rNajveiji slovenski dneroik ^ v Združenih državah Velja za mleto ... $6.00 8 g Za pol leta.....$3.00 I Za New York celo leto . $7.00 Za ioou t*, Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NAR ListrsIovenskihidelavcevY AmerikL Tbe largest Sloreolan Dally i« ! the United States. Issued everyday except Suadays and legal Hobday*. 75,000 Reader«. TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 244. - STEV. 244. Matter, September 21, IMS, at the Tomt Office at Me« Tak, M. X, Act of S, 1879 TELEFON: CHELSEA 8878 NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 17, 1930. — PETEK, 17. OKTOBRA 193« VOLUME XXXVm. — LETNIK XXXV11L KONVENCIJA AM. DELAVSKE FEDERACIJE KONČANA GLAVNI ODBOR JE ISTI, PRIHODNJA KONVENCIJA BO PA V VANCOUVER, B. C. Ostra debata glede zavarovanja proti nezaposlenosti. — John L. Lewis je nominiral Greena za zopetnega predsednika. — Strajkarjem v Danville je bila obljubljena pomoč. — Prva večja zmaga organiziranega delavstva na Jugu. BOSTON, Mass., 16. oktobra. — Včeraj je bila tukaj zaključena konvencija Ameriške Delavske federacije. Izvoljen je bil stari odbor ter je bilo sklenjeno, da se bo vršila prihodnja konvencija leta 1 93 I v Vancouver, B. C. Značilno je, da se je tekom vse konvencije John L. Lewis samo enkrat pojavil in sicer tedaj, ko je nominiral Williama Greena za zopetnega predsednika. Dve delavki iz Danville, Va., sta prosili vodstvo Ameriške Delavske Federacije, naj stori vse, da oja-či boj delavcev proti mogočnim Dan River napravam. Green je seveda to radevolje obljubil ter pozval vse organizacije, ki so vključne v Federaciji, naj finančno podpro uboge štrajkarje. Predsednik United Textile Workers je sporočil, da je po južnih državah odpravljeno nočno delo, kar je treba smatrati za velik uspeh kampanje, ki jo je uvedla Federacija na Jugu. Glede zavarovanja proti nezaposlenosti se je u-nela vroča debata. Predsednik resolucijskega odbora, Matthew Woll, je rekel, da bi pomenjalo to prvi korek k zasužnjenju ter da bi bila to največja ovira v boju za višje plače. Njegovem mnenju se je pridružil tudi predsednik Green, češ, da bi bilo treba v tem slučaju vse delavce registrirati, dočim je Federacija načelno proti vsaki registraciji. Tekom demonstracij pred konvenčno dvorano je bilo aretiranih enajst komunistov. Dva sta bila obsojena na štiri mesece ječe, ostali so bili pa izpuščeni. WICKERSHAM BO MOLČAL DOVOLITEV Sklep odgodenja je bil sprejet po tajnih sejah glede poročil o prohibi- . •• C1J1, WASHINGTON. D. C., 16. okt. Po dveh sejah je sklenila Wicker 100,000 OSEB JE ŽRTEV RAKA V ZDR. DRŽAVAH V enem letu je povzročil rak več kot 100,000 smrtnih slučajev v Zdr. državah. PHILADELPHIA, Pa., 16. oktobra. V radio-nagovoru je posvarit dr. — shamova komisia, da se odgodi do; Kelley z John Hopkins vseučilišča 5. novembra, do dne po splošnih volitvah. S tem izginja tudi možnost, da bi zavzela komisija tudi kalxo stališče v vprašanju prohiblcije. Sedanja posvetovanja Wicker-shamove komisije so se tikala v splošnem le vprašanja pijač. Študirali so tudi obsežno poročilo, katerega je predložil pododsek. Trije člani so danes izostali od seje, namreč Baker iz Ohija, okrožni sodnik Kenlon iz Iowe ter F. F. Lo?sch iz Chicaga. Komisija je vsled tega sklen'la odložiti za enkrat vsako odločitev, 1 ki bi bila večje važnosti. * Glede vseb ne poročil štirih pod-i odsekov se ni izvedelo ničesar dolo-! eenega. Ve se le toliko, da sta bili pri tem največji važnosti dve vprašanji. Eno teh vprašaij se je glasilo: — Ali- je Volsteadova postava izvedljiva? j Domneva se, da bodo člani komisije zanikali to vprašanje. Kako se bo glasil odgovor glede drugega vprašanja: — Ali je prohibicija sploh izvedljiva? O tem ne vedo še ničesar. Treba je čakati končnega poročila plenarne kom'sije. splošno javnost pred bulami in izrastki, ki predstavljalo pogosto pričete k neozdravljive bolezni raka. Raka je mogoče vedno ozdraviti v prvotnem stadiju. Dr. Kelley je imel svoje predavanje tekom tu zborujoče konvencije ameriških kirurgov. Opozoril je nato, da ve znanost šele malo o bistvu te bolezni. Bolezen ni nalezljiva, kot se je izpočet-ka domnevalo. Tudi ni priče tek kake krvne bolezni, ker se pričanja vedno z lokalno unemo. — 100 000 ljudi, — je rekel, — pobere ta bolezen, ki pride takoj na vrsto za številom zločinov in pijanosti. ČESA NE SME MOŽICEK CHICAGO, 111., 16. oktobra. — Že-I na mlekarja Johna Peiffera je ; vložila tožbo za ločitev zakona Sodniku je rekla, da je svojemu možu prepovedala: v zgodnjih jutranjih . urah ropotati s steklenicami na , dvorišču; prevažati z domačim av-I tomobilem mleko ter spati v hiši. | Ker se tem njenim zapovedim ni j hotel pokoriti, je vložila tožbo za 1 ločitev. REVOLUCIJA V BRAZILIJI Vstaši hočejo prevzeti vse dolgove sedanje vlade. — Zveznim četam zelo slabo prede. — Velik vojni plen. RIO GRANDE, DO SUL, 16. okt. Glavni stan vstašev je danes obja-j vil, da je bilo pet častnikov ter 140 i mož ujetih pri nekem spopadu na meji med Sao Paulo in Parana. (Ujeti so bili zvezni vojaki. Izgub j poročilo s fronte ne navaja, a so b le baje zelo težke. Nadalje se je sporočilo, da so {vstaai zaplenili dva velika topova, 40,000 nabojev municije, več motornih voz ter dosti živil. Kot se glasi v poročilu, so vsatši [obkolili vladne čete ter so jih hoteli popolnoma uničiti. Drugo poročilo javlja, da se je posadka v San Juan del Rei, brezpogojno udala. To mesto se nahaja v provinci Minan Geraes. Vstaška vlada je bankam v New Yorku, Parizu in Londonu stav.la ponudbo, da bo prevzela vse dolgove in obveznosti sedanje vlade. Nepriznani pa bodo dolgovi, katere je napravila vlada po 5. oktobru, na dan priče tka revolucije. MISIJONAR V KITAJSKEM JETNIŠTVU Banditi zahtevajo 25 tisoč dolarjev za oprošče-nje Berta Nelsona iz Minneapolisa. PEKING. Kitajska, 16. oktobra. Frank Lockhardt, ameriški gene-Jralni" konzul, je obvestil danes poslaništvo, da drže banditi ujetega . Dert Nelsona, ameriškega misijonarja iz Minneapolisa. Banditi zahtevajo baje 25,000 odkupnine. MINNEAPOLIS, Minn., 16. okt. Zajetje Bert Nelsona, katerega so ujeli kitajski banditi, je druga nesreča, ki je zadela družino v zvezi z nemiri na Daljnem iztoku. Oče Nelsona. Daniel Nelson, je bil ubit leta 1926, tekom nemirov na Kitajskem. Deloval je kot misijonar na Kitajskem 36 let. ZAGONETNA SMRT STAREGA FARMARJA NA TISOČE ČIKAŽAN0V BREZ STREHE , se postavljajo vsak večer na Michigan bulevard, da so vsak nekoliko zavarovani pred mrazom. Delavski department je danes objavil, da je dežela zepet na poti vehki prosperiteti in