Maribonltl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), Stev. 85
Maribor, pondeljek 14. aprila 1930
»
«
Iz-haja razun nedelje in prašnikov vsak dan ob 16. uri
Račun pri poMnam t»V. m. v Ljubljani it. 11.409 Valja masaftno. prajmia« v upravi ali po polti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglati po tarlfu
Oslaeo aprajama tudi oslaanl oddelek .Jutra- v Ljubljani, Preiemova ulica It. 4
Drugi patrijarh
srbske pravoslavne cerkve izza njenega obnovljenja je bil v soboto izvoljen in včeraj slovesno ustoličen: brez velikih ceremonij se je po izvršenem pogrebu prvega patrijarha Dimitrije sestal v soboto zjutraj arhierejski sabor srbske pravoslavne cerkve v sa-borni cerkvi v Beogradu in izvršil v smislu zakona volitev novega patrijarha. Od 57 oddanih glasov je dobil skopljanski metropolit Varnava 45 gla sov. Na podlagi izida tega glasovanja je kralj imenoval metropolita Var-navo za patrijarha srbske pravoslavne cerkve, ki je bil včeraj v saborni cerkvi v Beogradu slovesno ustoličen v navzočnosti kralja in kraljice.
°b tej priliki je novi patrijarh imel nagovor, v katerem je dejal med drugim: »Prestol srbske patrijaršije se loči od vseh patrijarhijsk. prestolov na vzhodu i drugod z ozirom na svojo zgodovinsko preteklost, z ozirom na vlogo, ki jo je igral v življenju srbskega pravoslavnega naroda, z ozirom na silno in močno srednjeveško državo, na koje čelu so stali naši vladarji, arhijereji, arhiepiskopi, metropoliti in Patrljarhi. O tem nam govore ruševine naših starin. Spomnimo se svojih srednjeveških vladarjev, do kake stopnje so dvignili Sveto Goro Hilan-dar, našo univerzo, od koder je prišel j-jveti Sava, prvi srbski prosvetitclj i o našo silno srednjeveško Srbijo vidimo v času suženjstva v patrijarhij-skem prestolu in v službi svečeništva, m je čakalo, da vstane duh srbskega naroda, da se v njegovi sredi rodi ozd Karagjorgje in da ustvari dina-•10, kakoršno imamo danes in kate-i 8A°ii na čelu naš močni in modri ralji Aleksander, ki je s svojo modrostjo ustvaril našo državo in ki vsem n? 1 sv°i? vladarsko milost brez raz-kT7,iLer<Hizpo * in vedno znova do-
srtakS' patrS™
trlteh »0vh2!|! besedal1 * '»vi pa-sk/> oravr^fn °£r°mni pomen srbske pravoslavne cerkve v politični
Zadnif utripi londonske konference
SESTAVLJANJE BESEDILA POGODBE MED ZEDINJENIMI DRŽAVAMI, ANGLIJO IN JAPONSKO. - DELNA OMEJITEV OBOROŽEVANJA.
LONDON, 14. aprila. Juristi, ki imajo nalog, da sestavijo besedilo pogodbe med Zedinjenimi državami, Japonsko in Anglijo, so imeli vso soboto polno dela. Pomagal jim je še generalni tajnik konference, Maurice Hankey s celim štabom strokovnjakov. Ze v soboto je bil izdan uradni komunike, ki ugotavlja, da se je v palači St. James sestal prvi odsek, ki se bavi z vprašanji, ki še niso rešena. Odsek je odobril štiri poročila izvedencev o razdelitvi vojnih ladij. Istočasno je bil odobren dogovor o rušilcih torpe-dovk, ki je bil sklenjen med Zedinjenimi državami, Anglijo in Japonsko. Soglasno je bila dalje odobrena pogodba treh po-
morskih velevlasti o oklopnicah, nakar je bilo sprejeto poročilo o pojmu matičnih ladij.
Po pogodbi z Zedinjenimi državami in Japonsko bo morala Anglija svoje velike podmornice »Marlborough«, »Imperor of India«, »Benbow« in »Tiger« razorožiti. Dve oklopnici boste demontirani 24 mesecev po uveljavljenju ratificirane pogodbe, dve nadaljni po 30 mesecih. Zedinjene države pa bodo v 24—30 mesecih razorožile svoji podmornici »Utah« in »Florida«. Kot šolske ladje obdrže še: Zedinjene države ladjo »Arkansas«, Anglija ladjo »Iron Duke«, Japonska pa ladjo »Hieyei Maru«.
zgodovini srbskega narLV-11 * t, besedah je tudi vsebovan velik! ™ »Jen izvolitve novega patrijl?ha s?b' ske pravoslavne kot narodne cerkve . Toda izvolitev metropolite j?1* Še drugi veliki politični nZI ^°vi patrijarh je bil 20 let metropolit Skoplju v južni Srbiji in si jeT!
s<? raznJ tuii in domači, od tujcev acenti skušali v tamošnjem ra?!uu se^ad seme nezadovoljstva in Stvn Ia' j n„ezanpanja in celo sovra-b h £° dr?ave- Sai le baš južna Sr-Posk,;?rtne?avn.efira biIa torišče raznih
Kili Ji « makedonstvujuščlh i dru-
*o iZurtZainc poskuse- Tl Poskusi Ugodnih tal kIrV* ,etlil nmogo Sama po svolih državna uprava Viš^ svoie nni^SP°-nentih nI bila "a
svoje naloge, m s0 mnogi 2a-
Uelikansfce manifestacije za neodvisnost Indije
BOMBAY, 14. aprila. Včeraj so se vršile v vseh večjih mestih Indije veli kanske manifestacije za neodvisnost države od Velike Britanije. Po ulicah Bombaya je krenil sprevod 500.000 ljudi, ki so prepevali versko-revolu-cijonarne pesmi in nosili tablice z napisom: »Doli s solnim monopolom!« Vendar pa nikjer ni prišlo do spopada s policijo.
110 poslopij zgorelo
LJUBLJANA, 14. aprila. Silen požar v Zalukl pri Metliki je vpepeli! včeraj nič manj kot 110 stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Rešiti je bilo mogoče le nekaj živine: številni prašiči, perutnina in psi so poginili v ognju. Človeških žrtev pa k sreči ni zaznamovati. Rešila se je pravočasno tudi petletna hčerka posestnika Jurija Belaniča, ki je po neprevidnosti povzročila to strašno katastrofo. Škoda ie ogromna, vsa vas je kup pepela in razvalin. Za obupane vaščane, katerih panika se še vedno ni polegla, je uvedena obsežna pomožna akcija.
Zuerina u claueški podobi
PARIZ, 14. aprila. Sodišču v Ouimpe-ru je obsodilo v soboto neko zverino v človeški podobi na smrt. 341etni kmet Le Floch je pred kratkim posilil neko 481etno damo in jo potem zadavil. Na zverinski način je nato zadavil še njeno triletno vnukinjo, ki je videla zločin in hotela ravno pobegniti. Po strašnem dvojnem umoru je Floch še hišo zažgal. Porotniki so soglasno potrdili vsa vprašanja o krivdi, nakar je bil divjak obsojen na smrt
Uelika akcija proti boljšeuikom
LONDON, 14. aprila. Današnji »Daily Herald«, organ angleške delavske stranke, objavlja senzacionalno poročilo, da se pripravlja v I.ondo nu akcija za ustvaritev močne belo gardistične armade, ki naj bi pričela ofenzivo proti boljševikoni. Namen ofenzive je strmoglavljenje boljševiš-kega sistema in obnovitev carizma. Vsi v inozemstvu živeči oficirji bivše ruske carske armade so bili baje že pozvani, da se pridružijo temu gibanju.
Žrtue orkana
TUNIS, 14. aprila. Tu je v strahovitem orkanu poginilo 5 domačih pastirjev s čredami vred, približno 700 glav živine.
Hazardne Igre u Parizu prepovedane
PARIZ, 14. aprila. Parlament je sprejel zakon, po katerem so v vseh igralnicah Pariza in okolice prepovedane vse hazardne igre.
