C'j - . ■ jimimshi dem Stni. 136 17 fiubliiuii, 11. iuiiila I93G letu t. Iskanje petroleja, javna delaf kakor jih nikjer drugje ne poznamo 3 tisoč km novih cest za Abesinijo Rim, 17. junija, o. Ministrski predsednik Mussolini je zadnje čase sprejel veliko gospodarskih in finančnih osebnosti ter se z njimi posvetoval za organizacijo gospodarstva in gospodarskega življenja v Abesiniji. lmenoyal je tudi posebno komisijo, ki je imela nalogo proučiti vse možnosti za čim boljše in hitrejše gospodarsko izkoriščanje abesinskih zakladov. Ta komisija je svoje pripravljalno delo v Rimu končala in je včeraj odpotovala v Abesinijo. V Addis Abebo dospe v nekaj dnevih, da bo na kraju samem proučila vse možnosti za trgovino in industrijo. Posebno pozornost bo komisija, katero sestavljajo finančni in tehnični strokovnjaki, posvetila petrolejskim vrelcem, kolikor jih je že odkritih. Komisija bo vršila geološke in zemljepisne študije in bo začela s poskusnimi vrstami v Danakilu in Har-rarju. Dosedanja vrtanja, ki so bila osamljenega značaja, so prinesla nadvse razveseljive uspehe. Ugotovili so, da se največje zaloge petroleja nahajajo v višini okrog 1000 m. Kol prvi pogoj za gospodarski in industrijski razvoj Anesinije pa smatrajo Italijani dobro ccstno omrežje. V tem pogledu so zlasti v obrobnih pokrajinah naredili naravnost čuda. Vojaški inženjerji so se zdaj že vso deževno dobo pripravljali, da začno v začetku julija s sistematičnim izgrajevanjem cestnega omrežja v novo osvojenih pokrajinah. Celotna dolžina novih cest bo znašala po dosedanjih načrtih okrog 3000 km. Prepredla bo vso Abesinijo.. Ko bodo zgrajene ceste, bodo Italijani do podrobnosti izvedli organizacijo uprave do zadnje vasi. Takoj bodo tudi organizirali fašistovske mladinske in kulturne organizacije. Zračni promet, ki je že sedaj brezhiben, bodo še bolj reorganizirali, tako, da bo avijonsko potovanje iz Rima preko Asmare v Addis Abebo izvršeno v treh dneh. Vse ceste, ki jih bo Italija zgradila v Abesiniji bodo po približni cenitvi veljale 25 milijonov funtov šterlingov, ali okrog 63 milijard dinarjev. Selasijeva zapuščina Addis Abeba, 17. junija, o. Z ozirom na dejstvo. da je pobegli abesinski cesar zapustil še ogromno svojega imetja, predvsem nepremičnin, oprave m preprog po ra/ličnih abesinskih dvorcih, ie italijanski podkralj izdal podrobna navodila, ka ko se naj ta zapuščina upravlja. Ker ni v Abesiniji nobenega člana Selasijevcga ožjega sorodstva, bo z imetjem bivše cesarske rodbine razpolagala država. Kar se tiče sedanjih cesarskih uradnikov, bo italijanska uprava vzela v svojo službo tiste, o ka- terih se da sklepati, da bodo v svojem delu vestni, lojalni in zvesti. Spremembe v italijanski diplomaciji Rim, 17. junija. AA. Havas izve, da sc bodo izvršile velike izpremembe na vodilnih mestih ita-lijansl* diplomacije. Izmenjani bodo predstavniki Italije *v Washingtonu, Moskvi in Varšavi. Za veleposlanika v Varšavi bo imenovan sedanji veleposlanik v Moskvi baron di Valentino. V Moskvo bo prišel sedanji veleposlanik v Washingtonu Avgusto Rosso, na njegovo mesto pa gre v Washington Ful-vio Suvich. London, 17. junija. A A. Italijansko-angleško društvo je imelo sejo, na kateri je bila sprejeta resolucija, ki zahteva ukinitev sankcij proti Italiji. Mussoliniju je bil poslan brzojavni pozdrav z vsebino resolucije. Rim, 17. junija. A A. (I>NB.) V zunanjem mi nistrstvu izdelujejo, kakor trde v tukajšnjih političnih krogih, nov diplomatični dokument, ki pobija navedbe o italijanskih grozodejstvih v Abesiniji. 'la dokument bodo poslali tajništvu ZN za bližajoče se zasedanje skuščine in sveta ZN. Kongres JNS - 31. junija Kakor piše današnje »Jutro«, se bo veliki kongres JNS stranke in vseh jugoslovanskih elementov vršil 31. juniia in 1. julija. Datum kongresa je zelo zanimiv. Prosili bi »Jutro« samo, naj pojasni, ali spada to nenadno pomnoženje junijskih dni v splošni program JNS o farbaniu jugoslovanske in posebej obdravske nacije, ali pa jc to prvi začetek novih dalekosežnih reform, ki jih v našem javnem življenju JNS pripravlja. Škoda, da ni rojstva 31. junija »Jutro« spravilo tudi v svoj včerajšnji uvodnik o krasni nedelji, kjer je na tako ginljiv način razodelo zvezo nedeljskih naravnih in nenaravnih pojavov. V njegov venec, ki ga je spletlo iz konferenc JNS, iz sokolskih nastopov in prerojenih legij, katerih namen m smisel ilustrirajo govori in okrožnice, bi tndi 31. junij zelo posrečeno spadal... Bruselj, 17. junija. AA. (DNB). Danes je vlada imela sejo, kii ji je predsedoval predsednik vlada Vanzeeland. Na seji je bilo največ govora o stavki. Kiel, 17. junija. AA. (DNB). Včeraj sta v Vzhodnem morju tržila druig v drugega švedski parnik Mirnien in holandski parniik »Jona«. Oba parnika je karamibol hudo poškodoval, vendar se jima je posrečilo brecz tuje pomoči pripluti v Kiel. Vzpostavitev Habsburžanov -avstrijska domača zadeva Dunaj, 17. junija, o. Uradno glasilo avstrijske vlade Reichspost« se v svojem včerajšnjem uvodniku bavi z avstrijskim monarhističnim gibanjem. To gibanje zavzema s tiho podporo in dovoljenjem avstrijski uradnih in iavnih krogov vse večji obseg. Posebno zadnje čase so habsburški agitatorji začeli silovito propagando za to, da bi Oton Habsburški postal častni občan vseh avstrijskih občin. Dalje vrše agitacijo s poplavo letakov in Otonovih slik. Ta propaganda pa se ne omejuje samo na Avstrijo, marveč se širi tudi v pokrajine. Iti so nekdaj pripadal e Avstro-Ogrski. Uradno glasilo vlade polemizira z inozemskimi govoricami o vzpostavitvi habsburške monarhije. Ta vzpostavitev se ne bo izvedla s k a ni m državnim udarom ali revolucijo, merveč bo nastopila tedaj, ko bo večina avstrijskega ljudstva v ustavni obliki te ali one vrste izrazila svojo voljo, da hoče imeti monarhijo. Ta korak bo docela avstrijska notranja zadeva, pri kateri ne bo treba nobene tuje pomoči. Kar