r\iflt iilna plačana T gotovini Leto LXXL, ŠL 228 LJubljana, torek H. oktobra 1938 Cenalttn L- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenskl Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica itev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 81-34, 31-25 ln 31-» Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva Unca L telefon st. 65; podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 10L Postna hranilnica v LJubljani št 10-351 Važne odločitve v notranji politiki: Skupščina razpitžčena — volitve 11* decembra V vlado sta bila sprejeta dva nova ministra: predsednik jugoslovanske ljudske stranke Svetislav Hodžera in narodni poslanec Ante Maštrovic — Novo izvoljena skupščina se sestane 16. januarja, senat pa je odgođen do sestanka skupščine BEOGRAD, 11. okt. AA. V imenu Nj. Vel. kralja so kr. namestniki z ukazom od 10. t. m. na predlog notranjega ministra ter po zaslišanju ministrskega sveta sklenili, da se narodna skupščina, izvoljena na dan 5. maja 1935, razpusti. Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo bodo v vsej državi v nedeljo 11. decembra 1938 po predpisih zakona o volitvah narodnih poslancev. Narodna skupščina, izvoljena na dan 11. decembra 1938, se sklicuje na izredno zasedanje na dan 19. januarja 1939. Razpuščena narodna skupščina je bila izvoljena pri volitvah dne 5. maja 1935. Za te volitve so bile postavljene štiri državne liste; njih nosilci so bili takratni predsednik vlade Bogoljub Jevtic, predsednik HSS dr. Vladimir Maček za združeno opozicijo, predsednik »Zbora« Dimitrije Ljotić in večkratni bivši minister Božidar Maksirnović. Zavrnjeni sta bili državni kandidatni listi, ki sta jih vložila predsednik Jugoslovenske n--odne stranke Svetislav Hodžera in voditelj jugoslovenskih socialistov dr. 2ivko Topalović. Pri petomajskih volitvah je po uradni objavi dobila lista g Jevtica 1,746.982 glasov, lista dr. Mačka 1,076.345, lista Dimitrija Ljotica 24.088 in lista Bože Maksimovića 33.549 glasov. Ker listi Maksimovića in Ljotića nista dosegli v zakonu predpisanega količnika 50.000. sta ostali brez mandatov, ki so bili zato vsi razdeljeni med Jevtičevo in dr. Mačkovo listo. V dravski banovini je po uradni objavi volilo Jevtičevo listo 125.180 volilcev, dr. Mačkovo 22.220, Ljotićevo 2530 in Maksimo vićevo 47. Volilna udeležba je znašala v dravski banovini 46.96°/o in je bila najmanjša v državi. V vsej državi je glasovalo od 3,908.313 vpisanih volilcev 2,880.964, to je 73.72 odstotka. Na Jevtičevi listi so bili izvoljeni 303 narodni poslanci, na dr. Mačkovi listi pa 67, vsega skupaj torej 370 poslancev. V dravski banovini je bilo izvoljenih 27 poslancev na Jevtičevi listi, dva pa na dr. Mačkovi, skupaj 29 poslancev. Dva nova ministra BEOGRAG, 11. okt. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov sta bila danes 10. oktobra postavljen: za ministra brez portfelja Svetislav Hodžera, advokat in bivši narodni poslanec, za ministra za telesno vzgojo naroda Ante Maštrovića, narodni poslanec. Oba ministra sta popoldne položila prisego ob navzočnosti predsednika ministrskega sveta dr. Milana Stoja-dinovića ter v prisotnosti dvornega prote Mihaila Popovića ter župnika in dekana dr. Matije Petlića. Zaključitev zasedanja senata BEOGRAD, 11. okt. AA. V imenu Nj. Vel. kralja so kr. namestniki z ukazom od 10. t m. na predlog notranjega ministra ter po zaslišanju ministrskega sveta sklenili, da se seje senata, sklicanega na redno zasedanje na dan 20. oktobra 1938 zaključi jo in da se senat skliče na izredno zasedanje 16. januarja 1939. Dr. Jan Atentat v Sofiji Žrtev atantata je postal šef generalnega štaba general Pejev — Atentat delo makedonstvujuščin? SOFIJA, 11. okt. br. Včeraj popoldne okrog 15. je bil izvršen atentat na načelnika glavnega generalnega štaba, generala Jordo Pejeva. General Pejev je bil v spremstvu svojega adjutanta na poti v vojno ministrstvo. Tik pred vhodom v vojno ministrstvo, ki je v neposredni bližini ministrskega predsedstva, je skočil pred njega iz vrst sprehajalcev neki moški ter začel streljati iz dveh revolverjev. General Pejev je bil zadet od več krogel ter se je zgrudil na mestu mrtev. Večerni sofijski listi so objavili o atentatu na generala Pejeva naslednje podrobnosti: Nekoliko pred 15. uro je general Jorda Pejev, načelnik glavnega generalnega štaba, v spremstvu majorja Dimitrija Stojanova, namestnika načelnika geografskega zavoda, odšel z doma v vojno ministrstvo. Ko sta prišla po Slavljanski ulici pred pravosodno ministrstvo je stopil pred njiju srednje velik neznanec, ki je v hipu potegnil iz žepa parabellum in pričel streljati na generala. Major Stojanov je pograbil svoj revolver, da bi morilcu preprečil njegovo namero. A ta je že naperil revolver j nanj in ga z nekaj streli v trebuh podrl na tla. Nato je spet oddal več strelov na generala Pejeva. Streljal je, dokler ni porabil vseh nabojev. Nato je parabellum odvrgel, potegnil iz drugega žepa manjši revolver ter si pognal kroglo v glavo. Atentat je bil izvršen z bliskovito naglico, šele, ko je napadalec sam padel, so pritekli generalu Pejevu in majorju Stojanovu na pomoč. General Pejev je kazal še poslednje sledove življenja. V naglici so ga prepeljali v privatno kliniko dr. Dimitrakova v bližini narodnega sobranja, a je že med potjo izdihnil. Major Stojanov je dobil smrtno nevarne rane v spodnjem delu telesa, želo- dec in črevesje ima večkrat prestreljeno. Po prvih informacijah se atentator, ki so ga pričeli policijski organi zasliševati kar pred ministrstvom, čeprav se je vsak hip onesvestil, imenuje Stojil Josipov Vasev in je doma iz vasi Tre-kjano pri Custendilu. Na vprašanje, ali ve, koga je ubil, je dejal: >Vem, generala Pejeva. Revolver in ukaz, da ga ubijem, sem dobil od nekega Makedonca.« Njegove izpovedi je treba sprejeti na znanje z rezervo. Tudi ni gotovo, ali je atentator povedal svoje pravo ime. Vsekakor doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, iz kakšnih razlogov je izvršil dejanje. General Pejev je bil na glasu odličnega vojaškega strokovnjaka. Po drugih vesteh se imenuje atentator Stojil Vasev Kirov. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se do večera ni več zavedel. Ugotovili so, da je bil Vasev Kirov pred leti obsojen na več let robije zaradi nekega kazenskega dejanja. V zaporu je preživel 8 let. Lani sq, ga izpustili. Takoj po atentatu se je vojni minister general Daskalov v spremstvu svojega pomočnika in več višjih oficirjev odpeljal na kliniko dr. Dimitrakova, kjer so izkazali poslednjo čast pokojnemu tovarišu. Ponoči je prispel v Sofijo kralj Boris, ki se je že v popoldanskih urah s posebnim vlakom odpeljal iz Varne. SOFIJA, 11. okt AA. Snoči je za nekaj časa prišel k zavesti morilec generala Pejeva. Med izpraševanjem preiskovalnih oblasti je morilec priznal, da je za ta zločin prejel 20.000 levov. Ko so ga vprašali za imena ljudi, ki so mu dali denar in ukaz, da ubije generala Pejeva, je samo dejal, da sta bila to dva človeka, ki sta govorila v makedonskem narečju. Med nadaljnim izpraševanjem je priznal, da se popolnoma zaveda, da je ubil načelnika generalnega štaba. SOFIJA, 11. okt z. Major Stojanov je ponoči podlegel poškodbam Pogajanja v Komarmi ČSR je pokazala dobro voljo — Madžari še vedno vztrajajo pri svojih zahtevah PRAGA, 11. okt. e. Iz Komama javljajo, da so se snoči nadaljevala pogajanja med češkoslovaško in madžarsko delegacijo. Češka delegacija še ni zavzela svojega stališča napram madžarskim zahtevam. Predstavniki češkoslovaške vlade so v znak, in dokaz dobre volje pristali na to, da prepuste Madžarski nekatere obmejne kraje. Danes dopoldne so Madžari zasedli železniško postajo Slovaško Novo mesto in obmejno mesto Ipoljske šahi Madžarska delegacija je sprejela predlog češke delegacije, da se lahko češkoslovaški tranzitni promet še vedno vrši skozi to mesto. Po tem sporazumu sta delegaciji pristopili k pogajanjem. Kakor se doznava so, pogajanja naletela na velike težave ker so madžarske zahteve predalekosežne. Madžarska namreč zahteva* da gre demarkacijska črta od Bratislve na Nitro, Lučenec, Ledice, Prožnjave, Košice, Tubišev, Užho-rod in Munkačevo in da se v Slovaški in Podkarpatski Rusiji izvede plebiscit. Te zahteve pa češki, slovaški in rusinski politični krogi smatrajo za nesprejemljive. Češkoslovaška delegacija je na včerajšnjem sestanku sporočila, da je Češkoslovaška pripravljena odstopiti Madžarski ob- mejne kraje z madžarsko večino. Češkoslovaška delegacija je poleg tega poudarjala, da etnografska karta, na podlagi katere so postavljene madžarske teritorialne zahteve, ne odgovarja stvarnemu položaju. Zaradi tega je češkoslovaška delegacija predlagala, da vprašanje madžarske večine reši na podlagi druge etnografske karte. Po želji češkoslovaške delegacije je bila konferenca preložena na danes, da bo lahko madžarska delegacija proučila češkoslovaške protipredloge. Istočasno je bil sestavljen tudi pododbor strokovnjakov, ki se bo bavil s pregledom obeh kart in ima nalogo, da najde kompromisno rešitev. Poljska statistika BEOGRAD, 11. okt e. Tukajšnje poljsko poslaništvo je glede na vesti o številu Poljakov in Cehoslovakov v tešinskem področju, ki je bilo odstopljeno Poljski, izdalo naslednje pojasnilo. Ozemlje Tješina in Frystadta obsega okoli 800 km«. Tješinski srez ima 53.976 prebivalcev, od teh je 76.2% Poljakov. Srez Jablonk ima 31.351 prebivalcev, od 95.8% Poljakov. V okrožju Frystadt ima srez Bo-humin 51.011 prebivalcev, od teh 47.3% Poljakov, srez Frystadt ima 91.053 prebivalcev, od teh 68.7% Poljakov. Skupno znaša torej število prebivalstva obeh okrožjih 227.400 duš, od teh 197.000 Poljakov, to je 73%. Kje bo plebiscit PRAGA, 11. okt. e. Kar se tiče plebiscita, v tukajšnjih krogih poudarjajo, da so bila predvidena štiri področja za plebiscit in sicer Brno, ki je eno največjih čeških industrijskih središč, Moravska Ostrava, bližnja okolica Domažlic in mesto Olomuc z okolico. V brnskem ozemlju, kjer je največ Nemcev, pričakujejo 20% nemških glasov. Inozemci smatrajo, da bo mednarodna komisija iz lastne iniciative predlagala, naj se plebiscit opusti, da bi se na ta način izognili vznemirljivim mednarodnim za-pletljajem. Prepričani so, da bo Hitler najbrž pristal na to stališče in da ne bo zahteval plebiscita. Glasovi o carinski mm m m.m stm m uniji z Nemčijo PRAGA, 11. okt. e. »United Presse« poroča: Z merodajnega mesta poročajo, da je nemška vlada predložila češkoslovaškim strokovnjakom v Berlinu sklenitev carinske unije med Nemčijo in Češkoslovaško. Po istih poročilih nemški predlog predvideva tudi skupno valuto za obe državi in sicer