Dete z dvema glavama
SOFIJA,14. aprila. V vasi Bjelostovcu je rodila neka kmetica dete z dvema glavama, ki pa je že nekaj ur po rojstvu u-mrlo. Bila sta očividno zraščena dvojčka, od katerih eden ni bil popolnoma razvit.
Davek na tobak mesto na pivo na Češkem.
Ker je nameravana uvedba novega davka na pivo i pri producentih i pri kon sumentih zadela na najodločnejši odpor, namerava vlada uvesti nov davek na tobak, kar bo imelo za posledico podraže-nje vseh tobačnih izdelkov.
lostni zgledi pokazali, da so brezvestni mandatarji Kraljevske vlade skušali eksploatirati tamošnji ubogi narod v svoje sebične namene. Ni najmanjša zasluga baš novega patri-larha in dozdajnega skopskega metro-polita Vamave, če so se tekom zad-ijin let tc razmere pričele spreminja-I1] boljšati in če se Je narodu južne oroije začela s strani državne uprave posvečati večja pozornost za njegove gospodarske in kulturne prilike.
^eio simpatična je tudi izjava novega patrijarha, ki jo je podal že v so-
boto po izvolitvi, ko je izjavil med drugim, da bo njegova skrb, vzdržati srbsko-pravoslavno cerkev na dostojni višini, ne da bi storil karkoli, kar bi dovajalo pravoslavno vero v nesklad z brati Hrvati in Slovenci, to Je s pripadniki katoliške (in deloma muslimanske) vere v državi, in da bo njegova zvezda vodnica ona krščanska ljubezen, ki vsem omogoča biti verni sinovi naše mogočne kraljevine. Ta Povdarek verske strpnosti in lojalnosti treba zlasti danes prav toplo pozdravljati.
Avtomobilska nesreča pri Dravogradu.
Včeraj popoldne krog 13. ure se je vozil sreski načelnik iz Slovenjgrad-ca g. Frid. Viher s svojo gospo in hčerkico Slavico v avtomobilu iz SIo-venjgradca proti Vuzenici, kjer ima starše. Na cesti od Dravograda proti Gortini, prilično en kilometer pred gostilno JaneŠ, je naenkrat odletelo z av ta eno izmed zadnjih koles. Šofer je sicer naglo zavrl, vendar se je avto zaletel v drevo ob cesti. Pri tem si je zlomil g. načelnik Viher nogo v gležnju in je dobil tudi poškodbo na glavi, njegova gospa je pa bila ranjena na prsih. Otroku se ni zgodilo nič, šofer je lahko ranjen. Na avtomobilu so se spredaj ubile šipe, hladilnik je pa ostal skoro nepokvarjen. Na lice mesta je prihitel takoj vuzeniški zdravnik g. dr. Pregl, ki je dal oba ranjena prepeljati v slovenjgraško bolnico.
Vojska v Dupleku.
Sinoči krog 19. ure sta se vračala 19-letni zidarski vajenec Andrej MurŠec in pos. sin Feliks Mulec iz Sp. Dupleka domu od Sv. Martina pri Vurberku. Nasproti jima je prišel pos. sin Ivan Berlin-ger ter ju začel izzivati in kmalu tudi streljati iz browninga. Že po drugem strelu je Mulec padel, Muršec pa je bežal proti Dupleku. Med begom sta ga srečala še dva Berlingerjeva brata in tudi za njim streljala. En strel je oplazil MurŠeca po glavi, drugi pa ga je zadel v levo roko in mu je krogla obtičala pri kosti. Muleča, ki je dobil težek strel skozi, vrat, je njegov oče že sinoči ob polnoči zapeljal v bolnico. Njegovo stanje je zelo rasno. Muršec pravi, da je padlo vsega skupaj najmanj 20 strelov. Ljudje pripovedujejo, da je sinoči tudi v Sv. Martinu bila huda noč. Tudi tam so divjaki streljali skozi vas in oddali nad 30 strelov. —
Jurjevanje.
Ta lepi staroslovenski običaj bo t Mariboru v nedeljo po Veliki noči v Narodnem domu proizvajala deška in dekliška meščanska šola. Istočasno se bo pela tudi prva slovenska opereta Tičnik v proslavo stoletnice našega priljubljenega skladatelja dr. B. Ipavca. Izredno ljubka in melodijozna skladba je bila na mariborskem odru že pred 18 leti in je žela splošno priznanje. Pričakovati je, da bo tudi sedaj občinstvu dobrodošla. Prireditev se bo vršila v prid revnih učencev v Mariboru dne 27. aprila ob 5. url. —
Tragika nesrečne vdove.
Vdova po lani tragično preminulem policijskem agentu Pučniku 34-letna Josipina Pučnikova je po smrti svojega moža zapadla v globoko depresijo. 2ivci so ji odpovedali in sedaj je obolela pod znaki umobolnosti. Z reševalnim avtom so jo odpremili v splošno bolnico. —
Narodno-strokovna zveza bo imela svoj letošnji kongres in delegatski zbor dne 7. in 8. septembra v * arli.0ru‘ Poprave so v teku in obeta biti prireditev zelo lepa. Mariborska podružnica NSZ je že tudi pričela s Pripravami za sprejem gostov in za čim najlepšo manifestacijo narodnega delavstva v Mariboru. —
Predavanja o bolfševiškem preganjanja kristjanov v Rusiji.
Po akciji proti verskemu preganjanju v Rusiji, ki je bila uvedena po naših mestih, se je pričel sličen pokret tudi po deželi, kjer se dan za dnem prirejajo številna predavanja. Ponekod predavajo profesorji mariborskega bogoslovja, drugod pa domači žunnlki.
Mariborski in dnemi
Nemška in ponemčena krajeuna imena
■Pod tem naslovom je priobčil v 81. št. »Večernik« jako hvalevredno pobudo za čiščenje krajepisnih imen v mariborski okolici, kar je ravno zdaj umestno in že tudi nujno, ker si mora na podlagi novega zakona o krajevnih imenih nabaviti vsaka občina nove, ob cesti ali poti razvidne deske s pravilnim narodnim imenom.
Sprožen je bil tudi predlog, da naj izginejo pri tej priliki povsem nemška imena »Wienergrabeu, Rošpah« in »Lajterš-berg«. Prve dve imeni res izgledate po svoji zunanjosti kot nemški, toda le na videz, ker so samo nemščini prikrojeni. Za »Wienergraben« že itak rabimo dalj časa slovensko obliko »Vinarski dol«. Da je pa »Rossbach, Rošpah« zgolj pohabljena oblika »Razpoka«, o tem se je že tudi pisalo, ker nima ta nemška oblika sploh nobenega smisla, slično kakor »Rosswein«. Prepričevalno je pa to ime le v slovenščini, kajti to je ozka dolina, katera res izgleda kakor razpoka, posebno, ako jo pregledujemo s hriba Sv. Vrbana.
Za »Lajteršberg« pa je predlagal pisec popolnoma novo ime »Rebernica, Reber-nice« ali pa »Lutverje«, ker je mnenja, da nimamo odnosno, da nismo imeli za ta kraj svojega imena. Temu pa ni tako-Kar smatramo danes kot »Lajteršberg«, to so »Košaki«. Kdor ima vojaško karto v meri 1:75.000 pri roki, razvidi to takoj, kajti tani bere ime »Koschak« kot krajinsko ime in »Koschak B.« kot poseben hrib v tej krajini. Vse bolj se še pa čudi, ko tem potom zve, da se nahaja železniški predor pod »Koschaken Betg«om ne pa pod »Leitersbergom«. Zamenjavo imen je menda zakrivila južna železnica, ki ni bila, kakor je dovolj znano, nikdar Slovencem naklonjena, ter ji naziv »Ko-schaker Tunnel« ni ugajal, ker se takoj spozna kot tujeroden. Za nas je pa to »Košaški predor«.