da se je ne-> . j . .. "' zapolenost zmanjšala zopet za en Ljudje stradajo ter spijo odstotek. po cestah. — Iz Wash-! p* ie poskočilo ie ra rodila že tri hčere, vsled česar je japonski prestolonaslednik prin: Čičibu, brat sedanjega cesarja. Soglasno z japonsko ustavo, imajo lo moški pravico do prestolonasled-stva. Vse japonsko prebivalstvo iskreno želi, da bi bil četrti cesaričin otrok moškega spola. CHICAGO. Ill , 16 cktobra. — Dočim brijejo prvi mrzli vetrovi po ulicah Chicaga, so pričeli čutiti tisoči brezposelnih moških in žensk, ki so brez lela in strehe, bližajočo se zimo. Vsaki dan se zbirajo ti nesrečneži \z nižjih slojev na Michigan bule-vardu ter skušajo, zaviti ▼ časopise tn stare koče, ujeti za trenutek miru. če ne že spanja. Gorenj i del bulevarda se blesti od neštetih električnih iudl ki osvetljujejo nebotičnike ter dobrorejene meščane, ki se niti malo ne brigajo za trpeče moške, le par korake? vstran. Skupina bogatih žensk Je postavila. v neki zastareli jetniAnici par postelj ter piskrov za )uho, kjer strežejo revežem. Kralj chewing gumija, Wrigley mlaj«. je dal na razpolago Salvation armadi petnadstropno poslopje, kjer lahko prenočuje nekako 2000 JML To pa je le kaplja na DOBRA NOVICA JE PRIŠLA PREPOZNO Mož 65-letne Louise Lustig, ki je umrl pred tremi leti, je bil zavarovan za tritlsoč dolarjev. Kom pa-nija pa vdovi ni hotela izplačati zavarovalnine, češ, da je bilo nekaj napak v oporoki. Vložila je tožbo, ki se je vlekla dolga tri leta. Sodišče je slednjič odločilo v njen pri-d. Predno ji je pa mogel včeraj to veselo novico naznaniti sodnik Robert P. Paterson, je padla v nezavest, in kmalu nato umrla. Zadela jo je srčna kap. MEHIŠKI VLAK SKOČIL S TIRA MEXICO CITY, Mehika, 16. okt. Med Ouadajaro in Mexico City je skočil s Ura potniški vlak. Več u-službencev in potnikov je biio nevarno poškodovanih. Kaj je povzročilo nesrečo, se zaenkrat Se ni dalo dognati. majo zaenkrat še nobenega sledu. | lička j zmožen, lahko dobi delo. LEPA STAROST LINDBERGH SE BO PRESELIL Slavni letalec Lindbergh, ki stanuje sedaj s svojo ženo pri svojem tastu, bivšem poslaniku Morrowu, je kupdl v bližini Princenton 150 akrov veliko farmo. J Kakorhitro bo poslopje na farmi gotovo, se bo s svojo ženo in otrokom preselil tja. i Pred kratkim je praznovala v Grdnd City, Staten Island, N. Franchise Levapresto svoj 169. rojstni dan. Mesto ji je priredilo na čast velike svečanosti. CIGARETA MU JE REŠILA ŽIVLJENJE --I 26-lefcni Jchn Turkess, stanujoč v Jersey City, se je naveličal življenja in sklenil oditi prostovoljno v smrt. Zaklenil se je v kuhinjo svo-jega stanovanja ter zadelal vse špranje (pri oknih in vratih. Nato je napisal oporoko, v kateri zapušča svoji ženi vse svoje premoženje, namreč devetinštirideset dolarjev in nekaj centov. Zatem je odvil plin in sedel na stol sredi kuhinje. Ker je bil pa ve Življenje strasten kadilec, je nažg-al cigareto in čakal smrti. Ko se nabralo v kuhinji dovolj plina, je vsled goreče cigarete plin eksplodiral. Turkess je zadobil težke opekline po vsem telesu, toda zdravniki pravijo, da bo okreval. - MACFADDEN PRI KRALJU RIM, Italija, .15. oktobra. — Italijanski kralj Victor Emanuel je sprejel v avdijenci znanega ameriškega založnika in izdajatelja Bernarda Jrfacfaddena. Kralj se je posvetoval i njim dalj časa o telovadbi in skrbi za človeško telo. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez samnd* časa, bres na daljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dekaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat ▼ raznih slučajih tudi na sodnlji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. Din V Jugoslavijo 500 1000 ______ 2000........ 2500 ....... 5000 ______ 10,000......... S 9.40 $ 18.60 . S 37.00 $ 46.25 S 91.50 $181.80 V Italijo Lir 100 200 300 500 1000 9 5.75 $11.30 $16.80 $27.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100— $2.—, za $200.— $4.—, za $300— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporazuma-te glede naftna nalrarila. Najna izvršujemo po Cable Letter n pristojbina 79 SAKSER STATE BANK ■i COBtUNDT STREET NEW *0IK.&X. Telephone Barclay 0380 — 0381 Glas Naroda" Owned and Published by m fcLOYEXlC PUBLISHING COMPANY ^ (A Corporktioo) rrtnM SokA*. Prudent L. Benedik, Treas H Jk." T * • ■ Place of business of the corporation and address« of above officers: 21« W. 1Mb Street. Bareach of Manhattan, New ¥wk City, N. Y. GLAS NA KODA (V*ice of tbe People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto vetja Uet za Ameriko Za Ne« York za celo leto $7.00 in Kanado ........................... $6.00 Za pol leta ....................................$3.50 Za pol leta ................................ $3.00 Za inozemstvo za celo leto........$7.09 Za četrt leta .............................. $1 .50? Za pol leta .................................$3-50 Subscription Yearly $6 00. Advertisement on Agreement. •Qlaa Naroda" izhaja vsaki dan izvzeraši nedelj m praznikov. Dopisi bres podpisa in. osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NAHODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 ■■NtJMHMHHMBHMHUaMSUMi BaCUBttflnMaHBESBBUaHaMSaaHl O, NI VSE TAKO. . . NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 17, 193« S pota, ' Pred kratkim je bil znani založnik in izdajatelj listov, W. Hearst, navdušeno sprejet in pozdravljen v Chicagi. Vsepovsod je obilo opaziti napise njemu na čast. Ko se je pred kratkim mudil v Franciji, so ga izgnali, da si ni pravilnim p3-tom prilastil besedila franjoskj-a^ngleške mornariške pogodbe, ki ga je potem objavil v svojih časopisih. No. zato 'je bil pa toliko bjlj navdušeno sprejet v Chicagu. V mestu Chicagu je opaziti na en* strani ogromno bogastvo, na drugi pa silno revščino. Vsepovsod je videti ljudi, ki leže na tlaku, ker nimajo strehe. Pred kratkim sem obiskal veliko čik35ko čitalnico na Washington in Michigan Blvd. To je ogromno poslopje, v katerem so zbrane knjige iz vsega sveta. Prijazna gospodična mi je pokazala slovenr-ki oddelek, v katerem sem opazil: Cankarjevo Erotiko. Knjigo za lahfco-mišljene ljudi. Obzcri in Mimo življenja, nadalje dve Kra gherjevi | knjigi, več prestav Tolstoja. Prešernove in Aškerccve pesmi. Levstikove in Trdinove spise, več zdravniških knjig in dela našega najboljšega humorista Rada Marnika. Kar milo se mi je storilo, ko sem pred kratkim čital. da je Murnik že sedem let težko bolan ter da so ŽENSKE— Seveda hočete nasveta ženske —glede gospodinjskih zadev! ŽEN8KE ZA DOMAČE 3TEDENJE v naših družbah so pripravljene pomagati vam, kadarkoli potrebnjete nasveta ženske glede vaših gospodinjskih problemov — kuhanja, čiščenja, šivanja. . Ce hočete........ Nova navodila in obede Nasveti za zabavo in za serviranjc nenavadnih navodil, posebno, čc imate samo malo kuhinjo Migljaji za lažje, hitrejše načine čiščenja in ureditve vašega domačega dela, da vam ostane več prusteg;'. časa Kuharski tečaji Da se vam razkaže nov električni aparat Ali čc imate klubni program, katerega hočete napraviti "drugače" pozovite naše Žerake za Domače Štedenje, stopite v njihove urade ter se seznanite. tsprottiikc jirohiburjjt* v isti žakclj z onimi, ki nasprotuje-] jo vsem fXtataram, ki omejujejo osebno svobodo. Nobenemu dostojnemu elovekn niti n;i misel ne pride.' da bi iKivprotoval postavam, ki so naperjene pr »ti zln- Pmhibieijski department v VVasliiugtoiiu je objavil izjavo, ki nosi naslov "Vrednost izpolnjevanja postav Ta izjava naj baje služi v to. da bi se javnost poučila", o izvedbi probibieije. (*osp<»dje pa zadeli svojega eilja. Izjava je povsem slišna kampanjskemu dokumentu, . . . . ga spravili v ljubljansko sirotišnico. : katerim lioeejo nastopiti proti gibanju za onuljenje pro-jTa mcž bi ras!llža nekoliko več na- hibieijskib postav, oziroma za preklic osemnajstega a- rodne hvaležnosti, mendmenta i čitalnico čikaškim rojakom toplo " . . J »riporočam. Naravnost shiomio je, ker ineeejo gospodje vse na-j Matija Pogorele. Detroit, Mich. "Prosvetni Klub" S. D. Doma o-tvori svojo dramsko sezeno dne 2. novembra s pretresljivo socijalno einom. dramo v treh dejanjih "Veleja". V gotovem oziru te postave sieer omejujejo osebno Dra™ nvovcjSe ^ izpod perc' 1 sa Antena Novacana. V njej ss zr- svobodo, pa so i«)trebne za zaščilo življenja, lastnine in can izrazit reaiizem povojne debe, javne morale t »t so potrebne za vzdržan je reda. kajti elo. ki je kakor ciklon objel svet ter ga t veštvo Sestoji iz najraziienejsili elementov. " pibnil iz življenja v .... narccje strasti, razočaranj, c str h I red uvedbo probibieije ni bila prodaja pijač samo paradoksov in sovraštva, v katerem dovoljena, ampak je bila tudi državno priznana ter regit- že tones trede. Karakterji v tej lirami potom davkov in odredi, ' " drami ~ict>Gko 2ačrtani in r'rc:J- gov dcbri priiatelj Arhar" v življe'. . . stavljajo vsak zase kos človečke psi- nju sta se vedno drug z drugim ša- \ .Nadalje je treba pomiriti, da prekliea osemnajstega hclcgrje, vsi rkupaj pa tvorijo har- lila. Ko je cll Pvtkevšek v bolnici, aniendmenta ne zahtevajo s a mu zločinei in koruptili ele- m-^ično celoto, ki se v petih pri-!jc še dva dni pred svojo smrtjo ša-nienti zorih stapnjevaje razvija na odru Ijivo vprašal, ako Arhar še živi? ' . ______in konečno preide v katastrofo. | Kot mnogi drugi, si je tudi po- i^a'-i najiMrljsi državljani sr bore proti amendmentu "Prosvetni Klub" ima izberne di-|kcjni Frank želel še enk-at v svoj k zvezni ustavi, ker so na podlagi dejstev prišli do pre- Ictante ** ilIia vse moderne tehničr- 'rojstni kraj na Vrhnike :n obiska- iirir'ntiTM /I-. *,, i ■ i - , - , ... ne pripomočke. Imena kot Sterle, ti mater, katera tam živi, a tudi ju Kaniti, em -e že ; neUetckial. ni?o najmanj divili. pač so pa občudovali člove-;ka. ki ga jc civilizacija potila ta-jko nesrečno na cedilu, da je hodil peš po farmski cesti, j To se je zgodilo seveda le prvi i dan. potem pa nikdar več. Potem sem se na vseh svojih potih poslu-ižcval avtomobila. Edinole za hišo js?m nod 1 peš. Vem pa. če bi le o-menil. bi mi bil tudi za tja avto-'mcbil na razpolago. Za ipremljevalko ozirc.na šofer-!ko mi je bila prideljena nežna lepa | gospodična, ki mi je zgovorno po- ! menjavo. Pri obdukciji trupla so ugotovili, jasnjevala razmere in življenje na da je Elvira umrla že 12. septem- farmah ter je prav po materinsko bra. V želodcu so namreč našli ne- meikala nam?. prebavljene ostanke večere, katero : Nekoč je bila, bodisi vsled svoje, je zaužila 12. setembra. Vse kaže, jiciiii vtlcd kokci;e nepazljive iti da bo ostal zagonetni zločin nepo- zavozila v jato kokoš* in jwverzila iasnjen. ubogo, belo kokoško do ^mrti. Opaženi pri tatvini ustrelil okrade-nega. Generalni pravdnik Miteliell je povedal preti kratkim ua konferenci okrožnih sodnikov, da je bilo dne :?(). ' junija v ameriških sodiščih 35,849 nerešenih kriminalnih slučajev. In med temi je 22.671 kriminalnih slučajev, ki se tičejo kršitve suhaskih postav. O, ni vse tako kot pravijo suhači.. NAMAKANJE TURKESTAN-SKE PUŠČAVE Otvoritev turkenstasko-sibirske žekscmc«. ki se bori sicer še vedno z velikimi težavami, kaže vendar že fedaj veliko važnost za gospo dar-atko bodočnost Srednje Azije. Sovjetska vlada je dobila predlog ameriških inženirjev, ki so napravili načrt za namakanje kakih pol miJijonoa hektarov doslj« popolnoma neplodne puščave, ki naj se spremeni v ogromne oombažerve nasade. Stroški so proračvnam na 65 milijonov dolarjev. Obenem s temi deli bi m jriadlk1 eeete in naselbine iz bednejAih krajev ki 1» izvršilt puBifl-Vsa dela bi bila k leta 1133. Jo v Tur kes Lanu v tem ftrdnjavo proti an-indiji. Domačini, Kirgizi in M jim naaefiter MODA DOLGIH BRAD NA RUSKEM Pclicija demneva, da je Elvira i — Jo.1, kaj bo pa zdaj! — sem najbrž izvršila .samomor, prebival- vzkliknil in že videl v duhu razjar-ci Pančeva so pa mnenja, da je to jentga farmerja letečega prot izključeno. 'meni najmanj z gnojnimi vilami v j roki ter zahtevajočega moije živ-Žcna ubila moža v silobranu. jljenje ali pa bogato odškodnino za Po noči je bil v Beogradu v Ju- y Velikem Bečkereku se je te dni mrtvo kokoš, govičevi ulici ustreljen ugledni beo- vršila raz-prava proti kmetici Veri ] — Nič se ne bojte — me je po-grajski meščan Mirke Kostič. Kdo Pavlovič, materi devetih otrok, ki, mirila spremljevalka. — Cikne mo-Waukegan. IIL j Pogosto sva se bojevala, rame ob je izvršil zločin, se ni dalo dognati. je iani z motrko ubila svojega pija-'i*ajo biti zafencane. Ce jih izpusti Ravno danes pred enim mescem; rami z bridkimi lesenimi meči preti Te dni pa je prišel policiji v roke n€ga mCža. Zaslišane so bile števil- 'farmer na ces:o, so tam na njegovo se je v naši naselbini raznesla ža-jBrežancm za pesest svete Trojice, n^j ivan Kovačevič iz Garčina pri ne priče, ki so izpovedale, da je bil aIi SV°JC lastno odgovornost. Tako lestna novica o smrti Franka Pet- ; kjer so jih našteli ujetnikom v so- Brcdu, ki je v Beogradu izvršil več mc± v pijanesti ženo in otroke, ved- Je razscdil pred leti neki sodnik v kovika :n Ane Rep. V pogovorih je jvražnem taboru nekoliko po pod- tatvin. Pri zaslišanju je osumlje- no pretepal. Tudi