se tiče mednarodnih obveznosti, jih bo Avstrija zmeraj spoštovala, toda ne bo dovolila, da bi te mednarodne obveznosti ovirale avstrijski narod, dA si svobodno izbere obliko svoje vladavine. Zato ne bo nobena zunanja sila mogla preprečiti, da ne bi Avstrija poklicala na svoj vladarski prestol dediča habsburske hiše. To je prvič v zadnjih časih, odkar postaja vprašanje habsburške vzpostavitve spet vsakdanje, da se je kaka avstrijski list tako jasno izrazil o stališču, k*terega zavzemajo uradni krogi o habsburškem vprašanju. Sklepati je treba, da se to ni zgodilo brez prejšnjega odobrenja odločujočih ljudi. Dunaj, 17. junija. A A. Ha vas poroča: Z ozirom na včerajšnjo vest »Reichsposte« o spremembi ustave in oblike režima, izjavljajo pristojni krogi, da je sedanji parlamentarni sistem v Avstriji samo prehodnega značaja in da zato ne more razpravljati o osnovnih vprašanjih avstrijske državne ureditve. Debata o spremembah se lahko načne šele, ko bo izdelana korporativna ustava. trahovita nesreča na Donavi pri Budimpešti 40 tramvafarjev utonilo BudapeSt, 17. junija. Strankarska organizacija tramvajskega osebja vladne unionistične stranke je priredila snoči na tako imenovanem Ljudskem otoku pri Ujpestiju tovariški večer. Po končani zabavi so se ljudje vračali domov. Prevoz z otoka čez Donavo se vrši z zasebno motornico. Ko je čoln pripeljal do srede Donave, so opazili, da nekaj ni ▼ redu, in takoj nato sc je začel potapljati in je v nekaj minutah izgin.l pod vodo. Oblastva so takoj izdala vse potrebne ukrepe za reievanje potnikov. Na kraj nesreče so takoj prišli gas‘lci in reševalno društvo. Alarmirali so tudi vojaštvo. Dopoldne so potegnili iz Donave dcvel trupel. Usoda ostalih potnikov še zmerom ni znana. Katastrofa se je pripetila včeraj kmalu po polnoči. Neki brod, ki je prevažal me J nekim otokom na Donavi in Budimpešto, se je iz neznanega vzroka potopil in je utonilo več oseb. Se ponoči so potegnili iz Donave več trupel. 15 oseb je nevarno ranjenih in so jih morali prepeljati v bolnišnico. Mislijo, da je bilo na brodu okoli 40 ljudi, tako da je usoda 17 oseb še neznana, vendar se sme domnevati, da so utonile. O tej katastrofi se je davi izvedelo še tole: Po prvih poročilih je bilo na brodu 60 oseb, pozneje so ugotovili, da jih je bilo 40. Vsa Budimpešta je zelo razburjena. Na bregovih Donave se okoli kraja nesreče neprestano zbira velika množica ljudstva, ki z velikanskim zanimanjem sledi iskanju pogrešanih potnikov. Šoferja motornice so rešili in je izjavil, 'Ja se je nesreča pripetila zato, ker je med potniki nastala panika, ko so opazili, da brod na nekem mestu pušča vodo, in so se vsi strnili na drugi kraj. Zato je voda udarila na brod in se je vozilo začelo naglo potapljati. Točnost te verzije bo treba še proučiti. Trde, da so bili vsi potniki v veselem razpoloženju in skoraj vsi okrogli. Verska vojna v Palestini Jeruzalem, 17. junija, o. Z ozirom na dejstvo, da angleška vlada arabskim zahtevam ni ustregla in tudi, kakor pričajo zadnji ukrepi visokega komisarja, ne namerava ustreči, je vodstvo arabske nksekutive sklenilo, da prične Itorbo proti Angležem na verski podlagi. Poslalo bo oklic vsem mohamedanskim narodom ob Sredozemskem morju, naj palestinske Arabce v tem boju zoper Angljjo podpirajo z molitvijo in z denarjem. Angležem je to dejstvo silno neprijetno, ker zna zaradi tega priti do pretresov v Indiji, ki šteje ogromno mohamedanskega prebivalstva. Za petek so v Jeruzalemu najH>vedane. velike verske demonstracije, ki se bodo začele ob vsakotedenski molitvi v Omarjevi mošeji. Pri tej priliki bodo Arabci proslavili obsodbo revolucionarjev iz prvega upora lela 1929. Zaradi tega so jeruzalemski Judje dobili od angleških oblaki namig, naj se na tihem umaknejo iz Jeruzalema vsaj za čez pe-lek. Judovske rodbine se zdaj v vsej naglici selijo iz glavnega mesta. V Hajfi je odstopil tamosnji arabski župan, njegove posle je prevzel podžupan, ki je Jud. London. 17. junija. AA. Ilavas poroča: Vče- rajšnji »News Chronicle objavlja v zvezi z nemiri v Palestini senzacionalne podrobnosti o vzrokih prepirov med Arabci in Židi. List trdi. da je pokojni polkovnik Lavrenee namenoma napačno prevedel arabsko-židovsko pogodbo o prijateljstvu, ki je bila podpisana dne 3. januarja 1919. V imenu 40 urnik sprejet Ženeva, 17. jun. AA. Havas poroča: Komisija mednarodnega kongresa za delo je s 16 proti 6 glasovom sprejela načrt konvencije o 40 urnem delovnem tednu v tekstilni industriji. Sest delegatov, ki so zastopali delodajalce, je glasovalo proti. Delegat Jugoslavije se je vzdržal glasovanja. Delegati Anglije, Madjareke in Venezuele so bili odsotni. Načrt konvencije o 40 urnem delov-nme tednu v železarski industriji je bil sprejet z 19 proti 15 glasovom. Štirje delegati so se vzdržali glasovanja. Proti so glasovali delodajalci in vladni 'delegati Anglije in Brazilije. Stockholm, 17. jun. AA. Vodja kmečke stranke Person bo najbrž že nocoj sestavol novo vlado. Šanghaj, 17. junija. AA. (DNB) Danes so ee pričela pogajanja glede mirne rešitve spora med zastopniki jugozapadnih pokrajin in zastopniki osrednje vlade v Nankingu. Pari*. 