Izredno zanimiva je pa tudi jezikoslovna stran tega imena »Košake« so imenovali Slovenci in jih še menda danes tu in tam imenujejo, ona travišča na hribih in gorah, kjer še zraste za košnjo sposobna trava. V vinorodnih krajih je travnik nad vinogradom »košak«, pod njim pa »laz«. Pri istih pogojih se pa običajno ponavljajo ista iinena v isti krajini in to posebno v našem slučaju, ko vemo, da se javlja korenina »koša, košnja« že pri »Košenjaku« (pravilneje »Košnjak«) nad Dravogradom in da je vse gorovje od Košenjaka do naših »Košakov« znano pod napačnim imenom »Kozjak«, mesto »Košnjak«. L. 1452 se imenuje še tudi hrib »Kosyakh« pri Nebovi v šentpeter-ski župniji.
če se načelno ne motimo, je pa Lei-tersberg« sploh le prevod imena »Košak« kajti *Leite, Leiten« pomenja v nemščini pobočje, posebno nepogozdeno, t. j. »Berg\viese«, kar moramo pisati na rovaš kakemu v slovenščini dobro podkovanemu nemškemu valptu ali graščinskemu sodniku, ki je v svojo zemljiščno knjigo _ (urharij) vnesel mesto »košakov« nemški iziaz »Leiten« z istim pomenom.
V	našem slučaju se moramo tudi čuditi, da ni oni oficir, ki je v »Košakih« mapiral (okoli 1. 1870), podlegel nemškemu vplivu, ter je krajepisna imena tako vestno vpisal, kakor jih je zvedel od domačinov in kar je moralo potrditi po predpisih tudi okrajno glavarstvo na podlagi uradne zemljiščne knjige, kajti drugače bi nam danes razkritje tega imena ne bilo tako udobno.
f'a slučaj nam tudi kaže zelo poučiji-vo, kako težko je najti često baš ono rdečo nit, ki je vodila imenodajalca pri izbiri imena za kak kraj, in to še tem težje, al»o se je s časom oblika pohabila v vsakdanji rabi ali pa bila nasilno predrugačena.
Mislimo, da saj v teh treh slučajih do-ticne občine že lahko zdaj in z mirno vestjo izvršijo javne napise v svojem območju ter da bodo to tudi potrdile prizadete oblasti.
Ker je pa v mariborski okolici še veliko spornih krajepisnih imen, nameravamo še tudi pri teh iz vsestranskih vidikov' ugotoviti pravilno ali saj prepriče
valno obliko imena, ker ga domačin drugače ne prevzame, ker smo šele prec kratkim doživeli pri imenu »Račje«. To uradno vsiljeno ime se je moralo zopet zamenjati s starim zgodovinskim imenom »Rače«, kajti domačin je vedno le živel v domačih »Račah«, nikakor pa v tujem »Račju«.
Poznamo tudi slučaj, da se celo narava buni proti sličnim nasilnostim. Domačini so hoteli podpreti pravilnost imena »Dev. Marija v Brezju« (mesto »na Brezju«) s tem, da so začeli tam nasajati breze, toda te so se vedno posušile, kakor da niso hotele biti sokrive napačne rabe tega imena. —	Ž.
Tombola v prid pohorske dečje kolonije
Ob ogromni udeležbi ljudskih mas se je vršila včeraj na Jugoslovanskem trgu dobrodelna tombola v prid napray počitniške kolonije za slabotne otroke, ka tero je priredilo agilno Slovensko žen sko društvo v Mariboru, ki tesno sode luje z društvom za zdravstveno zaščito otrok in mladine, lastnikom omenjene naprave. Prepričali smo se, da je bilo dobitkov celo več, kakor je bilo napovedano na plakatih, kajti izklicalni oder je bil skoraj pretesen za obilne zaboje dobitki in člane komisije, kateri je pred sedovala društvena predsednica, gospa Marija Maistrova. S četrturno zamudo ki je nastala vsled navala na blagajne zadnjem trenotku, je pričela vleči srečke sirota iz banovinskega dečjega doma Hilda Knezova. Občinstvo je z največjim zanimanjem sledilo izklicevanju in z ve-i likim zadoščenjem segalo po lepili dobitkih, kateri so se stopnjevali od točke do točke. Prvi so dobivali milo, testenine, galanterijo, drugi že buteljke vina kuhinjsko posodo,- tretji že ročna dela blago za obleke, opazili smo tudi gnjati, stožce sladkorja, vreče moke itd. in končno najsrečnejši ob napetem pričakovanju glavne dobitke. Prvo opremo za spalnico je dobila gospodična Ana Čebe la, laborantka v zdravstvenem domu, ki se je baš te dni ukvarjala z nabavo opreme, ker ji je v novem poslopju zdrav stvenega doma dodeljena naturalna neopremljena soba. Drugo tombolo, krasno namizno garnituro, je odnesla gdč. Gregorec Hilda, frizerka, z moškim kolesom | se je osrečila služkinja Makoter Verona | ki ga bo baje odstopila svojemu svaku,
| turistovsko opremo z originalnimi »Karo« j čevlji si je naprtil gospod Radivoj Knaf-I lič, šolski upravitelj v p. in z gramofo nom si bo krajšal čas dijak Fran Bak. Ne samo moralen, ampak tudi gmoten nsp... tombole je nad vse pričakovanje dober in ni čuda, saj so bile članice ženskega društva nenavadno marljive pri nabiranju darov kakor tudi pri prodajanju srečk. Slovenskemu ženskemu društvu Čestitamo k lepemu uspehu. —
Parastos za t patrijaršiom Dimitrijem
Včeraj dopoldne sc jc vršil v pravoslavni kapeli svečan parastos za po kojnim poglavarjem pravoslavne ccr-kve, patrijarhoin Dimitrijem. Obredne molitve jc opravil prota g. Trbojevič. Poleg skoraj polnoštevilno zbrane ina riborske pravoslavne občine smo opazili ni nogo drugega občinstva ter n-stopnike vojaške in civilne oblasti. Kakor vselej ob takih prilikah, se je tudi to pot izkazala provizorna kapela kot skrajno neprimerna, ker ne odgovarja svoji svrhi, niti prostoru.
CDariborsko gledalce
REPERTOAR.
Pondeljek, 14. aprila ob 20. uri »Francoski večer«.
Torek, 15. aprila ob 20. uri »Herman
Celjski«, ab. A. Kuponi.
Iz gledališča. V torek, 14. t. m. se vpri-zori Novačanova silna drama »Herman Celjski« za ab. A. — Za praznike se pripravlja premijera Parmove najboljše o-perete »Caričine Amazonke« v režiji g. Rasbergerja. Nadalje se študira izvirna dram znanega mariborskega pisatelja dr. Maksa Žnuderla »Pravljica o rajski ptici« v režiji g. Skrbinška.
Plesni in gimnastični uečer Erne Kouačeue
Slovenski balet je med vsemi našimi umetnostmi najmlajša umetnost, kajti ustvarila nam ga je šele sedanja generacija. Naravno je tedaj, da ga ni mogla oploditi nobena samorodna tradicija in da tudi še,ni našel poti. ki bi ga privedla do rasno in kulturno liašega. Vse to so še problemi bodočnosti. Zaenkrat smo tedaj navezani še samo na tuje vzore in iz njih črpamo misli, stil in interpretacijo tehnike. Iz tega izvira tudi nezanimanje naše javnosti zanj. Poleg tega pa so tudi oni, ki so doslej prihajali k nam, sami veliko grešili, ker so menili, da je za Slovence, in posebej še za Maribor, dober vsak program.