usodnega dne je'Cooperstownu in tista razsodba še bilo shšati rojake, kdo neki bo iz-]platih. Skupaj smo hodili k starem >nec prišel v zagato in končno pri- ženi grozil z nožem. Sodišče je Upo-,dane3 velja. znal. da je ustrelil Mirka Kostiča. števalo. da je bil mož nasilnik in je ' — Ali je z vsemi živalmi tako? — Priznal je, da je v Kostičevem sta- Pavlovičevo oprostilo, ker je ravna- sem povprašal. nov an ju nameraval izvršiti tatvi- ia v silobranu. i — O ne. — samo s čiknami. — je no, a Kostič ga je zalotil in tekel j P j pojasnila. Ce bi slučajno zabredlo med Slovencev sedaj prvi na vrsti, mlinu po drva ter nosili težke bu- Kct izgleda, je neusmiljeni smrti tare na glavi po osušeni strugi v naši naselbini najbolj priljubljen Bele. datum 13. v mesecu, ker danes si je Večkrat se je Frank tudi tukaj izbrala svojo žrtev v osebi našega spomnil, kake sva se v otročjih le- vrhniškega prijatelja Franceta Ar- tih metala za prvenstvo, kdo je har-ja. močnejši, ter s: je cb eni taki pri- Novica o njegovi smrti je prišla liki zlomil roko, ter so ga odpeljali nepričakovano. Kako tudi ne, ker v bolnico, mene pa je moja mati iz- sva se še v četrtek 9. t. m. pred Na- sledila v podstrešju, kamor sem se rodnim Domom pogovarjala in ma- skril in tako sva prestala s Fran- lo pošalila. Bil je v naselbini po- kem vsa i nekaj bolečin. Seveda so sebno radi svojega originalnega hu- bile moje le trenotne, on pa je tr- morja zelo priljubljen. pel več tednov. Ko sva se v četrtek s Frankom j Taki in enaki spomini se mi o- poslovila, mi je podal roko, kar ni bujajc iz našega takratnega brez- Razni pctcvalci po Rusiji poročajo. da je moda sedmih let ame-rikanizocije, ko se je smatralo kot višek napredka gladko obrito lice, po vzoru ameriškega človeka, popolnoma premagana in da so se Rusi zatekli k nasprotni skrajnosti. Zdaj je gladko obrito in čisto lice znak buržujstva in vsa pravi ko- j bilo običajno munist si pušča na licu obupno .bodem priden in pazim nase. Kdo*—ni več. za njim na ulico, zato je potegnil re- Razbojniki skoro do golega oropali 1131 cesto, bi morala ustaviti av-vorver in streljal na Kostiča. Na- kmeta. »tcmobil in počakati, da bi mimo šlo. sledrtjega dne je čital v novinah. da je Kostič mrtev. Kovačevič je nevaren tat in vlomilec. Dijak Todorovič se je sam javil policiji. „ Poročali smi, j mi je pojasnila moja lepa rprem- Na cesti pri Sanskem mostu je'ljevalka, jaz ^ se'pa glcbcko , bil te dni izvršen drzen rop nad | kmetom Petrom Majkieem. Oboro-Iženi markirani razbojniki so Maj-kiča ustavili, ko se je vračal s sejma, mu vzeli 4200 Din gotovine in razen srajce in spodnjih hlač vso za- da je pančevaška i policija osumila dijaka Todoroviča, iobleko ^ imcl na ti- šina beograjskega zdravnika, da je ter pripomnil, naj skrbnega življenja sedaj, ko njega,v zvezi z umorom Elfride Mihalko. H t [Študent je namreč po ugotovitvi de- strnišče, iz katerega naj se v blii-'bl mislil, da je bilo to poslednje j Kadar sem tu v Waukegan ome-,kletove identite brez sledu izginil, nji bodočnosti razvije gosta socija- J slovo. nil pred vehko nočjo ali pred Bo- Policija je domnevala, da je po- | N li tina brada In krmM rtmlptorct; Ws?W>rinii Han TO W»1 tT rw>ctolin 'iio___ tWib!.: _ ___,__= i,_____K____ .___•____.___ „ , , ____ v Tu je hitra pomoč za želodčne nerednosti Presenetljivo Je. kako hitro pomajfa Xui;a-Tone, neprebavnost, knlcanje. plin žeI«Kicu ali frevih. glavobol, omotica In . otomnelost. najstaio vsled zaprtnice. Xuga-Tone vsebuje nekaj najboljfiih zdravilnost iz*, očiščenje is telesa nečistosti nastale vsled zatklnice. daje listHSna brada in krepki proletarski] Naslednji dan je legel v posteljo žičem o zbirki za vrhniške reveže, begnil j inozemstvo. Zdaj pa poro-brki Peter Veliki je Rusom nasilno , ter bil v soboto-precej opešan, ven- 'je vselej tudi on kakor pokojni jčajo iz Pančeva, da se je Tororovič rezal brade. Boljševiki pa so se po- ! dar pa ni dovolil, da bi ga odpelja- Petkovšek.rade volje prispeval par nepričakovano vrnil in se sam javil stavili za to moško krasoto, češ, da li v bolnico. Srce in pljuča so mu j dolarjev. | policiji. Policija ga je zaslišala, to- j i°hVke ^bave* mE - t dlJ je praktična, ker skriva srajco, ki o t«ft>ela. Danes pa mi ntfegova ae-| Da pa vrhniški reveži ne bedo to'da izkazalo se je, da je sum ne- Poum^ko VteZtifvSi ^vur-,-Tone nekaj ne mere biti vedno čista, ke* va- stra Mrs. Kaučnik epereči. da je pot toliko prikrajšani, bom prispe- utemeljen. Todorovič je izpovedal,' ^fretii^ufe^'^bis^ in ruje moža 4>oaimi mraza in ker nič Trank za vcinc zaapal. ,TaI zanje v bežične zbirko $5.00 na- :da je imel 12. septembra zvečer res i^kocnosii"yreJrtehajo h L-^anje ae^Une. | Druga njc-cva sestra, Mrs. Le- mesto cvetja na krsto pok. sošolca! sertanek z Eviro, na katerega pa t £ KSSio" svetujoee" "plo5no Zfiravjti 'narJl* m w> rovnn ta Aac nafis ia t_ _ n___.1_____, . _ 1__m. -m , , _- . Pravi vsrofc za dolftofaradost pa na britve, čopiče in Itaatyi ae iadehi jejo ti naršič, pa se ravno ta čas nahaja In prijatelja Franka Arharja, v bolniei ter Jej bodo skuhali so- j Njegcvi ženi in hčerkama ter ma-rodniU, dokler se njeno adravje ne iteri in sestrami izrekam moje iskre-okrepi, to iakietne norico prikriti, j no sožalje. ZaMkorilBomjeodielaedajiUe*t Joie Zelene. ni prišla. Zato je odšel v gostilno "Beograd", kjer sta ga o polnoči našfe "Kavčič in Stefanorvič, kf sta iskala dekle. Policija je tudi ugotovila, da iz- Ako Je va» apetit slab ali če vam jed dela sitnosti, tedaj bi vt morali vlivati Nuga-Top.e in se reSiti vzrokov m izberi je. Xuga-Tone se prodaja pri vseh trgovcih z zdravili. Ako vSB trgovec tega v zalogi nima. recite mu, naj istega naroči za vas od njegovega prekupčevalca. —Adv. mislil. Tedaj šele sem začutil in zaslutil pravo razliko med farmo in mestom. Jo j, kako je v mestih vse drugače in vse narobe. Če gre po mestni ulici lepa in mlada čikna. se avtomobili drug za drugim ustavljajo pred njo, avto-mobilisti jo pa s pogledi, mežikanjem in besedami vabijo na sedež poleg sebe. Bog ne daj, da bi v mestu kdo kako čikno povozil. Drugače je seveda s teleti. Če te opazi avtomobilist na ulici, bo še na gas stop.l, da te bo ja zagetovo dohitel in te podrl na tla. In če greš mirno po sidewalku, ,bo včasi še na sidewalk zavozil ter butnil v te. Kaka razlika mestom! med farmo in : . v-.' •-i*.m --m MARK TWAIN: MOJ TAST Zfic mučna je zavest, da mora- motvcre v krožku prijatelje*, ki so, (tako se piše moj tast). — Zdi se me končati življenje na vešahh mi svetovali, naj jih kje obeloda- mi, da