17. junija. AA. (DNB) Zunanji minister Yvon Delbos je sprejel do|X>Idne italijanskega poslanika v Parizu grofa Ceruttija. Napredovanje poštnih uradnikov Belgrad, 17. junija m. S kraljevim ukazom so napredovali naslednji poštni uradniki: za višjega svetnika v IV-2 Tilen Eppih na pošt. rav. v Ljubljani, za vii. inšpek. V. gr. Karol Dobršek na pošti Ljubljana I in Leopold Košenina na pošti Maribor II ter Ivan Keržin v ministrstvu PIT, vsi doslej v VI. skupini Za tehnične tajnike VI. skupine so napredovali: na poštni Maribor II Anton Ivnik in Jernej Cunla, na pošti Ljubljana I pa Gabrijel Matušič in Janko Alič, na pošti Litija pa Cvetko Kolbe, vsi doslej kontrolorji VIL skupine. Za višje računske kontrolorje VI. skupine so napredovali: Konrad Dvoržak, teh. kontr. VIL skup. v Ljubljani, in Stanko Gaberščik, prav tako na pošt. rav. v Ljubljani. Za viš. teh. pristava Vil. skup. pri teh. posl. rav v Ljubljani je napredoval Stane Podboj, doslej v VIII. skupini. Za poštne kontrolorje VII. skupine so napredovali: na pošti Kostajnica Vinko Slama, na jx>šti Sušak Mirko Hlebec, na pošti Ua-kek Ivana Kenič, na pošti Črnomelj Katica Tancar, na |K)šti Ljubljana 1 Ivana Bezlaj, na pošti Dobrna Justina Florjančič, na pošti Brežice Amalija Nego-velič. vsi dosedaj v Vlil. skupini. Za teh. kontrolorja VII. skupine je napredoval Anton Keceli na posti Maribor I, dosedaj teh. uradnik Vlil. skupine. Za glavnega arhivarja Vil. skupine je napredovala Antonija Ster na pošt. rav. v Ljubljani, do-sedaj v Vlil. skupini. Z odlokom poštnega ministra pa so napredovali za uradnike Vlil. skupine: Ivan Pohorc, Ivan Sušnik, v Tržiču Roza Sinrdu in v Slatina Radenci Angela Novak, vsi dosedaj v IX. skupini. Za prometnika Vlil. skupine na pošti Gornji Radgona je napredovala Alojzija Kriše. Za manipulante IX. skupine sla napredovala na pošti na Jesenicah Ana Kokol in Pavle Višar. Veleizdajniški proces na Poljskem Katovice, 17. jun. AA. DNB: Včeraj je bilo končano dokazilno postopanje v velikem veJeiz-dajniškem procesu, ki traja že 10 dni. Čitanje dokazov je trajalo zelo dolgo. Dokazano je, da jc vodja pokreta Manjura sodeloval pri uporih v letu 1928 in da je prišel v Gornjo Šlezijo i« Bue-thena. Po tem postopanju so državni tožilci in zagovorniki stavili več predlogov. Precejšnje zanimanje je vzbudilo dejstvo, da je državni tožilec priložil še druge dokaze, ki jih je prinesel iz zaslišavanja drugih članov Manjurincga pokreta. Obsodba bo izrečena še ta teden. Haile Selasije - alf gospod Tafari Bern, 17. junija. V krogih, ki so blizu zveznemu svetu, potrjujejo, da bo moral cesar Haile Selasi, preden pride v Švico, predložiti pristojni švicarski oblasti redno prošnjo » dovoljenje za bivanje v Švici. V prošnji bo moral točno navesti namen svojega bivanja v Švici. Do tega trenutka niso SvirarPtvC oMasti še izdale cesarju dovoljenja za bivanje. Vprašanje je, ali bo dobil dovoljenje za bivanje na svoje cesarsko ime, ali ga bodo imenovali le preprosto gosp. Tafari. Eden ne bo odstopil London. 17. junija. »Times« pise, da so vesti o odstopu Edena fantastične. »Morningpost« incni, da bo v svojem govoru v četrtek Eden napovedal konec sankcij. »Daily Herald« piše, da ne zagovarja sank cij, meni pa, da se Mussolini pripravlja na diplomatski triumf v Ženevi. 34 milijard dolga Washington, 16. junija. AA. Po poročilu finančnega ministrstva je ameriški državni dolg po izplačilu jx>moči bivšim bojevnikom in drugih transakcij narasel za 2.7 milijarde dolarjev. Dosegel je rekordno višino od 34 milijarde dolarjev. Pariz, 17. junija. AA. (Havas) Po službenih vesteh stavka v Parizu in okolici še 73.000 delavcev. Na delo se je vrnilo 202.332 delavcev. Belgija v stavki Rexisti gredo v parlament Arabcev jo je podpisal Emir Fejsal, kasnejši kralj Iraka. V tej pogodbi se pravi, da so Arabci ugodno razjKiloženi do ideje, da naj se ustvari židovska domovina v Palestini. Toda emir Fejsal je dodn,l tej pogodbi pripombo, da velja pogdba samo tedaj, če bodo velesile izpolnile obljubo, ki so jo dale Arabcem med svelovno vojno, in da se bo ustva- l rilo veliko arabsko cesarstvo. Pokojni Lawrenče je ! to pogodbo prevedel v angleški jezik na ta način, da bodo Arabci dosegli svoje enotno cesarstvo samo ledaj, če dobe Židje svojo domovino v Palestini. Sedaj v Palestini Arabci obtožujejo Žide, da so [»naredili pogodbo med Arabci in Židi. Rdeči mir in red v Španiji Broxelle«, 17. junija. AA. Direktorij reksisfične stranke jc sprejel soglasno sklep, da naj vodja pokreta Degrelle sodeluje v parlamentu in da naj osebno previame vodstvo reksistične opozicije, čeprav se je v začetku zdelo, da tega ne bodo storili. Bruxelles, 17. junija. AA. DNB: Poveljnik orožniškega polka v Bruxellcsu je bil f>oslan v Liege, da sam osebno vodi varnostne ukrepe zaradi stavke. Takoj jx> prihodu je stopil v stik z guvernerjem in županom Glavni odbor sindikata je objavil proglas na delavstvo, da naj ostane mirno. Z vseh strani pa prihajajo vesti, da 6tavkujoči sistematično terorizirajo tovariše po i>odjetjih. 251 cerkva požganih Madrid, 17. junija. AA. DNM: Parlament jc bil včeraj ves v znaku interpelacije Gila Robleaa, ki je vpraševal vlado o miru in redu ▼ državi. Robles je izjavil, da je od nastopa vlade »ljudske fronte« bilo v Španiji porušenih in poškodovanih 251 cerkva. V spopadih med političnimi nasprotniki je bilo ubitih 259 in ranjenih pa je bilo 1287 oseb. Na cestah v provinci organizacije radikalnih levičarjev ustavljajo avtomobile turistov in jih P1"** silijo, da morajo nekaj plačati ra prehod. Robles je zaključil z ugotovitvijo, da vse odredbe vlade z* red in mir nimajo nobenega učinka. Gilu Roblesu je odgovarjal socialist Penarroya, ki je medlo zavračal njegove ugotovitve rekoč, da v Španiji vsi državljani žive v okviru in v varstvu zakona. Nii ref., da (ji oblast imela dvojno mero, eno do -socialističnih organizacij, drugo do skupin, ki niso v soglasju z današnjo vladno večino. Če bi se katera delavska ali levičarska organizacija pregrešila proti zakonu, jo bo vlada takoj razpustila. Bruxelles, 17. junija. AA. Havas poroča: Belgijski sindikat je |X)slal manifest delavstvu, v katerem ga f>oziva. da naj mirno in dostojanstveno nadaljuje s sedanjim jiokretom, dokler ne doseže vseh svojih zahtev. Bruselj, 16. junija. AA. Stavkovno gibanje neprestano raste. Občinski delavci v Liegeju so stopili v stavko. Tramvaji jiočivajo. Velike trgovine so odprle svoja vrata jvod zaščito |X>licije. Davi je krenil sprevod stavkujočih na upravo ntt., da pripravi osebje do tega, da preneha delati. Oddelku orožniš-štva na konjih se je posrečilo sprevod razgnati. V