_ Sobotna praznina pri nastopu gdč. Erne Kovačeve in njenega zbora nas tedaj ni presenetila, čeprav je bilo to krivično, kajti nastop Celjank bi bil zaslužil veliko več pozornosti že za-radi_ tega, ker so bile nastopajoče dame iz naše sredine in ker so pokazale veliko miselne resnobe in globoke volje. V tem oziru so nas celo prav prijetno presenetile. Gdč. Erna Kovačeva je brez dvoma rojena plesalka. Njeno prožno telo, temperamentna razgibanost in sveža domiselnost jo usposabljajo za velik uspeli, treba bi ji pa bilo tu in tam še več resne poglobitve in odvaditi bi se morala nekaterih manir, ki motijo. Tako n. pr. obrazne mimike, kadar ni v skladu z ritmično interpretacijo dela, ekstemporiranja pri pristopu in odstopu itd. Sicer pa se je njen talent očito kazal od prvega »Alan-skega napada« preko improvizirane »Študije gibanja« do gracijoznega Dvorakovega »Valčka«, posebno pa obeh »Španskih plesov«, kjer je podala 'Voje najboljše. Dober talent ie pa pokazala tudi njena sestra, posebno v duetu v Kreislerjevern »Lepem rožmarinu« in v skupinskih nastopih ansambla.
Gdč. Erna Kovačeva pa ni samo do-Dja plesalka, ampak je tudi izvrstna učiteljica. S plesi in gimnastičnimi va-ami svojih učenk je to sijajno dokazali. Spričo dejstva, da so to dame iz družbe, torej amaterke, nas je presenetila že prva »Ritmična gimnastika«. »Dirigiranje skupine« je odkrilo že nove elemente samobitnosti, ki so se lepo izražali tudi v vseh ostalih točkah, posebno v »Kitajskem plesu«. Tu in’ :am je še manjkala preciznost izvajanja, rutina, tehnika, a vse to sc da odpustiti že zaradi resnega stremljenja in velike ljubezni ter volje učite-jice in učenk. Večer skupine srdč. Kovačeve je bil tedaj zanimiv. Želeli bi si jo še videti, a to ob boljšem obisku.
_	—r.
Smrtna kosa.
V nedeljo jc preminul v Sv. Marjeti ob Pesnici po dolgi bolezni g. Jakob Kramberger, mesar in gostilničar. Pogreb se bo vršil v sredo, ob 10. dop. iz niše žalosti na domače pokopališče, olag mu spomin, žalujočim naše iskre no sožalje. —
Umrla sta danes zjutraj: progovni mojster v p. Franc Vistner na Pobrežju Cankarjeva 7, star 84 let, in Ivan Lah, nadredar v p. v Koroščevi ulici 2 v M i-nboru, star 61 let.
Lep napredek (Destne hranil* nice u fT)ariboru
Mestna hranilnica v Mariboru je imela dne 9. t. m. sejo upravnega odbora, na kateri je bilo podano poročilo o 68. poslovnem letu. Bilanca za leto 1929 izkazuje razveseljiv napredek zavoda, ki je danes največji denarni zavod v bivši mariborski oblasti. Hranilnih vlog izkazuje zavod 118,208.666.07 Din. Stanje vlog je bilo leta 1928 Din 104,903.334.42, leta 1927 pa Din 78,803.700.21. — V dveh letih so vloge narastle za 39,404.965.86 Din ali za 50%. To je dovolj jasen dokaz, da uživa Mestna hranilnica zaupanje ljud stva v največji meri.
Stanje posojil 1929: Hipotečnih Din 47,349.035.—, občinskih Din 9,407.800—, meničnih Din 171.955.—. Razveseljiv je nadalje pojav, da se tekočega računa poslužuje vedno več in več naših trgovcev in obrtnikov. Leta 1927-je bil kreditsaldo 10,399.670 Din, ki je narastel v letu 1929 na 34,477.941.03 Din. Želeti bi bilo, da se tekočega računa poslužuje vedno več strank. Mestna hranilnica nudi vsakomur v tem pogledu največje ugodnosti.
Po poročilu ravnateljstva je imel zavod v preteklem letu 2 seji upravnega odbora in 35 sej ravnateljstva. Vsak petek (izvzemši praznike) se je vršila redno seja ravnateljstva. Nad 1300 prošenj za posojila se je rešilo po večini ugodno. Podpirala se je gradbena akcija in se pripomoglo mnogim do lastnega doma.
Na zahtevo ravnateljstva samega je izvršil nadrevizor g. Vlado Pušenjak v dneh 24., 25. in 30. marca strogo revizijo poslovanja. Našel je zavod v popolnem redu in piše v revizijskem poročilu med drugim sledeče:
»Od 20. maja 1928, odkar je prevzela zavod sedanja uprava, se more ugotoviti velik napredek zavoda. Poslovanje se vrši skrbno in vestno, pri podeljevanju kreditov se zelo previdno postopa. Hranilnica je imela vedno dovolj denarnih sredstev na razpolago, da je vedno zadostila svojim obveznostim in podeljevala kredite vsem kredita potrebnim in kredita vrednim prosilcem. Ravnateljstvo in upravni odbor sta sc zlasti trudila, da postavita zavod na zdravo in solidno podlago. Požrtvovalno, nesebično delo upravnih organov zasluži pohvalo, tem upravnim organom gre zasluga, da je postala Mestna hranilnica zopet denarni zavod, na katerega je lahko mesto Maribor ponosno.«	H03
Društvo jugoslovanskih akademikov j.	v	Mariboru
ima dne 17. t. m., na veliki četrtek ob 2 uri v društveni sobi svoj redni 27. občni zbor. Pozivam vse člane, da se ga polnoštevilno udeležijo. — Tajnik. -
Mariborska sfreljačka družina
je otvorila včeraj svojo strelsko sezono Članstvo z upravnim odborom in zastopniki mariborskih oblasti se je zbralo ob 8.30 na Trgu svobode, odkoder je v dolgi povorki z vojaško godbo na čelu odkorakalo na garnizijsko streljišče. Predsednik polkovnik g. Putnikovic je točno ob H), otvoril streljacko sezono. Pozdravil .e navzoče zastopnike oblasti in drugih korporacij; srezkega podnačelnika n desni brez g. dr. Potočnika, srcskejia podnačelnika za levi breg g. dr. Makar-ja, g. dr Faningerja za rezervne oficirje m g. Skalo za Narodno Odbrano. V svojem patrijotičnem nagovoru je pozvil navzoče, naj vzkliknejo trikratni živio' najvisjemu strelcu Njeg. Vel. kralju na-
as Sot SSJ
..
Opozarjamo na nocojšnji »Francoski večer«,
ki sc bo vršil v gledališču. Spored: Nagovor dr. P. Strmška, vojaška godba, ga Zamejič-Kovičeva in g. Neralič pojeta pesmi in operne arije, »Glasbena matica« zapoje par pesmi, recitira g. F. Kraljeva, članica gledališča. V francoskem jeziku recitira gdč. M. Starčeva, učenka 6. razreda realke: C. Perin, Retour en France in g. Novak, učenec 7. razreda realke: J. Aicard: Liberte, egalite, fraternite. Ponmožitev mestne policije v Ljutomeru, Ljutomerski občinski svet je sklenil na svoji zadnji seji, da pomnoži občinsko varnostno stražo še za enega moža.
Velika kavarna.
Pondeljek in torek dva velika kabaretna večera v Veliki kavarni. 1103 Mestno kopališče bo tekoči teden z ozirom na velikonočne praznike v torek, sredo, četrtek in petek od 8. do 19. ure odprto. V soboto pa od 8. do 15. ure. —	no7
Speclialist za ženske bolezni hi porodništvo dr. Franc Toplak
se jc vrnil s študijskega potovanja ter ordinira. Glavni trg 18, od 10.—-12. in od ]4.—16. ure. —
Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« grenčici
prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker sc izkaže že v malih količina!’ koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinku: joč način »Franz Josefove« vode, k' je zlasti prikladen za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« vod3 sc dobi v vseh lekarnah, drogerijah In špecerijskih trgovinah.
Elegantna dama obrača vedno pozornost na gospod.'1 z elegantno in efektno kravato. _ Ogromno izbiro krasnih kravat pa iui& v Mariboru specijalna trgovina kravat. Vetrinjska ul 24. —
V M a ri b o r u, dne 14. IV, i»ču.