nemško marko. V merodajnih krogih ta načrt različno komentirajo. V splošnem se čujejo glasovi in mišljenja, da stremi ta načrt za tem, da bi se popolnoma likvidirala neodvisnost Češkoslovaške. Kdo bo naslednik dr. Beneša PRAGA, 11. okt. e. »Cesko Slovo« razpravlja o volitvah novega predsednika in poroča, da smatra odbor koaliranih strank, za važno, da se te volitve vrše točno po predpisih ustave. Po ustavi mora biti narodno predstavništvo sklicano do 19. oktobra. Do tega dne je potrebno razčistiti celo vrsto raznih vprašanj. Parlament je nepopoln. Na podlagi sporazuma med Slovaki, Rusini in Cehi je nastala nova državna tvorba. Težave so nastale tudi v tem. ker je Slovaška prepovedala komunistično stranko na Slovaškem. Koalicijski odbor smatra za potrebno, da podajo o vseh teh problemih svoje mnenje strokovnjaki. List poudarja, da se država nahaja pred težkimi gospodarskimi nalogami in da se zaradi tega računa, da bo za predsednika republike izvoljena oseba, ki stoji na čelu gospodarskega življenja. Taka oseba bi "odgovarjala tudi želji naroda. Težavne naloge francoske vlade Proračunski deficit je dosegel že SO milijard — Naraščajoče nezadovoljstvo Širokih množic — Nove volitve? PARIZ, 11. okt. br. Veliko pozornost v vseh političnih krogih je zbudil govor, ki ga je imel v nedeljo na nekem zborovanju minister za narodno vzgojo Zee. Med drugim je namreč izjavil, da bo demokratični režim v Franciji v prihodnjih mesecih rešen, ali pa bo izginil in z njim bo izginila tudi demokratična svoboda. Ta izjava po sodbi parlamentarnih krogov najbolj jasno karakterizira politični položaj v Franciji Daladierova vlada je pred izredno težkimi nalogami. Proračunski deficit je dosegel že 50 miljard frankov, pri čemer pa še niso vpoštevani izdatki za mobilizacijo in za dodatno oboroževanje. Cene življenskih potrebščin se neprestano dvigajo, kar ima za posledico naraščujoče nezadovoljstvo širokih množic. Delavstvo ni zadovoljno niti z zunanjo, niti s finančno, še manj s socialno politiko vlade. Daladier se skuša rešiti z zasilnimi ukrepi, kar pa postaja vedno težavne j še. Z veliko napetostjo pričakujejo v političnih krogih prihodnjo sejo ministrskega sveta, ki bo najbrže že jutri pod predsedstvom predsednika republike. Na tej seji bo prišlo, kakor zatrjujejo v poučenih krogih, do zelo važnih odločitev. Vedno bolj se razpravlja tudi o razpisu novih volitev, ker smatrajo, da sedanja sestava parlamenta ne odgovarja več razpoloženju naroda. Dve japonski diviziji docela uničeni Pomembna zmaga Kitajcev ob Jangceju HANKOV, 11. okt. AA. (Reuter) Danes proslavlja Hankov kitajsko zmago nad Japonci, ker so kitajske dete v hribih zahodno od Tehana ob reki Jangce uničile japonske čete. Po kitajskih poročilih so japonske izgube mnogo večje kakor o priliki zavzetja Tajerčanga. TOKIO, 11. okt. (Reuter). Japonske čete so danes dopoldne zavzele Hiang, važno mesto na železnici Pejping-Hankov, ki leži okrog 100 milj severno od Han-kova. Borbe severno od Hankova na železniški progi proti Pekingu, kakor tudi ob Jangceju se nadaljujejo. Po japonskih informacijah je japonska vojska, ki operira vzdolž omenjene proge, davi zavzela mesto Tinian, ki leži 160 km daleč od Hankova. Po Jangceju so japonske vojne ladje izvršile nov prodor ter se približale Hankovu na razdaljo 85 km. Na področju jugovzhodno od Hankova pa so Japonci doživeli strašen poraz. Kitajske sile, ki so bile v veliki premoči, so ustavile japonsko vojsko na njenem pohodu po močvirnatem ozemlju proti severo-zapadu in jo po bitki, ki je trajala včeraj vse popoldne in potem vso noč ter še davi, pognale nazaj. V sestavu japonske vojske je bilo šest divizij, s skupno okrog 60.000 mož. Dve diviziji, okrog 20.000 mož, so Kitajci pobili do zadnjega moža. Zaplenili so velike množine vojnih potrebščin, posebno mnogo tankov, topov, streliva in trena. TOKIO, 11. okt br. Japonski listi poročajo danes o novem incidentu, ki se je pripetil včeraj popoldne na Tjungu, kjer gre meja med Mandžurijo, Korejo in Rusijo na drugi strani. Ruske obmejne straže so napadle dve japonski ribiški ladji ter ju močno obstreljevale. Ribičem se je le s težavo posrečilo umakniti se na desno ob-rež je reke. Več ribičev je bilo majčinih. novi češkoslovaški zunanji minister, ki jO prevzel težavno in odgovorno nalogo ure« ditve mednarodnih odnošajev okrnjene češkoslovaške republike. Smrt bivšega direktorja „Prizada" BEOGRAD, 11. okt. Dopoldne je zadela srčna kap znanega gospodarstvenika in bivšega direktorja »Prizada« Milana Naj-danovica. Ko so ga pripeljali domov, je izdihnil. Napredovanja v diplomatski službi BEOGRAD, 11. okt. AA. Imenovani so: Lu kovic Luka, svetnik v zunanjem ministrstvu, za svetnika pri poslaništvu v Budimpešti; Mitrović Ra do sav, Mirković Mi-ljutin in Dimić Branko, tajniki v zunanjem ministrstvu, za svetnike; Bukovac Avguštin, tajnik pri poslaništvu v Bruslju, za svetnika v zunanjem imnistrstvu; God-jevac Slobodan, konzul v Valoni, za generalnega konzula; Djolević Bogdan, tajnik pri poslaništvu v Ankari, za konzula v Solunu; Avakumović Mirko, uradnik pri generalnem konzulatu v Solunu, za uradnika v zunanjem ministrstvu; Bogić Dra-gomir, uradnik v zunanjem ministrstvu, za uradnika iste skupine pri generalnem konzulatu v Hamburgu. Napredovanje učiteljev ' BEOGRAD, 11. okt. Na meščanskih šolah so napredovali v 6. pol. skupino upravitelj Josip Rupnik v Slov. Bistrici ter učitelji in učiteljice Milica Martin na D. ženski v Mariboru, Sonja 2van na Jeseničan, Tomo Zargalj v Novem mestu, Franjo Vajda v Celju, Angela 2ižek na I. moški v Mariboru, Milica Senčar v Ptuju, Vitoslav Janković na I. moški v Ljubljani, Alojzij Rus v Novem mestu. Jelena Krajner v Breživah. Vekoslav Strmsek pri Sv. Lenartu, Viktorija Hur na I. moški v Ljubljani, Drago Hur na II. moški v Ljubljani, Cecilija Volk na II. moški v Ljubljani in Josip Segula v Celju. Nesreča belgijskega liškega letala PARIZ, 11. okt Na West£alskem se jO popoldne pripetila strašna letalska nesreča. Neko potniško letalo je padlo iz višine 1000 m na tla in se razbilo. V njem so bili Štirje člani posadke ter 16 potnikov. Po prvih še nepotrjenih vesteh se je vseh 20 ljudi ubilo. Vsi so bili rjeniski državljani. Nesreča je nastala zaradi defektov v obeh motorjih. Kardinal Innitzer ni bil aretiran DUNAJ, 1L okt. AA. (DNB) V zvezi z dogodki zadnjega tedna so se v tujem tisku pojavile vesti, da je bil kardinal Innitzer aretiran. Te vesti so docela netočne. Prav tako niso resnične vesti o zapiranju cerkev, kakor tudi ne vesti o odstranjevanju usrniljeeiih sester iz bolnišnic. Tudi Litvinov Je že doigral? BERLIN, 11. akt w. Iz Moskve poročajo, da je GPU t pretekli noči »enHht hišno preiskavo na stanovanju komisarja za zunanje zadeve Licvinovs. Policijski organi so zaplenili toMke množine raznih spisov, da so jih odpeljali zvrhan tovOSH avtomobil. Dogodek je zbudil t moško srfuh diplomatskih krogih velikansko pozornost, ker ga tolmačijo z« dokaz, da je Ltcvinov padel t asasBoati Carin, 11. 11.69, London 20.935, selj 7435, Milan 23.15, Berlin 175, Praga ~~ 10, Pariz York 440, Bru-238.75, 82.75, Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek. 11. oktobra 193S. 6tev. 228 Dvlgaffijela* padanje nase kinpžoe produkcije Zadnja leta smo nehali filozofirati - V Jugoslaviji ia»DOO od Trubarja do L 19OS samo 8000 publikacij I Ljubljana, 11. oktobra Zanimiva razstava »Slovenska knjiga lt>18—1938*, katero je priredilo Društvo slovenskih književnikov, je podaljšana do sobote 15. t. m. Obisk je čedalje bolj živahen, poleg celih razredov, ki jih pripeljejo učitelji na razstavo, prihajajo obiskovalci iz vseh slojev, med intelektualci vidiš obrtnike in delavce, ki. s pozornostjo ogledujejo razstavljene knjige. Nad vse zanimivi in poučni so Črteži, s katerimi je ponazorjena naša knjižna produkcija pO pO-sameznih strokah in kulturnih področjih. Največ obiskovalcev se pomudi pri razstavi naše knjige in revije v Julijski Krajini. črtež periodičnih publikacij v Julijski „Krajini kaže, da so se periodične publikacije začele prav lepo razvijati po 1. 1919. Tega. leta je izhajala samo ena, potem pa je število naraščalo v nadaljnjih letih na 4, 8, 9, in 11 publikacij. Leta 1924 jih ie bilo samo 9. že naslednje leto pa zopet 11 ter 1. 1926 kar 13, s čimer je bil dosežen višek. Naslednji dve leti je Julijska Krajina imela še vedno po 9 publikacij, nakar je sledil padec na eno publikacijo v 1. 1929 in v 1. 1930. Od 1. 1931 naprej je Julijska Krajina brez periodičnih publikacij. Najbolj žalosten je pogled na ta črtež, ki kaže lep porast od 1. 1919 do 1. 1926, potem pa krivulja katastrofalno pada. To je tudi edini črtež na razstavi, ki Ima od 1. 1931 namesto številk — prazen prostor. Zanimivi so ostali črteži, ki kažejo dviganje in padanje književne produkcije. Ce bi bil razvoj naše knjižne produkcije povsem zdrav in normalen, bi morali črteži kazati na vseh področjih približno tako sliko, kakršno kaže črtež za kmetijsko in gospodinjsko knjigo. L. 1919 smo izdali samo 7 kmetijskih in gospodinjskih publikacij, potem pa se je število teh neprestano dvigalo in ni padlo niti v letih gospodarske krize, ki se kaže y vseh ostalih črtežih z bolj ali manj močnimi padci. Crtež teološkoga m_ nabožnega slovstva kaže, da smo izdali T 1919 33 publikacij te vrste ter je njih Število stalno narašča-?m> ter doseglo vrhunec 1. 1930, ko je izšlo «■ »olovki h in nabožnih publikacij. Zanimivo pa je, da "je po tem letu začelo število padati, vendar ne tako močno ln naglo, kakor število publikacij v drugih panogah, ki_ jih je gospodarska kriza po 1. !}?3u'jnočno__pHzadela. _ Od _97 publikacij pada Število do L 193$. V tem letu je "izšlo 61 publikacij, od tega leta naprej pa kaže tendenca zopet porast, lani se je dvignila že- na- 8T.• - •------ Filozofske, psihološke in pedagoške publikacije so edina vrsta publikacij, ki ji** gospodarska kriza po 1. 1930 ni bistveno prizadela. Presenetljiv pa je padec števila po 1. 1935. L. 1919 je izšlo 20 filozofskih in pedagoških publikacij, v nadaljnjih letih je število padlo za dve ali tri publikacije. Močnejši je bil padec 1. 1926 (14 publikacij), 1. 1928 jih je pa izšlo kar 29, že naslednje leto. pa je število padlozopet na 18, nakar se je močno dvignilo ter doseglo vrhunec 1. 1931 (41 publikacij). V naslednjih letih smo dobili 36, 27, 39 in leta 1935 40 publikacij, po tem letu pa smo nehali filozofirati, sledi presenetljiv padec na 3 publikacije L 1936 in na 4 publikacije 1. 1937. Od 1. 1918 do letos je izšlo okrog 12.000 slovenskih knjig. To število si ponazorimo najbolje, ako pomislimo, da je izšlo od Trubarja do 1. 