Leto VI.
Szombathely, 1919. februar 16.
Štev. 7.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOSIP
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnina I vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp., pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Septuagesima.
Gospodar je šo vgojdno rano najimat delavce vu gorice svoje. . . Šo je i okoli tretje vöre i vido je drüge stoječe manjiküvajoče i velo je njim: Ite i vi vu gorice moje. I šo je proti večari i naišeo je drüge stoječe i veli njim: Ka eti stojite celi den manjiküvajoči? — Gospodar je Gospodin Bog, ki nas tüdi zove, naj delamo na našem düšnem zveličanji. Zove nas vu detinstvi, vu svetom krsti nas vzeme za kotrige svoje matere cerkvi. Pogodi se z nami za eden sod na den, pogodi se za nebesa. Zove nas vu mladosti i nam zapove: Ite vu gorice moje. Pride proti večari, zove starce, tem že ne pravi: Ite vu gorice; nego pita je s čüdivanjom: Ka eti stojite celi den manjiküvajoči? Mladim Bog zapove, stare pa osramoti.
Či mladi človek blodi, je ne dobro, nego k pameti njemi primerimo. Nego či stari blodijo, za nje nega izgovora. Či gnoj gori, ka de pa te s slamov. Ne samo, ka nega izgovora, nego tüdi ne ga vüpanja, da bi se stari človek poboljšo. Leže je mladoga človeka preobrnoti, kak staroga. Pa kelko ljüdih pravi, da ešče ma čas se poboljšati, kda stari grata, te se prej, spokori. Malo kda se zgodi, da bi se štoj na stare dni spokorio.
Nove pravde.
Vogrska lüdovlada je nove pravde izdala. Ta XI. pravda brani lüdovlado. Takšega, ki proti republiki dela i šče kralestvo nazaj postaviti, s od pét do petnajset let vozov kaštiga. Ta XII. pravda osnovi kazne proti onim, ki ceno dragotijo, to je po više ceni odavajo ali küpijo, kak je dopüščeno. Kaštiga je razločna: od sto do petsto jezero koron pa pet let voze. Ta XIII.
pravda je proti onim, ki vlomijo prepovedanje alkoholične pitvi. Minister ma pravico, kda je potrebno celo ali pa stranoma prepovedati alkoholne pitvi odavati. Ki proti tomi greši, je kaštigom s vozov od pol do ednoga leta. Ki se na očitnom mesti pijen prikaže, je kaštigani na 1000 K kazni plačati pa je 15 dni zapreti. Tak ravno tisti, ki drügoga zapoji.
To vse so čedne pravde, naj se li zdržijo.
  Autonomija.
Sobočke magjarske novine močno ograjajo Klekl Jožefa, plebanoša v pokoji i vse tiste, ki autonomijo želijo za vogrske Slovence. Ravno te sobočke novine so nej dugo močno brsale proti našim Novinam, kda smo nikaj drügo nej želeli, kak to, naj naš slovenski jezik slobodno rabimo v cerkvi, v šoli, pri biroviji.
Zaistino nerazmimo te dobre sobočke gospode. Vsi narodi dobijo pravice, samo nam nevoščijo? Zakaj nje za to glava boli, či lüdovlada šče nam tüdi pravice dati? Mi smo je nej prosili. V imeni vlade nam je ponüdo vladni komisar. Čüdno, da tej velki domolübi nevüpajo vladnomi komisari proti stanoti. Seveda je ležej ništere dühovnike ogrizavati.
Pitamo te sobočke gospode, v čidom imeni govorijo? Je njim lüdstvo to posel naložilo? Izjavimo, da so tej gospodje, bodisi plemenitaši ali menši, nej pristojni v imeni slovenskoga lüdstva se naprej postaviti.
Slovensko lüdstvo protestira proti takšem glasi, s kakšim tej gospodje proti Klekl-i stanejo. Slovensko lüdstvo nikdar nepozabi, kakše hvale je dužno proti njemi. On je davo slovensko čtenje lüdstvi, kda je to pred ništermi gospodarami še greh bio. On je dosta
let vodo i potroštal jezero pa jezero siromakov v svojem dühovniškom pozvanji. Za düše, za svoje lüdstvo je delo i v neprehenjanom deli zgübo svoje zdravje. Takši mož je poštenja vreden i več juša ma v imeni lüdstva govoriti, kak oni gospodje, ki so nikdar nej vküp čütili s siromaškim lüdstvom.
Prej je februara 3-ga dühovniško spravišče bilo, kde so ednoglasno zametali Kleklov načrt, kak »blodne pameti« delo. Mi nevemo od nikšega spravišča, mi smo nej pozvani bili. Ali to znamo, da se je sedem plivanušov Železne županije pridrüžilo Kleklovom načrti i oni želejo autonomijo. Ovi so še nej opitani bili.
Gospodje, več s pametjov, kak s silov! Pa več potrplivosti prosimo! Či je što drügoga mnenja, kak vi, iz toga nezhaja, da je domoizdajnik!