/!Mar?hnreWi V F C F R N i K ,(utra
■«■■■■——■B—■
Stran 3-
Ameriške številke
SILEN RAZVOJ ZEDINJENIH DRŽAV. REKORDI V DENARSTVU, PROMETU, INDUSTRIJI IN ŽIVLJENJU.
Od vseh nekdanjih kolonij belega plemena ni nobena dosegla v tako kratkem ' časa tako silovitega razvoja in razmaha kakor Severna Amerika, pred vsem seveda njene Združene države, Človeku se zdi skoraj neverjetno in pravljično-bajno, ko pregleduje ameriške številke. Za ves ta razmah pa se ima Severna Amerika zahvaliti pred vsem temu, da je n.eno poduebje še najbolj slično podnebju Evrope, ki je tudi v največji meri pripomoglo nastanku stare, srednjeveške in moderne kulture.
Pred vsem so Zedinjene države naj-bogatejša politična tvorevina na zemlji. Njihovo denarstvo je doseglo velik razmah že poprej, a svetovna vojna jih je naenkrat pomaknila na prvo mesto, da ž njimi ne more tekmovati nobena druga država več. Čeprav so podatki o' narodnem bogatstvu posameznih držav pomanjkljivi, kar je pač razumljivo, vendar nam, če jih primerjamo, marsikaj povedo. Narodno bogastvo Združenih držav, ki je znašalo 1. 1900 krog 90 milijard dolarjev, se ceni v zadnjih letih na krog 320 milijard dolarjev ali približno na. 18.240 milijard naših dinarjev! V njih ie dandanes preko 30.000 dolarskih milijonarjev. Anglija, ki je bila poprej na prvem mestu, je sedaj na drugem. Njeno narodno premoženje se ceni na pribiižno polovico onega Zedinjenih držav.
Zedinjene države pa prednjačijo tudi v ostalem. Tako imajo največje železniško. omrežje na svetu, ki meri nad 500.000 km. Sledijo jim potem Kanada, Rusija, Nemčija in Francija (66.000 km). Tudi največja železniška postaja sveta ie v Zedinjenih državah, in sicer centralna postaja v Ne\vyorku, ki ima 67 tirov in vozi skozi nje sleherni dan krog 600 potniških vlakov. Ameriške železnice prevozijo vsako leto povprečno po eno miiijardo potnikov; v tem pogledu mn sledi kot druga država na svetu Francija s 500 milijoni potnikov. Telefonske napeljave merijo nič manj kakor 100
milijonov km, brzojavne pa 4 milijone km. Na drugem mestu je Anglija: telefon 10 milijonov km, brzojav 600.000 km. Povprečno pride na vsako ameriško družino po en telefon.
Vodnih sil na svetu so izračunali na 530 milijonov HP (konjskih sil); 500 neizrabljenih in samo 30 milijonov izrabljenih. L. 1924. je bil v tem oziru naslednji položaj: Na prvem mestu je spet Amerika (Zdr. drž.): 13 milijonov IiP, ki se izrabljajo, 66 milijonov pa še neiz rabljenih. Odgovarjajoča števila za dru ge države in dele sveta so v milijonih HP: Južna Amerika 1 (54 neizrabljenih), Evropa 12 (57); Azija 2 (70); v Afriki ni skoraj nič izrabljenih, neizrabljenih je približno 200 milijonov. V Evropi: Norveška 2 (10), Švedska 1.5 (8), Rusija 0.15 (8), Francija 2 (5.5), Italija 2 (4), Nemčija 1 (2), Španija 1 (4), Češkoslovaška 0.155 (1), Avstrija 0.5 (1.6) in Jugoslavija 0.166 (2.2).
Prav tako imajo tudi Zedinjene države Severne Amerike največje mesto na svetu, kajti Newyork ie po priključitvi okoliških mest presegel London in šteje sedaj že 9,350.000 prebivalcev, torej le za tretjino manj kakor vsa Jugoslavija! Največje poslopje sveta je tudi v New Yorku. t. j. nebotičnik Woohl\vorth Buii-ding, ki ima 60 nadstropij; v 53 nadstropjih so sami uradi. V delovnih urah biva v njem preko 10.000 ljudi. Vendar pa 1738 žensk. Med 125.483 osebami, ki ali so že dogradili poslopja, ki to še prekašajo.
V Zedinjenih državah je pa dosegla rekord tudi ženska emancipacija. Statistika navaja, da je v njili 122.510 oseb, ki izvršujejo odvetniški poklic, med njimi po 1738 žensk. Med 125.483 osebami, ki so se posvetile duhovniškemu poklicu, je 1787 žensk pridigaric, priborile pa so si znatno zastopstvo tudi v vseli drugih poklicih. Tako tedaj izgledajo samo nekatere ameriške številke.
Šport
Harem odprt
Iz Carigrada poročajo: Že dolgo napovedana otvoritev haremskega oddelka v stari sultanski palači sc je končno vendar izvršila. Občinstvu dostopni prostori, v katerih so stanovale sultanke, obstojajo ^ iz več salonov, spalnic, turških kopališč s francoskim in italijanskim pohištvom iz druge polovice 18. stoletja. Med njimi so tudi sobe, v katerih sta bila pred 120 leti zadavljena sultana Selim IH. in Mustafa IV. V haremu ni ne duha ne sluha o onem blesku, kakor si ga je domišljala evropska fantazija o sultanovem dvorcu. Velike umetniške vrednosti Da so vsekakor okraski, s katerimi so °krašene stene vseh haremskih soban.
Pri hišni preiskaui
Pikantna dogodbica se je odigrala nedavno v Smirni. Policija je izvršila na stanovanju neke šele pred 6 meseci poročene zakonske dvojice, ki je bila o-sumljena, da ima skrito tihotapsko bla-g0> hišno preiskavo. Mladega moža rav-no ni bilo doma in tako je odprla vrata njegova žena. Pri preiskavi sicer niso “asli nič utihotapljenega blaga, pač pa So redarji potegnili izpod postelje neke-*a nioškega, ljubčka mlade žene, s kabini se je ta zabavala za časa tfdsotno 511 njenega moža.
padla. Zato je vlada, ki hoče za vsako ceno, da prodre tudi v Turčiji latinica, priskočila časopisom, ki jo podpirajo v njenem stremljenju, izdatno na pomoč. Samoobsebi pa je seveda razumljivo, da je pomoč vlade samo prehodnega značaja, dokler se latinica v Turčiji popolnoma ne udomači.
Majuecji zaprauljiuec
Kakor smo pred kratkim že poročali, jo umrl v Parizu bivši perzijski šah, Ahmed Mirza, star 32 let. Pokojni odstavljeni šah je j)odedoval po svojem starem očetu, kateremu je sledil na prestolu, naravnost; bajno premoženje. Obstojalo je iz nič manj kot 30.000 milijonov Din. Ahmed Mirza, ki je celih 11 Jet živel večinoma v Franciji, je bil strašen zapravljivec. Tekom enega desetletja se mu je tako tudi posrečilo, da je zapravil vse svoje ogromno premoženje. V Montc Carlu je baje samo en večer izgubil 150 milijonov dinarjev, cclotni znesek, ki ga je zaigral ta strastni igralec, pa presega celo 800 milijonov dinarjev.
5emifinale za pruenstuo Slouenije
ISSK Maribor:SK Celje 4:1 (2:0).
ISSK Maribor: Koren II, Pliberšek, Koren I, Iršič, Kirbiš, Hreščak I, Starc, Bertoncelj, Priveršek, Najžer, Hreščak II.
SK Celje: Presinger, Mikuš, Gobec, Toian, Presinger II, Žabker, Kunej, Sig tnuiid, Jedretič, Pfeifer; Opravš.
Kot siguren favorit je »Maribor« na stopil kompletno ter že v par minutah zamenjal Priverška kot vodjo napada s Hreščakom na desnem krilu in obratno, kar pa absolutno ni obveljalo.