Saraingti so vse trgovine zaprte. V stavko so stopili tudi delavci in nameščenci raznih občin-skin |xxtjetij, Rudarska stavka se je razširila tudi na pokra jino Canipine in na Luksemburg. Tu stavkajo tudi kovinarji. Danes je j>ostal položaj v Liegeju zelo najset. Središče mesta so zavzeli oddelki orožništva. Vzlic prepovc(Tt favn* Himwani in wnw»odo* so stav-kujoči delavci hoteli iti v povorki. Orožništvo jc moralo večkrat interpelirali, da jc ljudi razgnalo Vlada pa se mora braniti, ker ji je španski narod dal nalogo, da čuva demokracijo in preprečuje povratek diktature. Vodene ugotovitve socialističnega zaslopnikef niso izkazale nobenega priznanja. Krvav zločin v Šmartnem ob Savi: Brat umoril brata? Ljubljana, 17. juaiia. Vsa vevika okolica in daljno Poaavjc sc z veliko napetostjo zanima za uganko čevljarskega po-močniika, 28-letnega Viktorji Marna iz Šmartna ob Savi. Že ns praznik «v. Rešnjega Telesa se je Viktorjevim prijateljem, znancem in tildi sosedom čudno zdelo, da ni Viktorja nikjer na spregled, ko je bil drugače ob prostih prazničnih dnevih stalno v njihovi družbi. Tudi njegovi zaročenki Lenki Jusi inovi je bilo težko pri srcu, ker jo Viktor ni ves dan obiskal. Težke slutnje so jo obšle, da je naj-brte Viktor na tafinstven način izginil z domačije. Viktor Marn je bil varčen in marljiv delavec. — Zgradil si je ob §martin*ki cesti Kčno hišico z Vitom da hi se vanjo po porokn vselil z Lenko kot gospodnjo. Orožniška patrulja iz Vevč, ki ima dolžnost, da obhodi gotove kraje v Posavju, je 13. t. m. po zaupnikih in tudi od zaročenke same izvedela, da Viktorja Mairna pogrešajo in da se je moral nad njim izvršiti najbrž kak zločin. Tudi tvrdka Bata v Ljubljani se je zanj zanimala, ker je bil pri njej zaposlen kot čevljarski pomočnik. Prve poizvedbe VevSki orožniki pod vodstvom komandirja gospoda Sušnika, so takoj v soboto uvedli prve poizvedbe. Zbrali so temeljne informacije o razmerah na domačem domu Viktorja Mama, rodbinske prilike in zlasti, kakšno razmerje je vladalo med Viktorjem in starejšim bratom, 31-letnim Lojzetom Marnom, ki je po očetu prevzel domačijo, a se je zavezal v izročilni pogodbi, da izplača brata in dve »estri, ki se nahajata v Amerikli. Doznali so orožniki, da je med obema bratoma vladalo veliko nesoglasje ia da so bili večkrat ostri prepiri med obema zaradi denarja. Viktor je zahteval denar, brat mu je ugovarjal. Padli so med njima dostikrat hudi očitki. Ker so se med ljudmi širilo govorice, da j« najbrž Lojze ubil svojega brata in zakopal, so naposled orožniki izvedli pod vodstvom komandirja najstrožjo hišno preiskavo. Imela je delen uspeh. NaSli so okrvavljene cunie. Tudi Lojze je kazal na obrazu in rokah sumljive znake, bil je opra* Skan in je kazal lažje poškodbe, ki so bile še dokaj sveže. Komandir g. SuSnik je naposled v ponedeljek prijel starejšega brata in ga kot osumljenca začel zasliševati o vseh okolnoistih. Lojz« Občni zbor Zveze za tujski promet je bil pri zaslišanju trdovraten. Zanikal je vsako krivdo, da bi bil na kakoršenkoli način deležen pri zagonetni usodi brata Viktorja. Odločno je zavračal sum. da bi bil on postal morilec svojega brata. Na podlagii zbranih dokazov je naposled komandir napovedal aretacijo Lojzetu Marnu, ki se je temu ukazu udal s topo resignacijo. Izročen v sodne zapore Po dolgotrajnem zaslišanju v ponedeljek so orožniki v ponedeljek zvečer odvedli Lojzeta Marna v Ljubljano direktno z doma iz Šmartna ob Savi. Ob 20 so ga izročili v preiskovalne zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Jetniška uprava je Lojzeta prevzela in sestavila z njim zapisnik o osebnih podatkih. Alojaij Mam je bil rojen 14. junija 1906 v Šmartnem ob Savi na domu štev.32, pobit je na obrazu in rokah, krepke in srednje postave. Seboj je imel 234 Din denarja. Orožniki so hkratu predložili držav, tožilstvu kratko ovadbo proti Lojzetu Marnu zaradi suma umora. Drž. tožilstvo je nato odredilo kazenski progon proti Lojzetu Marnu in poverilo nadaljno preiskavo preiskovalnemu sodniku. Ta je Lojzeta kratko zaslišal. Lojze je zanikal krivdo. G. sodnik pa je odredil proti njemu preiskovalni zapor. Že tretji dan na terenu Trije orožniki vevške orožniške postaje; komandir Sušnik, narednik Dušan Andrič in podna-rednik Lovrenc Jereb preiskujejo na terenu v Šmartnem ob Savi zadevo pogrešanega Viktorja Marna. Prvotna domneva, da bi bil Lojze ubitega brata zakopal in zabetoniral, ni bila utemeliena. Preiskali in prekopali so vse okoli hiše, prevrgli gnojišče. Ni bilo nikakih sledov. Rezultat včerajšnjih raziisjtavanj pa jc bil, da so orožniki našli krvave sledi, ki so vodile tja proti Savi. Utemeljena ' je domneva, da je najbrž nekdo truplo pogrešanega brata Viktorja odnesel proti Savi in ga vrgel v vodo. Orožniki so že dve noči prenočevali kar v Šmartnem ob Savi, da so mogli takoj zgodaj zjutraj nadaljevali z nadaljnimi raziskavanji in poizvedbami. Davi so se zgodaj napotili tja proti Savi in so začeli iskati truplo pogrešanca ob bregovih Save. Preiskujejo vsak grmič. Na razpolago jim je tudi čoln. Ob zaključku lista še niso našli trupla pogrešanega. Kakšen bo končni uspeh vseh preiskav, bomo pač poročali. Vsekakor ni izključeno, da bo orožnikom omogočeno razvozljati tajinstveno izginotje čevljarskega pomočnika Viktorja Mama. Ljubljana, 17. junija. Ob udeležbi okrog 30 delegatov raznih tujsko-prometnih organizacij, ki so včlanjeni v Zvezi za tujski promet v Sloveniji ter okrog 30 predstavnikov ostalih društev in javnih korporacij, ki so intere-sirane na tujskem prometu, se je začel danes do poldne ob 10 v sejni dvorani Zbornice za TOI občni zbor Zveze za tujski promet v Sloveniji Občni zbor je otvoril zvezin predsednik dr. Rudolf Marn, ki je po uvodnem pozdravu podal pregledno predsedstveno poročilo, ki je bilo z odobravanjem sprejeto. Ravno tako je bilo v odobravanjem sprejetu tudi obširno poročilo ravnatelja