1905 samo 8000 slovenskih publikacij. Neki slovenski kulturni delavec mi je, ko sva se srečala na razstavi, skušaj dopovedati, da porast slovenske knjižne, produkcije ne gre na račun dejstva, da smo Slovenci združeni s Srbi in Hrvati v skupno državo Jugoslavijo. Ta izjava slovenskega intelektualca po 20 letih življenja v samostojni državi je bila mnogo večje presenečenje, kakor dviganje in padanje naše knjižne produkcije v posameznih strokah in kulturnih področjih, kakor ga kažejo Črteži. Pokazal sem temu gospodu črteže o naši knjižni produkciji v Julijski Krajini in sem se brez besed poslovil. Seja mestnega sveta ljubljanskega Ljubljana, 11. oktobra V četrtek 13. t. m. ob 17. bo v sejni dvorani mestnega poglavarstva redna seja mestnega sveta ljubljanskega. Na dnevnem redu so naznanilo predsedstva, prisega novoimenovanih članov mestnega sveta, odobritev zapisnika zadnje seje in poročila finančnega, gradbenega, tehničnega, kulturnega, trošarinskega ln personalno pravnega odbora^ Javni bo sledila tajna seja. Poročila finančnega odbora še bodo nanašala med drugim na določitev pogojev za prevzem poslopja mestne ženske realne gimnazije po banski upravi in začasno razdelitev prostorov"" dfžavhi' ženski gimnaziji, odobritev gradifje~poslopJa za meščansko Šolo na Viču, nakup Kollmanovega posestva po mestni občini, kredita za preureditev cestišča in kanalizacije pri obnovi dolenjske proge, na novo razdelitev lovišč mestne občine, odobritev kredita za regulacijo Ljubljanskega gradu itd. Poročevalec gradbenega odbora bo poročal o programu za izdelavo regulacijskega načrta za mesto Ljubljano in uredbi za njega izvajanje, o izpremembi pravilnika o gradbenih taksah, o razširitvi Tomšičeve ulice in raznih parcelacijah, poročevalec tehničnega odbora o pravilniku o hodnikih in o pravilniku tehničnega odbora mestnega sveta, poročilo kulturnega odbora obsega samo ime nove mrliške veže, ki naj bi se imenovala *ža!es:. Poročevalec trošarinske-ga odbora bo poročal med drugim o zahtevi finančnega ministrstva po izenačenju ljubljanske občinske trošarine na rozine. Smokve in slive -e easrrebško. je danes na svetu, je rekel, in toliko cirkuških komedij. Gašperček bo v pravo veselje ljudem. Učil bo seveda tudi, ker hoče biti kulturni in napredni človek. Dvorana mu je ploskala, ko je končal m se skril za zavese. Kmalu pa se je spet prikazal v družbi svojih tovarišev m tovari-šic — pričela se je »premiera« »Gašperček in čarovnik«. Dobro so jo igrali, pa prav vsi. Govor igralcev in mimika lutk sta bila skladna in nepretirana. V nedeljo popoldne so igro ponovili za mladino, ki je Gašperčka sprejela še z večjim veseljem. — Novemu društvenemu odseku želimo največ delavnosti, igralcev in občinstva. — Poroda. Poročila sta se te dni g. Ivan Košan, agilni funkcionar našega Sokolskega društva in drugih gospodarskih organizacij, in gdč- Ivica Pesrovčeva. Da b: srečno bilo! S fUm&kega platna — Kino Unioiu Domovina. y tem nemškem filmu po Sudermannovem romanu igra privlačna in lepa Žarah Leander operno pevko, ki se vrne po 8 letih v svoj rojstni kraj k očetu. Pobegnila je od doma in se borila v življenju za svojo umetnost in za svojega nezakonskega otroka. Njen oče, upokojen polkovnik, jo je zavrgel, ker je osramotila družinsko čast in prekršila vladajoče meščanske moralne zakone. Dramatičen zapletljaj nastane, ko se hči spravi z očetom, obenem pa sreča zapeljivca. Stari polkovnik hoče, da se opere zadnji madež in da častno oficirsko besedo zape-ljivcu, da bo hči njegova žena, kajti zape-Ijivec ne ugovarja, ker trna upanje, oa se bo rešil s pevkinim premoženjem. V odločilnem trenutku polkonnik izve, da se je zapeljivec sam sodil. — Film je zrežiral Frohlich, Sugestivna igra in omamno petje Žarah Leander ter dobra igra ostalih, tako Georgea, Aleksandra, - Slezaka in Hor-bigerja, ter lepa glasba zmanjšajo v znatni meri neokretno, včasi naravnost morečo režijo, še mnogo boljši režiserji kot je Frftlich ne morejo po romanih napraviti dober film. človek si misli, kakšno filmsko umetnino bi zrežiral francoski režiser, ako bi razpolagal s tako igTalko in pevko kot Je Leander. Iz Šoštanja — Otvoritev lutkovnega gledališča. V soboto zvečer je Sokolsko društvo otvorilo svoj lutkovna oder in se tako uvrstilo med redka slovenska lutkovna gledališča. Organizacija novega društvenega odseka je bila v rokah učitelja g. Macarola, ki je v kratkih treh tednih pripravil oder, izdelal figure in našiudirai prvo predstavo. Društvo in vsi prijatelji napredka mu moramo biti hvaležni, saj bo novo gledališče prevzelo važno panogo presvetnega dela. Zlasti mladina bo rada z veseljem pose-cala prireditve lutkarjev Otvoritev odra je bila slovesna. V imenu društva je »pregovoril Roomšeak in v kratkih besedah podal zgodovino lutkovnih iger. Za njim je nastopil Benjamin sokolskih igralcev, sam Gašperosk. Imel-je duhovit govor. Povedal je, da ima v polni meri tudi on pravico nastopanja na pozornici javnega življenja. Toliko lepih in nelepih dogajanj Še en obupanec pod vlak Ljubljana, 11. oktobra Včeraj opoldne je več ljudi v Levstikovi ulici opazilo nekega mladeniča, ki je zamišljen postaval pred železniško progo. Seveda ni nihče slutil, da mu roje mračne misli po glavi in da si hoče končati življenje. Ko pa je ob 12.30 privozil brzo vlak iz Trsta proti Ljubljani, se je mladenič prav na istem mestu, kakor pred dvema mesecema nesrečni uslužbenec iz Daj-da-ma tik za paviljonom Fotokluba pognal pod lokomotivo, ki ga je razmesarila. Lokomotiva ga je vlekla 37 m daleč. Samomor je- opazil neki konservatorist, ki je obvestil policijo. Razmesarjene dele telesa so pobrali s proge in položili v krsto, ki so jo prepeljali v mrtvašnico. V suknjiču so našli tudi knjižico, iz katere je razvidno, da je nesrečnež zasebni uradnik Stanislav Jež, rojen v Trstu, star 25 let, in stanujoč v Glinški ulici. Bil je brez posla in je živel v precejšnji bedi. Mladenič je bil tudi živčno bolan in božjasten, kar je gotovo tudi vplivalo nanj, da je obupal nad življenjem. Tako sta šla v prerano smrt včeraj Gva mlada obupanca. Iz Zagorja — Lepo žalno svečanost je priredilo v soboto Sokolsko društvo v počastitev spomina viteškega kralja mučenika. Veliko dvorano je že davno pred pri četkom napolnilo občinstvo, ki ga je nagovoril starosta br. Lojze Kolone, nakar se je dvignil zastor. V ozadju je v črno drapiranem prostoru visela velika sJika pokojnega kralja, bledo ozarjetva s svetlobo iz podnožja. Lik nepozabnega je bil ves obdan s cvetjem, na vsaki strani pa sta nepremično straiila dva člana v kroju, s sabljo in sklonjenim olanskim in narašča j siki m praporom. Iz ozadja se je oglasila žalobna koračnica rudarske godbe v globok molk, v katerega se je vtopilo, polno g redkega premišljevanja, zbrano občinstvo. Zatem je v globoko občutenem govoru br. Cene Kosmerl prikazal veliki lik Mučenika in poklical v spomin usodne dni pred Štirimi leti. Mladinski zbor topliške šole, to pot pomnožen z ljubkimi glasovi, je izredno lib^ano zapel dve pesmi, katerim je sledila recitacija deklice, nakar je bila sicer kratka, a tem pri-srčnejša svečanost z državno himno zaključena. — Rokomavhi postajajo z bližajočo se zimo podjetnejši. V ponedeljek je naša orožnižika patrulja odgnala v Litijo družbo štirih, ki so na Izlakah ukradli kar skozi okno nekaj predmetov, ki so predstavljali s*.*.er manjšo vrednost, a so bili tatici zaradi vlačuiganja precej trdo odvedeni v zapore. Dobili bodo kakih štirinajst dni zapora, nakar bodo kajpak spet nadaljevali vajeni posel. — Vlom v ribiško kočo v Renkah. Ob malem naselju Renikah. ki so na pol poti med postajo Sava in Zagorje, si je pred j leti postavil ribarski zakupnik g. Plemelj I liano ribiško kočo, kjer je & svojimi go- sti prebil tu"~p^~tam~ JčšlT a^~ot5~riboTm-u.~t' Že pred dvema letoma so tatovi vlomili ! v kočo. razbili opravo in ponesnažili opremo, bodisi iz objestnosti" ali kakega drugt-ga nagiba. Zato je lastnik imel v koči oskrbnika, ki pa se mu je zadnje čase zdel nepotreben, i . ga je odpustil. V noči od četrtka na retetc pa je bilo v kočo spet vloun'jeno. To pot so vlomili skozi okno. Železne palice so s pomočjo cepina ki verige izkrivtli, sneli in zlezli v kočo. Odnesli so vso zalogo odej rn kakih dvanajst rjuh, pidžame tei drobnarijo, da trpi lastnik 5 do 6 tisoč din škode. Orožnikom se je posrečilo najti sledove. Morda je kmalu potem slede": vlom v Mošeniku, kjer so nekemu fc'ezničarju odresli lonec medu in nekaj jestvjn, v- _zvezi z vlomom v ribiško kočo. vsekakor pa vodi sled na "levi breg Save in vlomilci, ki -so jim morale biti razmere dobi j zim ne, niso daleč, ... Strašen samomor vpokoj enega rudarja Trbovlje, 11. oktobra Ko so se v nedeljo zjutraj prebivalci malega n3selja Ojstro, ki leži na strmem pobočju na periferiji Trbovelj, d ram ili iz spanja, sta odjeknila v bližini hiše_upokojenega rudarja Pinta rja Mihe dva zaporedna strela. Ljudje, ki so slišali strela, niti slutil^ niso, da je z njimi končalo življe1 nje,, polno trpljenja. — Upokojeni rudar Miha Pintar se je pred 30 leti priženil na malo kočarijo na Ojstrem. Hodil je pridno na delo in pred leti je bil upokojen, že dolgo je bolehal na težki bolezni, ki mu je grenila že itak težko in skrbi polno življenje upokojenca. Sluti, in čutil je, da mu ni pomoči in da nikoli več ne bo zdrav. Zato je sklenil storiti trpljenju konec. Ko so v nedeljo zjutraj domači odšli k služ-b4 božji, je vzel dinarrutno patrono in samokres ter krenil proti skali pod Ojstrim. Tam si je privezal dinamitno patrono na trebuh, jo prižgal, hkrat; pa nastavil samokres na sence in sprožil. Učinek eksplozije dinamitne patre ne je bil strašen. Razparala mu je trebuh, krogla iz samokresa pa mu je prevrtala glavo in izstopila pn desnem f>česu. Bil je takoj mrtev. L«ahko si mislimo grozo in obup domačih, ko so našli nesrečnega očeta v mialri krvi mrtvega. Miha Pintar je bil mirnega in veselega značaja in marsikatera Tr-boveljčan se ga bo spominjal, ko je s harmoniko in veselim petjem krajšal mnogim Čas. Sedaj je tako tragično zaključil večer .svojega življenja. Naj mu bo ohranjen lep spomin; svojcem naše iskreno sožalje. . Izpred obrtnega sodišča NEZVEST PEKOVSKI POMOČNIK Pekovski mojster je že delj časa opazoval, da njegov pcmočnik skriva v svoji sobi različno pecivo, posebno finejše vrste. Nekega dne ga je. mojster sam zasačil, ko je ravno tlačil rogljiček v žep. Pomočnik je prosil mojstra odpuščanja in obljubil, da ne bo nikdar več kaj takega storil. Ko pa je mojeler Čez nekaj dni ugotovil, da je pomočnik zopet 9 maslenih rogljič-kov spravil na ikrivnern prostoru, ga je odpustil. Pomočnik