Dasi sO imeli belo-črni razmeroma lahko stališče in so s silnim »spurtom« otvorili serijo napadov na nasprotnikova vrata, ki so se skoraj dosledno končali s streli na gol, niso dosegli številčno višjega rezultata, ker niso ohranili elana in veselja do strela. Njihova premoč je bila neopo rečna na vsak korak, vendar se je zdelo, da enajstorica nima najtrdnejše volje, da bi jo izrabila v celoti. Zato je igra trpeia v formi in je od časa do časa komaj sli čila najprimitivnejši trening-tekmi. V krilski vrsti sta se odlikovala Kirbiš in Hreščak I, dočim je Iršič neusmiljeno u drihal po žogi. Obramba je bila včasih precej nesigurna, vendar z napadom Celja ni imela preveč preglavic. Koren II v vratih se je zdel — kljub neznatni zaposlitvi — nesiguren. Edini gol, ki mu je ušel, pa ne gre na njegov račun.
Moštvo SK Celja je popolnoma razočaralo; pričakovalo se je več nogometnega znanja. Posebno v prvi polovici je nudilo skrajno slabo igro in se mora za hvaliti le neodločnosti ali smoli napadalnega kvinteta »Maribora«, da ni prejelo več golov. Moštvo SKCelja je igralo jato razorano in ni bilo videti nobene kom binacije ali tehniške znanosti. Edino Pfeifer na levi zvezi je pokazal lepo igro, dočim vsi ostali igrajo le povprečni no gomet. Tudi fizično niso bili dorastli »Mariboru«. Poleg Pfeiferja je bil junak dneva vratar Presinger, ki se je pokazal mirnega in sigurnega čuvaja svojega svetišča. Izmed dobljenih golov ni mogel ustaviti nobenega.
Gole so zabili za »Maribor«: Najžer, Bertoncelj, Kirbiš in Hreščak vsak po za SK Celje pa Pfeifer.
Tekmo je sodil g. dr. Planinšek v splošnem dobro.
Celje: Atletik SK:Harmes (Liubljana) 12:2.
Zagreb: Hašk-Gradjanski kom b.: Sašk [ (Sarajevo) 3:2 (2:1).
Mednarodni šport.
Gradec: medmestna tekma Gradec:
[ Zagreb 2:0 (0:0).
Dunaj: meddržavna tekma Avstrija: Južna Nemčija 3:0 (1:0). 40.000 gledal-I cev.
Praga; prvenstvene tekme: Slavla:
| Boheinia 2:0 (1:0), CASK:Čechie Karlin 5:3, Kladno:Viktoria Žižkov 6:2.
Basel: mednarodna tekma Švica:Ogr-ska 2:2 (1:1).
Pariz: meddržavna tekma Belgija:Frat» cija 6:1 (5:1).
Budapest: Ferenczvaroš:WAC (Dunai) 1:0 (0:0).
Otvoritvena dirka ob priliki 10-letnice »Peruna«.
Včeraj popoldne se je vršila v Mariboru v proslavo 10-letnice obstoja »Penina« otvoritvena dirka pod vodstvom predsednika Stane Kenda in pod strokovnim vodstvom saveznega dirkalnega vodje Joška Kavčiča. Start in cilj je bi! na Vodnikovem trgu. Dirkalna proga za seniorje je znašala 30 km, za juniorje 20 km.
—	Prvi so pridrveli na cilj juniorji, ki so absolvirali 20 km dolgo progo v 37 do 40 minutah. Prvi je dospel na cilj Cotič, drugi Skok, tretji Nikolič, četrti Ger-inovške. Od seniorjev, ki so morali ab-solvirati izredno slabo, 30 km dolgo progo, je dospel prvi na cilj v času 59 minut in 30 sekund Rozman, tik za njim Štrucl in skoro obenem Vesenjak. To pot so »Perunaši« dokazali, da so dirkači izredne kapacitete. — Na Vodnikovem trgu, kjer je bil start in cilj, se je zbrala izredno velika množica gledalcev, ki so vztrajali do poteka dirke. Po dirki se je vršila v klubovi sobi restavracije »Maribor« razdelitev odlikovanj zmagovalcem. Darila je prispeval zastopnik »Steyr« — ini-cijativni g. Bogumir Divjak. Predsednik »Peruna« Stane Kenda je slavil v vznesenih besedah uspeh agilnega moštva ter pozval vse tovariše, da delujejo za povzdigo kolesarskega športa.
Mariborski zimskošportni podsavez. Verificiran za SK Rapid dne 10. IV. 1930: Adolf bchescherko. Podsavezniobčni zbor se bo vršil radi spremembe pravil po skupščini JZSS, ki se bo vršila predvidoma začetkom junija. Določitev delegatov za skupščino JZSS po pravilih JZSS § 10. - Tajnik.
^r°Pačanje časopisou vTurčiji
1 Ufška narodna skupščina v Angori je ‘Prejela pred kratkim zakon, po katerem , be dnevniki do konca tekočega leta etno državno podporo v znesku 18.000 turskih zlatih lir in sicer kot odškodnino i *?■ ki 80 M utrpeli lilti vsled u-'a !n!ce- Kak°r znano, so izšli v, . ,lstl’ tiskani z arabskimi crkann, zadnjič 30. novembra 1929. Od 1. decembra ^29 dalje pa morajo vsi listi izhajati v Iatini. Seveda so se takoj Pokazale težke posledice te nenadne iz-Prcmembe. Naklada vseh listov je padla v nekaj mesecih najmanj za 60 odstotkov. obstoja »a tendeca, da bo še boij
»Električno oko« v ameriških kaznilnicah.
Ameriške kaznilnice bodo v kratkem dobile nove »stražarje«, ki bodo onemogočali vsak beg kaznjencev: električno oko mehaničnega človeka bodočnosti, ki bo stalno čuvalo nad kaznilnico. Izvršeni eksperimenti so pokazali popoln u-speh. Vsi kaznjenci, ki so poskušali pobegniti, so bili pravočasno opaženi in prijeti. »Električno oko« je zgrajeno v posebni fotoelektrični čumnati, iz katere prodirajo s pomočjo skritih zrcal neprestano nevidni žarki po celi okolici poslopja, ki je na ta način enostavno ovito od teh nevidnih žarkov. Ako bo prišel pobegli kaznjenec v področje teh žarkov, bo takoj prekinjen njihov tok in nastopila bo reakcija: zvonci za alarm bodo pričeli zvoniti, topiči bodo avtomatski streljali in v hipu bo cela posadka kaznilnice na nogah.
Grazer SportkIub:SK Železničar 12"l (4:1).
Prva rokometna tekma v letošnji sezoni je končala z visoko zmago Gradca' nov, ki so bili tehniško kakor tudi taktično veliko boljši od domačinov. Sodi! je inž. Koudelka dobro.
SK Železničar:SK Olimp (Celje) 10:1
Nogometno moštvo SK Železničarja je včeraj gostovalo v Celju ter odigralo z novoustanovljenim SK Olimpom prijatelj sko tekmo. Po lepi igri je SK Železničar zmagal z veliko gol diferenco, ki pa popolnoma odgovarja poteku igre. Gole so dali: Bačnik in Helier po 3, Konrad 2, Frangeš in Pišof po 1. Častni gol za domačine rezuliira iz 11 m. Sodil je jako dobro g. Ochs.
SK Rapid:KAC (Celovec) 3:3 (1:0).
Jesenski prvak je odigral včeraj v Celovcu proti Klagemurter Atletik Cluba no gometno tekmo. Igra je. bila jako ostra in je vkljub preniočf' »Rapida« ostala neodločna. Vodja Rapidovega napada Ter-gletz je bil ob začetku drugega polčasa izključen, tako da je »Rapid« igral samo z desetimi igralci. Tudi sodnik baje ni bil naklonjen Rapid1.'. Gole sta zabila Ter-gletz in Klippstatter.
