavo, grbe, liktorski sveženj, sli« ke iz političnega življenja in razne sodobne dogodke. Svetovno zgodovino izpodriva sta« rorimska, dalje zgodovina itd. preporoda, svetovne vojne z »zmago pri Vittoriju Ve* netu«, ki vrhunci v zmagi fašizma. Za zgo« dovinski pouk je važno tudi to, da je zgo« dovina preteklosti le del tega pouka, v šoli sledijo otroci tudi vsem istodobnim slavnej« šim dogodkom. Tako se n. pr. govori o po» letih De iPineda, Nobilejcvi ekspediciji, o Mussolinijevih govorih itd., zadevne pred« mete, kot zrakoplove, letala, ladje itd. rišejo učenci v zvezke ali oblikujejo pri ročnih de« lih. Povdarja se še važnost telovadbe, ki ob« sega več panog in prehaja na zabavne rit« mične igre s petjem. N® račun teh pred« metov, ki so izrazito pomaknjeni v ospredje trpi čitanje, računstvo in pisanje. Zlasti Gen« tile je podčrtaval važnost risanja, t. j. spon« tanega risanja, ker je trdil, da je otrok umet» nik posebne vrste. V šolo je uvedel »kole« darje (Martesche«, ki obstoji iz1 i. veliklega okvirja v podobi pole trdega papirja na ste« ni, na katerega se vsak dan prilepi po ena izmed najlepših slik z učenčevim podpisom in datumom. Na steni visi tudi »častni ime« nik«, v katerem so vpisana imena najmirnej« ših in najsnažnejših učencev, kar pa jako nepedagoško diši. Še mnogo posebnosti ima italijanska reformirana šola, res pa je tudi, da ostaja mnogo teh stvari le na papirju, v predpisih in se dejansko opuščajo. Šola ni edina, ki oblikuje duševnost mladine, nego delujejo zlasti ob jezikovni meji in v slovenskem ozemlju razne nacio« nalne ustanove, katerih cilji se več ali manj krijejo z državnimi in jim je na srcu izključ« no le asimilacija slovanskega življta. V ten! zmislu je delovala po nekaterih krajih ob je« zikovni meji, t. j. v okolici Trsta in Istre, že pred vojno »Lega nazionale« in se je po voj« ni le še bolj razširila. Ta in še »Dante Alli« glieri« ter »Italia ¡redenta«, so začele ustanav« ljati po vseh naših vaseh v povojni dobi otroške vrtce in materinske šole (scuole ma« terne) za predšolsko mladino, otroška zaba« višča (recreatorie) za šolsko in pošolsko mladino. Te organizacije imajo skrbeti za poli« tično vzgojo, ki more biti pač le v tem, da odtujijo slovensko mladino vplivu domače vzgoje in jo natrpavajo s tujo, italijansko miselnostjo..Seveda se fašizem ni zadovoljil le s to izvenšolsko in le prilično politično vzgojo. Že pred časom je padla misel na neke vrste otroške in mladinske vojaške or« ganizacije, vojaške pač v vsem šarlatanskem zmislu, ki so bile v zadnjih dveh letih izve« dene v obliki »Balille« in »Avanguardie«, in to ne več samo v obmejnih drugorodnih krajih, nego po vsej državi. Razen učenca je otrok balilla in ¡razen dijaka avanguardist. Za žensko mladino odgovarja »Balilli« faši« stovska dekliška organizacija »Le piccole .italiane« (Italijanske deklice), »Avanguar* diji« pa organizacija »Le giovane italiane« (Italijanske mladenke). Vse te organizacije Predlog zakona o narodnih šolah predložen Narodni skupščini z 0. N. br. 86.433 od 30. oktobra 1928. Šolska obveznost je eno najvažnejših vprašanj zakona. — Za našo državo je zaradi dosedanjih razlik ureditev izredno težka. — Formulacija v projektu ni zdrava. so povsem vojaško urejene in imajo za cilj na eni strani telesno vzgojo, na drugi strani pa najstrožje militaristično in panroiraansko vzgojo. Sredstva za dosego tega cilja so jim fašistovski kroj, pohodi, parade, boben, na» pihovanje in samohvala. Dijaštvu in ob po» sebnih svečanih prilikah celo dijakinjam da» jo tudi puško v roke. Vsako nedeljo od 9. do 12. ure se zberejo po vseh mestih avan» guardisti in balille, pa korakajo v četah ini z bobni po mestu. Tako vzgaja fašizem vo» jake. V kakšnih barvah se slika mladini fa» šizem in vsi njegovi bogovi, katerih oče je »II Duce«. O njem je kar kopica resnic in zapovedi. »Mussolini se nikoli ne moti!« »Pripravljen moraš biti vsak hip, da preliješ svojo kri za Mussolinija!« itd. so resnice, ki jih mladina prebira na posebnih tablicah, vi» sečih v šolskih in balillskih sobah. V takih vzgojnih prilikah raste naša slovenska deca v Primorju. Dolžnost sloven» skega učiteljstva je, da ji sledi s proučava» njem vzgojnih razmer tudi na tej njeni kri« ževi poti. Splošne vesti. ODDAJA UPRAVITELJSKIH MEST BREZ RAZPISA. Listi so poročali, da sta imenovana za šolska upravitelja Julij Slapšak nai IV. deško osnovno šolo v Ljubljani in V e n č e » slav Skebe na osnovno šolo v INovem mestu, dasi niti upraviteljsko mesto v Ljub» Ijani, niti ono v Novem mestu ni bilo razpi» sano. Učiteljstvo mora odločno obsoditi prakso, da se ukine razpisovanje upravitelj» sikih mest na tako velikih šolah, kakor sta omenjeni. Nameščanje po čl. 71. nia taka me» sta je krivica za one, ki bi prosili na ti mesti, ako bi bili razpisani. Obsodba pa ne pade samo na prosvetno iupravo>, temveč tudi na vse tovariše, ki se poslužujejo takih prilik. Ob tej priliki moramo tudi ugotoviti neena» bo postopanje s strani prosvetne uprave, ki je preterirala starejše prosilce, češ, da so itak že blizu pokojia (Zalog), medtem ko sedaj postopa drugače. Povdarjamo: upraviteljska mesta bi morala biti razpisana ter oddana po razpisu, ne pa po ¡čl. 71. In najsi bi dobila ti mesti ista prosilca bi bila mirna Bosna, tako pa moramo ti mesti smatrati kot nepravilno oddani. — Višek demagogije. »Domoljub« in »Slovenec« sta pričela ostro borbo v masah naroda proti projektu osnovnošolskega za» kona, ki je bil predložen Narodni skupščini od vlade, kateri načeljuje njihov pristaš. Ne irekli bi ničesar, da ne vpletata oba lista tudi učiteljstva v to borbo in hujskata proti šoli in učiteljstvu, kar ni že več lepo, ampak že ogabno. Značilno je, da sta se oba lista vplet» la v borbo le zaradi veronauka in zaradi da» jatev s strani občin, medtem ko sel drugih važnih problemov osnovnošolske zakonodaje le malo dotakneta. Lahko je ljudstvo huj» skati, težje pa, je ga pripravljati za nujne po» trebe v šolstvu, ki se jih seveda brez žrtev ne da izvesti. Spominjamo se poslancev v Primorju še pod Avstrijo, ki so na vsakem shodu podučevali ljudstvo v šolskih vpraša» njih ter ga navduševali za napredek šolstva ne pa hujskali ljudstvo proti šoli in učitelj» stvu zgolj iz demagoških ozirov. »Kranjska šolska politika« je bila ogabna in je ogabna! — Seja širjega sosveta. Opozarjamo po» novno, da bo seja širjega sosveta dne 8. de» eembra t. 1. v šolskem poslopju na Zidanem mostu. Začetek ob 9-30. Zaradi važnosti dnevnega reda pričakujemo polnoštevilne udeležbe. — Seja poverjenikov UJU. Izvršni odbor UJU v Beogradu je na svoji seji dne 17. no» vembra t. 1. odločil, da se bo vršila 1. seja po« verjenikov v letošnjem letu dne 16. in 17. de» cembra v Vinkovcih. Dnevni red: 1. Poročila poverjenikov o dosedanjem svojem delu. 2. Poročilo Izvršnega odbora o poslovniku za Izvršni in Glavni odbor. 3. Razgovor o raz» stavi na letošnji učiteljski skupščini. 4. Refe» rat o činovniškem savezu in včlanjenju UJU v njem,. 5. Vprašanje o ureditvi našega udru» ženja. 6. Vprašanje o naših odnosih napram mednarodni federaciji učiteljskih društev v Parizu. — Proti volonterjem. Učiteljsko društvo za mesto Maribor in bližnjo okolico poziva poverjeništvo UJU v Ljubljani, da sporazum» no s centralo UJU v Beogradu zavzame sta» lišče proti sprejemanju volonterjev k pouče» vanju na osnovnih šolah v Sloveniji, ker smatra volonterstvo iz načelnih razlogov kot poniževalno, za učiteljski naraščaj demora« lizujoče in šolstvu oziroma narodu škodljivo. Vlada naj se naprosi, da pravočasno preskrbi kredite, da bo mogoče učiteljske abiturijente (tke) po potrebi sprejeti v državno službo. — Učitelji in Glavni Prosvetni Svet. Pod tem naslovom prinaša »Narodna Prosveta« sledečo notico: Učitelji, člani glavnega pro» svetnega sveta gg. Vuksanovič, Rabrenovič, Stankov,ič in Petkovič so podali kolektivno ostavko na članstvo v glavnem prosvetnem svetu. — Ostavka so motivirali s tem, ker se glavni prosvetni svet namenoma izogiblje prisotnosti učiteljev»članov. Dasiravno je res, da so učitelji le izredni člani glavnega pro« svetnega sveta, in da je njihovo prisostvova» nje samo perijodično-, vendar bi se na podlagi moralnih pravic pričakovalo več koncilijant» nosti napram učiteljem članom glavnega pro» svetnega sveta in več razumevanja za bistvu problema celokupnega šolstva, ki mora ven» dar predstavljati nekako kontinuiteto. — Končno, če bi kdaj sploh bilo ali mogoče ali primerno,, delno tretiranje vprašanja šolstva (osnovno, srednje in visoko) tedaj bi se tudi v tem slučaju ne moglo opravičiti odsotnost učiteljev»članov, ki imajo koncem koncev vsaj toliko, ako ne več, razumevanja za sred» nje in najvišje šolstvo, kot profesorji za osnovno. — III. diskusijski sestanek Pedagoške centrale se je vršil dne 28. novembra na deški meščanski šoli v Mariboru. Tovariš Vrane je poročal o hospitacijah na poizkusnih šolah v Leipzigu in Dresden u. Podal je ob» ravnavane delovne enote z vsemi veselimi razrednimi debatami učencev ter prikazal omenjene poizkusne šole kot torišča polna veselja in solnca. Udeleženci — bilo jih je 52 — so sledili njegovim izvajanjem z izred» nim zanimanjem. Prihodnjič nadaljuje o ho« spitacijah na »dunajskih novih š o,» ¡ah«. — Predavanja se vrše redno vsako drugo in četrto sredo v mesecu. — Boj slabemu čtivu. Prosvetni oddelek ljubljanske oblasti je izdal na ravnateljstva srednjih in meščanskih šel sledečo okrožnico, ki pa je radi svoje aktualnosti važna tudi za osnovnošolsko učiteljstvo, ker segajo tudi osnovnošolski otroci že po najnovejših »šundremanih«; zato prinašamo okrožnico v celoti: Ravnateljstva naj opozore učiteljstvo, da so se v zadnjem času zelo razširili med ljudstvom romani najnižje vrste (G.iuseppo Mussolini in drugi), ki jih neka zagrebška založba izdaja v slovenskem jeziku v sešit» kih za ceno 1 Din in razpečava predvsem po trafikah, kajti prigodili so se celo slučaji, da so učenci kupovali in prinašali te sešitke v šojo,. Dolžni smo, da obvarujemo mladino pred zlimi posledicami čitanja tega šunda m da navajamo mladino na čitanje dobrih knjig. Za zadnje naj zlasti skrbe razredniki in va» ruhi šolskih knjižnic. — Pojasnilo. Pripombo g.»a urednika k II. delu mojega članka v zadnjem »Učit. Tov.