je izt< »zeval odškodnino za 14 dnevno odpovedno dobo, češ. da je bil brez vzroka in brez odpovedi odpuščen. Pomočnik je tožbo izgubil. Razlogi: Po § 238 št. 2 obr. z. sme delodajalec brez odpovedi odpustiti delojemalca, ako je ta v službi nezvest ali kaj takega stori, s čimer izgubi službodajalčevo zaupanje. BrezcHroimno se mora pomočnikovo početje žigosati kot nezvestoba ali pa tako, da je mojster izgubil zaupanje v njega. Odpust, brez odpovedi je bil torej utemeljen. K tej sodbi je še pripomniti, da je bil odpust le zaradj zadnjega dejanja opravičen, prejšnji primeri niso prišli v poštev, ker* je odpust mogoč le tekom enega tedna po storjenem dejanju, če bi bil mojster odpustil pomočnika 8. ali poznejši dan potem, ko je našel skrito pecivo, bi bil odpust prepozen in bi bil moral mojster plačati odškodnino za 14 dni. Iz Rajhenburga — Prekinitev pouka na ljudski šoli. Zaradi dela, ki ga imajo naši kmetovalci in vmograk>vljen Caka ga zaslužena kazen. — Nočni mir **o kalil| neki mladi fantiči v naselbini Njiva v soboto zvečer m obmetavali stanovanje in kiet^ rudarja Bregarja Alojza. Ko pa je Br^gar razgrajače pozval, naj mirujejo, so pričeli luča-ti kamenje tudi proti njemu. K »reči je Bregar nekatere vročekrvneže spoznal in dajati bodo morali odgovor za svoje zlotv-no dejanje. Iz Radeč — Zaključno kegljanje Ciril Metodovo družbe. Pred kratkim je bilo zaključeno tekmovanje pri kegljanju naših Cirilmeto-darjev, ki se je vršilo v gostilni Ljudmile Hmelj na Njivicah. Prvo nagrado je dobila ga Kos Rozalija. Dobila je vrečo koruznega zdroba in steklenico vuna, dočim so dobili ostali steklenico medu ali likerja, zavitek klobas, blaga ali papirja itd. S tem je zaključeno kegjanje naših Ciril metod ar je v, ki je trajalo skoraj vse poletje. Društvu CMD v Radečah želimo čim več uspeha. — Lepo solnčno vreme, ki traja že nekaj dni. posebno razveseljuje nase kmetovalce, ki imajo še vedno mnogo dela s pospravljanjem poljskih pridelkov. — Enodnevni tečaj za izdelovanje saa-nih sokov. V ponedeljek se je mudil v Radečah g. prof. Verbič Jože iz Ljubljane, ki je kot priznani strokovnjak imel v okrilju SVD enodnevni tečaj za izdelovanje sadnih sokov. Želeli bi. da bi SVD organiziralo taka predavanja ob nedeljah, ker imajo tedaj naši sadjnrji še največ časa. Iz Brežic — Na treh krajin ji je prelomilo nogo. Oni dan se je v Siomljah prevrnil na Pin-terič Marije, ,pos.\s:nico v Sromljah 23. s koruzo naložen voz, k^ ji je na treh mestih prelomil desno nogo. Nesrečnlco so takoj prepeljali v bolnico, kjer se zdravi. V letošnjem letu je pri poškodovanki to ze druga nesreča. V aprilu ji je namreč z Lovsko pvaSko ustirelil v Sromljah moža Jožeta njegov ^odni brat Franc, ki sedaj prestaja za zločin prisojeno kazen 30 let ječe v zaporih okrožnega sodišča v Mariboru. — Vlom. Dne 3. t. m. med 7. in 16. uro, ko so bih domači odsotni trgali grozdje ra Bizeljskem, so tatovi vlomili v hišo čevljarskega mojstra Mihaela Turnška v Za-kotu pri Brežicah. Vlorruli so skozi zadnja vezna vrata tako, da so z železnim drogom dvignili vrata, pri čemer je popustila ključavnica. Iz spalnice je bilo ukradene več moške obleke, perila in čevljev. Iz omare so pobrali vso zlatnino; po s<>b; in kuhinji so vse razmetali. Skoda znaša okoli 2.000 din. Po dosedanjih ugotovitvah prideta v poštev kot vlomilca dva brezposelna mladeniča, ki ju orožniki zasledujejo. V našem okraju so zadnje Čase vlcmi pogosti in dajejo orožništvu in sodi št'u mnogo dela, oškodovanci pa trpe občutno škodo. — Sokolsko društvo je ob četrti obletnici tragične smrti blagopokojnega Viteškega kralja Zedinitelja imelo v svoji društveni sobi v Narodnem domu komem^ra-tivno sejo. Okoli slike kralja mučenika se je na predvečer obletnice ob 20. zbralo članstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo, kj je z žalostjo v srcu poslušalo lepe spominske besede staroste br. dr. Zdolška Josipa. Komemor*d^ija se je zaključila z tno-minutnim molkom in mislijo na nenado-mestno izgubo velikega kralja. — Občni zbor društva bo v četrtek, 20. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma v Brežicah. Pridite vsi, ki se zanimate za delovanje in napredek Sokola. Iz Sevnice — Občni zbor Sokolskega društva. Pred kratkim je bil pri nas redni občni zbor našega Sokolskega društva, katerega se je udeležilo precejšnje Število članov in članic. Po poročilih funkcionarjev, ki so bila zelo zanimiva, je sledila volitev nove uprave. Izvoljena je bila v celoti stara uprava s starosto br. Jakilom na čelu. NAJVEČJA NEVARNOST VOJNE Največja nevarnost vojne je v tem, da utegne postati oboroževanje v »zaščito miru« končno tako neznosno, da se nam vojna V primeri z njim at bo zdela več etcv. 228 »SLOVENSKI NAROD«, torek. 41. oktobra 1038. Strm 3 TOMBOLA V KRANJU nepreklicno ln ob vsakem vremenu 16« X.ob 2« pop- DVA AVTOMOBILA DVE MOTORNI KOLESI KUPITE TABLICE DO SOBOTE PO DIN 5._; V NEDELJO SO PO DIN 6.— DNEVNE VESTI — Seja centralnega predstavništva Zveze trgovsKfh združenj. Pod predsedstvom 2tede!jka Savica se je pričela v nedeljo seja centralnega predstavništva Zveze trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije, ki bo danes zaključena. Predsednikovo poročilo je bilo toglasno sprejeto. V skupni jugoelovensko - bolgarski gospodarski odbor so bili izvoljeni 4 člani in določene glav ne smernice dela za carinsko unijo med obema državama. Po daljši debati o delovnem času v trgovinah je bilo soglasno sklenjeno postavit ^ zahtevo, naj ostane v veljavi dosedanja uredba, ker narekujejo to splošni interesi našega gospodarstva in interesi našoga trgovskega podmladka. Soglasno je bilo tudi sklenjeno ustanoviti v Beogradu Trgcvsko tiskarno na trgovski podlagi, ki bo dajnla glavno gmotno podporo trgovskemu tisku. V načelu je bil aprejet predlog po ustanovitvi pisarne centralnega predstavništva v Becgradu. Predsedstvo centralnega predstavništva je zaprosilo za sprejem pri predsedniku vlade. — Za nedeljivost brivsko-frizerSKe obr- tri. v nedeljo je bil v Beogradu kongres Zveze brivskih frizerskih in lasničarskih sekcij kraljevine Jugoslavije. V soglasno sprejeti resoluciji so izražene zahteve briv skofrizeirskih mojstrov glede vseh perečih vprašanj. Med drugim se zahteva v* švrbo zaščite frizerskih mojstrov ponovna uvedba trošarine na britvice. Resolucija postavlja načelo nedeljivc-sti brivsko frizerske obrti. -— Slovesen prenos ko^ti roških ujetnikov s Hrušiee na Jesenice. V nedeljo 23. t. m. bodo slovesno prenesen, zemeljski ostanki devetih ruskih vojakov, ujetnikov, ki so umrli med vojno v ujetniškem taborišču na Hrušici, na jeseniško pokopališče, kjer jih bodo položili v kapelico, sezidano v spemm vojnim žrtvam. Molitve bo opravil prota Budimir iz Ljubljane, slovesnosti pa bodo prisostvovali številni zastopniki Ruske matice. KINO SLOGA — TEL. 27-30 Danps ob 16., 19. in 21. uri Požar nad Anglijo Monumentalno filmsko delo o herojski borbi male angleške armade proti nadmoćni španski mornarici. — Zasedanje pomorskega odbora balkanskega, sporazuma Jutri se začne v Splitu zasedanje stalnega pomorskega odbora balkanskega sporazuma. Trajalo bo osem dni. Včeraj zjutraj je prispel v Split predsednik odbora rumunski delegat Ba-jiš, danes so pa prispeli naši, grškj in turški de'egati. — Danci na naši rivieri. Včeraj zjutraj je priplul v splitsko pristanišče pa ni i k ^Prestolonaslednik Peter«, ki ga je najel danski turistični urad v Kopenhagnu in s katerim se je pripeljalo 45 Dancev na naš Jadran. S para ikom t Jugoslavija« je pa prispela večja skupina tujih letoviščarjev, med njimi največ Nemcev. — Matično društvo Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani vabi vse svoje podružnice in poverjeništva, kakor tudi vse svo]e članice k poklonitvi na grobu pok. predsednice ge Franje Tavčarjeve na Visokem v nedeljo 16. t. m. Skupni odhod ob 10. uri z avtobusi izpred evangeljske cerkve na Gospo3vetski cesti. Obed v Poljanah. Prijave se oddajo do 13. t. m. v pisarni Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani, Cesta 29. oktobra od 9. do 12. in od 15. do 17. ure, kjer se izvejo vse podrobnosti. — Poroka tenorista Solaria v Zagrebu. V soboto se je poročil v Zagrebu slavni tenorist in pogosti gost zagrebške opere Chrisfe Solarie z go. Vero Rakič. — Nenadna smrt Milana Nenadoviča. Včeraj je na beograjski borzi nenadoma umrl bivši generalni direktor Prizada Milan Nenadovič. — Ljubitelje komorne glasbe opozarjamo na današnji koncert pihalnega kvarteta (flavta, klarinet, rog in fagot), ki ga bo ob 18. oadajala ljubljanska radijska postaja. Na sporedu so Mozart in Turšič. Obe skladbi bos*a pri nas prvič izvajani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in spremenljivo. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 25, v Zagrebu 24, v Splitu in Dubrovniku 23, v Sarajevu 22. na Rabu 20, v Ljubljani 19.6, v Mariboru in na Visu 19. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.6. temperatura je znašala 12.5. — Samomor dveh Slovencev na Hrvatskem. V bližini Novega Marofa na Hrvatskem sta šla v nedeljo zvečer prostovoljno v smrt dva Slovenca, brivski pomočnik H'nko Kirinič in godbenik Franc Podobnik, oba iz Ljubljane. Bila sta že dolgo brez dela in prež vljala sta se tako, da sta hodila iz kraja v kraj ter prosila miloščine. Bila sta zelo potrta in le redko sta s kom govorila. V ponedeljek zjutraj so našli ljudje blizu Novega Marofa dve trupli. Brž so obvest li o tem orožnike. Kmalu so orožniki dognali kdo sta mrliča. V nedeljo popoldne sta hodila Kirinič in Podobnik po vaseh sreza Novi Marof. Mračilo se je že in v zavesti, da ne moreta nikjer dob ti zaslužka, a zima ie na pragu, sta obupala nad življenjem. Vsa izmučena in izčrpane? sta sedla na travnik, in napisala nekaj poslovilnih besed na košček papirja. Med drugim sta napisala: Na zločine se nisva navadila, tako pa tudi ne moreva ž veti. Potem sta se ustrelila. Njuna tragična smrt je vzbudila med prebivalstvom bližnjih vasi globoko sočutje. — Cela vrsta ranjencev v ljubljanski bolnici. Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico več ranjencev, po večini mlade ljudi, žrtve pretepov, ki so pri nas ob nedeljah in praznikih nekaj običajnega. Delavec Valentin Prebil, star 25 let, z Brezo-*~Ire, jo je včeraj med pretepom tako sku-p!l, da je bil *e danes dopoldne v bolnici nezavesten. 