tujskoprometne zveze g. Pintarja, ki je poročal o poslovanju zveze. To poročilo |e bilo že napisano razdeljeno med udeležence ter obsega nad 50 tiskanih osmerk. Iz računskih zaključkov je razvidno, da je zve- za v slabih gmotnih razmerah. Živi zveza samo od dohodkov, ki jih prinašajo njene koinercijelne ustanove. Vendar pa so ti dohodki taki, da za zvezine potrebe ne zadostujejo. Zato podpira zvezo tudi banska uprava, občina, Zbornica za TOI. V interesu zveze in splošnega napredka v propagandi tujskega prometa pa bi bilo, da se subvencije zvišajo, ker zveza sicer ne more v popolni meri izpolnjevati svojih nalog. Bilanca izkazuje ‘2137 din dobička, kar je dokaz, da je bilo gospodarstvo kljub slabim razmeram dobro. Nato je bila dana odboru raz-rešnica ter so sledile volitve. Z malenkostnimi spremembami je bil izvoljen dosedanji odbor. Mesto umrlega prof Jarca je bil v odbor izvoljen g. dr. Stele in mesto dr. Vargazona ing. Ditrich. Med odbornike je bil izvoljen tudi novomeški župan gosp. Pavčič ter ravnatelj zdravilišča Rog. Slatine Gračner. Nato so sledili nekateri predlogi, o katerih se je razvila živahna debata. Velik požar v Trnovski vasi v Slovenjskih goricah Ptuj, 16. junja 1936. V ponedeljek, 15. t. m. okrog 22 se je zasvitalo nebo nad prijazno vasico Trnovska vas. Mlin, last Ivana Tramčara, je zaradi eksplozije začel goreti. Mlin, ki stoji na potoku Črmcu, je opremljen z najmodernejšimi napravami, lastno električno napravo ter posebnimi stroji, da za slučaj pomanjkanja vode lahko neovirano obratuje. — Eksplozija je nastala, kakor se domneva, pri vretencu v nadstropju mlina. Požar se je z bliskovito naglico razširil na ves mlin. Slufcbuioči mlinar je aviziral z zvonenjem v ccrkvi Sv. Bolfenka nastali požar. V hipu so pri- hiteli na kraj požara ljudje in tudi gasilci iz Bi0 dona Klara, ih hab dih tancen gezeen .. .< itd., m izzveneli, fenomenalno tele >sa dvema glavama i četiri oka< je odbezljalo razkazovat svojo imenitnost drugam, za njim pa je odlomastil tudi 500 ali 5000 let (se ne spomnim več natančno) stari velekrokodil. Vsi so odšli. Grobna tišina je zavladala sredi pisanih paviljonov. le veter turobno ječi v vrhovih dreves: Vse mine .. Približno takšen, samo še mnogo daljši uvod, poln svetobolja in tihe resignacije, sem nameraval napisati za članek ob za tvoritvi velesejmskega zabavišča — da velesejma samega kot lajik niti ne omenjam. Pa me je čas prehitel in tako pišem zdaj o nekolikanj sodobnejših in aktualnejših rečeh, kot je bil takle ringlšpil in tele in krokodil. Vsi ti namreč pridejo in gredo — Ljubljana pa ostane. Na naslov velesejmske uprave To bi namreč rad vedel: ali je uprava ljubljanskega velesejma že kdaj razmišljala o tem, kako porazen vtis napravijo na tujca (domačine izvzamem, kajti oni so takšnih reči že vajeni kot cigan uši) tisti Idilični prostorčki na veleeeim-skem zabavišču, ki so opremljeni z dvema ničlama? Kot klavern simbol naše zaostalosti in klasične zanikrnosti se šopirijo sredi pisanega razkošja in dirndaja že leta in leta. Teorija In praksa ... Hodiš po razstavnih paviljonih Vse polno zanimivosti in poučnih stvari ti sili v ušeea in v oči. Nekje visi n. pr. tablica z napisom: SODOBNO STANOVANJE, takoj zraven pa tablica z napisom: NESODOBNO STANOVANJE. In spet drugod ti naši zdravstveniki toplo polagajo na srce higijeno in še kaj — komaj nekaj korakov od teh vele-poučnih in velepotrebnih napisov pa ee kakor v posmeh vsemu šopiri javno stranišče z vso svojo nesodobnostjo in nehigieničnostjo ... Ljubljanski velesejem ri je v teku dolgih let svojega obstoja menda vendarle že pridobil značaj stalnosti, zato ne moremo in ne moremo razumeti, da uprava še ni čutila potrebe, da odstrani to sramoto z velesejme!;ega prostora. Toliko denarja se je dozdaj menda že nabralo v kasi, da bo zadostovalo za zgraditev času in namenu doetojnej-šega javnega stranišča, ki ne bo več v spodtiko in pohujšanje vseh. Pisec teh vrstic je bil sam priča, ko je neki Dunajčan med obiskom tega idiličnega Nove zgradbe se bodo podražile 60 °lo Maribor. 1(5. junija. Mezdno gibanje gradbenega delavstva v. Mariboru je vzbudilo veliko pozornost tudi med gradbenimi gospodarji, ki imajo nova poslopja žc v zgradbi ali pa jih še letos nameravajo graditi. Danes so namreč gradbeni podjetniki razposlali svojim klijentom okrožnico, v kateri jih opozarjajo na nevarnost elavke, če ne pride med podjetniki in delavstvom do sporazuma zaradi regulacije plač. Če izbruhne stavka, so bo dograditev že zapoietili stavb zelo zavlekla, nove zgradbe se pa v doglednem času sploh ne bi mogle začeti. Podjetniki sami namreč ne morejo prevzeti na sebe vseh bremen, ki bi nastala s priznanjem ljubljanske pogodbe ter bodo prisiljeni na vsak način del novih stroškov prevalili na ramena gradbenih gospodarjev. Delavske mezde so znašale pri sedanji višini okoli o0% vseli gradbenih stroškov. Ostalo je odpadlo na materija! in na zaslužek podjetnika. Gradbeni podjetniki dokazujejo v okrožnici, da je njihov zaslužek zelo neznaten tel z,naša kvečjemu 5—6% celotnih stroškov Ce se uveljavi tudi v Mariboru ljubljanska |H>L'odba, potem so bodo zvišnle mezde za 25%,. kar bi pomenilo pri celotnih gradbenih stroških t>% povišek. Toliko bi tedaj znašal ta povišek, kakor znaša sedaj zaslužek gradbenegu podjetnika. Podjetniki prosijo gradbene gos|>odarje. da pokažejo svojo uvidevnost ter pristanejo na njihove predloge. Kakor smo že včeraj poročali, je bila tovarna J. Hutter in drug prva, ki je odobrila še pred prejemom omenjene okrožnice predlog gradbenih podjetnikov, če bo s tem ugodeno zahtevi delavstva. Hutterjeva tovarna gradi letos zelo velike tovarniške objekte poleg dosedanjih naprav. Druga je pristala mestna občina mariborska, ki ima letos tudi veliko zgradbo — novo magdalen-sko šolo. Kot tretja je izjavila Ljudska Samopomoč, da bo priznala zahtevo podjetnikov. Ljudska Samopomoč je začela z zgradbo velike štirinadstropne stanovanjske in trgovske hiše na vogalu Aleksandrove in Kolodvorske ulice. Tako so vsi največji gradbeni gospodarji že pokazali svojo uvidevnost in podjetniki so prepričani, da jim bodo sledili tudi drugi, da ne bo potem prišlo do proglasitve štrajka etavbincev, ki bi bil sicer neizbežen. . Poštarski kongres Sarajevo. 