« je treba tako razumeti, da se g. urednik ne strinja z baje preostnim tonom Članka, da pa ni nameraval namigavati na kako drugo odgovornost oziroma vzbujati poizornosti na» njo. Tako mi je svojo pripombo pojasnil g. urednik sam. Ni brez vzroka, da želim to po» sebej konstatirati. — L. Vazzaz. — Pojasnilo. Opozorjen na dejstvo, da se predzadnji odstavek mojega članka v 15. številki »Učit. Tov.« tolmači kot izpad proti ljubljanskemu in mariborskemu prosvetnemu oddelku, češ, da sta uradno ali kakorkoli de» lovala proti temu, da bi absolventi višjega tečaja v. p. š. ¡bili nameščeni na učiteljiščih, moram na tem mestu izjaviti, da je ta raz» laga omenjenega članka napačna. ' Ugotav» ljam, da sta oba prosvetna, oddelka pošto» pala strogo po tzakonitih določilih in zaposlila imenovane absolvente, čim je zanje bilo me» sta — kar dokazujejo slučaji čopič, Kiopčič, Tomšič in Zupevc. — Milko Jeglič. — Poročila sta se tovariš Janez Grum in tovarišica Andreja Sk u 1 j e v a. Bilo srečno! — Uredništvu »Učiteljskega Tovariša« Ljubljana. Prosim za objavo sledečega po» pravka v prihodnjem »Učit. Tovarišu«. V po» ročilu občnega zbora kamniškega učiteljske» ga društva, ki se je vršil dne 27. oktobra t. 1, sta objavljena med drugim tudi sklepa glede Jugoslovenske Matice in PRK. Tem potom konstatiramo, da se je v poročilo vrinila ne» ljuba pomota, ker se o Jugoslovenski Matici in PRK ni izvršil nikak sklep, marveč se je o tem vršil le interni razgovor. — Domžale, dne 29. novembra 1928. — Arrigler Ant., t č. predsednik. T. Petrovec, bivši predsednik. Ivo Hrovat, bivši tajnik. — Opomba uredništva: Uredništvo je priobčilo društveno, poročilo kamniškega učiteljskega društva neizpreme» njeno, kakor ga je prejelo v rokopisu. — Umetniška Matica sporoča svojim čla» nom, da bo razposlala grafike za leto 1928. okoli Božieaj, Da pa ne bo neprilik, vljudno opozarja zamudnike, da poravnajo članarino vsaj do 20. decembra. Vsak član, ki je porav» nal članarino, prejme letos dve grafiki, in sicer portret I. Cankarja v eni barvi ter Pokrajino v štirih barvah. Ker pa član» stvo stalno narašča, je sklenilo vodstvo U. M. izdajati za člane prihodnje leto tudi umet» niške almanahe. Poleg originalnih grafik bo» do torej prejemali člani tudi almanahe, s šte» vilnimi reprodukcijami de! naših mojstrovin vse to za letnih samo 24 Din. Prijavite se na naslov: Umetniška Matica v Ljubljani, Dunajska cesta 35. — Za učiteljsko knjižnico ali za komple« tacijo iste imam naprodaj: »Učiteljski Tova» riš«, vezane letnike 1861.—1874, »¡Popotnik«, vez, 1. 1890.—1905, nevez, letnike, komplet. 1906.-1921., »Pedagoški letnik« 1889., 1891.»2„ 1901., 1902., 1905. 1906. — (Ped. letopis, Ped. zbornik), »Drobtinice« 1859/60, 1861. do 1866; »Šolski prijatelj« (A. Einšpieler) 1. 1852., »Methodenbuch oder Anleitung zur zweck» mässigen Führung des Lehramtes für Lehrer in Trivial» u. Hauptschulen (1848.); »Pädago» gische Zeitschrift«, Graz, vezane letnike 1872,—1896. — Maturantinje in maturanti ljubljanskega učiteljišča iz leta 1913. proslave svojo 15»letnico dne 8. decembra v Ljubljani. Se» stanek ob 4. uri popoldne v salonu gostilne »Činkole« (Lavter), Kopitarjeva ulica; udele» žite se ga vsi prizadeti! — Šoštanj. V soboto, dne 15. t. m. se vrši v Šoštanju v dvorani Sokolskega doma sestanek sedanjih ¡i n vseh bivših to» varišev in tovarišic šoštanjskega okraja. To» zadevna vabila so se že poedincem, ki služ» bujejo kje drugje, razposlala. Ker je pa mo» goče, da iza katerega ne vemo-, velja to kot splošno vabilo in pričakujemo veselega ve» čera, kjer bomo obudili stare spomine! Radi stanovanja itd. se naj vsak udeleženec pra» vočasno prijavi šolskemu upravitelju v Šo» štanju! — Novi potni in selilni stroški. Finančni odbor je na seji 14. t. m. sprejel uredbo o novih potninah. Čim bo uredba sprejeta tudi v skupščini ter bo objavljena, bo menda mar» sikdo — razočaran. Čujemo, da so na eni strani dali, na drugi — pa vzeli. Na zeleno vejico velika večina ne zleze nikdar, to je kakor pribito. Nekateri trdijo, da se dnev» niče v prvi kategoriji podvoje, v I I/I se povi» šajo na 110 Din, za to pa ima II. kategorija od 1. do 3. skupine pravico do samo II. raz» reda železniške vožnje, vsi ostali pa do III. razreda. Selilne stroške bodo pavšalirali. Kak» šni proceduri bodo s tem odprta vrata? Do sedaj so veljale povišane dnevnice 30 dni, se» daj pa samo za 15 dni itd. Kratko in malo, nam se zdi, da bodo imeli od nove uredbe korist samo tisti, ki so imeli že dosedaj naj» večkrat priliko, da so si izbijali s komisijami kakšen priboljšek. (»Naš Glas«). Obleke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. — Ali ste že naročili »Ročni katalog« za šolsko leto 1928./29., ki vsebuje vse najno» vejše odredbe in navodila in stane le 16 Din. — Požurite se z naročili, dokler traja zaloga. Mladina mora biti bistre glave in vedre» ga duha. Prava kava mladino slabi. Kuhajte ji zato ra'jši vsak dan ZIKO. Duh vremena doveo je sa sobom, da se za pranje danas ne treba upotrebljavati ništa drugo nego Radion. Tehničke Visoke Škole istraživale u Radion i ustanovile, da je pot» puno neškodljiv za rublje i da je dovoljno Yi sata u rastopini Radiona kuhati, pa je pot» puno čisto. Za damike plašče plii, velour, kasha v najnovejših vzorcih nudi po nizki ceni JOSIP ŠLIBAR * LJUBLJANA Stari trg 21 (poleg Zalaznika). Osebne zadeve. —i Imenovanja. S kraljevim ukazom so postavljeni (premeščeni učitelji in šolski upravitelji): Na Uncu Andrej Kemec, pri Sv. Benediktu v Slov. goricah Anton Baša, na Humu pri Ptuju Vadnjal. pri Sv. Bclfenku na Kogu Ciril Kafol, na Muti Justina Saša, v Kojščici pri Litiji Teodor Kancler, na Je» senicah Josip Vider, v Mokronogu Roza Mejak, v Hrušici pri Ljubljani Marija Kovič, v Vavti vasi Pelagija Bekar»Kampiut, v Ra» dečah pri Zidanem mostu Elizabeta Zupan» čič, v Št. Vidu nad Ljubljano Maks Jovan, v Križa,h pri Tržiču Aleksander Jeločnik. na deški ljudski šoli v Kranju Andrej Roje (ostane v pisarni okrajnega nadzornika), v Mariboru na I. ljudski deški šoli Anton Ri» javec in Aleksander Koprive (ki bo poučeval na tamkajšnji vadnici). Obrambni vesftnik. Odprta prošnja velespcštovanemu gospodu predsedniku vlade dr, Antonu Korošcu v Beogradu. Velespoštovani gospod predsednik! Spomnili se boste gotovo še na mojo ma« lenkost iz dobe deklaracijskega gibanja na Koroškem. Spoznali ste me osebno na raznih sestankih v Celovcu in tudi na zgodovinsko pomembnem taboru v Št. Janžu pri Dravo» gradu polnladi 1918. ¡Pisal je o njem tedaj tudi »Slovenec«. Vi veste, da sem zastavil ob tej priliki svoje življenje za ideale, ki so bili skupni ideali vseh poštenih Slovencev. Priznati moram, da to ni bilo ne prvič in tudi ne zadnjič, kar sem storil tedaj. Vsikdar je bila moja eksistenca, imetje in življenje za take namene na razpolago. Gospod predsednik! Podla gonja se Je uprizorila proti moji osebi v Prevaljah, torej v srezu, v katerem sem krvavel za našo svo» bodo. Ta gonja traja, odkar je Vaša stranica v konjunkturi. Ne' dolžim je, a smelo trdim, da se položaj Vaše stranke v mojem slučaju izrablja v podle namene. Skromno prošnjo si dovoljujem, da se me zasliši preko lokalne uprave po Vašem osebnem odposlanstvu! Četudi sem socialist po nazorih slej ko prej, vendar odtehta moje izvršeno delo med narodom to predrz» nost. da se obračam tem potom naravnost do Vas velespoštovani gospod predsednik. Prelvalje, 1. decembra 1928. Z najodličnejšim spoštovanjem beleži Karel Doberšek, šolski upravitelj v Prevaljah. Damam z dežele je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna onduladja, Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh nlansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del «e priporoča lM\m\ frizer za dame ia oospode, Ljilp Sv. Petra caila 12. Zimska oblačila kupite najceneje v priznano solidni krojaški tvrdki los Rojina, Uubllana Sigurnim odjemalcem, plačilne olajšave! Kronika. —kr. Kaj je z izplačilom razlik? »Jutro« iri »Slov. Narod« sta priobčila, da obsega na« log min. fin. sledeče podatke: 1. Vrste vseh neporavnanih državnih obvez pred .osvobo» jenjem in ujedinjenjem (1. XII. 1918) torej od predvojne in medvojne. Itd. 2. Vsote ne» poravnanih osebnih prejemkov državnih uradnikov in uslužbencev, upokojencev in upokojenk, invalidov, oseb, ki prejemajo vzdrževalnino ali narodno priznalnino itd. »no, ne uzimajuči ovde u obzir dužne razlike pri nadležnosti prevedenim državnim usluž» Denicima po zakonu od 31. VII. 1923, a za vreme od 1. oktobra 1923. g. do 1. maja 1924. godine.