Jugoslavija:BoIgarlJa 6:1 (2:1).
Včeraj se je v Beogradu odigrala pred
10.000	gledalci meddržavna tekma Jugo-slavija-Bolgarija, ki je končala z zasluženo zmago Jugoslavije. Pred tekmo sta si zastopnika obeh savezov predala medsebojno kraaen srebrn pokal. Tekma je bila odigrana jako fair in je dobro sodil madžarski sodnik Biro.
Ostale tekme.
Ljubljana: Hajduk (Split):SK Ilirija 1:0 (1:0); prvenstvena tekma ASK Primorje: Jadran 3:1, R«J« <Or*'lka 5:1.
Glavna skupščina zbora nogometnih sodnikov.
V	Beogradu je bila včeraj glavna skup ščina zbora nogometnih sodnikov JNS. Izvoljen je bil naslednji novi odbor: pred sednik inž. Veljkovič, podpredsednik Kolarič, tajnika Teofanovič in Popovič; odborniki Josimovič, Ružič, Hristič, OstiČ, Jaksič, Goranič, dr. Pandakovič (Zagreb), Doležal (Split), Betetto (Ljubljana), Krauser (Sarajevo) in Ružička (Osijek).
Napoleonski muzej v Rimu
Kakor se poroča iz Rima, je nekdo zapustil italijanski državi krasno zbirko stvari, ki spominjajo na najslavnejšega j vojskovodjo vseh časov, Napoleona. Na odredbo vlade tvori sedaj ta zbirka poseben napoleonski muzej, ki je stalno odprt. Muzej obsega 4 dvorane palače Pri-molo v Rimu.
Naraščanje insoivenc v državah Srednje Evrope.
V	torek se je vršil na Dunaju občni zbor društva upnikov za Srednjo Evropo. Iz letnega poročila je razvidna žalostna statistika, da je v 1, 1929 samo v Avstriji nekoliko padlo število insoivenc napram I 1928 (za 3.6%), naraslo pa je v ČSR (za 32%), v Nemčiji (za 31%), na Ogrskem (za 42%), v Jugoslaviji (za 16%).
Nad 330.000 črncev popadla spalna bolezen.
Vodja francoske tropske komisije v bivših nemških kolonijah v Kamerunu, Jamot (Žam6). je poslal poročilo, da. od okrog 700.000 črncev tega ozemlja krog
330.000	trpi na sp.a’ni bolezni, dočim je I. 1914 imelo to bolezen samo še 600C ljudi. Domnevajo, da bodo vsi od bolezni popadem tek^ oar !et umrli.
'sneri
mmsmv* xnrmmwm
VMaTT U bTurtn* T4.1VfM
Hlchal Ztvico
£ukcedla !Bocqia
71
IfMknrtMkl tMH
XII
L	Srečanje.
. _ Giovanni Malatesta se ni bil motil: romarja, ki jih je zalotil pri posvetovanju z grofom Alma, sta bila resnično odposlanca Aleksandra VI.: baron Astorra in menih don Garconio.
Grof Alma je bil tistikrat mož v petdesetih letih, bolj malobeseden nego zgovoren, dokaj šibkega zdravja, bolehajoč neprestano za nekakšno letargijo. Bil je neodločnega in nestalnega značaja, nikomur ni zaupal, vedno je sumil kak poizkus proti svojemu življenju, in kadarkoli se je spuščal v borbo, si je pomagal z zvijačo. Sicer pa je strastno ljubil počitek.
Ko je videl, kako se v njegovi hčeri Beatrice razvijajo drzna čuvstva ter jo tirajo v čimdalje smelejša podjetja, je trepetal od groze.
Beatrice je ljubila lov in moške telesne vaje; Beatrice je prebledevala od srda, kadarkoli je njen o5e s častjo sprejemal papeževe poslance: in nekega dne je z bičem udarila nekega rimskega veljaka, ki je dejal v njeni navzočnosti:
»Monteforte bo enkrat lep dragulj v papeški tiari.«
Cezar se je hotel polastiti mesta. Beatrice je šla takrat od kraja do kraja in oznanjevala vojsko, in tudi v Montefortu samem je razvnela toliko navdušenje, da se je moral zmagalec Romagne umakniti... Toda grof Alma je vedel, da mu bo prej ali slej podleči.
Ko je izvedel, da snuje Beatrice veliko ligo tistih velikašev, ki so jih bili Borgijci pripravili ob njihovo posest, se je prestrašil. Delal se je, kakor da bi sprejel vrhovno poveljstvo v boju, ali bolje rečeno. Beatrice je sprejela to poveljstvo v njegovem imenu.
Toda grof, ki ga je papež že prej spretno preizkušal, je bil od tega hipa gotov svojih namenov... Ko sta mu baron Astorro in menih Garconio. preoblečena za romarja, prinesla papeževe predloge, se je grof Alma le navidezno branil. In tisti večer pred dnevom, ko bi se bilo moralo vršiti v palači glavno zborovanje vseh poveljnikov, je skrivaj odšel iz svojega doma. zapustil mesto in se na dogovorjenem kraju v okolici pridružil baronu in menihu, ki sta ga čakala. V prvem hipu pa ga je bilo vendarle sram.
vGospoda,« je dejal, »spremljam vaju v Rim. ker bi rad govoril s svetim Očetom... samo da preprečim novo vojsko... Hitimo... rad bi se točno vrnil v Monteforte.«
»Oh.« je dejal Garconio s svojim drobnim smehljajem, »saj vam niti ni treba hoditi v Rim.« »Njegova Svetost je hitela v Tivoli, ko sva midva odhajala, in je zdaj gotovo že tam...«
Vsi trije so se spustili v dir; grof ie jahal med Garconijem in Astorro kakor kak jetnik. In to je bil v resnici, samo da se je udal pred bitko.
»Kar se pa tiče predlogov, H mi jih’ stavita,« ie nadaljeval mehanski, v prvi vrsti zato. da bi si na-
pravil poguma, »jih niti ne morem razpravljati...«
»In vendar, ti predlogi so prekrasni,« je dejal Astorra. »Nudi se vam palača in letna renta dvatisoč zlatnikov...«
»Čast velikega gonfalonirja in ogromni dohodki, ki jih prinaša,« je dodal Garconio.
»Pravica, vzdrževati za osebno stražo dvajset oboroženih mož...«
»Poveljstvo plemenitaške garde njegove Svetosti ...«
»Z eno besedo.« je zaključil Garconio, »najsijajnejše mesto v Rim«... razen svetega Očeta in njegove Svetlosti Cezarja!«
»Ne govorimo več o tem!« je dejal grof Alma, dasi je sam pri sebi skrbno tehtal vse ugodnosti, ki mu jih Je papež Aleksander VI. ponujal za ceno njegovega izdajstva.
Mala družba je naglo potovala in se je ustavila šele ob trdi noči. Drugi dan se je zopet odpravila na pot, in zvečer se je nastanila v majhni vaški gostilni ob cesti iz Monteforta v Tivoli. V isti krčmi pa se je bil ustavil tudi Ragastens. ki je potoval iz Tivoli v Monteforte.
Prebrskali so krčmarjeve zaloge; in kmalu so sedeli vsi trije v najbolj hladni sobi z vrlim tekom pri obedu. Pogovor je tekel živahno, in h koncu obeda je nastopil tisti trenutek, ko se ljudem razvežejo jeziki.