26!etnega Antona Bajca, delavca iz Tržiča, je nekdo napadel, ko se je vračal z dela domov. Ranjen je na glavi. Tudi Ivan štrajher, 271etni delavec iz Mekinj, je žrtev pretepa. Oklan je po vsem životu. Andrej Gregorič, 47ietni posestnik z Roba, je padel pod voz, ki je peljal čezenj, da je dobil hude notranje poškodbe. Podobna nesreča se je pripetila Jožetu Gregoriču, 421etnemu posestniku iz Kriza pri Tržiču; podrl ga je avtomobil, vendar je pa le lažje ranjen. ♦ Večerni trgovski tečaj na trgovskem učilišču Chrlstofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. Pouk je pričel v ponedeljek 10. t. m. Prijave se sprejemajo še ves ta teden. Prospekti na razpolago. * v c liKji naročUa našega tobaka Is Fran cije in Poljske. V splitski pristan je priplul parnik »Plavnik« od društva »Oceanija« ,k\ bo vkrcal 10.000 bal tobaka za izvoz v Francijo. Ta tobak je po večini pridelan v Južni Srbiji in znaša njegova skupna težina nad 250.000 kg. Napovedan pa je tudi prihod nekega drugega parnika, ki bo odpeljal na Poljsko nad 300.000 kg tobaka. — Smrt pod avtomobilom. V nedeljo ponoči se je prpetila za Haškovim igriščem v Zagrebu smrtna nesreča. Avtomobil je povozil 24-letnega delavca Stjepana Boh-ma. Vračal se je v družbi iz gostilne in hodili so po sredi ceste. Kar je privozil avtotaksi. Šofer Vid Sever je vozil pravilno po desni strani. Videč pred seboj večjo družbo je zavil na levo in vozil tik ob robu ceste. Stjepan Bohm se pa za avto ni zmenil. Sever je za vozil vanj in ga podrl. Dobil je tako težke notranje poškodbe, da je bil takoj mrtev. — Od razburjenja umrl. V nedeljo popoldne so bili lovci v gozdu Goriji bl'zu Banjaluke na lovu. Trgovec in posestnik iz Kotorvaroša Rajs Alagovič-Neslič je bil tudi med njimi. Lov je trajal do večera. Ko se je zmračilo, so se lovci zbrali, toda Alagoviča ni bilo. šli so ga iskat in našli so ga mrtvega. Na strel pripravljeno puško je krčevito držal v rokah. Lovci so ugotovili, da ga je zadela kap in sicer v trenutku, ko je prtekla mimo velika srna. Alagovlč se je najbrž tako razburil, da ga je zadela kap. — Nehote ubil sestro. Kmet Drago Dju-kanovič iz vasi Milina blizu Tuzle je pršel v nedeljo k svoji poročeni sestri Cvijeti. Zvečer ko je šel spat je vzel iz žepa samokres, da bi ga spravil. Slučajno se mu je pa sprožil in krogla je zadela v sobi mu-dečo se sestro naravnost v glavo, da je bila takoj mrtva. • Udeležite se a\*tobusnega izleta v Trst od 19. do 20. t. m. Od 29. t. m. do 2. novembra pa so ceneni avtobusni izleti v Trst. Gorico, Vipavo ln Idrijo. Prijave sprejema tžletna pisarna M. Okom, Ljubljana, hotel »Slon«, telefon 26-45. Vhod iz Prešernove ulice. — Strašen zločin. V noči od petka na soboto je našel Alojz Dobrotnik lz vasi Rude blizu Samobora obešenega svojega 78-letnega očeta Jurija. Pustil ga je viseti do jutra, ko je obvestil oblasti. Prišla je kom"sija, ki je pa ugotovila, da se starec ni obesil, temveč da je bil umorjen. Umorila sta ga sin Alojz in njegova žena Dragica. Nagovorila ju je k temu pokojnikova ž?na Petronila. Najprej sta starca pretepla s kolom, potem pa še davila in ko je bil Že onesveSčen sta ga obesila, da bi ljudje mislili, da si je sam končal življenje. Zločin je pa prišel takoj na dan in orožniki so morilca aretirali. Zverinska mati je neprestano prigovarjala svojemu sinu naj umori očeta. Slednjič se je sin odloč'1 za zločin. Mati je pa odSla ta čas k sosedom, da bi mogla sin in snaha nemoteno umoriti starca. Po zločinu je odšel sin po mater ln ii povedal, da je njena želja izpolnjena. Nesrečni starec je bil strahovito pretepen, zlomljeno je imel eno rebro in manikal mu je kos prsta. — Neprijeten duh iz ust Je zopern. Odstrani se labko z redno uporabo prijetno osvežujoče Chlorodont zobne paste z meto. Poskusite in prepričali se boste. Iz Ljubljane —lj Tudi peska ne bodo smeli prodajati. Prepoved o prodaji tako zvane ga vrtnega cvetja na trgu, je znana. O nji ne bomo razpravljali, a kot konzumenti smemo reči, da se je ljudje ne vesele posebno. Cvetje ob vseh svetih je navadno precej drago, letos pa bo še posebno, medtem ko ga marsikdo ne bo smel prodajati — ne glede na kakšen način ga je vzgojil — ter bo segnilo po vrtovih. Toda prodaja cvetja spada pač pod vrtnarsko kompetenco. Kaj pa naj rečemo o pesku za posipavanje poti in grobov? Ta pesek so doslej prodajali razen vrtnarjev tudi kmetje lz ljubljanske okolice ln tudi revni ljudje iz Ljubljane, ki žive le od priložnostnega zaslužka. Pesek nedvomno ne spada med vrtnarske prirastke ali izdelke, čeprav so ga vrtnarji doslej prodajali v velikih množinah zlasti ob vseh svetih. Letos jim baje ne bodo smeli konkurirati revni ljudje, ki so prodajali prejšnja leta pesek brez obrtnih listov. Navadno so začeli prodajati razno prigodno blago za vse svete 15. oktobra. Letos baje peska ne bodo smeli prodajati, češ da zanje ni več prostora pred pokopališčem zaradi nove tramvajske proge in ker pač že prodajajo pesek ✓ vrtnarjI. Vrtnarji so prodajali pesek nekoliko dražje kakor drugi prodajalci, zato se ljudje ne bodo mogli zlepa sprijazniti, da bodo morali letos kupovati tudi pesek dražje. V resnici je treba ščititi interese obrtnikov, toda pri tem ne smemo pozabiti na konzumente in na revne ljudi. Prodaje peska res ni treba monopolizirati. —tj Izlet na trgatev. Zadnja leta pri nas ni več skupnih, društvenih Izletov iz Ljubljane v vinorodne kraje, čeprav so prejšnja le'a Ljubljančani pokazali za nje veliko zanimanje. Društvo prijateljev Slovenskih goric je pripravljalo skupno s >Putnikom« izlet v Slovenske gerice za 2. oktobra. Bilo je že vse pripravljeno, toda izlet so morali preložiti zaradi pre-povedi zborovanj. Zdaj napovedujejo iz- j let, ki bo združen z lepo folklorno prireditvijo, prieškim gostovanjem, v nedeljo 16. t. m. Po programu se izletniki odpeljejo jz Ljubljane z osebnim vlakom ob 5.30. Ob 9.38 priapo v Ptuj. kjer se bodo ustavili in M ogledali JBtfto, ,tatn bodo tudi obedovali, ob 12.39 pa bodo nadaljevali vožnjo v Ivanjkovce. kjer bodo izstopili ter napravih peš izlet skozi Jeruzalemske in ljutomerske vinograde v Ljutomer. Iz Ljutomera «e odpeljejo ob 19.28. Prijave sprejema »PutnDc« do petka in društvo v Prešernovi uHcl št. 3. —lj Kdaj bo reguliran Novi trg? Ko so pred tedni začeli urejevati hodnike na Novem trgu, smo pričakovali, da bodo trg končno regulirali, saj so znani se več let načrti o regulaciji in zdaj nI več nobenih ovir za ureditev, ko je trg zaključen tudi arhitektonsko "S poslopjem v se uč Hišk t knjižnice v ozadju. Kaže pa, da za popolno regulacijo de ni bilo denarja ter še niso tlakovali cestišča. Zanimivo je, da so tlakovali hodnike prvič pri nas z granitnimi kockami kakor jih tlakujejo v mnogih ino- —lj Novodošle državne srečke prodaja menjalnica Reicher & Turk. zemskih mestih. Tlakovanje s kockami je najbrž najcenejše in posebno priporočljivo je zaradi tega, ker je popravljanje zelo lahko in ne zahteva velikih stroškov, ko je treba hodnike razkopavati. V Ljubljani je zelo mnogo asfaltiranih hotndkov, ki so jih morali razkopati zaradi polaganja električnih kablov in kanalizacijskih del. Zdaj so na pr. razkopani hodniki po vsem Mestnem trgu. —lj Kje bo držala državna cesta skozi Ljubljano proti Dolenjski? Doslej je bila Karlovška cesta del državne ceste, kar ni bilo posebno primerno zaradi tramvaja ln ker je cestišče itak že precej ozko. Zdaj. ko rekonstruirajo dolenjsko tramvajsko progo, je določena vožnja namestu po Kar-lovški cesti po Grudnovem nabrežju in Prulah. Grudnovo nabrežje nikakor ni podobno državni cesti I. reda hi zato ga bodo morali pr merno preurediti. Pri šentjakobskem mostu je precej hud klanec, ki ga bodo odpravili ter v ta namen nasi-pavajo nabrežje. Razen tega je tam cestišče tudi tako ozko, da se ne moreta srečati dva voza, ker ga zožuje poslopje poštne direkcije. Pri vseh teh težavah je treba še upoštevati, da je oporno zidov je v Ljubljanici zelo slabo in ga bodo morali najbrž podrete še preden bo nabrežje res primerno za državno cesto z živahnejšim prometom. Betonsko oporno zldovje v Ljubljanici namreč razpada, čeprav je bilo zbetonirano šele pred leti in kmalu se bo začel proces na pristojnem sodišču, ki bo ugotovilo, kdo bo poravnal škodo. —lj jadranska straža. Krajevni odbor Ljubljana, obvešča člans vo. da priredi Sreska orgnnizacija ratnih dobrovoljaca v Ljubljani dne i3. t. m. v veliki dvorani Zvezde v proslavo 20 Irtnice preboja solunske fronte javno predavanje o tem vele važnem momentu za naše osvobojen je in zedinjenje. Predaval bo komandant 39. pešpolka v Celju g polkovnik Mihajlović. Krajevni odbor vab5 "članstvo, da se tega velezanimivega predavanja v čim večjem številu udeleži. Vstopnine ni. u— Rezervne oficirje vabimo, da se udeleže javnega predavanja o preboju solunske fronte v okviru proslav 201etnice obstoja naše države. Predavanje priredi organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani v četrtek dne 13. t. m. ob 20. v veliki dvorani >Zvezde« (Kongresni trg 1.). Predaval bo komandant celjskega polka, polkovnik g. Dragoljub Mihailovič. Pododbor udruženja rezervnih oficirjev Ljubljana. —lj »Po štirih kontinentih« je naslov predavanja, ki ga bo imel dr. Konstantin Kostič iz New Yorka pod okriljem Zveze za tujski promet v Ljubljani v četrtek 13. t. m. ob 29. v frančiškanski dvorani. Dr. Kostie je eden najboljših turističnih filmskih strokovnjakov ter je v zadnjih 2 letih v tem svojstvu prepotoval 80.000 km. —lj Otvoritev plesnega zavoda »Jenko« v Kazini bo v ponedeljek 17. t. m. ob 20. uri s »L začetniškim tečajem« za novince dame in gospode. Oficielnl otvoritveni večer z revijo letošnjih plesnih novosti bo pa v torek 18. t. m. za vse Interesente »nadaljevalnih plesnih tečajev. Vpisovanje in informacije tudi za posebne ure vsak dan od 11. do 18. in od 17. do 19. ure v Kazini. Dijakl-nje popust. —lj fcentjakobčani pripravljajo za otvo ritev letošnje sezone uprizoritev izvirnega domačega dehv Alojza Kraigherja dramo iz družinskega življenja * Školjka«. Avtor je našemu gled. občinstvu po svojih delih dobro znan. Tudi fientjakobčani so še na starem odru v Ftorljanski ulicj z lepim uspehom uprizarjali to njegovo delo. Uprava odra je posvetila uprigoritvl vso pozornost in je nabavila za predstavo povsem novo scenerljo. Prj predstavi sodelujejo prve moči odra: Gnidovec, Hanžič, Košak, Bučarjeva, Petrovčičeva, Puglje-va in drugi. —lj Kratek pregled slovenske mladinske zborovske literature z najznačunejšimi in najboljšimi skladbami in avtorji nam bo Ne povemo ntč pretiranega «e trdimo, da |e film po S««ermamtovem roman« ym%1trf ftVTKI A NAVDUŠIL KRITIKE IN ▼ VSE GLEDALCE ! V gl. vi. Žarah Leander, Heinrlch George Oglejte si ga danes ob 16^ 19. In 21. uri v KINU UNION — tel. ZZ'Zl podal koncert Trboveljskih Slavčkov pod -vodstvom zborovodje Avgusta Šuligoja v ponedeljek, 17. t. m. v veliki ipharmoničnl dvorani. Sloves Trboveljskih Slavčkov je tako velik in splošen, da je vsako priporočanje radi obiska njihovega koncerta v resnici odveč. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. —lj Predavanji dr. Rostoharja, odpadeta. Za danes in jutri napovedani predavanji univ. prof. iz Brna dr. Mihajla Rostohar-ja odpadeta. _lj Invalidi! Vabljeni ste k predavanju >0 proboju solunske fronte«, ki ga priredi sreska organizacija zveze vojnih dobrovoljcev v Ljubljani 13. t. m. ob 20. v veliki dvorani Kazine. Pridite polnofitevilno. —r Oblastni odbor. —lj Tablice s* tombolo v Kranju ima v predprodaji tv. A. Goreč, Tvrševa cesta. V Ljubljani kupljena tablica bo imela še posebno ugodnost, o kateri se prepričajte v izložbenem oknu pri A. Gorcu, Letalski napad na Ljubljano Po nalogu vojnega ministrstva se bo vršila prihodnje dni dnevna vaja letalskega napada na Ljubljano in pasivne obrambe prebivalstva. V zvezi s tem ln v sporazumu ž upravo policije razglaša ljubljansko mestno poglavarstvo naslednja navodila za ravnanje prebivalstva ob času napada na mesto: Pri vaji bodo uporabljena aktivna napadalna m obrambna sredstva, to je obrambni topovi, mitraljeze itd., a bombna sredstva bodo markirale svetlobne rakete ln sicer rdeče rakete rušeče bombe.zelene rakete bojne strupe ter bele rakete požarne bombe, ltaKor tudi druga sredstva. Pasivna obramba bo sestavljena iz sanl-tejakih oddelkov za prvo pomoč ranjencem in zastrupljencem, oddelkov za ugotavljanje in uničevanje bojnih strupov, požarnih oddelkov in tehničnih oddelkov za odko-pavanje ruševin ter popravljanje električnih, vodovodnih in plinskih naprav. Ker je ta vaja obenem tudi vežbanje prebivalstva, kako naj postopa v primeru resničnega zračnega napada in Je tedaj v življenjskem Interesu vsakega posameznika, pozivam vse ljubljansko prebivalstvo, da se ravna po teh navodilih: PriceteR vaje in s tem bližanje sovražnih letal bo javljeno z znakom »vzbuna« (alarma) ln sicer s 3 zaporednimi topovskimi streli na Gradu, z zateglim tulenjem vseh tovarniških siren, piskanjem železniških lokomotiv, z rogovi, ki bodo nameščeni na raznih vzvišenih točkah po mestu, in z zvonjenjem vseh zvonov na Gradu, ki jim sledi zvonjenje z vsemi zvonovi vseh cerkva po mestu. Ta znak bo trajal 2 minuti. Cim bo dan znak »vzbune«, se mora ustaviti ves promet (tudi tramvajski, avtomobilski itd.) po vseh ulicah. »Prestanek nevarnosti« bo objavljen samo z zvonjenjem vseh zvonov na Gradu, ki mu sledi zvonenje vseh zvonov vseh cerkva v mestu. Ta dva znaka si mora vsakdo radi pravilnega postopanja dobro zapomniti. Ravnanje pri vaji 1. Prebivalstvo, ki ga preseneti znak >vzbune« na ulici, v tramvaju itd. se mora skriti v najbližje hišne veže, hodnike, javne lokale itd. Avtomobili in druga prevozna sredstva (razen tramvajskih voz, ki ostanejo prazni na mestu), se morajo po ustavitvi prometa takoj umakniti v stranske, skritejše, neprometne ulice in se tam razvrstiti ob desni strani. Ročne vozičke in slično pa je treba spraviti v najbližja dvorišča, toda tako, da ne bodo ovirali vhoda v dotične hiše. Nihče ne sme na ulici ali kje drugje opazovati kretanja aeroplanov. 2. Oni, ki bodo ob znaku alarma v javnih lokalih, uradih Itd., naj ostanejo tam, ali ne v bližini oken, vrat ali celo pred vrati. 3. Stanovalci, ki bodo ob znaku napada doma, naj takoj zapro vsa okna, spuste zavese in naj se umaknejo v notranjost sob. najbolje v kot med debelimi zidovi, da ne bi bili izpostavljeni nevarnosti od razstrel-kov bomb. Nikakor pa ne smejo gledati ln opazovati skozi okna. 4. Vse trgovine morajo pri znaku »vzbu-ne« takoj zapreti lokale in spustiti roloje; nameščenci ostanejo v trgovini, istotako event. kupci, lastniki stojnic pa smejo ostati pri vaji na svojih mestih radi čuvanja blaga. Opozarja se javnost na to, da bodo iz letal metali v manjših količinah bojne strupe — solzivce in kihavce in se morajo zlasti otroci pravočasno umakniti z ulic in odprtih prostorov. Poleg tega bodo na raznih straneh mesta uporabljene vežbalne bombe, ki so pa pri eksploziji tudi nevarne 100 m na okrog. 5. Na krajih, po ulicah aH delih ulic, kjer bo z posebnimi tablicami »Strupeni plini« označeno, da je prehod prepovedan, promet tuai po znaku »prestanek nevar- nosti«, nI dovoljen dokler ne bodo table odstranjene. 6. Ob času napada bodo ostali na ulici poleg varnostnih organov, policije, žandarmerije in vojaštva samo reševalni oddelki, službujoči člani odbora za zaščito mesta, ki se morajo izkazati z legitimacijo >Ozam-a«. Kdor se ne bo ravnal po teh navodtnh in se ne bo pokoraval pozivom organov Javne varnosti, bo po naredbi banske uprave kaznovan z globo od 10 do 1.000 dinarjev, ob neplačilu globe pa z zaporom od 1 do 20 dni. Umor Jakoba Tratnika pojasnjen Celje, 11. oktobra Preskava o roparskem umoru v Lev- cu pri Celju je dognala, da je bil umorjeni Jakob Tratnik, ki so ga potegntti v soboto dopoldne iz Savinje, v petek zvečer s 271etnim brezposelnim delavcem Ivanom epajzerjem z Lave pri Celju v Majdičevi gostilni v Levcu. Spajzer Je v gostilni ponujal gostom kramp za 2 din v nakup in se je zelo razburil, ker ni rmtel nihče kupiti krampa. Okrog 22. je Tratnik zapustil gostilno, kmalu pa Je odšel tudi Spajzer. Vse kaže. da je spajzer sledil Tratniku ter ga blizu levškega mostu napadel s krampom in umoril, nato pa oropal in vrgel truplo v Savinjo. Na mestu, kjer je bil Izvršen zločin, so našli krvave sledove ter Tratnikovo ovojko za noge in vrvico, s katero ši je vezal ovojko. Spajzer si je v soboto v celjski okolici izposodil kolo in izginil. TJm^r 55 letnega bivšega posestnika Jakoba Tratnika iz Osence pri Celju je po vestnem prizadevanju orožnikov in policije že pojasnjen. S noči so orožnik^ v Galiciji pri Celju aretirali špajzerja, ki je bil osumljen umora. Prepeljali so ga v Celje, kjer je bdi davi zaslišan. Orožnikom je priznal, da je nesrečnega Tratnika ubil s krampom. Fant pravi ,da sta se sprla in ga je v prepiru udaril, truplo in njegove stvari pa vrgel v Savinjo. Mladega zločinca bodo po zaslišanju izročili sodišču, Iz Maribora —Usodna prometna nesreča, se je pripetila na banovinski cesti Jarenina—St. IIj. Iz Jarenine sta se na kolesu pripeljala 18-letni viničarjev sin Rudolf Rokavec in 15-letni Avguštin Vavpotič s Poličkega vrha. Ker na kolesu ni bilo zavore, sta drvela s precejšnjo brzino in sta se z vso silo zaletela v pbšestnico Marijo Bračko iz Jakob-skega dola. Nesrečnica je obležala s hudimi notranjimi poškodbami in so jo prepeljali v bolnico. — Žrtev zločina. V mariborsko bolnico so prepeljali 491etnega Franca Polko, ki ima večkrat prestreljen trebuh. Napadli so ga neznani storilci blizu Hoč. Poškodovan je tudi na glavi in po nogah. Njegovo stanje je zelo kritično. — Tatvina denarja. Ivan Spindler iz Krčevine, Vinarje 23, je naznanil policiji, da mu je bilo ukradenih 3500 din. Denar je imel shranjen v Škatli. Tatvine je osumljen neki Martin Vahnik, ki je pri Spind-lerju bil hlapec. V Škatli je namreč pustil listek, da bo njegova mati poravnala škodo. Kratkovidnost je podedovana Statistični podatki specialista za očesne bolezni dr. Brauna v Curihu obravnavajo zvezo med kratkovidnostjo in inteligenco. Učenjak pravi, da je kratkovidnost, ki jo pogosto srečujemo v Inteligenčnih slojih, zato tako razširjena, ker je podedovana. Domneva, da nastane kratkovidnost zaradi prekomernega čitanja, je s tem o vržen a. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 90 par. davek posebej. Najmanjši znesek 4 Din PSIHOGBAFOLOG Felix Globočnik v Ljubljani, hotel »Soča«, sprejema dnevno od 8—12 ln od 14—20, tudi ob nedeljah in praznikih. Oblake po hišah vrsi po 20. uri zvečer po dogovoru. Pri dopisih treba navesti spol ter datum rojstva. Eruiranje anonininih piscev, specijalna raziskovanja itd. — Dela na strogo znanstveni podlagi. 237» TRAJNO ONDULAC1JO s 6-mesečno garancijo v modernih frizurah Vam napravi s najnovejšim aparatom za ceno din 60.*- »Salon Msrlak«, Sv. Petra c 76. 1852 Nepremočijive Hubertuse trenčkote in vse vrste dežnih plaščev, oblek, perila i. t. d. najboljši nakup pri P B E S K E R, LJubljana, Sv. Petra cesta 14. GITARE — tudi na obroke. Popravila, uglaševanje klavirjev. Pouk v igranju. Bajde, Dravska 7. 2395 KLIŠEJE v[ 'rtiVNC JlKiOG&AHIU v. -i^krnui POUK Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od H 7. do 8. in od %8. do 9. zvečer za začetnike in izvežbance — pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zv. Največja strojepisnica, najrazličnejši pisalni stroji. Priče te k pouka poljubno, šolnina zelo nizka. — Chrlstofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Tel. flt. direktorja 48-43. 2157 SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din KLJUČAVNICAMA z Din 1000.— sprejmem takoj. Lep zaslužek. — Naslov pove uprava »Slov. ™*LW~*~* KAPITAL 60 par. davek posebej. Najmanjši sneses 8 Din BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR, Aleksandrova c. 40 kupi takoj ln plača najbolje hranilne knjižice bank ln hranilnic vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, delnice Itd. ralute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije. 33/M. ŽEMTEV KATERA GOSPODIČNA, vdova ah ločenka do 40 let, dobra kuharica In gospodinja, z gotovino, bi poroCUa samostojnega obrtnika. Ponudbe na upravo »Slov. Tfsroiki i pod Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 11. oktobra 1938. Stav. 228 šlajmerjev dom bo razširjen, lahko v njem oa postali i kuje s tom, da dobi pod vplivom živosre-brnih hlapov temno barvo in sicer tem temnejšo, čim več je hlapov živega srebra, tako da lahko po tem sklepamo tudi na količino živega srebra v zraku. Potemnitev se pokaže hitro, zlasti če se zrak malo segreje. Segreti znak pihamo proti papirčku, na- B BB g g hl b B bbbbbbb B B bb§§b B B BB B BB B b BB B BB B b B B bbibbbBBB B B B BB8 BB BB UD m OD n rh Ljubljana, 11. oktoora Po daljšem prizadevanju je vprašanje razširjanja šlajmerjevega doma vendar rešeno; zdaj lahko že celo govorimo, da bo sanatorij razširjen ter uporabljiv prihodnje leto avgusta. Včeraj so se lotili pripravljalnih stavbenih del. Težaška, zidarska in železo betonska dela je prevzelo podjetje Tomažič kot najnižji ponudnik. Razlika med ceno najnižjega in najvišjega ponudnika je znašala celih 200.000 din. kar kaže, da je bila prav ostra konkurenca. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani ima za razširjenje sanatorija okrog 6 milijonov din kredita. Zdaj so hala oddana samo dela, ki spadajo v zidarsko stroko, druga dela bodo oddajali poe.opno, seveda po razpisu. Stavbeno pojetje, ki je prevzelo delo, se je obvezalo a pogodbo, da bo spravilo prizidek sa- natorija pod streho v 60 delovnih dneh, torej v dveh dobrih mesecih. Delo bodo nadaljeval, do božiča, če ga ne bo ustavilo neugodno vreme. Zdaj ima sanatorij samo okrog 30 postelj, kar je odločno premalo glede na število članstva Trgovskega bolniškega in podpornega društva. Sanatorij je opremljen z mnogimi dragocenimi aparati ,ki doslej niso mogli biti dovolj rentabilno izrabljeni zaradi prenizkega števila bolniških postelj. Razen tega je treba upoštevati, da so bili mnogi prostori v začetku urejeni le začasno, ker so računali z razširjenjem poslopja. Vse to je zelo oviralo sanatorij, da ni mogel dovolj primerno služiti namenom, ki je bil zaradi njih ustanovljen. V sanatoriju smo tudi zelo pogrešali nekatere oddelke, ki bodo usta-novljen^ v razširjenem poslopju, predvsem oddelek za porodnU-vo. zlasti še, ker je ženska bolnica v Ljubljani vedno tako prenapolnjena. Razen tega nameravajo v povečanem sanatoriju odpreti zdrav stveno posvetovalnico za šolarje in posvetovalnico za odrasle. Ni treba še posebej na glasati, kako prav Ljubljana pogreša takšnih posvetovalnic Doslej se v šlajmerjevem domu niso mogli zdraviti upokojenci in nezaposleni, pa tudi vdove in sirote so moral^ odklanjati. V razširjenem sanatoriju bo pa prostor tudj za bolnike iz teh vrst. Načrt za razširjenje sanatorija sta izdelala arhitekta Omahen in Serajnik. Arh. inž. Serajnik ima stavbeno nadzorstvo. S prizidkom postane poslopje v resnici harmonično ter zaključeno in bo po zunanjosti mogočno. V razširjenem sanatoriju bo razen drugih prostorov 32 bolniških sob z 68 posteljami normalno, maksimalno bo pa sanatorij lahko nudil bolnikom celo 90 postelj. Duhovniška drama »Potopljeni svet« Izvirna drama je žela velik, povsem zaslužen uspeh — Predstava je odlična Ljubljana, 11. oktobra Anton Medved je bil prvi in Fr. S. Fin-žgar drugi slovenski duhovnik, ki je pisal drame za slovensko gledališče. Stanko Cajnkar pa je naš tretji duhovnik dramatik, toda hkratu prvi, kj nam je ustvaril dramo, v kateri je glavna osebnost duhovnik in vse dejanje zajeto iz duhovnih stremljenj in borb duhovn.ka današnjih dni. Spoštovanje zbuja iskrena izpoved, ki je izražena v tej pogumn drami, in polni radosti smo, da se je nenadoma pojavil nov pisatelj pristne umetniške osebnosti, širokega duševnega obzorja in notranje zrelosti; Canjkar je dramatik, ki je ustvaril resnične, polnokrvne osebe ter piše lep jezik, jasen in sočen. Jedro drame je dejstvo, da je katol ški duhovnik po cerkvenih zakonih izjema med živimi bitji na zemlji, izjema, ki je tuja, nenaravna prav tako rastlinstvu in živalstvu kakor vsemu zdravemu človeštvu. Zaradi te >izjeme« dož vlja marsikater, skoro vsak duhovnik katoliške cerkve resnično tragedijo, tako, o kateri »svet na zunaj sicer malo ve, pa je skoraj splošna usoda količkaj živih ljudi.« Dr. Pavel Velnar je postal duhovnik z jasnim, trdnim sklepom, da hoče biti izjema«, t. j. neomajno zvest katoliškemu celibatu. Bil je vaški kaplan izredne, vzgledne kulturnosti in socijalne dejavnosti. Med kmeti in delavci je služboval kot plemenit apostol, pr jatelj m brat. Izkušal je ljudem resnično pomagati z dejanji, jim biti učitelj, zdravnik in vodnik v telesni in duševni stiski in oedi. A videl je, da tako njegovi tovariši ne delajo, da dajejo ljudem namestu dejanj le besede, grajo, grožnje, obsodbe, da je celo škof, sicer blag, bister mož, ljudem le izjemoma, oddaleč prijazen. Z avtomobilom prihaja škof v vas, ki ga sprejema ob slavoloku po svojih velmožeh, opravi v paradnem orna t a birmski obred in se nato zopet odpelje. Z ljudstvom nima stika, za njegove intimne želje in potrebe nima časa. Takrat se zamaje v Velnarjevi duši, pa skuša sam storiti vse tisto, kar bi bil moral po njegovem prepričanju storiti vsak duhovnik, zlasti pa škof. Zato ga premeste drugam, kjer ni toliko delavcev in kjer ne more toliko uveljavljati svoje socijalne aktivnosti. Ali tudi ondi ne odneha v svoji apostolski dejanski dobrodelnosti; hkratu študira in napravi doktorat. Škof ga nato pokliče na bogoslovsko fakulteto, dr. Velnar postane vseučiliški profesor in vzgaja bogoslovce v svojem duhu; izkaže se nekakega reformatorja. Zaradi velike priljub ljenosti med duhovniškim naraščajem, ki prisega na njegova načela, postane škofu in cerkvenim krogom neprijeten. Pošljejo ga na nezaželen dopust. Dr. Velnar potuje, študira; vedno huje dvomi, vedno ostreje obsoja, pa — uživa lepoto narave, pleza po gorah, se shaja z ljudmi vseh vrst ter se v dolini ob veličastnem slapu sreča tudi z Lilijano Garnier. Mnogo občujeta in spoznata, da se izpopolnjujeta. Leto dni nato se začenja drama. V hotelu med hribi ga najde Lilijana, ki se je bila zaljubila v dr. Velnarja, in vzlic odporu končno tudi duhovnik spozna, da je zanj sreča le z Lilijano. Ves ranjen od svoje dotedanje okolice prestopi na drugo stran življenja. Zaman ga svari škof. Dr. Velnar se odreče vere in se poroči z Lilijano, filmsko igralko. Toda ženin svet ni Velnarjev, in življenje njene mlajše sestre, naivne lahkomiselne Vivine ga navdaja z obupom. Nesrečen je! Kakor iz potopljene Atlantide ga kličejo zvonovi, spomini nazaj v svet, ki ga je bil ostavil. Dr. Velnar je knjižničar v vel'kem mestu, Lilijana filma dalje, izvrstno služi in uživa življenje. Saj ji je mož nadležen pridigar, prestar in brez razumevanja lojenega življenja, Vivina pa ljub mka z nekim grofom. V knjižnici deluje tudi Klara Vigny, bistro m nežnočutno dekle kot tajnica. Velnar jo primerja z Lilijano in si domišlja, da bi bila Klara prava žena zanj. Ločil bi se in vzel Klaro. Ta pa ga odkloni. V tem mučnem trenotku prihiti Vivina, si da pokazati medicinsko knjigo, uvidi, da je ne-ozdravno inficirana, vzame ciankali, moli po diktatu Klare in umre. Dr. Velnar spozna sredi svoje zapuščenosti: »Brez Boga smo vsi strašno ubogi!« Zvonovi iz njegove potopljene Atlantide so mu zapeli iz pogovora s plemenito Klaro; zdaj pojde nazaj, zopet na drugo, prejšnjo stran. Saj škof je medtem sprejel njegova socijalna in kulturna načela ter deluje med ljudstvom tako, kakor je deloval nekdaj kaplan Velnar. Poslej si bosta složna tovariša . . . V resni, fini obliki, res umetniškem slogu nam je še mladi duhovnik Stanko Canjkar ustvaril delo, ki pomeni čn moža in literarne svobode. Drama ima odličen modem značaj, je skoro brez zunanje dramatičnosti, a vse dramatično se dogaja tem močneje v dušah nastopajočih oseb. Tehnično je prozorna, preprosta. In vendar je vse dogajanje resnično dramatično napeto, dialogi so močni, polni čustva in duha, pa izvečine tudi polni stilistične in besedne lepote, tako da so bili gledalci priklenjeni v najglobljo pozornost. Drama je vidno m čutno sad filozofske in umetniške duše, ki je vse te probleme trpko preživela in pretrpela. Vsi ti problemi pa so zanimivi in važni za vsakega kulturnega človeka. Rahločutni oblikovalec je vse dejanje od 3. dej. dalje prestavil iz domače okolice v širši tuji svet in dal vsem trem ženam francoska imena. Tako je vzel svoji drami vsakršno senzačnost in ji dal vsesplošno, svetsko veljavo. Seveda ni mogel niti hotel zatajiti, da je avtor katoliški duhovnik, ki zastopa končno vendarle načela zakonov katol. cerkve. Zato je moralo dobiti zadnje dejanje ten- denčnost, ki nas — neduhovnikov in ne »izjem« — ne prepričuje in ne zadovoljuje docela. Ako že začenjam z zadnjim dejanjem, dostavljam takoj svoje občutje, da je tudi nova oseba, Klara najmanj resnična in življenjsko verjetna osebnost. Tudi 3. dej. ima očitno tendenčno ost proti zakonu, proti ženskam in sploh proti življenju na naši, neduhovniški strani. Avtor je nekam krivično črno naslikal življenje v svetu izven cerkvenih ograj. Zato zadnji dejanji po mojem občutku manje prepričujeta kakor prvi dve. Odrčno je 2. dej., dialog med Velnar jem in škofom, dasi bi pričakoval jasnejše, močnejše motivacije za tragični spor v apostatovi duši. Zakaj se je Velnar ju »potopil svet«, bi si želel povedano krepkeje in razumljiveje. Močno je tudi 1. dej., čeprav bolj pesniško, bolj lepo in duhovito, kakor zajeto iz resničnosti življenja. Globoka, zmerom aktualna drama je našla v režiji Cir. Debevca vzgledno predstavo in uprizoritev. Vseh šest nastopajočih oseb je rešilo svoje uloge dovršeno. Glavno ulogo dr. Vrtnarja je igral sam režiser s polno doživljenostjo, z umetniško diskretno notranjo silo. ki je prepričevala. Kreacija, polna psiholoških f'nes, je igralcu na čast. Vsa resnična filmska umetnica in vroča, hkratu bistra, polnokrvna, strastna žena, ki se izživlja v umetnosti in lepoti, baj-nosti življenja, je bila Mira Danilova. Tudi zunanje in v toaletah zmagovita. Močno realistična Vivina je Juvanova Vida, kakor krasna vešča, ki se zaleti v plamen. Zelo naraven in simpatičen je škof. Gregorin, z imen'tno masko in na-turno govorico. Krasen, poetičen ženski lik je Klara, šaričeva, in življensko krepak tip delavca, ki noče miloščine, temveč le pravico, je podal Sever. Predstava je žela pri publiki močan notranji in zunanji uspeh; bilo je mnogo iskrenega priznanja, in gospod avtor je moral štirikrat pred rampo, kjer je doživel prisrčne ovacije. Fr. G. živo srebro v zraku Če razlijemo malo živega »rebra po tleh, izhlape počasi kapljice v zrak tako kakor kapljice vode in potem ostanejo v zraku hlapi živega srebra. Ti hlapi pridejo z vdihavanjem človeku v pljuča in odtod v telo, kjer povzročijo sčasoma težko zastrupljeni je. Takemu zasfcrapijenju so izpostavljeni vsi ljudje, ki imajo opraviti z živim srebrom, recimo pri izdelovanju toplomerov, barometrov, živosrebmih svetilk, živosrebr-nih preparatov in amalgamov, ob pridobivanju dragih kervin z ano? Iga maci jo itd. V prostorih, kjer se dela s tekočo kovino, je potrebno redno zračenje. Doslej pa še nismo imeli sredstva, s katerim bi lahko dognali tudi najmanjšo količino živosrebrnih hlapov v zraku in tako kontrolirali čisto-to zraka. To sredstvo je bilo končno najdeno v spojini žvepla s selenom, prvino, ki se rani sicer v fotocelicah. Ta spojina, nazvana selen sulfid, se odli- mocenem v selensudfidu. Će primerjamo potem njegovo potemnitev na posebni barvni lestvici, lahko ugotovimo množino živega srebra v zraku. To lahko storimo rudi, če je v zraku le st orni lijom ti del živega srebra. To je razredčen je, odgovarjajoče 0.082 miligrama živega srebra v kub. m zraka- Jean Battenova noče vreči puške v koruzo Slavna letalka nima lastnih sredstev in tudi pravega poklica ne Po Londonu se je raznesla vest, da je prišla novozelandska letalka Jean Battenova, ena najslavnejših žen sveta in najbolj znana pilotka britanskega imperija, v hudo zadrego, ker nima lastnega premoženja in tudi ne stalnega poklica. Podobna usoda je