« 3. Vsoto ostalih neporavnanih dol» gov državnim uslužbencem, priznanih potnih računov, zakonskih dodatkov ali honorarjev in ostalih obvez materijalnega značaja, koli» kor jih je še. Itd. Ministrstva so pozvana, da predložijo gornje podatke generalni diriek» ciji državnega računovodstva (odsek za izvr» šitev proračuna) do 1. decembra 1928 « Tako je torej z izplačilom razlik državnim urad» nikom iz švedskega posojila, o čemer se je »Slovenec« tako širokoustil. Dolgovi, ki so jih državni uradniki storili v nadi, da jim bodo te razlike kdaj vendarle povrnjene, po» stajajo na ta način definitivni. Pa čujmo raje »Slovenčevega« poročevalca (Slovenec« štev. 253.): »Kakor je izvedel vaš dopisnik, se bodo s tem zneskom pokrili, vsi dosedanji viseči dolgovi, ko bo posojilo realizirano, med nji» mi tudi zaostanki razlik in plač državnih uradnikov. S tem bo državno uradništvo pri» šlo prvikrat, odkar obstoja ta zahteva, do vseh svojih zakonitih sprejemkov, tudi za» ostalih.« — »Slovenec« odgovarja na to sle» deče: Razlike bodo izplačane. Beograd, 23. nov. (Tel. Slov.) V Beogradu ni demagogija slovenskega časopisja glede izplačila uradni» ških razlik napravila nobenega vtisa. Kdor pozna zakon o švedskem posojilu, miu je ja« sno, da so izplačila razdeljena v tri oddelke Prvi obrok 7,000.000, drugi 7,000 000, tretji 8,000.000 dolarjev. Ker je na vrsti prva tranša, je aa to tranšo finančni minister odobril, naj se dolgujoče razlike predlože in so v tej prvi okrožnici navedene razlike, ki pridejo sedaj pri prvi transi v poštev. Demagogi »Jutra« in »Slovenskega Naroda« vedoma ne računajo s tem, da imamo še dve tranši, katerima se bodo poplačale ostale razlike, oziroma ostan» ki ostalih visečih državnih dolgov. Poobla« ščeni smo, da izjavimo, da se bodo s Šved» skim posojilom izplačale vse uradniške raz* like, kakor tudi izražamo mnenje beograj» skih politikov, da s takimi listi, ki na tak na» čin demagogi rajo, ni m ogoča diskusi ja. (To poročilo našega beograjskega dopisnika v ce» loti potrjuje, kar smo o tem objavili v vče» rajšriji številki »Slovenca«. Ponovno pa odo» zariamo uradništvo na njihove »prijatelje« v SDS). Mladinska Matica. —mm Šolska vodstva, na katera smo po» slali izžrebane nagrade, da jih izroče tekmo« valcem, vljudno prosimo, da nam na dopis» niči potrdijo prejem knjig. —mm Žrebanje nagrad se je vršilo v če» trtek 29. novembra. Tekmovalcev je bilo 185. Izžrebane so bile sledeče številke: Za I. na« grado (10 vezanih mladinskih knjig v vred» nosti 200 Din) št. 70, Kotnik Joško, Kamnik; za II. nagrado (5 vezanih mladinskih knjig v vrednosti 100 Din) 167, Vendl Adolf, Tezno pri Mariboru — 44, Grobelnik Ivan, Celje; za III. nagrado (3 vezane knjige v vrednosti 50 Din) 137, Souvan Feri, Kamnik — li>2, Šega Stanislav, Grahovo pri Cerknici — 61, Kaiser Milka, Dravograd — 134, Rakuš Vin-ko, Sv. Barbara v Halozah; za IV. nagrado (1 knjiga v vrednosti 24 Din) 4, Ambrožič Stanko, Jesenice — 124, Pepel Bogomil, Sv. Jurij ob Taboru — 98, Masle Ciril, gluho« nemnica v Ljubljani — 181, Zakrajšek Ma» rija, Stari Trg pri Rakeku — 43, Grobelnik Ivan, Šmartno pri Celju — 27, Doler Pavla, Šoštanj — 17, Cvirn Ignacij, Jezersko — 76, Kovačič Dragotin, Rogatec — 6, Barišič Ivo, Ljubljana, Florijanska ulica — 46, Horvat Marta, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji — 136, Starešinič Jože, Preloka pri Črnomlju — 5, Berden Anton, Tišina pri Rankovcih — 15. Bratovž Vido, Ljubljana. Ledina — 59, Kru» šič Konrad, Ptuj — 151, Šavli Albin, Jesenice. — Nagrade se pošljejo izžrebancem te dni po pošti. Samoizobraževalna akcija Pov. UJU. Vse izobraževalne krožke opozarjamo, da je dotiskana knjiga Fr. Erjavca »Kmetiško vprašanje na Slovenskem«. Stala bo okrog 25 Din, Za učiteljstvo je na razpolago le 70 iz« vodov, ker se je tiskala knjiga v prav ome» j enem številu. Obsega nad 100 strani in raz» pravlja o vseh zadevah našega kmetskega go» spodarstva. Učiteljstvo. ki se je začelo zani» mati za naše gospodarske probleme, bo našlo v knjigi mnogo misli in dragocenega gradiva. Kdor želi kn jigo, ki j.e v knjigotrštvu ne bo dobiti, naj ja-vi to poverjeništvu, odsek za samoizobrazbo. OIO. NOTE za petje, klavir, violino i. t. d. za šolo in dom Za naročilo zadošča dopisnica. (Gg. učitelji poseben popust.) dobavlja po najnižji ceni „MATIČNA KNJIGARNA" LJUBLJANA Ocena Mazovih ročnih tačunal.* Pozivajoč se na članek g. A. Osterca v zadnji številki »Učit. Tov.« si usojamo obja» viti v obrambo Mazove računalke nekatere ocene strokovnjakov, ki so računalo teme* ljito proučili in praktično preizkusili: Ocena strokovnjakov: V zadnjem desetletju skušamo ves pouk, posebno pa pouk začetnikov poenostaviti, prilagoditi otrokovi duši, hočemo igraje uve» sti malčke v šolo in resno delo brez psihičnih pretresljajev, delamo jim most med domačo in šolsko sobo. Opažamo že precejšen na» predek, ¡ker smo prilagodili metodiko, otro» kovi psihi. Tako imamo pri nas za ¡začetni pouk v čitanju posebne ročne stavnice, po 'katerih so nauče učenci z lahkoto citati. Za računanje pa pri nas še nismo imeli primernih ročnih računalk. Mazovo računalo jo izum, ki izborno služi učencem 1. in 2. šol» skega leta pri računstvu v prištevanju, odšte» vanju in množenju v obsegu do 100. To računalo je priročno, enostavno, pa dovolj trpežno, vsekakor praktičneje nego sedanje Fromove stavnice za čitanje. Ker smo uvedli tudi v naše šole princip samodelavnosti, bomo ustregli vsem, ki sc-zavzemajo za takozvano delovno šo.lo, ako uvedemo tudi v naše. šole to učilo. Ako bi imel vsak učenec (ali vsaj dva po eno.) tako računalo, bi slehern po_ učiteljevem navodilu izračunal račun istočasno z onim, 'ki bi računal pri šolskem računalu. Vsak ra» čun bi tvoril nazorno in vsi bi bili primorani delati istočasno. Tako bi odložili nalogi samodelavnosti. To računalo ima še eno prednost pred vsemi dosedanjimi, namreč to, da pokaže otroku pravilen rezultat, ki ga mora dobiti pri ponazoritvi računa, zato izborno služi pri domači vaji in izdelovanju domačih nalog. Zaradi praktičnosti in velike udobnosti, ki jo nudi Mazovo računalo, bi bilo vsekakor želeti, da bi ga uvedli tudi v naše osnovne šole, kakor so ga uvedle že vse države, ki korakajo na čelu praktične reforme osnovno» šolskega pouka. (Francija, Nemčija, Belgija i. dr.). Z uvedbo Mazovega priročnega računala bi stopili zopet za korak dalje v reformi naše osnovne šole-k delovni šoli. V Ljubljani, 25. septembra 1928. A. Lenarčič 1. r., prof. na m. učiteljišču. Iskušao sam Maz»ovo računalo, to bi ga mogao kolegama u 1. i 2. razr. osnovne škole toplo preporučiti Ovaj mali format je vrlo zgodan .za djecu kod obuke kod kuče, samo da mu je cijena manja, da bi ga i najsiro» mašnije djete nabaviti moglo. Za obuku u školi moralo bi biti barem 1 m2 veliko. U Varaždinu, 5. oktobra 1928. Josip Šlehta 1. r., n. učitelj. • Ovo računalo može, da služi kao priruč» nik škol. mladeži. Na posvc jednostavan na» čin, a što je najvažnije, nazorni način može se učeniku prikazati sve četiri vrsti računa u krugu brojeva 100. Djete s ovim pomaga» lom postane aktivno, a sama o.buka u račun» stv„u, koja je inače suhoparna postane za» bavna tako, da učenik igrajuči nauči ono što bi inače teškom mukom postigao. Ovo raču» nalo može se preporučiti ne samo roditeljima djece, več i osnovnim školam za nabavu. Ujedno bi preporučio, da se isto raču» nalo poveči u o mer ju 1 :10 a tako i table br. 3 i 2, da se umože tako, da se. uzmegne računati preko desetica Ovako povečano ra» čunalo. istisnulo bi iz škola — Rusko računalo — ko.je je preživjelo svoj vijek. Čn.koviac, 7. cktobra 1927. Gudelj s. r.. ,__šolski razr Glej današnji oglas Mazovih računal. UčiteSiski pravnik. —§ Vprašanje in odgovor. Prosim za na» sv.et v sledeči zadevi: Overovljenih imam z 31. oktobrom 1928 32 službenih let. Oddal sem prošnjo za 15% povišek osnovne plače. Ker živim v težkih gmotnih razmerah, bi ta» koj prosil za penzijo, 6e se mi prizna 15% povišek na osnovno plačo. V vojni sem služil od 26. avgusta 1914 do 15. novembra 1918, kot dobrovoljec pri koroški ofenzivi, od 5. maja 1919 do 31. julija 1919. Kaj naj ukrenem, da s:; mi vštejejo službena leta v vojni dvo» kratno! — Na Vaše pismo Vam sporočamo s'edeče: Po čl. 31. urad. zakona Vam pripada 15% povišek že z dnevom, k,o ste nastopili 31. službeno leto, t. j. že od 1. novembra 1926, oa ste dovršili dne 31. oktobra 1926 — 30 let službe. (Glej v Roč. kat. tabelo — A. Plače in p.oglavje »Prejemki«). V smislu čl. 31. ur. 'zakona in fin. zakonov pripada 15% povišek v pokojnino le onim uslužbencem, ki imajo 35 službenih let (efektivnih). Ker imate pa le 32 let efekt, službe, Vam n.a pripada 15% povišek v pokojnino, pač pa 100% plače in le 95% draginjske doklade. Vojna leta (pri Vas 1914.