17. junija. Po dveh dnevih se je včeraj kasno v noč zaključil kongres poštnih uradnikov v Sarajevu. Na koncu je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo, da se izda poseben zakon za poštno in brzojavno osebje s posebnim ozirom na njihov posebni položaj in razmere, v katerih živi in 'jela poštno osebje. Pri izdelovanju tega zakona naj bi sodelovali tudi zastopniki združenja poštnih uradnikov. Dalje so sklenili, naj se takoj poveča število delovnega osebja, povečanje kreditov za vse stroke in vse potrebe in dalie gradnja higienskih domov, ki naj bi bili prvi korak v borbi proti tuberkulozi, ki močno razsaja med poštnim osebjem. Končno so stavili tudi predlog, naj bo tudi poštno j uradniitvo deležno na dobičku poštne hranilnice, v kolikor opravlja posle pri izplačevanju in vplačevanju. Delež naj bi dobivali v obliki tantijem, kakor jih prejemajo že sedaj uradniki hranilnice same. zatočišča, zbitega skupaj iz trhlih ter vsevprek* preluknjanih desk, izrekel na račun velesejmske uprave in Ljubljane same nekaj tako krepkih in pikrih, da jih ne gre napisati, ker bi jih papir ne prenesi. Če pa jih uprava ljubljanskega velesejma prenese — potem pa Bog pomagaj! Trbovlje Trbovlje, 16. junija. Izplačilo pokojnin vojnim invalidom. Pretekli mesec so naši vojni invalidi dobili izplačilo pokojnin osemnajstega. Ta mesec pa štejemo že šestnajstega, pa še tudi nimajo pokojnin izplačanih. Na nakazilu pa vidimo vedno označen datum prvega tekočega meseca. Vojni invalidi se proti temu pritožujejo in želijo imeti pokojnine v prvih dneh meseca. Ti naši invalidi imajo večinoma privatna stanovanja in jih morajo plačevati prvega v mcsecu, njih gospodarji ne čakajo do osmenajstega, kakor morajo invalidi, pa tudi njih želodci niso tako potrpežljivi. Šport Naše nade proti Nemčiji Komaj je bila končana odločilna borba z Avstrijo, ki nas je privedla v finale evropskega pasa za Daviscup. že je nastalo veliko vprašanje, kje se bo odigral finale. Zaenkrat izgleda, da bo finale v Zagrebu. Možnost, da proti Nemčiji dobimo, je sicer zelo majhna. Gottfried von Cramm je danes brez dvoma najboljši teniški Igralec na 6vetu. Drugi zastopnik Nemčije, Henner Henkel. je ravno tako močan igralec, toda malo slabši, kakor von Cramm. Njega lahko primerjamo našemu Punčecu in • Palladi. Pomisliti pa je treba tudi na to, da Nemci igraio vseli pet iger samo z dvema igralcema: von Crain-mom in Hennkelom. To znači, da mora ta dvojica odigrati v treh dneh pet tekem, kar je brez dvoma zelo velik^ napor. Jugoslavija pa igra v doublu a Kukuljevicem in Mitičem, ki se od tekme do tek-me izboljšujeta in zlasti Mitiču prerokujejo v Pa-rižu in na Dunaju sijajno bodočnost, češ, da je tipičen igralec v doublu. Toda za enkrat dvojica hukuljevic Mitič se ni popolnoma vigrana in bo prva naloga francoskega trenerja Ramillona, da bo posvetil vso skrb naši dvojici. Kamilična bodo namreč znova povabili v Zagreb, da bo še v zadnji uri pomagal našim tekmovalcem. Nemčija je letos P° ,8vtM|h močeh najresnejši kandidat, da si pri-°rl dragoceno trofejo in si ne smemo delati nikakih iluzij, čeprav smo do sedaj nastopali tako odlično. Na vsak način pa pravijo naši mušketirji, da se bodo potrudili, da rezultat med Jugoslavijo in Nemčijo ne bu 0:5, kakor je bil z Irsko. Zagreb se za Finale pripravlja z največjimi pripravami. Postavili bodo novo tribuno, kjer bo prostora za 4000 gledalcev. Koncem tega meseca bodo odigrali naši reprezentantje še meddržavno tekmo z Madžari v Zagrebu, ta tekma bo pip v dober trening za naše igralce, ki jih pa tudi ne bo preveč utrudila, ker Madžarska ni tako močna. VELIKO MEDKLUBSKO KOLBS. DIRKO razpisuje za prihodnjo nedeljo 2SK Hermes na običajni progi čez podutiški klanec. Juniorji prevozijo progo, ki meri 8 km, petkrat, glavni dirkači pa 12 ki »1; t. j. prvi 4(1 km, slednji pa 06 km. Ker jr za to vožnjo poklonila tovarna )Diamank-Werke kot nagrado zmagovalcu glavne dirke prvovrstno dirkalno »Diamant« kolo, tvrdka Jax in sin pa več ostalih praktičnih nagrad, se bo tega dne nedvomno zbrala v borbi velika konkurenca kolesarskih dirkačev, ki bodo ua muhasti cesti merili svoje mišice. — Začetek vožnje je določen ob 14 in je konec predvidevati Šele okrog 19., nakar se bo na športni zabavi v Čarmanovi restavraciji priškrnilo k razdelitvi težko priborjenih nagrad. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda. 17. junija: Adolf. Jutri, četrtek, 18. junija: Efrem. * { Lekarne. Nočno službo imajo: dr. Piceoii, Tyr-ševa 6, mr. Hočevar, Celovška 62, in mr. Gartus, j Moste. Kai bo danes Filharmonična dvorana: Ob 18.16 klavirski večer absolventa visoke šole klavirskega oddelka na Ijublj. konservatoriju g. R. Gallatie. Drevi ol> 18 in četrt izvaja v Filharmonični dvorani absolvent visoke šole drž. konservatorija ■ v Ljubljani g. Reinhold Gallatia naslednji pro- | gram: Baeh-Taueig: Toceata in fuga v d-niolu. — Beethoven: Sonata op. 81 a. — Chopin: Fantazija v f molu op. 49. — Skrjabin: Sonata — fantazija št. 9 op. 19- — L. M. Škerjanc.: Dva nokturna (št. 1 in 6). — Papandopulo: Toceata iz cikla >Par-Bta«. — G. Gallatia je z odličnim uspehom ahsol-viral klavirski oddelek drž. konservatorija iz šole priznanega pianista in profesorja g. Janka Ravnika. Spored, ki stane 3 Din, se dobi v knjigarni Glas-bene Matice. * 27. — 29. avtoizlet Plitvice—Senj-^-Crikvenica. Informacije daje izletna pisarna Okorn, hotel Slon, Ljubljana. ^ Promenadni koncert vojaške godbe dravske divizije bo v nedeljo 21. t. m. na ljubljanskem