zadela že več slovečih pilotov. Nedavno je bil pozvan pilot, ki je slo njegovo ime pred dobrim letom po vsem svetovnem tisku zaradi drznih poletov, naj prinese potrdilo verodostojnih prič, da je res preletel že toliko in toliko kilometrov. Potegoval se je namreč za mesto prometnega pilota. Tako kratka in minljiva je slava letalcev. Joan Batten Jean Battenova ali kakor jo kličejo v Angliji Jean Zkustoznova, je hči novozelandskega zobozdravnika. Postati bi bila morala pevka. Toda pevka in pilotka, to nikakor ne gre skupaj in zato si je izbrala drugo kariero. Za letalstvo se je odločila že ko ji je bilo 17 let in ko je čitala o senza-cionainem poletu Berta Hinklerja iz Anglije v Avstralijo. To je bilo leta 1928. Potem je sicer še šla z materjo v London, kjer naj bi bila študirala petje, toda v nasprotju z večino deklet, ki rade pozabijo na svoje načrte, zasnovane na pragu življenja. Jean ni odnehala. Materi je odkrito priznala, da ni za glasbo, še prodno so bila izčrpana vsa denarna sredstva, določena za njeno bodočnost. Dejala je, da bi rada postala letalka. Mati se je končno vdala in Jean se je učila letati v londonskem klubu. niti do sitega ni mogla najesti. Pilotska šola je požrla vsa njena sredstva. Njena mati je odpotovala na Novo Zelandijo k bolnemu možu. Jean je živela ob mleku in kruhu, toda obupala ni. Pisala je vsem prijateljem, vsem, ki bi ji mogli kakorkoli pomagati neposredno ali s svojim vplivam in končno v aprilu 1933 ji je prijatelj njene rodbine iz \Vellingtona na Novi Zelandiji sporočil, da je pripravljen posoditi ji letalo, ki ga ima na letališču Lvmpne pri Londonu. Jeana je to ponudbo navdušeno sprejela. Po poskusnih poletih je nekega dme zelo hitro startala in v tem je bila njena napaka. Nezadostno preizkušeno letalo, na drugi strani pa po nervoznosti in pomanjkanju izčrpana pilotka, nista, vzdržala in letalo je treščilo v Indiji na tla. Sreča v nesreči je bila, da se letalki ni zgodilo nič hudega. Jean je izjavila, da tega noče smatrati za konec svoje kariere. Startala je znova in zopet jo je doletela nesreča pri Karachi. In vendar bom Se poskusila, je dejala takrat- Tretji poskus se ji je posrečil in res je prekosila rekord Amy Johnson ove. Tako se je začelo in tako je ostalo. Pozneje so se Lažje našli ljudje, ki so ji zaupali letalo, toda skoraj nikoli ni imela sreče pri svojih prvih poskusih. Zdaj ji je odpovedalo letalo, zdaj zopet ni bilo ugodnega vremena. Ona pa je vztrajala in slednjič je zmagala. Letalo je postalo sestavni del njenega življenja. Ko jo je nekoč radoveden reporter po novem poletu iz Avstralije v Anglijo vprašal, če ima fanta doma ali v Londonu, je odgovorila začudeno: Kaj ga niste videli? Saj sem včeraj z njim priletela. Mislila je seveda svoje letalo. 27 letno brhko dekle ima zdaj bogate izkušnje z mnogih poletov, pohvali se lahko z največjimi letalskimi trofejami, ki jih jo mogoče doseči pri angleškem in novozelandskem Aeroklubu. Njeno ime je zapisano na listini rekordov s poletom iz Port Darvvina v Avstraliji v London v petih dneh, 18 urah 15 minutah, s katerim je prekosila rekord angleškega letalca Breadtben-ta za 14 ur in po katerem je bila predstavljena na angleškem dvoru. Nima pa pravega poklica. Pobijati rekorde in pehati se za novimi na nepreizkušenih zračnih progah je vedno težje, zlasti za letalka, ki nima lastnih denarnih sredstev. Razen tega pa živimo v časih, ko se na slavo in zasluge tako hitro pozabi. Toda Jean Battenova niti ne misli na to, da bi vrgla puško v koruzo. Aniy Johnsonova Pilotsko izpričevalo je bilo nekaj kakor za navadno dekle izpričevalo meščanske šole. Dobila ga je v treh mesecih, toda takoj je morala misliti na to, kako se bo preživljala odnosno kako bi si pomagala naprej. Denarja za lastno letalo ni imela, tovarne ji pa niso zaupale. Takrat je dosegla Amy Johnsonova na progi Anglija—Avstralija rekord, o katerem so vsi mislili, da bo dolgo držal. Jean Battenova je pa vendarle sklenila prekositi ga. To ni bilo lahko, v Londonu je morala precej dolgo trpeti hudo pomanjkanje. Večkrat se Malajski princ in njegova izvoljenka Sultan iz Tringrgana, stare;,ši brat princa Mahmuda, ki se je med studiranjem v Orfordu seznanil s hčerko bogatega krojača Joyce Blenceweevo in izjavil, da se bo poročil z njo, je obvestil angleške oblasti, da nima več pomislekov preti bratovi zakonski zvezi, če bo sklenjena po monamedanskih obredih. P»« prvi vesti o bratovem namenu oženiM se z oxfordskn lepotico je Izjavil sultan Tnnggana, narol odvisne oržave na Malajs'< .»•*•. polotoku, da bratove poroke ne bo dovolil in da mu ustavi vsako gmotno podporo, če se takoj ne vrne brez svoje izvoljenke domov. Zaljubljen^ princ je pa odgovoril bratu, da ima kot angleški državljan pravico sam odločati o svoji bodoči ženi. da se hoče na vsak način oženiti in da se bo preživljal kot šofer ali pa kot natakar v An-giijl Princ Mahmud je po letih četrti brat sultana, ki ima že tudi več svojih otrok tako, da je maio verjetno, da bi mogel kdaj zasesti prestol. Zato se ni čutil vezanega zo dinastičnih ozirih. Sultan je končno u videl, da ima prav in opustil je svoj odpor proti bratovi poroki z mlado Angležinjo. SREČEN ČLOVEK — Kaj? Ze četrtič se boš točil? Kaj si pa počeL človek božji? — Nič. Samo malo sreče sem imel. GEOROES OHNET: 72 g erge j pnmn ----1 Pnman i- ■ .Vznemirjen po obvestilu, da se je dal Sergej zapeljati Herzogu v njegove špekulacije, je Peter zapustil rudnike in hitel v Pariz. Pisma, ki jih je pisala Mihelina svojemu prijatelju iz otroških let in slučajni priči svoje nesreče, so bila mirna in polna udanosti v usodo. Mlada žena je iz ponosa prikrila Petru prav vse muke in svoje ponižanje. On je bil zadnji med tistimi, ki bi mogla prenašati njihovo pomilovanje. V pismih je opisovala Sergej a kot spokornega grešnika, pripeljanega zopet na pravo pot. Iz istih nagibov tudi Marechal ni hotel Petru odkriti resnice. Bal se je, da bi utegnil Peter poseči vmes in hotel je prihraniti gospe Desvaren-nesovi bolest, ki bi bila gotovo povzročila smrtno sovraštvo med njenim posinovljencem in zetom na drugi strani. Toda objava o vpisovanju delnic »Credita Uni-versel: je prišla v svet in nekega lepega dne je zagledal Peter plakate po vseh stenah svojega zavoda. Z debelimi črkami so bila natiskana imena upravnih svetnikov nove delniške družbe. Ko je Peter preči tal med njimi Paninovo ime in zaman iskal Cayrolovo, je zadrhtel. Spomnil se je strahu, ki ga je obšel, ko je Herzog prvič prestopil prag doma svoje dobrotnice. Takoj je pisal gospe Desvarennesovi, da bi zvedel, kaj se godi. Ker ni dobil odgovora, je sedel brez oklevanja na vlak in se odpeljal v Pariz. Gospo Desvarennesovo je našel v strašnem razburjenju. Delnice Credita so padle na zadnji borza za 120 frankov. Posledica tega je bila panika. Podjetje so smatrali že za izgubljeno. Savinien je odhajal od gospe Desvarennesove. Hotel je biti priča prinčevega poloma, ker je princa vedno sovražil, češ, da mu je odjedel pravico do premoženja Desvarennesovih. Hotel je to potožiti svoji teti, pa je bil odločno zavrnjen. In zato se je čutil upravičenega zapustiti »mrliški dom«, kakor je govoril posmehljivo. Cavrol, ki so mu bili Paninovi interesi morda bolj pri srcu, kakor če bi bilo slo za njegovo lastno premoženje, je begal iz ulice Taitbout v ulico Saint-Dominique ves zamišljen, razburjen in bled, toda pri tem jasnega pogleda in prisotnosti duha. 2e poprej je bil rešil »Credit Europeen« s tem, da ga je ločil od »Credita Universel« že pred šestimi tedni navzlic vsem prošnjam gospe Desvarennesove, ki je hotela obdržati obe podjetji v tesni zvezi v upanju, da bo mogoče eno rešiti s pomočjo drugega. Toda Cavrol, praktičen, odkrit in neizprosen, to pot prvič ni ubogal gospe Desvarennesove. Ravnal je odločno kakor kapitan, ki vrže v morje del tovora, da reši drugo blago in pdsadko. In kmalu se je pokazalo, da je bila njegova pot prava. »Cre- dit Europeen« je bil rešen. Delnice so bile sicer nekoliko padle, toda kmalu se je položaj zboljšal. Cayrolovo ime in njegova navzočnost na čelu podjetja, sta pomirila občinstvo in delničarji so se zbrali tesno okrog njega.. Bankir, strasten v svoji nalogi, je skušal zdaj rešiti Panina, ki mu je pa ta čas v hišici v ulici Maillot kradel srečo in čast obenem. Peter, Cavrol in gospa Desvarerinesova so bili zbrani v Marechalovi pisarni. Peter je menil, da je treba nastopiti odločno in takoj spregovoriti s princem. Dolžnost gospe Desvarennesove je pojasniti Paninu, da je očividno nasedel Herzogu. Gospa Desvarerinesova je pa otožno odkimala z glavo. Kaj naj mu končno poreče? Da se ugo-nablja? Saj bi ji ne verjel. Vedela je zelo dobro, kako zna sprejemati nasvete in svarila. Vsako pojasnjevanje med Sergejem in njo je izključeno. Njen nastop bi princa samo še hitreje pognal v pogubo. — Torej pa izgovorim jaz z njim, — je dejal Peter odločno. — Pod nobenim pogojem, — je dejala gospa Desvarerinesova. — Ti že ne! Edini med nami lahko učinkovito stori, kar je treba storiti in to je Cavrol Mi drugi se ne smemo vmešavati v to. A kar je glavno, pazita na vsako besedo, pazita tudi da s potezami na obrazih ničesar ne izdasta. Mihelina ne sme ničesar zvedeti. V najtežjih trenutkih življenja, ko je bilo v nevarnosti premoženje in tudi čast, je skrbela mati samo za duševni mir in varnost svoje hčere. Cavrol je odšel k Paninu. Princ se je bil baš vrnil: odpiral je došla pisma in kadil cigareto v svojem salonu. Tapetna vrata so vodila na stranske stopnice, po katerih se je prišlo na dvorišče. Po teh stopnicah je prišel Cavrol. Bil je prepričan, da tako ne bo srečal Miheline. Sergej je naglo vstal, ko je zagledal na pragu Ivankinega moža. Bal se je in nehote je pomislil, da je Cavrol morda prišel na sled nezvestobi svoje žene. Zato je instinktivno odskočil. Toda bankirjev obraz ga je hitro pomiril. Bil je sicer resen, ni pa bilo na njem nobenih sledov jeze. Prihajal je očividno po trgovskih opravkih. — No, dragi Cayrol, kakšno srečno naključje je pa vas privedlo k meni? — je vprašal Sergej veselo. — Ce je to naključje, gotovo ni srečno, — je odgovoril bankir. — Rad bi se z vami pomenil, princ, in bil bi vam zelo hvaležen, če bi me izvolili mirno poslušati. — O, o, kako slavnostno začenjate, dragi moj. Pa vendar ne gre za težavno plačilo? Ali naj vam Domagam? Pripravljen sem govoriti o tem s Her- zogom. Cavrol je osuplo pogledal princa. Torej ni ničesar slutil? Tolika novršaost m malomarnost je bila neverjetna. In to naj bi bil mož? Bankir je sklenil kratko in brezobzirno odkriti mu vso resnico; samo strela bi mogla pregnati tako slepoto. ~ Za del Usta —y* v