—1919. = 6 let) se štejejo dvojno le za odmero procenta pokojnine, a ne za % drag. doklade. Za*vštetje vojnih let dvo» kratno, si morate izposlovati uverenje 0 vojaškem in vojnem službovanju pri svoj;.m pristojnem vojnem okrugu, na podlagi kate» rega se Vam vštejejo ob priliki, odmere po» kojnine avtomatično vojna leta dvojno. če želite iti sedaj v pokoj, morate zaprositi za upokojitev na podlagi komisijonelnega zdrav» niškega izpričevala, ker nimate 35 efekt, let službe, ki jo predpisujejo fin. zakoni in čl. 139., 140. in 141. urad. zakona za dosego po» polne pokojnine. —§ Draginjske doklade aikitivnih usluž» bencev in upokojencev — pripadnost po kras ju službenega mesta odnosno bivališča. Mi» nistrstvo financ, generalna direkcija držav» nega računovodstva, jo priobčila pod D. R. br. 126.297/28, od 6. oktobra 1928 razpis sle» deče vsebine: Po odredbi čl. 2. odloka mini» strskega sveta D. R. br. 42.700 od 17. aprila 1924 o. draginjskih dokladah aktivnih usluž» bencev in čl. 2. odloka ministrskega sveta D. R. br. 107.201 od 8. oktobra 1924 o dra» ginjskih dokladah upokojencev se dele mesta službovanja odnosno stanovanja z ozirom na osebne draginjske doklade na tri krajevno drag. razrede. Ker v navedenih uredbah ni točno določeno, kaj se naj razume pod me» stom službovanja odnosno stanovanja in ker se je vsled tega v praksi pojavilo različno uporabljanje prej omenjenih odredb, smatra ministrstvo za potrebno, da izda radi pravilno in enake uporabe teh odredb sledeče tolma« čenjc: Pod »Krajiem stalnega službovanja se mora razumeti v Srbiji in Črni gori katastral» no občino, v kateri je uslužbencev urad od» nosno stanovanje upokojenca, a v ostalih pokrajinah teritorij mesta, odnosno vasi ali naselbine, kjer se nahaja uslužbencev urad ali stanovanje upokojenca. Radi tega imajo na Hrvatskem, v Slavoniji, Medjimurju, Slo» veniji, Dalmaciji, Bosni, Hercegovini in Voj» vodini pravico do osebne draginjske doklade v višini II. krajevnega razr. samo oni usluž» benci odnosno upokojenci, ki službujejo od» nosno stanujejo na teritoriju kr. avtonomnih mest, mest II. razreda in v ostalih strnj.enih krajih, v katerih je sedež sreskih oblasti. Vsi ostali uslužbenci odnosno upokojenci, ki službujejo (stanujejo) na teritoriju kraja, kjer se ne nahaja sedež sreskih oblasti in v krajih, ki niso mesta, imajo pravico na oseb» n.; draginjske doklad.e III. mestnega draginj» skega razreda, brez ozira na to, da li so nekateri od teh krajev, po politični razde» litvi mesta sestavni deli mesta ali občin, v katerih je sedež sreskih oblasti, a so od njih v več primerih precej oddaljeni, celo po več kilometrov. —§ Učiteljska stanovanja v šolskih po» slopjih. Oblastni šolski odbor v Ljubljani je izdal sledečo okrožnico, tičočo sc učitelj» skih stanovanj: Da ne bi krajevni šolski od» bori zahtevali od učiteljstva, ki nima po za» kenu pravice do naturalnega stanovanja, a vendar stanuje, v šolskih poslopjih, pretiranih najemnin, priporoča oblastni šolski odbor, da ostanejo krajevni šolski odbori pri dose» danjih pogodbeno določenih najemninah; te najemnine, ki so se doslej odtegovale učitelj» stvu v prid državni blagajni, se bodo poslej stekale v šolsko blagajno krajevnih šolskih odborov. — To stališče naj zavzemajo kTa» jevni šolski odbori v pogledu na to, ker in» teres šole in krajevne občine zahteva, da je učiteljstvo zadovoljno in z veseljem opravlja svoje težko zvanje. —§ Odločba o razvrstitvi učiteljic na ženskih strokovnih šolah in učiteljic ženskih ročnih del na meščanskih in osnovnih šolah. S členom 1. uredbe o razvrstitvi in porazde» litvi civilnih uradniKOv in ostalih državnih uslužbencev — oddelek ministrstva za pro« sveto — niso razvrščene učiteljice na ženskih strokovnih šolah in učiteljice ženskih ročnih del na meščanskih in osnovnih šolah. Zaradi tega odločam na podstavi člena 4. uredbe o razvrstitvi in porazdelitvi civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev: Učiteljice na ženskih strokovnih šolah in učiteljice žen. skih ročnih del na meščanskih in osnovnih šolah se razvrščajo po skupinah III. katego» rije po nastopnem redu: v 1. skupino.: s 15 leti državne službe; v 2. skupino: z 10 leti državne službe; v 3. skupino: s 5 leti državne službe; v 4 skupino: vse one, ki vstopijo prvič v državno službo, z dostavkom, da sme» jo priti na položaj učiteljic ženskih strokov* nih šol kakor tudi učiteljic ženskih ročnih del na meščanskih in osnovnih šolah one ose» be, ki imajo izobrazbo., določeno v drugem odstavku člena 11. uredbe o razvrstitvi in po» razdelitvi civilnih uradnikov in ostalih \dr» žavnih uslužbencev. — V Beogradu, dne 18. maja 1928; S. N. br. 42.895. — Minister za presveto: M. Grol s. r. mmh A za šolsko leto 1928/29 je izšel in stane 16 Din. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska 6 *> Šrcciiiu 3cm:' pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. Pranje je najtežje delo v hiši, toda jaz se s tem ne mučim, ker mesto mene RADION pere sam." Varuje perilo! PfpipninA vseh vrst' -'ager peril0' s it-l« ilHIC volnene nogavice, rokavice, dežnike, cepice, damske torbice, srajce, kravate i. t. d. kupite po najugodnejši ceni pri ŠTERK nasl. LJubljana, Sfiari trg šf.18 Iz Zveze dsžvnih nameščencev za Slovenijo Vesti iz Beograda. Plenarne seje »Upravnega odbora Glav» nega. Saveza državnih činovnika i službenika v Beogradu«, ki se je vršila dne 2. in 3. no» vembra t. 1. v posvetovalnici Nabavljacke zadiuge. v Beogradu, so se udeležili predstav» n i ki vseh včlanjenih pokrajinskih »Zvez« in »Strokovnih U družen j«. Zvezo' državnih nameščencev za Slove» nijo sta zastopala njen načelnik g. Paternc« ster in odbornik g. dr. Ferjančič. Dnevni red je obsegal: 1. Poročilo gl. tajnika o delovanju Saveza. v času od zadnje skupščine, ki se je vršila v juniju t 1. v Sa» rajevu, pa do. danes; 2. poročilo gl. tajnika in predstavnikov pokrajinskih in strokovnih udruženj o stanju organizacije; 3. poročilo predsednika Gl. Saveza o poteku revizije uradniškega zakona in razvrstitvene ur.dbe; 4. poročilo predsednika Gl. Saveza o obdav» čenju državnih uslužbencev po novem davč» nem zakonu; 5. poročilo gl. blagajnika; 6. po« ročilo g. tajnika o odnošajih z inozemskimi organizacijami; 7. eventualnosti. IPo pozdravnem nagovoru saveznega predsednika g. dr. Mike Jovanoviča je poro« čal gl. tajnik g. dr. Gjorgjievič o delovanju Gl. Saveza v označenem razdobju ter pripo» znal, da se v tem kratkem času to ni moglo posebno razviti, že zaradi rednih odmorov in pa daljše odsotnosti njega samega v ino» zemstvu. Vendar se pa more navesti tudi za to kratko dobo. kot pozitiven uspeh delova» nja G!. Saveza predstoječa rešitev dveh za vse državne uslužbence zelo važnih vprašanj, in sicer: 1. Izplačilo razlik med starimi in no» vimi prejemki za čas od 1. X. 1923 do 31. IV. 1924 in 2. Ureditev potnih stroškov. »Raz» like« se bodo izplačale iz mon.opolskega po» sojila, kar se bo odredilo s posebnim zako» nom, ki s.e predloži skupščini v najkrajšem času, dočim je uredbo o novih potninah mi» nistrski svet že sprejel. — Potne dnevnice se bodo podvojile, dočim se uvede za selit» vene stroške posebna pavšalna lestvica. K tej točki se jc oglasil prof. Katunarič (Split) ter vprašal predsedstvo, zakaj se Gl. Savez ni zglas.il tedaj, ko je šlo za eventu» alno sestavo uradniške vlade? Na to vprašanje je pojasnil gl. tajnik, da se Savez' pri obstoječih organizacijskih razmerah ni smatral kot tako važen faktor, da Ibi so mogel povzpeti do takega diktata. Danes niti sam ni prepričan, če še obstojimo kot polna organizacija .ali ne, to pa v očigled brezbrižnosti, ki vlada v nekaterih pokrajin« skih Zvezah. Tem izjavam se je pridružil tudi gosp. Čukovič, predsednik pokrajinske Zveze v Sarajevu, ter pripomnil, da pri tej priliki sploh ni bilo takih momentov, da bi bil mo» gel Gl. Savez poseči v akcijo. G. dr. Ferjančič (Slovenija) je koncem te debate povdarjal potrebo, poglobitve or» ganizacije in naglašal, da je le iz tega stališča presojati vso poslednjo korespondenco Zv.e» ze za Slovenijo z Glavnim Savezo.m. Na to je prešel gl. tajnik dr. Gjorgjevič k poročilu o organizacijskih razmerah v Gl. Savezu, ki niso povsem zadovoljive, ker se znatno število pokrajinskih in strokovnih or» ganizacij ne zaveda svojih dolžnosti napram Gl. Savezu. Vsled tega si Savez do danes še ni mogel ustanoviti niti lastne pisarne. Temu poročilu so sledila poročila pred» stavnikov pokrajinskih in strokovnih organi» zacij o razvoju in stanju njihovih organizacij. Govorili so Bratanič (Zagreb), Čuk o vid (Sarajevo:, Paternoster (Ljubljana), Katuno» vič (Split), Šobajič (Skoplje) in Kostič (Uči» teljsko udruženje). Načelnik Zveze državnih namešoenoev za Slovenijo, g. Paternoster, je poročal pri tej priliki o protidraginjskem shodu, ki ga je priredila Zveza v Ljubljani in omenil tudi ustanovitev lastne zvezine pisar» ne. Njegovo poročilo je bilo z) odobravanjem vzeto na znanje. K točki 3. dnevnega reda je poročal predsednik g. dr. Mika Jovanovič o novem načrtu uradniškega zakona in razvrstitvene uredbe ' ¡i sta dovršena. Posamezni podatki se krijejo z onimi, ki jih je »Naš Glas« ob» javil v št. 26. pod »Poslednje novice iz Beo« grada«. IPcIkrajiinskim organizacijam bo v pravem momentu dana