s teboj nekaj ni v redu. da Tak nič4 kaj prijeten izgled sem i- nim. Storil sem tako. Začel sen. si mi najel tako razkošno stanova -mel tudi >az. prirejati predavanja, ki so se mi rtje. Že kot dr ek cm padel v reko posrečila. Pot. ki naj bi me vodila I — Zakaj, sinko moj? — je vpra-M!1 our*, pa -cm ■ . rec-no rešil m skozi ziv?jenje. je bila določena: šal tast in se znova nekam čudno nasmehnil. — Kako zakaj f To stane mnoge »esed Gilmore rui je dejal z l*kn»- postal sem pisatelj, no radostjo: To Je bilo pametno! V svojem 2, letu sem napravil n za višala, ne pogine veliko neumnost. Res da ni bila ne denarja a jaz ga ne bom imel to- prva. ne zadnja v mojem življe- liko, da bi plaečval najemnino. Ali - - - ■ Kdor je r v vodi. Pt me e -eni jjdiel večkrat v nju toda tako neumnost, ki se ie bi mi ne mogel nekaj posoditi? vodo, zda) v Mississippi, zda : v Mis- končala kakor vse, kar počnem,! — No, če "jč tako, pa naj bo. ■ruri • di vedn j em sre no zame -rečno: zaljubil sem se. Da. i Prijel sem ženko ped roko in ji kobaca; n» ,uh> ln tako bo men- za* ubil sem se in celo oženiti sem pokazal vse sobe. se hotel. Ker je pa jasno, da po- | — To je zelo razkošno, — je de-trebujeta zakonca poleg ljubezni jala začudeno. da re more konec, ki me čaka, n* drugačen kakor — vrv ■uši ,em pri nj* bližjem "pad- tudi stanovanje, a jaz se s takimi cu" v vodo. seveda ne saipo v milih posvetiti se poplnoma — "vedi". Ne smete p* misliti, da postanem član ab^inenčnesa društva. ne — mornar bom. Moj «klfp kar ni hote! ugajati mojemu o^eiu. Z Uuao in telesom se mu je upiral jaz sem pa iklenil na da na lastno pest doseči svo? cilj. In skl nil sem pobegniti z doma. — No, no. zate ni nič predrago, - sem ji napravil pcklon. Ko sva se vrnila in ko so svatje prozaičnimi rečmi ne ukvarjam, -em naprosil svojega bodočega ta--ta. na; nama izvoli poiskati sta- s tastom vred odšli, sem vzel žen-novanjp v Buffak>. Nesmehnii se ko v naročje in že sem jo hotel poje Čez nekaj dni sem ga srečal in ljubiti, ko sem zagledal na mizi povedal mi je. da je že našel sta- liat papirja. Izpustil sem ženko in nevanje. kakr:no je njemu všeč. in stopil k mizi. Cital sem: Darilna grem pogledat. pogodba, po kateri mi daruje go- Čemu neki? — sem ugovar- spod Sleen. moj mili tast. celo hi-če ie tebi všeč. ni treba, da šo z vsem, kar je v nji. Moral sem gledati zelo bedasto na listino, kajti ženka je počila v jal. smeh. Prijela me je za roko in me potegnila k oknu. — Poglej tj ale! — je dejala in No. tear sklenem, tudi storim. Beli bi ga h-jdil gledat, ker bo gotovo n p branil z ri ;Tia ln ustavil -em i tudi meni ugajalo. — In s tem sva se razšla. Na dan moje svatbe. » že dekai pozno pc večerji, sem vstal prvi in take ,em p stal va- od mize in dejal svatom: Dame in mi pokazala hišo na drugi strani gospodje! Čas 'je že. da se razidem.» ceste, dn? Gospod tast, povej mi, prosim, kje \ — Naj me vrag vzame, če ni to hiša mdjega tasta! — sem vzkliknil. Naši hiši sta si stali nasproti, pa smo se vlačili po večerji skoro tri ure predno smo prispeli iz ene v drugo. No, kaj čuda. če postane človek se el® v New Yorku. Tu sem nameraval debi'i službo Dobil je pa ru em kar se v življenju večkrat pripeti. - enee v neki tiskarni Ko sem pa srečal nekega mi io postalo te no pri sr- bova z ženko domovala. Neka budimpeštanska banka, ki so jo šc pred nekaj leti šteli ir.cd /narvca i u in lotilo me ie tako silno do- — Takoj vama pokažem stano-rr '.le da srm o mahnil narav van-e. draga moja otroka. S kočijo nc ' d'^mov. Mudilo se mi je tako. Ivaju odpefjcm tja da nisem imel niti toliko časa, da Toda svatje so zaklicali v en 5 bil d b-o premislil, kaj prav za glas: Spremimo mlada! Vsi ju pre-prav pcaienjam. in že sem bil pri mimo! m meljih Toda .--Asoma so se za- — Hvala lepa! — sem dejal, pri takem tastu humorist? icli tudi oni strinjati z mojim -Pri tem .sem jih pošiljal na dno--- vidnim načrtom" Postal sem to- pekla». — Naj bo, toda samo pod TICAfkA MAH^ABCIfE* RANIfT rej m >rnarsk! vajenec m kot tak pogojem, da se poleni kmalu izgu- UdUI/A liIr*I/c.AKj!Vlj DAPIhl sem moral večkrat "sondirati" vo- bite. dt i Potem sem dvignil drago ženico Krtra! sem Mark Twain!" t«. Čudimo čc Bolgarom in R :h kra- li tudi celo Bolgarsko, kakor so iiu. ki se z Ia^kc Džovano že-ni. — sklenili prodati svojo prineezinio Čudimo sc urJ Mu.-'u. ki mi;U. do Ali ni bolgarski Boris, od hiš? j Bclgar ske in Turčije v Bagdad in dI njen dojenček je o'tal v najoč- bo kraljičina privezala dva naroda Koburžancv. tudi burbonske krvi? [indijski Ocean. jJu stare mat£re Gc3pa se je ^y^ O Burboneih se je govorilo, da sej Car Aleksander Osvoboditelj, ru-;la na ictcvi5č- v tej sli ki je sklenil ničesar naučili in ničesar po-Uki car. - bode pač cbračai v gro- nil postajenačelnik odposlati pose-zabill. Laška izdaja napram Nem-i bu skupaj s vsemi onimi Rusi. ki fccn vlak Dal je teiei0nsko povelje skupaj in tc na ta način, da bode mogel Lah. k'a'pak. izrabi jevati Borisove podanike, ki že hcče\o bi- t' podaniki, ne p i državljani č ji, Avstriji, napram Jugoslova-1 so padli pri Plevni in na drugin in kmahl je" Jdhltel" posebni "vlak. Čudimo se Musolmovi drsko^ti. nem bi morala naučiti Borisa, kaj bojiščih za o^vobojenje Bolgarske.^^ ,ntrtmntivA ean.nm. KJE STA moj bratranec JOŽE KRI2MAN. doma iz Bukovja pri Postojni: v Ameriki biva 18 let. Dalje želim seznati za LOVRO ŠIRCA doma iz Studeno. štev 10 pri Postojni. Prosim cenjen- rojake, kdor kaj ve o njima, naj mi sporoči, ali naj se pa sama oglasita. — Ivana Ruatich. 184 franklin St.. New York. N. Y. <3x 16.17dsia» Kako je postal zdraviti- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE nas odvedla v stanovanje. V hipu. ^ zdravnik sestavil recept za bol-ko sem vstopil, mi je postalo vse nike ^ slabi slabotni in v spl«-jasno in strašno sem se začudil. |nem siabega zdravja Zdravilo je Čuješ. pa.... pravim Mr. Sleenu ^vsebovalo sestavine za- pomirjenje in ojačenje živcev in mišic ter sestavine, ki dajo telesu novo moč in energijo. Bclečine so izginile, tek se je ojačal. telesa so postala močna, in za bolnike se je začelo novo življenje. To zdravilo je Nuga-Tone. Naši čitatelji čitajo oglase Nuga-Tone v našem listu, in dosti jih je. ki sc naročili zdravilo, ki jim je pomagalo. Oni. ki so slabega zdravja ali jim manjka energije, naj poiščejo in prečitajo Nuga-Tone oglase. ki si pred-.iavlia da mere icaj takega iavesti. Čudimo se zateleba-ncuii naroda, če bi si kaj take?a dcvol'1. ir čudimo se ki mi- sli. da je srednji vek še zmirom tukaj. Muso '»i gotovo domneva, da bodo