»Ce pomislim,« je vzkliknil Astorra. ki v napito-sti ni vedno razpolagal s popolnim taktom, »če pomislim. kakšne obraze delajo zdaj Malatesta, Manfredi. Orsini in drugi...«
Grof sc je prisiljeno nasmehnil in zamrmral:
»Govorimo kaj drugega, prosim vas...«
»Da, govorimo druge reči,« je deial Garconio. ki je imel tudi Že preveč vina v glavi. »Baron, ali veste, na kai sem mislil jaz? ...«
»Povejte, dragi Garconio...«
»Eh, mislil sem. kakšen obraz je napravil neki najin znanec, ko so ga pahnili v jamo z golaznijo...«
» Ah, ah, že vem...«
»In potem, ko mu je rabelj odsekal glavo! Zares, neznansko me peče srce. da nisem mogel biti navzoč pri takšnem prazniku!...«
>-Škoda. da se take reči ne dad6 ponavljati... Gospod de Ragastens je zdaj mrtev in pokopan, pa je amen!«
V	tem trenutku se je dvignila v okviru okna visoka senca: ta senca je prožno skočila v sobo in zaklicala z zvonkim glasom:
»Dober dan, gospodje! Ves srečen sem, da vas vidim!«
Astorra je planil pokoncu. Garconio pa je obsedel na svojem stolu kakor okamenel.
»Ragastens!« je zajecljal.
Grof Alma je ves osupel prisostvoval temu nepričakovanemu prizoru, ne da bi rekel besedo.
»Bogme, dragi baron.« je dejal Ragastens s porogljivim glasom, »mrliči, ki jih vi pokopavate, se počutijo nenavadno dobro, kakor se mi vidi.«
»Vitez de Ragastens!« je ponovil Astorra, ves bedast od presenečenja.
»Kajpada! Vitez Ragastens s kožo in kostmi!... Res je. dragi prijatelj, da ta dični menih ni kriv. če
me zopet vidite... toda tu sem, pomoči ni nobene. Sicer pa, pomirite se. lepo vas prosim... Morda vas motim v kakih rodbinskih intimnostih? Če sem vam v napotje, povejte mi, hudiča!«
In obrnil se je proti grofu Alma:
»Gospod grof, dovolite mi, da se predstavim: jaa sem vitez de Ragastens in sem vas baš iskal, ker vam imam povedati silno zanimive stvari.«
»Hodi jih pripovedovat v pekel, odkoder priha jaš!« je zarjul Garconio.
V istem hipu je planil menih z dvignjenim bodalom proti Ragastensu. Toda ta ga ni bil izgubil iz oči: videl je namenjeni mu sunek. Točno kakor blisk je odskočil proti oknu ter potegnil meč. Menihovo bodalo je udarilo v prazen zrak.
'Astorra, nanj!... In vi. grof. tudi!... Ta človek mora umreti!...«
Baron se je bil otresel svoje osuplosti in potegnil
meč.
»Ušel nam bo skozi okno,« je kriknil Garconio. »Dajte ga, dajte ga!«
»Nič se ne bojte, cenjeni lopov!« je odgovoril Ra> gastens, boreč se z baronom, ki je neprestano naskakoval.
»Na pomoč, na pomoč!« ie zatulil Garconio.
In ker ni imel več nade, da zabode Ragastensa, te planil proti vratom.
Med vsemi temi dogodki se grof Alma ni premaknil s svojega mesta. Njemu je bilo povsem neznano, kdo da je ta novi prišlec. In niti malo mu ni prihajalo na um, da bi se izpostavljal v boju. ki se mn je zdel doslej samo posledica osebnega spora med menihom in Ragastensom.
Menih je bil otvoril vrata.
»Satan!« je zarenčal ter odskočil pred Spadacap* povim bodalom.
»Udri!« je kriknil Ragastens.
Spadacappa je sunil kakor blisk. Menih je pade) rekoč:
»Prokleto! Po meni je! ..«
V istem trenutku je Ragastensov meč skozinskoz prebodel ramo barona Astorra. Bat on se je zrušil na tla.
»To je sedmi sunek v najinem računu, ako se ne motim?« je dejal Ragastens z usmevom.
»Smrt božja, gospod,« je zarenčal baron, »vi ste dober računar. Toda bodite mirni, vseh sedem vam poplačam z enim samim...«
»O tem nisem nikdar dvomil, baron... A dotlej
—	nemara vam smem s čim postreči? Ali hočete, da vas nekoliko obvežem?...«
»Hvala... Ničesar ne potrebujem... samo da Člmpreje nadaljujem svojo pot z gospodom grofom ...«
»Ah, ah!... To je nesreča, dragi moj... KajH pravkar sem imel namen predlagati gospodu grofu majhen izprehod.«
Menih, ki je ležal na tleh. je slišal te poslednje besede. Z velikim naporom se je dvignil in zahropel?
»Bežite, grof! Bežite...«
»Oh. gospod grof nima nobenega vzroka bežati!« je dejal Ragastens.
(Nadaljevanje sledi.)
Najboljši trajni kodri
in najnovejše postopanje pri barvanju las, s katerim je omogočeno tudi trajno kodranje, samo v salonu »Dobaj«, Gosposka ulica 38.	1016
Za Velikonočne praznike
priporočam fini velikonočni kruh, medene in orehove potice, šartlje itd. Cene zmerne. Parna pekarna Čebokli, Maribor, Glavni trg 9. ■	1090
Zakonski par brez otrok
išče za Dalmacijo boljše dekle. Znati mora vsa hišna dela. One, ki govore razen hrvatskega jezika tudi nemški jezik, imajo prednost. Dekleta ne čez 25 let stara, ki si žele priti v dobro hišo, naj pošljejo svoje ponudbe z zahtevo plače in s sliko do 20. aprila na naslov E. G. Split, Matija: Gubca 44, pritličje, levo. V ponudbi naj navedejo tu-•di, kjer so zadnja leta službovale. 1095
Predtlskanje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	833
Sprejmem solidnega gospoda
kot sostanovalca na stanovanje in hrano. Tattenbachova ul. 20. pritličje levo.	1105
Lepo solnčno sobo
z uporabo kopalnice v centrumu oddam gospodični. Naslov v upravi lista.	1096
Velikonočne šunke!
Svojim cenjenim odjemalcem, kakor tudi drugemu kupojočemu občinstvu naznanjam, da je prva pošiljka prvovrstnih šunk došla. Drugo, večjo pošiljko dobim jutri. Teža šunk od 2 do 8 kg. Obenem priporočam vsakovrstne sire, salame itd. Josip Šinigoj, trgovina z delikatesami, Maribor, Aleksandrova cesta 18.	1051
Dr. Kmrit
Prva pomol jonesretenji^j«^
knjigi polna ilustracij. Važna za kmetovale# in Živinorejce.
(Ml Din M'— a poštnino Din M1-*
Naroča ae v
knjigami Tiskovna zadruga, Maribor
jUtkHMlraN <Mi> 11
fa
telefon
2S0
PARNA BARVARNA IN KEMIČNA CISTILNICA
PAVEL NEDOG
(Sospotka ul. 33, talaton 1127 Rasistova ul. 22, talafon 2280
Potrti globoke žalosti, naznanjamo vsem prijateljem In znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog1, oče, stari oče, tast in stric, gospod
Jakob Kramberger
mesar in gostilničar.
včeraj ob 3. uri po dolgi, mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, Bogu vdano preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 16. t. m. ob 10. uri it hiše žalosti na domače pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 17. t. m. ob 6. uri zjutraj v župni cerkvi.
Sv. Marjeta ob Pasnlcl, dne 14. aprila 1930. ŽALUJOČI OSTALI.
V mojem sped]alnem oddelku se vrši
VELIKA PRODIJU OSTHNKOV
IN PARTU/KEGA BLAGA
razlit. galanttrl|skqi li mofun blaga, drabaarlj. plitnli in lgratk.
Prodalalo at vtllka kolKIna tipk m ostanki vem,In, nogavic puloverjev, telovnikov, da maketa perila, usnjenega blaga, toaletnih potrebMIn, piadilskarlje,
Igralke, porcelan, steklenina Ltd. m
Uradna prilika n nakup, tudi sa praprodalalcal
Franz Kormann, Maribor, Gosposka 3
r^uu Koewdl »Jutra« v Uubllanl: »ctdsuvnik tadajataltr ta Brftdalk; PRAN BROZOVIČ v Mariboru. TUka Marftoraka tlakama d. d. »»,td*mvt.ik STANKO DETELA
v Mariboru