Gradu ob 15 otvoril letošnjo kresno prireditev ljubljanskega Rdečega Križa v korist siromašnim, podpore potrebnim prebivalcem. Na drugem kraju razesžnega zabavišča bo med prireditvijo koncertirala godba ljubljanskih poštarjev, z grajskega stolpa ir. po sredini grajskega drevoreda pa ee bo iz mogočnih zvočnikov tukajšnje tvrdke Radio Philips razlegala izbrana slovenska in slovanska zabavna glasba. — Med prireditvijo bo srečolov z velikim Številom praktičnih dobitkov; glavni dobitek je pol ton (500 kg) prvovrstnega trboveljskega premoga. — Vstopnina k prireditvi z ze javljenim pestrim sporedom, ki se bo končal ob 23, je samo dva dinarja za osebo. Nagradno tekmovanje Strelske družine J"e' kinje. Vse družine pozivamo, da se v čim večjem številu udeleže nagradnega tekmovanja savezne strelske družine v Mekinjah pri Kamniku dne 20. in 21. junija 1936. — Ljubljansko 6trelsko okrožje. Senzacijonalen razmah Bodijeve afere po Sloveniji V Belgradu glavni akter dr. Bodi- v Ljubljani njegov svak Nečajev Radio Programi Radio Ljubljana Srerfn /" junija: 12.00 Zvoki iz Balkana (,1>loščc> - « Vremenska napoved, poročil« 13.00 Napovai 6a*a. aooroiltt, obvestila 13.10 Vso mogoče, kar kdo ho^ Tulolče ik> željah) lt.00 Vremensko poročilo, borzni tkzkti ira. Naraščanje tatvin v okolici Kamnika Kamnik, 16. junija. Na orožniško postajo v Kamnik je dne 14. t. m. prišel jorijavit iz Podboršta obč. Komenda — Stebe Janez, ki je opazil, da mu je dne 30. maja zmanjkalo 100 Din in dne 14. junija zopet 480 Din denarja iz omare, ki se nahaja v njegovi spalnici. Miranski pomočnik Š. J. tudi iz Podboršta, star 22 let in sorodnik Stebe Janeza je v mesecu maju dostavil na dom kuhinjsko kredenco, katero je izdelal jx> naročilu žene Stebeta Janeza. Ko je S. J. prejemal plačilo za svojo izdelavo, je dobro pazil, kje imajo Stebetovi shranjen denar in je v zadnjem času prav pogosto veseljačil jxi okolici. V splošnem pa je znan kot skrajno lahkomišljen človek. Zand. narednik vodnik g. Snabl je z enim možem odšel takoj na delo, da jio možnosti izsledi tatu. Dognal je |io daljšem trudu, da je 8. J. menjal pri Jerebu Mihu (Banakarju) 100 Din, v gostilni pri Kovaču na Prebačevem pri Kranju 100 Din in 100 Din pa je dal lesnemu trgovcu gosp. Trobevšku iz Vrhpolja pri Kamniku na račun za nakup lesa. Službujoči orožniki so tudi ugotovili, da je imel S. J. do tega časa le 200 Din dohodkov in ni mogel doRazati, odkod izvira ostali denar. Po poldnevnem oklevanju je končno le prav hladno krvno priznal, da je denar res ukradel svojemu bratrancu. Takoj, ko je svoj greh priznal, sta mu orožnika napovedala aretacijo in ga privedla v zapor okraj, sodišča, kjer bo čakal na zasluženo jnlačilo. Kavalirski vlomilec Kamnik. 16. junija. V našem listu smo že pred nedavnim časom poročali o drznem vlomu v župnišče v Stranjah pri Kamniku, ko je g. župnik Langerholz zjutraj ob 5 imel daritev sv. maše. Ukradeno je bilo okrog 506 Din denarja, težka zlata verižica, trije avstrijski zlatniki ter nekaj hranilnih knjižnic, glasečih se ns hranilnico in jx>sojilnico na Šutni. Gospod župnik je ta teden jirejel pošiljko, ki je bila opremljena le z znamko 25 par z vsebino 8 vložnih knjižic v znesku okrog 8000 Din. Pošiljka je bila oddana na pošti Zagreb 1. Upati je, da bo pravi vlomilec kmalu v roki pravice. Predlog merodajnim oblastem. Želeti je, da se odpravi navada in se strogo pre|xive ob tržnih dnevih na trg voditi pse. Ker so stojnice včasih prenapolnjene, so naše kmetice primorane svoje pridelke jiokladati na tla, kar ie v veliko spodtiko psom. Vedno se lahko opazi, s kakšno naslado psi prizdigujejo noge nad kakšno solato. moko itd. Prosimo merodajno oblast, da «e vpošfeva že lja občinstva tar enkrat za vselej to strogo prenove. Nemiri v Palestini: Učenci obrnili puške proti učiteljem >Moji učenci so se pozneje naučili, da so znali že sami polagali mine. l'o svoje znanje so širili potem dalje. Vesti o njihovih uspehih so se kmalu razširile med ostale Arabce. Toda pojmovanje Arabcev je bilo nekajkrat prav svojsko: Arabci iz rodu Beni Atiyeh so pisali Fejsalu nekoč pismo, v katerem so ga prisilili, naj jiin pošlje enega Lavvrencea, da ^ bodo vse mostove in železnice pognali v zrak. Fejsal jim je res poslal nekega Saada, udarnega in bistrega Arabca, da se jim je enkrat z njegovo pomočjo posrečilo zajeti cel turški transport, ki ga je vodil Sulejman Rilada, star nasprotnik Angležev. Napadalci so zaplenili 20 tisoč tuntov zlata in mnogo dragocenih trofej. « Tajna uporniška gnezda Načini bojevanja, ki ga porabljajo danes Arabci v bojih proti angleški mandatni oblasti v Palestini, so uvožena roba. Arabci v Siriji, Iraku, v Transjor-daniji, Hedžasu in Jemenu pa so si iznašli prav svojo rušilno tehniko. Tudi tej tehniki so kumovali Angleži. To so razna tajna in prevratna društva, ki so obstojala že med vojno in obstojajo še danes. Njihova prevratna delavnost sc je mogla opaziti že med svetovno vojno, še mnogo bolj se pa opaža danes. Obiskovalci Sirije v letu 1013 so mogli opaziti nešteto tajinstvenih uporniških dejanj, mogli so si ustvarjati medsebojno zvezo, do pravega izvora pa stvari le niso mogli priti. Ni se vsem obiskovalcem posrečilo, da bi tem prevratnim, pravzaprav osvobojevalnim težnjam Arabcev prišli na sled, kakor Angležu Brayu, ki je zasledil tudi kraj in čas rojstva arabskih želja po svobodi izpod turškega jarma. Ta pokret se je iz Basre naglo raztegnil po vsej Siriji in odtod dalje po vseh arabsko govorečih krajih, ki so bili pod turško oblastjo. V vsej čisto politična in nacionalistična. Iz dveh glavnih gnezd so se širile prevratne ideje. Eno gnezd je bila taka organizacija Al Ahad v Mezopotamiji, drugo pa »Fetah «v Siriji. Svoje mreže so potegnili tudi v Egipt. Zarotniki na čelu turške vojske med svetovno vojno Prav v knjigi polkovnika Lavvrenca se da brati, kako so te zarotniške organizacije posegle