Bolgari, v slučaju potrebe, kj.r noreli, da pomagajo Lahariji do zmage in tc samo zato. da vstrezt--jo princezinji Džovani. Saj ne rečemo. da ne bodo; morda bodo tako noreli. Zato se ravno čudimo, ljudje božji! Kam smo pa prišli v letu 1930. po Kristusu? Učeni in m-učeni proletariat se je boril o:' rimskih Gracchov. ki so se boieva- se pravi z Lahi češenj jesti. Dcbrv.' Ne hvaležnost, ti si plačilo sveta! če se Boris ni ničesar naučil iz Da. čudimo se laške zgodovine, vsaj pozabiti bi ne pa'o z Lahi zveze proti nam. Ču ki je štel poleg lokomotive samo en voz I. razreda in peljal samo enega Bolgarom, ki skl*- jpctnika; tri mesce starcga otro. . čička. Eno uro pozneje Je dohitel smel. da je izriaja pri Lahih doma. dimo se jim, da ne vidijo, kako naina pryi Tme^ teJ1 Tcda Boris vkljub temu dela zve^e i krivem potu so. orodje v rokah |mater ^ ^ n skozi okno svciano z Muscm. iMusolina. ki načeluje vedno lačni tanm poak]yl]emgai olroka. Kaj naj toraj zaključimo iz Bo-; lahariji. risovega vedenja? Nam se zdi, da Edina rešitev Slovanov, in Jugo-nič drugega ne. kakor to. da je'Slovanov še posebej, je združenje, Borisu bore malo za bolgarski na-, kakršno imamo v Jugoslaviji. Pa rod On si pač mislil ."rasti trava, bodeš rekel: Tam ni dobro! Ne vemo, kako je. ker že zdavnaj nismo bili tam: slišimo pa od drugin. Tcda tudi na Nemškem, v Avstriji. na Madžarskem itd. ni dobro. Saj je celo v Ameriki postalo slabo! Kako je pa na Laškem? Tam Kakor je videti, so Angleži zelo obziren narod, tcda omenjena mati je bila vsekakor slaba zastopnica vojega naroda. ■aiJL.. li- "GLAS NARODA99 na č članstvo, pač pa vsi Slovenci v vast r m ?V CENE ZA OGLASE SO ZMERNE CENA DR. KERKOTEGA BERILA JE ZNIŽANA KNJIGARN HAS NARODA m *m» u mu—i . ali ne rasti, ko mene več ne bo", kakor je rekel osel na paši. Čudimo se bolgarskemu narodu, ki je tako okorel v svojem eksklu-zivnem nacijonalizmu, da se ni-liza večje provice rimskih plebej-1 kakor nemore povzpeli nad pri-cev proti izrabljevačem patricijem, vandrano dinastijo Koburžanov. in ki so hoteli na narodni koži živeti. |nad SV0-10 ^korekoč vaško politi- vse do francoske in ruske revoiuci- KO' Macedonija gre Bolgarom po glavi. Macedonija, oziroma Macedon-ci so prehod med Srbi in Bolgari. Macedonija je zgodovinsko in narodno toliko srbska, kakor bolgarska. Macedonija je prav za prav dve tretini srbska in samo eno tre-tino bolgarska. jema. ne zasluži nič drugega. "Raz. Tocia Bolgari lahko IZUMIRAJOČE GLASBILO je. da pridobe upoštevanje zakon* v prid nižjim slojem sedaj hoče pa Muso in neverjetna bolgarska vlada pogaziti vse ono. kar so te borbe pridobile za človeštvo. Kdo bi se ne čudil! Čudimo se tudi temu: — Narod, ki kaj takega brez protesta spre- dva. tri! Napred Bugari!" s Srbi skupni lastniki Macedoni-je. Kar Jugoslaviji naj se pridru- V našem času se veliko govori o žijc. v jugoslovansko kolo naj sto-etiki. to je o naravni znanosti, ki pijo, pa bode vse ono njihovo, kar sodi moralo človeških dejanj. i'jim po pravici spada. _ . . ... , . Če je Koburzan Boris Bolgarom Brez obzira na boaje zakone to-, A * , , . , . . i toliko na srce prirastel, da nemo-raj vprašamo, kakšna morala je to,1____^_____. , . rejo brez njega, ga bodo brez skrbi lahko obdržali — in plačevali. Toda, bratje, iskati pri Lahih pomoč zoper Srbe, zadene prav v srce tudi vse poštene Slovence in Hrvate, kakor tudi Čeho-Slovake, oziroma celo Slovanstvo. Kako se bodo mogli Bolgari o- Ta mesec je napovedala stečaj največja nemška tovarna za klavirje 'Vereinigte Deutsche Piano-, werkeMed tem ko so izdelali pred I vojno na Nemškem do 140.000 kla-'virjev letno, je postalo po vojni to i število dvakrat manjše in še stalno i nizadnje. Klavir je izgubil svojo . . . 'nekdanjo -priljubljenost. Postal je Čudimo se prodajanju in ku-i ' ..,.'. . ... predrag za povprečnega meščana in povanju kraljevske neveste. cudi-:y s K . , mo se narodu, ki privoljuje v takoitudi preveUk sed^ja m f sta" prodajo, čudimo se svetu, ki go vo- ^^ Radio in f*™*™ ««- h te vata mnogo manj prostora in mačke, psi seveda, kokoši, osli. in sploh vse. kar se da in ne da ob-dačati. Toraj. vi Slovenci, ki ste izgubili svojo narodnost, pazite na svoj obstanek! Lahi lahko ob polenti in siru žive. vi pa nemorete. izpodrivata klavir, ki bo stal .v do-g ledne m času razen v glasbenih šo- ri "o romantični kraljevski ljubezni", vkljub vsem dokazom razuma proti temu. čudimo se bolgarskemu ... narodu, čudimo se laški predrzno-!lah naiMŽ ^ *>° muzeJ* * sti, čudimo se. prekleto, sami sebijdružbi ker smo kaj takega doživeli v se- ^eniil Predhodnikov, danjem stoletju. Kaj ipa vi pravite na to, bratje? da Muso prodaja hčer laškega kralja v zameno za bolgarsko vojaške in drugo pomoč? In, kakšna morala je to. da bol- : garski kralj jemlje laško princezi-' njo za ženo pod takimi pogoji? Ah naj bolgarski narod toči svojo kri' za veličino Laharije? Ali je prince- j zinja res toliko vnedna? Ali je to pravičiti? Rekli bodo. da oni niso etično? j Slovani, pač p« Matarom in Tur- Nam se le zdi. da je politična, kom sorodno pleme. Ako ie temu ženitev kupovanje in prodajanje. | tako, potem Bolgari sami sebi la-Sicer pa, če si Bolgari mislijo, da že*jo. Ako je temu tako, so Bolga-si bodo z Lahi kaj opomogli, se | ri izgubili prav vso pravico do slo-hudo motijo. j vanske Macedonije. Lahi so bogaiU na frazah, kakor} Kam hočejo Bolgari, narodič-pet je "sveti egoiaem", in bodo kaj ra- j mil Jonov duš? Njih jezik jo slo-di, da, s največjem veseljem proda- vanski, narodna noSnja bolgarska SEZNAM ARANZlRANlfi KONCERTOV. 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, III 7. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, IU. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, HI. Ker odpotujem v Evropo koncem decembra, prosim, naselbine, ki žele Imeti koncerte, da sporočijo do 15. septembra na sledeči naslov: Svetosar Biootic, 8233 St. Clair Ave., Cleveland, O. t ■ l Trpel 8 meaecčf..; dbbil pomoč za neprcbarsKOit "T*p«t a«pre- bavno»ti in klfttefa *«-I od ca tneiMev la •em prrii pockutal Trinerjevo trtnto rino. PTonaS«t. d* Je ( BdovUO dottro m odpravo tn pomoe moil nrprtbavnostl,'*' pit« w Herbert Cunr i« Ch\-i-asa. Sla val Je iznaS«! ta prijazni «listni predfri«. VKiJUl »tiri Talne prostore—MoAlt, Jetra. 2oieni mehur in Ore**. OdSene te-lodčne, . jeterne. sabacanost to Mfptllito) nered no«t!. Poskuaitc Jtra na ko. Preskrtrtte ii /aslonj od kaRMUrJn. Jemljite k* deset daf. A a* pomaaa. vrolt# oftab> tok^marja tn zahtevajte vaSt denar nazaj. Me 0«ta£aj-te to ie dane*. I. #bi» uieir NEW YORK. nUDAT, OCTOBER 17, ISM Neljubljena žena. 5SS§ KO MAN XZ tlTLIKRIA. Eg Za Glas Naroda priredil G. P. awa.