možnost, dai izjavijo o tem načrtu svoje mišljenje. K točki 4. dnevnega reda je izvajal pred» sednik g. dr. Mika Jovanovič, da sta tako finančni efekt davka na službene prejemke kakor tudi primerjava s poprejšnjim obdav» če.njem (dohodarina 'in invalidski davek) jasno dokazala, d.ai smo državni nameščenci previsoko obdavčeni, j— Predlaga, da »Gl. Savez« zaprosi pri ministrstvu financ, da se vnese v novi finančni za>kon iza davek od službenih prejemkov nova primerno znižana lestvica. — Predlog je bil soglasno sprejet. Predsednik zagrebške »Udruge«, g. Bra» tanic, omenja k tej točki tudi odtegljaje za »Nabavljačko Zadrugo«, ki so po njegovem mnenju nezakoniti, ter zahteva tudi tu od» pomoč potom Gl. Saveza. — Podpredsednik Gl Saveza Tomo Jovanovič polemizira glede tega vprašanjai z Brataničem in razlaga v daljšem govoru koristi samopomoči za držav» ne nameščence, ki jim tvorijo podlago baš ti odtegljaji. Na vprašanje načelnika »Zveze za Slo» vcnij'0«, Pabernostra, je li listina, da nekatera oblastva v Beogradu niso pristala n.ai odteg» ljaje v korist »Nabavljački Zadrugi«, je po» jasnil predsednik dr. Mike Jovanovic, da je to sluča j samo pri Glavni kontroli, kar pa je finančno ministrstvo do sedaj samo* nekako toleriralo, toda v prihodnjem mesecu se bodo pa morali odtegniti vsi do sedaj zapadli ob« roki na prispevkih za »Nabavljačko Zadru« go«. — Prispevki za »Nabavljačko Zadrugo« so odrejeni s finančnim zakonom; za sedaj ni moči, da se jih ukine. Iz blagajniškega poročila k točki 5. dnev« nega reda je bilo posneti, da finančno stanje Glavnega Saveza ni ugodno, ker izmed 16 včlanjenih organizacij skoro polovica ne iz« pclnjuje svojih obveznosti nasproti Gl. Sa« vezu. — Gl. tajnik dr. Gjorgjevic je apeliral v tem pogledu na prisotne predsednike, ki so vsi obljubili, da poravnajo v kratkem svo» je ziastanke. - ■ Zanimivo je bilo poročilo gl. tajnika o odnošajih Gl. Saveza z inozemskimi organi« zacijami (točka 6. dnevnega reda). V stalnem stiku je Gl. Savez s sekretarijatom medna« rodne uradniške Zveze v Haagu. Letna čla« narina znaša za naš Savez, ki je prijavil 40.000 članov, 5000 Din, t. j. 240 holandsuh goldinarjev letno. Ta članarina je odmerjena za Jugoslavijo z ozirom na njeno valuto po najnižjem tarifu. Sekretarijat v Haagu si je nadel pred vsem drugim nalogo., zbirati do« nuniente o položaju državnih nameščencev v vseh včlanjenih deželah; ustanovil je v ta namen poseben oddelek za študije in odno» šaje. \ K točki 7. dnevnega reda — eventualia — siei je razpravljalo o uradni premestitvi enega izmed predsednikov pokrajinskih Zvez ter se sklenilo, intervenirati po posebni deputaciji, v katero so bili delegirani pred« sednik dr. Miike Jovanovič, gl. tajnik dr. Gjorgjevič in načelnika pokrajinske Zveze za Bosno in Slovenijo čukovič in IPatcrnc* ster, pri pristojnem ministrstvu. Ker ni bilo nikakih drugih predlogov, je zaključil predsednik sejo. Omenjamo še, da je intervencija, ki se je izvršila dne 5. t. m., popolnoma uspela. (»Naš Glas«.) Stanovska orpnirsdfa UJU Bi poveri«ništva UJU. OKROŽNICA VSEM OKRAJNIM UČI« TELJSKIM DRUŠTVOM. Izvršni odbor nam je poslal cirkular in« ternacionalnega biroa s prošnjo, da ga takoj dostavimo vsem okrajnim društvom in jih pozovemo da odgovore sigurno do 12. de« cembra t. 1. na vsa stavljena vprašanja. Po« verjeništvo bi odgovore uredilo in poslalo do 14. decembra t. 1. Izvršnemu odboru. Okrož« niča se glasi nastopno: ŠOLA V SLUŽBI POMIRJENJA NARODOV. 1. Ali obstojai kak UStavni člen, ali šolski zakon, ali uradna navodila, ki zabranjujejo orijentacijo pouka vaše države v smislu po« mirjenja narodov? Kakšno je javno mišljenje in mišljenje učiteljstva O' tej ideji? 2. Ali obstojajo kaka uradna navodila, ki priporočajo, da se mladina seznani s pravili društva narodov? Ali so učne knjige pisane v duhu gornjih idej? Ali obstojajo brošure ali filmi, ki popularizirajo te ideje? 3. Ali vplivajo učne knjige v smislu po« mirjenja narodov? Katere prerogative more uporabljati učiteljstvo ¡za izbiro učnih knjig? V kakšni meri bi mogle spremeniti njihcv duh državne oblasti, javna mnenje, učitelji? 4. Katere velike organizacije v državi se trudijo, da orijentirajo javno mnenje v duhu pomirjenja? Na kakšen način vršijo svoj \ pliv na učitelje, na otroke, na odrasle, na drugo publiko? 5. Kakšen delež doprinašajo veliki listi v državi >za pomnjenje narodov? Kateri listi so naklonjeni ali nenaklonjeni? Ali ne bi ka» zalo zbrati vse objavljene članke o tem vpra« šanju? 6. Kakšen delež doprinašajo za to inte« lektualci: profesorji, učenjaki, umetniki? 7. Kakšen delež doprinašajo za to idejo delavske organizacije? Označiti je precizne dokumente o tem vprašanju. 8. Ali obstojajo v vaši državi priročne šolske knjige, ki so del nacionalne tradicije in imajo internacionalne aspiracije. — Ime« liujte jih in označite njihov karakter. — Ali je' mogoče, da bi se izdale: kmalu druge knji« ge, ki bi vsebovale te ideje? 9. Ali obstojajo- knjige, ki opisujejo ka» kega nacionalnega genija viaše države in bi bile vredne, da se jih prevede v tuje jezike in uvede v šole vseh držav? (Nils Holg-erson). Ali vidite možnost, da se s knjigami take vrednosti ustanovi internacionalna kulturna biblioteka? 10. Katero mesto želite, da ¡zavzema izgo« dovina vaše države v knjigi internacionalne zgodovine in to z ozirom na nacionalne he« roje in dejstva civilizacije, ki brez ozira na društven red pripadajo internacionalni civi« lizaciji? (Jan Hus — Holandijai XVII. sto» letj-a). 11. Kateri organi v državi favorizirajo zamenjavo učiteljstva ali otrok, in katerih sredstev naj bi se- po vašem mnenju poslu« žilo v dosego tega? a) Zamenjava učiteljskih kandidatov lek« torjiev (profesorjev) na učiteljiščih ali uni« verzah? (Učitelji službeno detaširani). b) Zamenjava učiteljev. c) Zamenjava razredov. č) Internacionalni tečaji med počitni» ca-mi. d) Internacionalna taborišča med počit« nicami. e) Osebno dopisovanje. f) Kolektivno korespondiranje in zame» njiava albumov. 12. Kolaboracija učiteljstva v pedagoških organih drugih držav. (Raizlikovati službene, korporativne organe in neodvisne pedagoške revije). 13. Potreba po internacionalni reviji. (Predlogi vseučiliške internacionalne fc« deracije). UJU — poverjeništvo Ljubljana, dne 2. deccmbra 1928. Vabila: = GORNJEGRAJSKO UČIT. DRU» ŠTVO zboruje dne 15. decembra 1928 v šoli v Gornjcmgradu ob 5412. uri tf običajnim dn.vnim redom. + UČIT. DRUŠTVO iZA ORMOŠKI OKRAJ zboruje dne 15. decembra t. 1. v šol« ski telovadnici v mestnem šolskem poslopju v Ormožu. Začetek radi hospitacije točno ob 9. uri. O priliki tega zborovanja bo odli« kovan z redom sv. Save naš častni član tov. Anton Porekar, šolski upravitelj v pok. Raz« ven običajnih točk je na dnevnem redu še: 1. Hcspitacija o pevski uri na višji stopnji; poučuje tov. R. Papst. 2, Poročilo o seji šir« jega sosveta UJU pov. Ljubljana na Zida» nem mostu dne 8. decembra 1928; poroča predsednik. 3. K reviziji programa UJU in stališče k vsem prosvetno«kulturnim in sta» novskim vprašanjem; poroča tov. VI. Kle» menčič. Glede te točke se tovariši in t-ovari» šice- opozarjajo na okrožnico v »Učit. Tov.« štev. 16. z dne 22. novembra 1928, str. 5, da o nji razmišljajo. Že z ozir-cm na odlikova» nje našega tovariša pričakuje tem gotoveje polnoštevilne udeležbe — odbor. = SAVINJSKO UČIT. DRUŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ zboruje v sredo 12. de» cembra t. 1. ob 10. uri na Gomilskem. Pcleg običajnih točk dnevnega reda je tudi pero» čilo o seji širjega sosveta UJU pov. Ljub« ljana ter sestavljanje učnega, načrta za zgo« devino. Pričakujem polnošt-evilne udeležbe. Tudi tovariše{ice), ki še niso našli prilik., da pristopijo k društvu, vabim! — B. Zdiolšek. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURiSKA SOBOTA zboruje dne 15. dccem« bra 1928 v Murski Soboti. Začetek takoj po prihodu vlaka. Na dnevnem redu je poleg situacijskega poročila, poročilo o državni skupščini, razgovor o- razstavi v letu 1929., o izobraževalnih krožkih in predavanje. Raz« poslali smo obračune in prosimo vse člane-, da nam nakažejo članarino, da bo imel vsak član plačano do konca tega leta. — Odbor. = SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO ¡zboruje dne 15. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne' na deški šoli v Slov. Bistrici Poleg običajnega dnevnega reda bo« de predaval tudi tov. E. Vrane o »Hospita« cijah na poizkusnih razredih v Nemčiji in Avstriji«. Tovariši, pridite polnošteviln-o! = UČITELJSKO DRUŠTVO UJU (ZA RADOVLJIŠKI OKRAJ zboruje v sredo, dne 12. deccmbra 1928 v osnovni šoli na Je« senicah. Pričetek točno ob 10. Udeležba ob« vezna — Odbor. = SVETOLENARŠKO UČIT. \DRLfc= ŠTVO zboruje v sredo, dne 12. decembra 1928 na osnovni šoli pri Sv. Lenartu v Slcv. goricah -ob 10. uri po običajnem dnevnem redu. Pol ure pred zborovanjem pevska vaja. = LITIJSKO SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 12. decembra 1928 ob 8. 