Mirovna konferencija.
Magjarski odposlanci so hodili v Rimi, ki razpravlajo s taljanskimi politikami, da razdelitev Magjarskoga ne bode na hasek Taljanom. Magjari spoznajo, da je Fiuma taljanska i nikaj ne majo, či vu taljanske roke pride. — I Nemci se pogajajo s Taljanami. Zna biti se znovič pogodijo i vu prijatelstvo stopijo. To so pravi prijatli, gratuliramo njim. So že bili „prijatli“ pred bojnov, pa dönok na taljanskom fronti so bili najhüjši boji. Stari sovražniki si roke podavajo, da Slovence požrejo. Nemška vlada ne vüpa vu Berlin pozvati narodno spravišče, nego ga vu Weimar pozvala. Nezadovolni socijalisti —zvani Spartakusi — se proti postavlajo, orožnate čete idejo proti Weimari, da se pooblastijo vlade. Vu Bremi med delavcami i vladnimi četami je velko povilično bitje bilo. — Županija Fehér
2.
NOVINE
1919. febr. 16.
(Fehér megye) je izjavila, da se trdno drži celotne magjarske države, žele, da se včasi vküp pozove državno spravišče, od vlade vödane pravde za ošpotanje vsega pravdodavanja zove, protestira, da državno vrednost zapravlajo. Na to je svet delavcov i vojakov vu Székesfehérvári prek vzeo oblast vladnoga poverjništva (komisarijata, kormánybiztosság.) K vsakomi častniki so postavili ednoga delavca. Podžupana Szücsa so delavci ne trpeli vu kancelariji. Jočeč je proso, naj njemi pomorejo, da vu penzijo stopi. — Banat i Bačko si razdelita Srbsko i Rumunsko. Bivši francoški minister Thomas je izjavo, da či Rumuni na Magjarskom se s Rumunijov ščejo zjediniti proti tomi nišče nika ne more včiniti. Pred volov ljüdstva se ne morejo oči stisnoti. — V Požuni, v Komaromi i Érsekujvari so častniki i delavci 5. febr. strajk začnoli proti Čehom. — Sultan se seli z Konstantinopla (Carigrad), štero mesto mednarodno postane. — Wilson 17. februara odstavi Pariz i domo odide. Kak dugo ostane doma, nišče ne ve. Močno delajo na zvezi narodov i velko moč njoj ščejo dati, da pokaštiga nemirne narode. — Na mirovnoj konferenciji so, čehi izjavili, da prosijo državo, vu šteroj bode 13 milijon prebivalcov. Čehi so pripravni se zjediniti z rusinami. Prosijo, da čehi zadobijo sküpno mejo s Jugoslávijov, da tak Nemce vkraj odrežejo od izhoda. Želejo, da Elba, Vistula i Donava mednarodna voda postane. Tak i železnica Požun— Trst—Fiuma. Železnica Praga—Plsen, Stuttgart—Strassburg—Pariz bi strla nadvlado Nemcov. Tak menijo, da zastopniki vele sil (nagyhatalom) ešče pred odpotüvanjom Wilsona v red spravijo jugoslovansko pitanje, — 7. febr. so delavci v Požuni s strajkom henjali.
Žnovič boj proti. Mirna konferencija se boji, da Nemška zopet k moči pride i zna boj naznaniti svojim neprijatelom. Zato Wilson pa Orlando še en čas ostaneta na konferenciji.
V Parizi ništere novine tak sebično pišejo, da tühinske vlade namen majo konferencijo v edno drügo, neutralno mesto preseliti.
Na Nemškom je za prezidenta lüdovlade zvolen Ebert. Prednji minister pa Scheidemann.
V Rumunskom je revolucija. Kral je pobegno.
V Berni na Švicarskom so socijalisti cele Europe konferenco držali. Od našega kraja je minister Kunfi bio tam i govorio.
Dom i svet. — Glási.
Sombotelski püšpek so februara prve dni pohodili ništere slovenske fare, po imeni Soboto, Tišino, Törnišče, Črensovce i Cankovo. Vsepovsed so božo slüžbo držali. Dr. Franc Rogács, püšpekov kancelar je predgo i višešnjega pastira namen razložo: da v razburkanih časah ostanejo verni krščeniki. V vsakoj fari so poslanci razložili svoje žele na šolske dela gledoč. Višešnji pastir so s svojoj poznanov lubeznostjov pogovarjali s svojimi verniki.
Novi vladni proverjenik (komisar, kormánybiztoš) Saladske županije je Briglevič Karol.