- 16 (Nadaljevanje.) > — Kdo ti pravi to? Nikdo, to vem sama! To ne more biti drugače. TI si dosti bolj pameten ko mi vsi drugi! Vse. kar rečem, se ti mora zdeti zelo smešno in brez pomena? — Tako in kadar govoriš z drugimi, nimaš tega občutka? — Ne, — le pri tebi, — je rekla pritajeno. — Ti si res čudna deklica, Ria! Zakaj pa si delaš tako neumne misli? Zakaj naj bi bil jaz pametnejši kot so drugi? Zakaj naj bi ne našel istega veselja tudi na veselem pogovoru? — Ne. lega ne moreš. — Kako veš to tako natančno? — Čutim to, — je rekla in velika žalost se je pokazala na njenem obrazu. " Se predno pa je mogel odgovoriti, jima je prišel nasproti avtomobil. V njem je sedela dama in Heinz je spoznal gospo Sibilo Janševi. Kakor hitro je zagledala Heinza, je dala takoj ustaviti. Riji je prenehala utripati srce. Initinktlvno je čutila, da ljubi Heinz to žensko in da ljubi tudi Si-bila Heinza, ji je postalo sedaj očito. Bledega obraza je stala poleg, ko sta govorila Heinz in Sibila. Vide-je, kako so za žarele njene oči. Videla je tudi. kako so vzplamteli pogledi Heinza, ko je poljubil roko Stbile. Kljub razburjenju pa je vendar lahko Spregovorila par besed. Sibila je naslovila na čedno, mlado deklico par besed. S tem je bila Ria odelovljena. Sibila Je le motreče pogledala Rijo ter rekla Heinzu: — Mala bi lahko več napravila iz sebe, s svojimi krasnimi lasmi, s finimi potezami ter čedno, vitko postavo! Ona se ne zna uveljaviti. Prava sreča, da ni po ckusu Heinza MaLe me! — si je mislila pri tem. Nekaj časa pozneje se je poslovila. / Zapeljivo je pogledala Heinza ter rekla: — Na svidenje jutri! Pričakujem vas zagotovo! Heinz ji je zopet poljubil roko ter ji rekel: — Na svidenje jutri! Ta pozdrav Je spremljal tak pogled, da je zazeblo Rijo globoko v srce. i J g9. — On jo ljubi, — ženo nekega drugega, — si je mislila, polna bolečin. Vsa zmedena in potrta je odkorakala naprej poleg njega, ne da bi izgovorila ene besedice. Tudi on je molčal. Očividno je popolnoma pozabil mlado deklico ob svoji strani. Njen čisti čut se je instinktivno obrnil proti tej ženski, ki je, zvezana z nekim drugim, nesramno koketirala z drugim. Ali ga more osrečiti taka ljubezen? Tega ni mogla vrjeti ter videla le bol vsled krivde. Sedaj se je zopet pomirila ter se oem^-jala. Ali ni bila bedasta misliti na take stvari? Ali ni videla iz ljubosumnosti več kot je bilo v resnici? Heinz Matern ne bo storil ničesar nečastnega! Sedla je k oknu ter zrla preko jezera v krasni gozd. Mirna slika je pomirila njene živce! Razmišljala je o tem, kako je prišlo, da je našla v tej hiši dobrega sprejema. Mislila je tudi na to, kar ji je povedala mati glede krivde strica Rolfa. Njene besede so se glasile povsem jasno: — Moja draga Ria, kar ima Rolf Matern, 6vojo postojanko, svoje premoženje, ter svoj sloves, — vse to je v bistvu lastnina tvojega očeta. On ne sluti, da vem vse, da imam listine, ki dokazujejo vse to. Le par risb in računov mi manjka. Vsaki čas bi lahko uveljavila v sodišču svoje zahteve. Dokazov imam dosti, da je Rolf okradel tvojega očeta. Ne maram pa spraviti v sramoto človeka, ki je bil dosedaj pošten. Da, otrok, — okradel nas je, a jaz ga ne bom nikdar obdolžila! Ta človek BLAZNKOVE za leto 1931 SO DOSPELE Cena 25 centov SLOVENSKO • AMERKANSKI KOLEDAR . za leto 1931 bo v kratkem gotov. LETOS BO POSEBNO ZANIMIV Cena 50 centov ZASTOPNIKI: Zastopnike prosimo, naj takoj javijo, koliko Frmtik in koledarjev potrebujejo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York, N. Y. je drugače zelo pošten, a tvoj oče je napravil iznajdbo, s pomočjo katere je postal Rolf Matern bogat in slaveči Na dan pred njegovo smrtjo sem imela dolg pogovor med štirimi očmi z Rolf Ma tern o ter videla nato oditi slednjega s papirji. Tvoj oče me ni obvestil o tem, da mi prihrani eventualno razočaranje. V isti neči pa je umrl. Mogoče ga je skrb za naju napravila da- lekovidnim. Z zadnjo močjo je pekazal listine, katere je skrival v svoji pisalni mizi. — Dobro spravi, — duplikati, — Rolf Matern — bo vse uredil! — Ne skrbi! Dolgo nisem vedela, kaj je hotel reči s tem. Jaz pa nisem pazila na to, da me je Rolf Matern izpraševal, če vem kaj o zadnjem pogovoru svojega očeta. ' Vedela nisem ničesar ter mu rekla tudi to. Kopa so ljudje toliko govorili o iznajdbi Rolf Materne, sem se spomnila zadnjih besed očeta ter poiskala risbe. Tedaj pa sem spoznala takoj, da imam dupllkate onih listin, katere je izročil moj oče Rolfu Materni. Iznajdbo je izkoristil za samega sebe. Kdo bo vrgel nanj prvi kamen? Častihlepni mož se je lzpodatknil v svojem stremljenju, da se povzpne višje. Omahovala sem, če naj mu povem, kar sem vedela, Gotovo ni imel nobenega pojma o duplikatih. Že preje pa je bil pri meni, poln tajnega strahu in nemira ter mi naravnost vsilil svojo pothoč. Nato sem ga zopet pogledala ter čutila, kako jt trpel pod svojo tajno krivdo. Sprejela sem njegove dobrote ter ga pustila skrbeti za nas — kolikor je hotel. Delala sem še nadalje nevedno ter hranila listine le ca slučaj, če bi hotela kdaj pozneje uveljaviti svoje pravice ali vsaj, da ga opomniš, da ni izpolnil svojih dolžnosti napram tebi. Malo risb, ki nam manjka, je spravil tvoj oče v pisalni mizi urada, kjer je bil nastanjen ob tem času tudi Rolf Matern. Kaj bi rekel Heinz Matern, če bi vedel, da sta bila slava in bogastvo njegovega očeta zgrajena na zločinu? Stresla se je ter zrla topo predse. Ne, nikdar ni smel tega izvedeti! BOLJŠI OKUS NAŽGITE ENO in se sami prepričajte. Potem boste spozna, li, kaj pomeni "boljši okus". Uživali boste Chesterfield bolj kot katerokoli drago ci. gareto. ;o se pota je ▼ stari kraj in nazaj v Ameriko. je namenjen potovati v stari kraj, Jo potrebno, da je postat o potnih Ustih, prtljagi in raznlb tragik stvareh. Vsled naie dolgoletno iskstaje Vam mi samoremo dati najboljša pojasnila in pripovedno le prvovrstne iMvw Tpsmwjq iQSiii 't M?iry M!||V/ ».i [*MiM (Cretanje Paruikov Shipping New« — Tudi nedriavljanl samorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ss povrnitev (Return Permit) is Wash-in (tona, ki je veljaven sa eno leto Bres permits je sedaj nemogoč« priti nasaj Udi v teka C. mesecev in isti se se pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovs-njem v stari kraj. Prošnja sa permit se mora vložiti najmanj« eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji csnaČije naj se jim pošlje ns Barge Office, New York. N. V. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vlsejl se izdajalo onim prosilcem, ki imajo v kvoti in ti so: Stariii ameriških državljanov, moije a-afriških državljank, ki so se po I. jnijn 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. XI so opravičeni do prve polovice kvote. Do droge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-savljanov, ki so bili postawno prl-paščenl v to deže , sa stalno bivanje . Za via pojasnila se obračajte ns potnano in zanesljivo BAKSER STATE BANK gS COKTL&NDT STREET new vork K SAMOMORU HERZLOVEGA SINA V nekem hotelu v Bordeauxu so našli te dni mrtvega okrog 30-let-nega moškega, v katerem so pozneje spoznali sina ustanovitelja sio-nizma Teodorja Herzla, ki je u-mrl pred 25 leti. Ruski konzul v Bordeauxu Stolpner je bil v juniju brzojavno obveščen, da je bila Herzlova hčerka prepeljana na zahtevo avstrijskega konzula v u-mobolnico v Chateu-Picon. Herzlova je bivala v Biarritzu in res je kazala znake duševne bolezni. — Konzul Stolpner je bil naprošen, naj se zavzame za njo. Takoj je brzojavjl rij enemu bratu Ivanu, ki je bil prevajalec v Londonu, naj odpotuje k svoji sestri. Takoj ie odpotoval v Bordeaux, toda prispel je ie k pogrebu, ki »je bil 11. sept. Že takrat je kazal znake težke živčne bolezni. Trdil je, da ima čudodelni medaljam ki more mrtvo setro obuditi. Prosil je oblasti, naj mu dovolijo odpreti krsto. Pozneje je ddjal konzulu Stolpner ju, da je opustil misel na obuditev svoje sestre. Izposodil si je od njega 100 frankov, češ, da si mora kupiti klobuk. S tem denarjem si je pa kupil revolver. Neki ponedeljek ponoči je delal pozno v noč v svoji sobi. Okrog polnoči je prišel v vežo in ponudil hbtlelirju za spomin svojo pipo. V torek ajutraj ga ni bilo na spregled in ko je vstopila sobarica v njegovo sobo, ga je našla sedečega na stolu z revolverjem na tleh mrtvega. Ustrelil se je v glavo.! Pred samomorom je napisal pismo' svoji drugI sestri na Dunaj in pri-jatelju-duhovniku, v njegovem ' žepu so našli tudi na konzula' Stolpner j a naslovljeno pismo, v ka- J teran piše, da je kriv smrti svoje sestre in da želi, da bi prepeljali njogovo truplo v isti krsti na Dunaj. Njegovi zadnji želji so ugodili. ft oktobra: LevUthtn, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte vjrand«. Napoli, Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg S3, oktobra: Dresden, Cherbourg. Bremen 24. oktobra: lie de Franco, Harra Seturnia. Tret Euro pa., Cherbourg, Bremen Pennland. Cherbourg, Antwerpen 25. oktobra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg Volendam. Boulogne our Mer. Rott« 2». oktobra: Dautachland. Cherbourg, Hamburg America, Cherbourg, Hamburg Berengarta, Cherbourg 31. oktobra: Majestic, Cherbourg Augustus. Napoti. Geouva 1. novembra: New Amsterdam. Rotterdam Boulogne Sur Mer, 4. novembra: Columbus, Cherbourg. Bremen 5. novembra: Mauretania, Cherbourg President Harding. Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 6. novembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 7. novembra: Homeric, Cherbourg Republic, Hamburg Statendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam 8. navcmb'i: Leviathan. Cherbourg St. Louis. Cherbourg. Hamburg 9. novembra: Conte Biancamano, Napol!, Genova 12. novembra: Vulcanla, Trst Aqultania, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg Albert Baltin. Cherbourg. Hamburg 13. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 14. novembra: France, Havre Bremen, Cherbourg. Bremen Olympic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Roma, Napoli. Genova 19. novembra: Berengaria. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Xew York. Cherbourg. Hambure 20. novembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 21. novembra: lie de France, Mavre Majestic, Cherbourg 22. novembra: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 23. novembra: Conte Grande. Napoli. Genova 25. novembra: Europa, Cherbourg, Bremen 26. novembra: Mauretania Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 29. novembra: Saturnia, Trst Homeric, Cherbourg Deutschland, Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 3. decembra: Aquitania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg ^ Hamburg, Cherbourg, Hamburg 4. decembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 5. Paris, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic. Cherbourg Augustus. Napoli, Genova 6. decembra: Leviathan. Cherbourg 10. decembra: Vulcanla. Trst Berengaria. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Hamburg Conte Biancamano. Napoli. Genova 11. decembra: Berlin. Boulogne Pur Mer, Bremen Roma. Napoli, Genova 12. decembra: He de France. Havre St lyoui*. Cherbourg. Bremen 15. decembra: Euntpa. Cherbourg, Bremen 16. decembra: Mauretania. Cherbourg 17 decembra: President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg 18. decembra: Dresden. Cherbourg, Bremen 23. decembra: Albert Hallin, Cherbourg, Hamburg 24. decembra: America. Cherbourg, Hamburg 26. decembra: Bremen. Cherbourg. Bremen Milwaukee Cherbourg, Hamburg 27. decembra: Paris, Havre I.evin-truin. Cherbourg 31. decembra: President. Harding, Cherl>ourg. Ham* burg 6 DNI PREKO OCEANA Najfttajaa in najbolj ugodna pot aa ootavanio nc oaromnl* tarnlkih: He de France 24. okt.; 21. nov. (7 P. M.) (7 P. M.) FRANCE 14. nov. (7 P. M.) PARIS 5. dec.: 24. dec. (4 P. M.I (4 P. M.) Najkr*ja* pot po ••leantci. Vuiti J* v poMboi kkblnl a vaeml Modernimi adobnofetl — Pijača lo ilavoa franco ska km bin,a Isredno a lake eoo* <• VpraJaJta kct*.egako!l 1 poobiaSCeaega. agaaut all FRENCH LINE SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. V. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Posluiujmo se vsi bres Izjeme, te stare ln stanovitne domače banke. H • • i. AwCXW -V jkA ADVERTISE . X"tiLAS NARODA" Na obisk v staro domovino zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedriavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom preko Havre: 'He de France" TRETJI JESENSKI IZLET 24. oktobra 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET \ Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "SATURNIA** dne 28. novembra 1930 Nadaljni izlet po isti pro*!: 10. decembra — "Vulcania" Za cene, za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vizejev, per-mltov Itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tlsoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa. kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK «2 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay C380 —■———■ i i IMi i i li" aiii