'uri zjutraj na državnem moškem uči« teljišču v Ljubljani z običajnim dnevnim re« dc-m. Na vzpoiredu je tudi referat: »O pouku duševno zaostale mladine«. Ker so vse točke važne in- potrebne skupne obravnave in po« glc-bitve, pričakuje odbor polnošteviln-o ude« k'ž bo! Vabimo tudi vse one, ki so se začasno razšli — in pa vse novince, ki so dospeli v naš srez. S častno udeležbo najbolje doku« montirate solidarnost in dozorelost organiza« toričnega udejstvovanja. = ŠMARSKO« ROGAŠKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO bo zborovalo v četrtek 13. decembra t. 1. točno ob 10. uri v -šoli Sv. Križ tile Rogaške Slatine. Dnevni red: 1. iPozdrav. 2 .Odlikovanje tov. Tomo Kurbusa in Ivana Glinška. 3. Zapisnik. 4. Dopisi. 5. Predavanje tov. Rupni-ka o psihi otroka. 6. Poročilo o samcizcbraževalnem tečaju (Tov. Strašek) in ureditev krožkov. 7. Slučajnosti. Polnošte» vilne udeležbe pričakuje predsednica. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ŠO= ŠTANJSKI OKRAJ zboruje v četrtek, dne 13. t m. ob 10. uri dopoldne v Velenju. Po» leg običajnih točk bo tudi poročilo o seji šir« jega sosveta. Polnošteviln-o in — do konca zborovanja! Poročil» • + NOVOMEŠKO UČIT. DRUŠTVO je imelo svoj redni letni občni zb-o.r v scfooto 10. novembra 1928 v Novem mestu. I. Statistika: Število učiteljstva v okraju 140; število članov 107; udeležencev 61 (57%). II. Situacijsko poročilo: Tov. predsednik V. Pirnat otvori občni zbor, pozdravi na» vzoče, prav posebno še tov. glavnega tajnika Kobala, nato pa poda svoje globoko zasno» vano situacijsko poročilo. Iz njega je bila razvidna jasna slika odbora. Opravičeno je žigosal nezavednost in površnost nekaterih članov, povdarjajoč, da se bo le z nesebično ljubeznijo do dela v organizaciji dvignil naš stan. — Za tem je podal tajniško poročilo tov. V. Menard, ki je v zaporednem redu pojasnil članstvu statistične podatke in važ« nejše dogodke med letom. — Blagajniško poročilo tov. M. Sušnikove je navzoče pre« pričalo, koliko truda in dela povročijo ne« redno plačujoči člani. S preostankom lanske» ga poslovnega leta in s članarino tekočega leta je bilo mogočo poravnati društvene oib« vezn-osti Pov. UJU Ljubljana ter izkazati prebitek kljub precejšnji še neporavnani čla« narini. — Delegacijsko poročilo o pokrajin« ski skupščini v Celju je podal na kratko tov. predsednik, o državni skupščini v Mariboru pa. tov. tajnik. — Glavni tajnik tov. Koba! je poročal zelo izčrpno o- situaciji v Pov. UJU Ljubljana. Navzoči so strokovnemu tajniku odobravali njegova točna in izvirna poročila. — Proračun za poslovno leto 1928./29. se od letošnjega nič ne izpremeni. — Prečitale in razmotrivale so se sledeče važne okrožnice: a) »LTčiteljski domovi«. Sklene se 'ob« vezno včlanjenje. V gospodarski odsek so bili izvoljeni tov. F. Merv-ar, L. Lilija in A. Pugelj. b) Ok rožnica, zadevajoča enotno pošto» panje v društvih in krožkih, se vzame v pre» tres in na znanje. c) Okrožnica, zadevajoča zadržanje upra» viteljev pri kazensko«pravnih stvareh, se vzame v pretres in ravnanje. č) Okrožnica, zadevajoča ustanovitve esperantskega kluba, se sklene, da se bo razpravljalo v krožkih. d) Okrožnica -o samoizobrazibi in delo» vanju krožkov se je vzela na znanje. III. Samoizobrazba: Tov. referent J Jank ovič je poroča! o delovanju krožkov. Želel je, da bi krožki še v naprej z vnemo delovali. . Volitve: Volilo se je po listkih. V uprav» ni odbor so bili izvoljeni Pi.rnat s 54, Sušni« kova s 52, Menard s 44, Klemenčičeva s 40, Smolnikova s 36, Mervar s 32 in Novak z 19 glasovi. Kot namestniki so dobili: Štular 34, M. Jenkova 27 in Arriglerjeva 16 glasov. Po občnem zboru se je odbor konstituiral sledeče: predsednik V. Pirnat, podpredsed« nik F. Mervar, tajnik V. Menard, blagajni» čarka M. Sušnikova; odborniki: L. Klemen« čičeva,_ M. Smolikova in J. Novak. Pri slučajnostih so zborovalci določili, kje se bodo vršila zborovanja v letošnjem pcslo-vnem letu, dalje se je sklenilo, da se bo naprosilo letos za predavatelja g. pisatelja Finžgarja, profesorja Križaniča in tov. Pi« brovca. Nazadnje se je sklenilo po daljši de» bati, da bo društvo še naprej prispevalo me» sečno 1 Din za »(Pevski zbor«. D//) fp m irtp lastni izdelki vedno v veliki izbiri. ' < r , Najmodernejši vzorci Naročila po meri v najkrajšem času. Velika zaloga nogavic. FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7. + BELOKRANJSKO UČIT. DRUŠTVO je imelo svoj redni občni :zibor dne 13. okto« bra 1928 v Črnomlju. Situacijsko poročilo: a) Število učitelj' stva v srezu 87. b) Število članstva v srezu 80 c) Udeležencev pri zborovanj« 51. č) V od« stotkih 63-7%. Tovariš predsednik otvori zborovanje in pozdravi predvsem g. prof. Križaniča iz Petrin je, ki je izpolnil željo učiteljstva na« šega sreza ter prišel, da nam iz svojega bo« gatega izkustva poda osnovne pojme delovne šole in isto izpriča pri svojem nastopu. Isto» tako pozdravi tov. Breganta, Kobala kot za» stopnika poverjeništva in ostale tovariše iz drugih srezov, ki so posetili naše zborovanje. I. Sledilo je nato predavanje gosp. prof. Križaniča, ki je bilo nadvse zanimivo. Preda« vatelj j:, primerjal delovno šolo s staro šolo. Prikazal je na eni strani ukaželjnega otroka, na drugi pa današnjega učitelja, ki pazi na red in tišino v učilnici ter tako ovira otroka v njegovem razvoju, česar pa v delovni šoli ni. Primer delovne šole je pokazal predava» telj pri svojem nastopu. II. Kombiniran razred je štel 20 otrok, vzetih iz I.—IV. razreda, dobri in slabi. Pred« met je veza' s predmetom, vmes pa je valo« vilo življenje — delo — iz katerega je žarelo veselje otrok, zatopljenih v delo, ki jim je igraje bogatilo njih duševni zaklad. III. Po lepo uspelem nastopu se je raz» vila oziroma stavljena so bila predavatelju vprašanja, na katera je dajal pojasnila. Tov. predsednik se je predavatelju iskreno zahva» lil in buren aplavz je pričal, da njegove be» s¡ de niso padle na peščena tla, temveč na grudo, iz katere bo klilo novo življenje in novo veselje do dela v šoli. S tem je bil opoldne zaključen dopol» danski del zborovanja. IV. Popoldne se je nadaljeval občni zbor ob 13. uri. 1. Tov. tajnica je prečitala zapisnik zad« njega zborovanja, ki ga je občni zbor sogias» no sprejel. 2 Tov. Ljubic je kot delegat poročal o pokrajins' i skupščini. Naglašal je, da treba vsak predlog, ki se ga smatra za dobrobit organizacije, razmotrivati, izglasovati pri društvih in ga poslati UJU. Sreska učiteljska društva morajo biti ognjišča, iz katerih naj črpa in zbira poverjeništvo, kar je dobrega. 3. Poročilo delegata tov. Podržaja, ki ni bil zaradi nalezljive bolezni navzoč, je preči« tal tov. Ljubic. 4. O državni skupščini v Mariboru je po« da! kratko poročilo tov. Raspotnik. 5. Tov. predsednik je prečital došle do« pise poverjeništva in poslovilna pisarn tova« riši-c Škrletove, Pavletičeve in tov. Čebularja, ki so odšli iz našega sreza. 6. Tov. tajnica poda tajniško poročilo, ki je bilo soglasno sprejeto. 7 Namesto tov. blagajničarke je podal blagajniško poročilo tov. Tončič, pri katerem jo nonovno pozival članstvo, da stori svojo dolžnost in poravna svoj dolg. Račune sta pregledala tov. Daneu in Kos. 8. Članarina ostane ista 160 Din letno, plačljiva v desetih mesečnih obrokih. 9. Volitve. Tov. tajnica prečita zapisnik o skrutiniju. Po daljšem razgovoru je bil se« stavljen naslednji odbor, ki s-e je v odborovi seji konstituiral tako«le: predsednik Ljubic Ma'tko, šolski upravitelj v Podzemlju; pod« predsednik Tončič Vlado, učitelj, Metlika; tajnik iMehora Drago, učitelj, Podzemelj; blagajnik Zalar Joško, učitelj, Metlika; kot člani odbora: Passck»Verhunc Rada, učitelji« ca. Podzemelj, Berta Uršičeva, učiteljica, Metlika in Stanko Vrezec, šolski upravitelj. Suho:. Odborniški namestniki: Rus Viljem in Dan.u Danilo, učitelja Črnomelj in Podržaj Nande, šolski upravitelj, Dragatuš. 10. Slučajnosti, Tov. nadzornik je podal razna pojasnila, a strokovni tajnik Ko-bal skupna pojalsnila organizatoričnega pomena i.n o Učiteljskem domu, na kar je tov. pred« sednik zaključil občni zbor. iHirosIava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3 zdelovtnj« ročnih in strojnih »e/.enm Predtiik-irija - Zalogi DMC in »aoh potrebščin t* vezecje — ŽENSKA HVALA ■ i • \ aZISkuV r ; . je bilo treba, da odkrije pravi Schichlov način pranja, ki obstoji v tem, da se vzame za namakanje perila preko noči, zjutraj pa se za izpiranje uporabi r^ fn s f* h "" ' i « . s«^ t š t* k * i ---J + UČIT. DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ je imelo dne 17. novembra 1928 svoj redni občni zbor v Kočevju. Situacijsko poročila Učiteljstva v okra« ju je 158, članstva 72, navzočih 37 = 51%. Tov. predsednik o tvor i zborovanje, k on« statira sklepčnost in pozdravi vse navzoče, zlasti na novo vstopivše člane. Nadalje poroča o raznih internih sta* novskih zadevah društva in o skupnem orga* nizačnem delu. Povdarja potrebo neomajne stanovske solidarnosti, da pridemo do težko pričakovanega osvobojenja Tajniško poročilo je obsegalo statistične podatke ter delovanje odbora in društva med letom. Zborovanj je bilo 5, odborovih sej 6. Izmed 6 krožkov so delovali 3 in še ti delo* ma. Obravnavala se je predpisana tema o družboslovju. Na zborovanjih so bila podana 3 predavanja. Z ozirom na terenske zapreke je bila udeležba na vseh zborovanjih po* voljna. Iz blagajniškega poročila jo razvidno sta* nje društvenega imetja. Neredni plačniki da* jo