Nemci so zasedli Radgonjo. Z Nemci se bojüjejo Magjari. 4. Februara so zasedle nemške čete, štere so vodili nemški častniki, mesto Radgonjo. Slovenska posadka se je pod poveljstvom nadporočnika Zeilhoferja meknola na dva mosta čez Müro (železniški i leseni most) i se je tam dobro zabarikadirala i zavarovala strojnicami. Radgonski nemški meščani so streljali z oken i vseh stranih na slovensko posadko. Da bi ne bilo dosta zgübička vu žitki, so se slovenske čete, kda so je Nemci, Magjari navalili, prostovoljno meknole na moste.
Vu magjarskih novinah tü pa tam večkrat pišejo, da je ne mogoče zemljo razdeliti, da, prej, novi vert ne pride vö i t. d. Ki tak gučijo, oni ščejo nazaj spraviti staro vlado. To nam pa nikak ne trbe. S veseljom štemo, da začnejo deliti. Naj obprvim do delili grofosko zemljo prezidenta Karolyija. Delitev zemlje ne püstimo zaspati, Zemlja poljedelavcom sliši. Kda je bojna vövdarila, so se Magjari norčarili s Srbov, da so, prej, to samo pastirje kozljov i tržci svinj. Istina, tam grofov ne ga, indašnji gospodje — törki so bili vöplačani. Oni so odišli v Carigrad, zemlja je pa ostala doma kmetom. Zdaj v Srbiji ne ga ni ednoga veleposestva, samo kmeti so jo. Zdaj že razumimo, zakaj so Srbi takši junaki bili. Dobro so znali, da samo sebe branijo.
Na stražo kre granice so navrgli dačo. Navržena bode na dačo od dohodkov (jövedelmi adó.) Ki od 20 jezer više dohodkov ma, 50 procent svoje dače plača, ki pa od 10 jezer više dohodkov ma, 30 percentov svoje dače plača. Ki so že plačali, več ne plačajo. Premočne po imeni pozovejo na plačilo i prikapčijo čekk, na šterom vsaki lehko notri pošlje peneze.
Položaj v Radgonji. Jugoslavani glasijo, da so Nemci pri napadi velike zgübe meli. Vzeli so njim tri neranjene i dva težko ranjeniva. Jugoslovanske zgübe so: poveljnik nadporočnik Zeil-hofer lehko ranjen, dva vojaka mrtviva i 12 ranjeníh. Jugoslovanska posadka je štela okoli 100 možov, se je držala junaško, dokeč se ne prišle 5. februara slovenske čete iz Lotmerka i hrvatske z Srdišča, štere so nemške čete vrgle nazaj i zasedle Strügo na severnom robi mesta Radgonje. Prebivalstvo Radgone se je pri zasedbi deloma obnašalo sovražno, obstreljavali so slovenske vojake iz hiš.
8 miljard frankov znaša škoda, povzročena po Avstrijcih in Nemcih v Srbiji. Ta vsota še nej popolna, ar je še vnogo škode, štera še nej cenjena.
Papirnati penezi so pod vojnov od dva i pol milijarda na 55 i pol milijardov skočili, zlato se je pa od 1362 milijonov na 106 milijon ponižalo. Zlata pa srebra vse vküp je 340 milijonov, potem 100 kron je samo 93 filerov vredno.
     Krüšna dača v Nemškoj Austriji. Letos Austrija ne dobi silja iz Vogrskoga, z Rumunskoga; more od antanta prositi. Pšenice meterski cent v Trsti pride na 300 kron, domo postavleno 364 kron. To je, prej, dosta, da siromacke plačati ne bodo mogli, zato zdaj ščejo v Austriji na grünt i na vekše dohodke krüšno dačo navržti, da po mestah do falejši krüh jeli.
Kalendari na leto 1919. ešče so jo na odajo. Preporačamo ga vsakoj krščanskoj drüžini.
(Beč) Na Dunaju bodo pili vino poceni. Z Dunaja poročajo: Tü se bodo stanovile italijanske vinarnice, štere bodo točile italijanska vina po 1 K 60 fil. liter. Zdaj stane na Dunaju liter vina 8 do 12 K. Vinski pivci vüpajo, da bo konkurenca vplivala na cene domačega vinskoga pridelka.
Pošta. P. Malo mesta mam, pesmi objavljati ne morem. — L. v Tropovci Vam i drügim, naznanim, da ki samo Marijine Liste i Kalendar ščejo meti, plačajo 4 kron. Nameravamo Marijin List na leto štirikrat vö dati, na vsaki tretji mesec.
Na podporo: Vogrinčič Janoš z Sömarja 2, Alojz Bratina, cementar i čebelar v Križovcih 5, Naročniki Martjanske fare so s svojim g. plebanoši dali poslati 90, Janič Janos z Naskove 2, z Dolnjih Petanec Šiftar Jožef 4, Šiftar Janoš 1, Ribaš Lena 1, Škapar J. z G. Linika 2, Peter Osterc, Škofjaloka 92, Ivan Dolenec Wien 12, Ivan Hutter v Kazezah 92, Ana Halsedl z Görlinec 1 kron.
Nyomatott a Martineum nyomda R.-T. Szombathelyen.