veliko opravka. Z ozirom na izdatke pred* laga blagajničarka zvišanje članarine za 2 Din mesečno, kar se. sprejme. Pregledovalka računov poroča, da je na* šla vse v redu in predlaga blagajničarki ter celokupnemu odboru1 absolutorij, ki je spre* jet. Volitve: Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik Avgust Lulik; podpredsednica Angela Peterlinova; tajnica And. Čopova; blagajničarka Nežika Klunova; odborniki: Ana Sedejeva, Franc Peček in Friderik Hog« ler. — Nameistniki odbornikov: Pavla Ko* sova, Ivan Wittine in Pavla Štolfova. — Pre* gledovalki rančunov: Teodora Bellingerjeva in Marija Kreinerjeva. Predlogi in sklepi: Na dopis poverjeni* štva za poravnavo dolga na članarini izvrš* nemu odboru UJU v Beogradu, se sklene, da društvo ne plača niti enkratnega prispevka. Povtrjeništvu' se predlaga, naj se naše zveze, zlasti gmotne, kolikor mogoče decentralizi* rajo, ker naše. poverjeništvo ima s svojimi institucijami že itak več stroškov kot Beo« grad. Protestiramo proti javnemu iznasanju učiteljskih zadev v časopisih. Kdor se je pre* grešil, naj se ga disciplinsko kaznuje. Tudi ne rabimo ne zagovornikov, niti blatiteljev, priznavamo samo zakon. Naj nas časopisi •puste pri miru! Učiteljstvo protestira proti izjavi profe* sorskega društva, da sme. le kdor je akademik polagati profesorski izpit. Predlaga se poverjeništvu, da isto izda učni načrt o kmetsko«delovni šoli za 1. in 2. razred, ki ga je sestavil tov. Dolgan. Nadalje naj se pojasni zadeva izstopa tov. Dolgana iiz UJU iz Logaškega učitelj* skega društva ter vpliva na tov. Dolgana, da prekliče izstoip. Glede uradnih poroči! šolskih upravite« ljev sodiščem se sklene, da se odgovarja ne* gativno, razven poročila o napredku in ve* denju. Učiteljstvo pozdravlja akcijo »Učiteljske gospodarske poslovalnice«, ki ima namen koncentracije vseh gospodarskih sil ter se strinja ,z ustanovitvijo te zadruge. Na poziv predsednika, naj pristopijo člani k zadrugi Učit. doma v Ljubljani z de* ležem 100 Din, je pristopilo 16 članov. Prihodnje zborovanje bo 9. februarja 1929 v Kočevju», + UČIT. DRUŠTVO ZA POL. SREZ LJUTOMER je zborovalo dne 27. oktobra 1928 pri Kapeli. 1. Situacijsko poročilo: Učiteljstva v okraju 100, včlanjenih 80, navzočih 44 = 55%. Tov. predsednik otvori zborovanje s pri* srčnim nagovorom na navzoče članstvo. Omenja delovanje organizacije v počitnicah ter se .zahvaljuje udeležencem Cvahtejeve slavnosti za mnogobrojni obisk. Po odobritvi zadnjega zapisnika so se obravnavali sledeči dopisi: a) Prečita se okrožnica poverjeništva, za* devajoč »Učit. doma« in dolžnosti članstva napram njima. V zvezi s tem poroča tov. Mavric o seji odbora Učit. doma v Mariboru. Izvoli se tudi gospodarski odsek 3 agilnih članov, ki ga tvorijo: tov. Horvatič, Karbaš in Severjeva. b) Glede števila zborovanj se sklene, da bo naše društvo zborovalo 5*krat, iistotako se bodo vršili krožki 5*krat na leto. Nečlane se bo pismeno povabilo k pristopu. Nato slede poročila o skupščinah. O po* krajinski skupščini izčrpno poroča tov. Tra* tar. o glavni, pa tov. Mavric. Predavanje tov. nadzornika Karbaša »O naši administraciji« in drugih^ člankih iz »Narodne Prosvete« je želo splošno odobravanje. II. Samoilzobrazba: Tov. Tratar poroča o poteku II. izobraževalnega tečaja v Ljub* ljani. III. Šolska reforma: Stalnim referentom »O šolski reformi« se izvoli tov. Žerjav. IV. Slučajnosti: 1. Učiteljstvo se izreče za zopetno uvedbo poletnih počitnic iz sle* dečih razlogov: a) Novinci se lažje privadijo na reden poset šole. b) Vročina, c) Ker se otroci poleti že zjutraj uporabljajo za razna domača dela in pridejo čisto izmučeni v šolo ter vslcd slabe hrane kmalu opešajo. 2. Pokret učiteljic naj tudi v vrstah na* ših tovarišic malo oživi. 3. Bivanje naših učiteljev v tujini v svr* ho proučavanja šolske reforme naj se omo* goči s tem, da se i tuji učitelji povabijo k nam. 4. Na predlog tov. Ivanjšiča glede učit. volonterjev se ¿klene sledeča resolucija: a) Učit. volonterje naj se čimpreje redno na* stavi, b) Službena doba volonterjev naj se všteje v napredovanje in pokojnino. 5. Poverjeništvo za Slov. Matico prevza* meta tov. Zacherl in Burja. 6. V imenu upokojencev stavi tov. Za* cherl predlog, da bi dobili penzionisti polo* vično vožnjo celo leto, ne pa samo 3*krat. Predlog ise brez debate sprejme. Zborovanje se zaključi ob 14. uri. + UČIT. DRUŠTVO ZA DOLNJELEN* DAVSKI OKRAJ je zborovalo dne 13. okto* bra 1928 v Beltincih. Situacijsko poročilo: Učiteljstva v srezu je ?, članstva 57, navzočih 33, t. j. 58%. 1. Tovariš predsednik otvori zborovanje, pozdravi navzoče in omeni, da se zborovanje zato vrši v Beltincih, ker je iz beltinske oko* lice včlanjenih v društvu najmanj tovarišev. 2. Prečita jo se došli dopisi. O sklepu kamniškega društaa glede tajniških poslov pri krajnih šolskih odborih se otvori živahna debata. Sklenilo se je, da se društvo v celoti pridružuje k sklepu tov. društva kamniškega. 3. Šolska reforma. O predmetu je govoril sreski šolski referent, ki je naglašal, da pov* sod opazuje napredek v pravcu novih smeri v osnovni šoli. Otvorila se je debata o učnih načrtih, v kojo so posegli tov. Cepuder, Pe* ternel, Šprager, Žekznik. Sprejet je bil pred* log, da bo na prihodnjem zborovanju podal pregledno učno sliko za pouk računstva v smislu delovne šole tov. Šprager. 4. Izvoli se nov odbor pri okrajni učitelj* ski knjižnici s sedežem v Dolnji Lendavi. Iz« voljeni so: Pcternel, Seči, Čižek. Konstituirali so se ped. krožki: a) Beltinci za šole: Bel» tinci, Lipovci, Gaučani, Dokležovje, Odran* ci, Melinci, Lipa. b) Črensovci za šole: Čren« sovci, Dolnja, Srednja Bistrica, Žiški, Trnje, ' Mala, Velika Poljana, Gumilica, Nedelica, ,Tuniišče. c) Ddbrovnik za šole: Dobrovnik, Kobilje, Motvarjevci, Bogojina, Ivanci, Rad« možanci, Genterovci. č) Dolnja Lendava za šole: Dolnja Lendava, Dolga vas, Zamostje, Čentiba, Dolina, Petešovci, Lakoš, Gaberje, Kapca Hotiza. Sklicatelji so tov. Šprager, Železnik, Preiningenr, Seči. 5. Glede volonterjev stoji društvo na sta« lišču, da je postopanje oblasti z lučit. abitu« rijenti skrajno nesocialno, škodljivo osnov« nemu šolstvu in ugledu učiteljskega stanu. Prihodnje zborovanje se bo vršilo dne 7. decembra v Črensovcih. ® >N C bi C He zamudite ugodne piiliKg od l.do 20.decembra 15% popust pri vsemu blagu. Velika izbira ostankov za darila po najnižjih cenah. JOS. SNOJ manufaktura LJUBLJANA, Prešernova ulica 3 TJ -i (D "O ft «< 20 + UČIT. DRUŠTVO ZA MESTO MA* RIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO je imelo dne 21. novembra 1928 v Mariboru svoj redni občni zbor. Situacijsko poročilo: Učiteljstva v Ma« ribcru 145. članstva 125, navzočih 78, t. j. 62-4%. > Predsednik otvori zborovanje, pozdravi navzoče, osobito nove člane in ugotovi sta« le ž učiteljstva v Mariboru. Ker je dianašnji občni zbor nadaljevanje občnega zbora od 16. oktobra t. 1„ ki se ta« krat ni mogel radi pozne ure dovršiti, se radi celotnega poročila poda na tem mestu poro* čilo društvenih funkcijonarjev. Predsednik omeni, da se vrši občni ¡zbor letos zato že v oktobru, da pride naše društvo v sosklad s poslovnim letom poverjeništva UJU Ljub* ljana. Tajniško poročilo poda tajnik z naved« bami o statistiki društvenih zborovanj in od* borovih sej, o predavanjih, o gibanju in delo* vanju društva cd zadnjega občnega zbora, ki je bil 24. februarja 1926 do 1. okt. 1928. Blagajniško poročilo poda tovarišica bla* gajničarka in pokaže sliko društvenega fi* nančnega stanja, ki je ugodno.. Pregledovalca računov izjavita, da sta našla blagajniške knjige s prilogami v naj« lepšem redu in predlagata absolutorij z za* hvalo blagajničarki. Obe poročili se sprej* meta in soglasno izglasuje absolutorij. Volitve. Preide se k volitvam, ki se izve* dejo z listki in dajo sledeči rezultat: Pred* sednik tov. A. Skala; podpredsednik tov. I. Vomer; odborniki: S. Rode, Blažič, V. Erat, I. Lukman, T. Cvetko, M. Vodnikova in R. Tušak. Pregledovalca računov: L. Petrič in Jos. Klemenčič. Delegati za pokrajinsko skup* ščino: E. Vrane, I. Lovše in M. Tomažičeva. Njih namestniki: I. Vomer. R. Tušaik in O. Juvančičeva. Za glavno skupščino se bodo nominirali isti kot za pokrajinsko, ako se bo pokazala potreba, sicer zastopa društvo le predsednik. Proračun. Določi se članarina za bodoče poslovno leto. Znašala bo po 17 Din meseč* no. Tov. Malenšek opozarja na potrebo, da naši delegati na prihodnji pokrajinski skup* ščini skušajo doseči znižanje članarine. Pri razpravi o plačevanju članarine za »Pedago* ško centralo« se sklene, da društvoi pristopi korporativno k isti. Pri razpravi o odseku za učiteljski naraščaj se sklene, da ga tvorijo predsednik učiteljskega društva, predsednik Učiteljskega doma in blagajnik slednjega. Slučajnosti: Predsednik prečita okrožni* co pov. UJU v Ljubljani glede vprašanj, ki pridejo s sodišč na šolska upraviteljstva. Tov. predsednik prečita še nekaj važnih sklepov o našem gmotnem, pravnem, šolskem vprašanju bosanskega učiteljskega društva. Za tem prebere tajnik resolucijo glede poučevanja nemščine na slovenskih osnovnih šolah. O njej se vodi krajša razprava. Pri glasovanju je sprejeta z veliko večino gla« sov. Trije, glasovi so bili proti, a dva sta se vzdržala, glasovanja. Tekst resolucije je ob« javljen na posebni prilogi. Tov. Cvetko predlaga, .naj učiteljsko društvo iza mesto Maribor in okolico- izreče v pogledu na 10«letnico osvobojenja Mari* bora ter ž njim velikega okrožja slovenske zemlje velezasiužnemu generalu Maistru in tovarišem, ki so ga podpirali pri njegovem herojskem činu, najiskrenejšo zahvalo z že* ljo, naj general Maister učaka zdrav in čvrst tudi še 25«letnicoi in nadaljnje jubileje jugo« slovenskega Maribora. Predlog se soglasno sprejme. Nato poroča tov. Rode o nalo.gah in de« lovanju Narodne odbrane. Na predlog tov. Malenška se s^lep o. pristopu društva k Na« rodni odbrani z zadnjega zborovanja anulira in sklene, da učiteljsko društvo pristopi kot član k Narodni odbrani. Sprejme se predlog, naj poverjeništvo UJU v Ljubljani stori potrebne korake o čim prejšnjem sprejetju zakona o osnovnem šol« stvu. Posebnega, odseka za obdelavanje osnutka zakona se ne izvoli, ker je prepozno. Glede predavanj tov. Grčarja o ustavnih problemih se sklene, naj se ista vrše eno uro pred običajnimi diskusijskimi sestanki. Na osnovi dopisa dr. Zgeča se priporoča član« stvu, da se udeleži proslave 100«letnice Tol« stega na moškem učiteljišču dne 25. novem« bra t. 1. Slednjič sprejme občni zbor soglasno re« solucijo tov. Cvetka o nastavitvah volon» terjev. Nove knjige. —k Dotiskana je ravno sedaj knjižica, katera je namenjena učencem za pouk in za» fciavo, pa tudi učiteljstvu kot učni pripomo« ček pri nazornem nauku oziroma pri priro« dopisnem pous.'u. Gledal sem. da sem podal slovenski mladini 150 ugank in to samo iz živalskega kroga. S to knjižico hočemo po« dati učencu najvažneje o živalih, obuditi ljubezen in zanimanje do njih, saj so živa« lice otroku največje prijateljice v prosti na« ravi, s katerimi se kratkočasi dete na vrtu in pastirček na paši, zato je naslov »Prija* teljčki v ugankah«. Ta knjižica je v malem prirodopis za nižje razrede osnovnih šol po načrtu prirodopisne razdelitve za srednje šole, seveda vse podano nižji stopnji primer« no in tudi najnižji bodo sledili z veseljem in zanimanjem, ker današnja moderna šola ho« če naučiti učenec vse igraje, tako da se učenec navadi, da sam ne ve ;daj. Ob več« kratnem prečitanju in večnemu ugibanju se bo učencu vtisnilo v spomin veliko živalic,, ki jih doslej še sploh poznal ni. Ker se pa po«, daja na Večrazrcdnih šolah (ali tudi šolah, razd. na oddelke) nazorni nauk in prirodopis v koncentričnih krogih, bo jako olajšano, ker učenec precej ve, kam dejati živalico, zato je tudi zadaj, kjer so rešitve ugank vse tako urejeno, da se učenec že mimogrede navadi tudi razdelitev živalstva, ki mu bo vedno v prid tudi v srednjih šolah. Tudi nekaj ino» zemskih živali je zastopanih, katere so še r dobro, saj jih imajo vse slikanice za otroke. Da pa niso te uganke monotone, je spremem« ba tudi v tem oziru, in sicer na njihovem ustroju. V obliki ugank sem pa podal zato, ker mladina najbolj ljubi uganke, in sicer v lahki obliki, katere vrsta pripovedovanja je večno živa in tudi učencu se mimogrede vtis« ne v spomin. Knjižico krasi več slik, ker sli« čice so mladini najljubše. Knjižica je tudi prav primeren dar za Božič in Novo leto in čez praznike bo prečepela mladina za pečjo ter trla lešnike, orehe, med njimi pa tudi uganke, saj jih je 150. Da je omogočen na* kup knjižice tudi najrevnejšim učencem, j t sklenila založba, da izda vezano, ki stane 10 Din, kdor pa tudi tegt ne bi zmogel, pa naj naroči nevezano, ki stane samo 6 -Din (šest). Tudi za šolske knjižnice se premore ta cena, po vrhu pa jel žrtvovala založba še toliko, da io pošlje vsakemu, ki jo naroči, poštnine pro« sto, samo dopisnico naj piše. na naslov: Brez« alkoholna produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10. — Albin Čebular. MALI OGLASI Mali oglasi, k) »luiijo ▼ posredovalne In soeialn« namene občinstva, vsaka beseda 60 par, Najmanjii «nosek Din 5'—. Risalno orodje kupite najboljše in ceno pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. mmmmm ZAVESE Velika izbira! A. & E. SKABERNE. Liuoliana najnovejše računalo za naše malčke. Cena posameznemu komadu 27 Din. Za šole in trgovine pri skupnem naročilu 22 Din. Poštnina posebej. Samoprodaja za ves Balkan: A. N0GRAŠEK & Co. družba z O. z. LJUBLJANA, Sv. Petra c. ★ L MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2.282. Prepričajte se v IIMI Ml! Kdor oglašuje ta napreduje! 5 Ljubljana, Sv. Petra nasip 5 \ m . i o dobri kvaliteti in nizki ceni vin J Mate Pliverlc brivec, HOTEL „SLON" Ljubljana, Dunajska c. se toplo priporoča cenj. učiteljstvu a tjtjfc* .»¿t^jfcaHfcat ti hjl hjuuh d ir PRIPOROČA SE DAMSKA KONFEKCIJA IN MODNI SALON :j ALOJZIJ PAVLIN LJUBLJANA, Kongresni trg št. 5 Prvovrstna strokovna izdelava damskih plaščev, oblek in kostumov, kakor tudi vse moške garderobe po konkurenčnih cenah. — Lastna zaloga blaga. — Gg. učiteljem in učiteljicam na obroke. LJUBLJANA Pod Tranio -j! Tel. 3222 Izdeluje Šopke, vence, trakove z napisi 1.1. d. Kmetski hranilni in posojilni dom reglstrovana zadruga z naom«ieno zavezo. v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica it, 1, pritličje. Brzojavt .Kmetskidem' LJubljana. Blagajniške nre: Vsak delavnik od 8.-12'/a ln od 3.-4V>. Rač. poŠt. hran. 14 257. Tel. 2847. STANJE VLOG: nad Din 15,000.000. JAMSTVO: nad Din 50,000.000. iz česar je razvidno, da je denar pri zadrugi popolnoma varno naložen. Sprejema: Vloge na knjižice in jih obrestuje brez odpovedi po 6%, proti trimesečni odpovedi po 8%; vloge v tekočem računu po dogovoru. Daje: Posojila na vknjižbo (hipoteko), proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev, na knjižne terjatve ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaffeni razprodajalec sreik državne rantdne loterije. Gostilna RflŽEH 1 Ljubljana, na Žab jaku Št. 3 Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina, primorska kuhinja, vsak četrtek, \ petek in nedeljo sveže morske ribe. P. n. Šolam in šolskim upraviteljem vljudno priporočam vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela. ANTON JANEŽIČ LJUBLJANA, FLORJANSKA 14. KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV. Priporočamo tvräke. ki inserirajo v našem slasila! Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Damski snežni čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din um, Meslni trg 26 ^ Stritarjeva ulica 3 če si nabavite modne predmete za Miklavža in Božič pri tvrdki A. Šinkovec nasl. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 18-19 Naznanilo. Puškama Kaiser se je preselila na Kongresni trg št. 9 v poslopje KINO-MATICA desni lokal. • ••■••Mil !•■■■ HHII Priporoča se slavnemu občinstvu salon za dame in gospode. STANKO KELŠIN friseur Ljubljana, ^op^ar/^a /. »■■•••(■•••••■■•■I { FRANC STRUPI,Celje priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelana ste i posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, okvirov itd. == Najsolidnejše cene in točna postrežba. = Najcenejše in najmodernejše damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih cenah si nabavite v spec. trgovini damskega perila Amalije Zorčič, Ljubljana, Kongresni trg 3. r MEHANIČNO UMETNO VEZENJE zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, aiariranje, tambnriranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci. MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj. Primerno ter koristno božično darilo je samo Gritzner in Adler šivalni stroj. Najboljši materij al, lepa oprema samo pii JOSIP PETE LIN C, LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika. Za šolo in učiteljstvo poseben popust. >9 Trgovina „Pri Korošici Ljubljana, Poljanska cesta št. 5 priporoča veliko izbiro trikotaie, manu-fakturno in razno galanterijsko blago kakor tudi damsko in moiko perilo - po zelo nizkih cenah. - Tvrdka SLAVKO RUS Ljubljana, Dunajska cesta 9 nudi najceneje zlatnino, srebrnino, vse vrste najboljših švicarskih ur ter kina-srebrne predmete za darila. BLUZE, opal, svila, crep de chine v najmodernejših vzorcih. mmmrn P. MAGDIC, Ljubljana. Velika izbira! Oglejte si izložbe! O O 't, S b£a t- «3 & M ^mm* CG s 3 ö ■m * f7 S3 O č Ö fl 50 c a § fl o ^ «i-* a ♦ | tvrdki Franc Krajnc nasled. I Martin Gajšek |Maribor, Glavni trg 1, I pod Veliko kavarno. tf: KROJAŠKI ATELJE" Fran Iglič Ljubljana Slomškova ulica št. 1 _# 3/u/wwuwuninuwwwiinin£ i I E £ e E E 1= EE e e e e e s e E E e Manufakturo NA OBROKE nudi cenj. učitelj-stvu ter izdeluje obleke po meri za gospode in dame 3 31 i § a a a a a a i i a 31 31 5ll)IUIIM)IU!l/IUHfflM)IWIUII/IUf UM«. lliljtll [Uli 1 Hotel TRATNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne aobe. Oglejem (Karbon) papir, indigo papir, barvni trakovi, barvo za štampilike ===== dobite vedno in najceneje pri = LUD. BARAGA * LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 6. — TELEFON ŠTEV. 2980. Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. ¡1 v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! i®_________________________________________________________ té ®eSi®y ©SS®?1© «. Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj v Ljubljani, s Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.