v naci-jonalno življenje Arabcev, ne da bi jih turške oblasti sploh zasledile. V Siriji so se tako združili v svoje društvo, ne da bi to gibanje opazil paša v Damasku, veleposestniki, učenjaki in pisatelji, ki so se pri svojem delu posluževali prisege, svojih znakov, ki so imeli svoj časopis, in povrh še tajen sklad, s katerim so mogli financirati upore proti turški oblasti. Šele, ko so turške oblasti dobile v roke neke tajne papirje francoskega konzula, so spravile na dan to-iiko, da so nekatere nevarne razumnike pobile ali pa pregnale. Tragično je bilo za vojskujočo se Turčijo, da je imela v častniških vrstah premnogo Arabcev, ki so bili aktivni člani teh prevratnih organizacij in so za svoje ideje delali tudi na fronti. Vso podporo pa jim je takrat nudila znana angleška vohunska organizacija Intelligence Service. Tako se je zgodilo, da je poveljeval takrat, ko je pred nedavnim umrli angleški general Allenby udaril na Jeruzalem, turškim četam deželni namestnik, član take arabske organizacije in da je neki drugi član te organizacije kot poveljnik premaganih turških čet iste zapeljal v Transjordanijo, torej v ozemlje, kjer je bilo nemogoče čete nanovo organizirati. Tudi po zaključku premirja so se še vedno taki zarotniki nahajali na poveljniških mestih turške vojske. Arabska tajna zarotniška društva, v katerih so Velika Britanija je bila učiteljica Arabcev v vo-jevanju ob času njihovih bojev za samostojnost in neodvisnost med svetovno vojno. In šola, v katero so Angleži med vojno sprejeli Beduine, polnomade, kmete in meščane arabskih mest, je vzgojila vojake, ki so svoje orožje začeli obračati tudi proti svojim učiteljem. Kakor je gotovo, da je mladoturško politično gibanje črpalo svoje nauke v političnih in dr-žavnopravdnih naukih voditeljev francoske revolucije in da so tudi iz Amerike prihajali v Orijent nauki, ki so pomagali vzbuditi in razgibati vzhodne narode, prav tako je gotovo, da so bili Angleži tisti, ki so, kakor na primer skrivnostni polkovnik Lawrence, izučili Arabce v uporniškem duhu in temu pripadajoči vojni tehniki. V tem tiči tudi vzrok, da se znajo danes Arabci v Palestini na tako vešč in ogorčen način zoperstavljati angleški vojski in policiji. Plodovi Lawrencevih naukov Da navedemo samo en primer iz zadnjih dni v Času nemirov v Palestini. Severno od kraja Lydda so izvršili Arabci bombni atentat na angleški transport, v katerem so se vozila ojačenja iz Egipta. Uspeh atentata je le toliko in le v tem izostal, ker so Angleži iz opreznosti poslali pred tem vlakom poseben izvidniški vlak, čigar vagoni so bili natovorjeni le z navadnim balastom. Eksplozija na progi je zato naredila le manj pomembno škodo, človešilkovnika Lavvrenca so rodili slab sad. Grenko je danes za Angleže, da se morajo ob teh nemirih spominjati imen treh svojih slavnih mož, namrež polkovnika Lavvrenca ter kapitanov Lewisa in Stokesa. O svojem prevratnem delu med Arabci je polkovnik Lavvrence napisal knjigo z naslovom »Sedem stebrov modrosti . V njej popisuje vsearabsko uporniško gibanje, ki je zrastlo pod njegovim vodstvom proti Turkom. no prvenstvo v močni roki proti nemškemu bok-Sckttellngu. svoji moči in upornosti se je ta pokret pokazal šele leta 1915. Da je ta čas tako kasno nastopil, ni samo vzrok svetovna vojna, v kateri so imeli Turki še dokaj ugoden strategični položaj, temveč mnogo bolj nesporazumi, ki so se vselili med arabske voditelje. Redkokdaj so si bila ta tajna društva edina v tern. kdo naj vodi uporniško gibanje. Iz Sirije in Mezopotamije na vse strani Mladoturki so takoj prepovedali vsa arabska društva in združenja, čeprav so imela zelo liberalen program. To se je zdelo na uho zelo čudno, saj so bili prav Mladoturki, ki so v svoj narod prinašali liberalne ideje in izdali parolo: Turčijo Turkom. S tem so pa povzročili, da so se vsa društva pretvorila v tajna, iz njih so se rodila zarotniška gnezda, ki so se kmalu medsebojno začela povezovali. Po prepovedi in ukinitvi društva »Akhua«, ki je bilo matica vseh ostalih zarotniških društev, so se začele ustanavljali nevarne podzemske zarotniške bratovščine. Ta združenja niso imela na programu več zgolj versko socijalne reforme, kakor organizacije tripolitanskih Arabcev in Vahabitov v notranjosti Arabije, temveč so bila že v svojem začetku Antilski cesar Raphael Leonidas Truchillo y Molina, predsednik zamorske republike S. Dominga na naj-večjein Antilskeni otoku, vlada od leta 1930 kot neomejen poglavar z naslovi »generalissimus, častni doktor, dobrotnik nacije in rešitelj rebu-blike«. A tega mu je v*ostalo premalo, in je zadnjič izjavil v senatu: >Moja dejanja dokazujejo, da som vtelešen Cezar. Ponovil bom tudi velikega Nerona. Zažgal bom San Domingo in zgradil novo lepšo prestolnicoi« Nato ga je proglasil senat za antilskega cesarja, in kmalu se bo vršilo kronanje. Črni vladar je nakopičil veliko premoženje, ker je obdavčil v svojo osebno korist glavne deželne pridelke: sladkorni trs, sol in meso. Zgradil si je krasno palačo in ima sume ženske ministre. Vsi njegovi sinovi so visoki častniki. Celo najmlajši, (> letni Rampbis, je gardni polkovnik. Vsi uradni spisi, ki jih prejema cesar, so naslovljeni na »Mesijo, odrešenika, junaka, velikana«. Na strehi njegove palače žari zvečer napis: >Bog in Truchillo!" Zadnja objavljena postava sc glasi kratko: »Vse revolucije so strogo prepovedane.« Cesar je poklal vse politične nasprotnike, v kolikor niso pobegnili v inozemstvo. A kljub temu zelo skrbi za svojo varnost. Naročil je iz Amerike 12 oklopnih avtomobilov in palačo straži 800 gardnih vojakov. Novo poljedelstvo Profesor Dunais je izročil francoski akademiji znanosti razpravo o tako zvani »izčrpanosti« zemlje. Zakaj ne obrodi polje po večletnem obdelovanju kakor poprej? Zakaj se nanaša ta »utrujenost« samo na določene zelenjadne in žitne vrste, a se ne pozna pri kolobarjenju, če sadimo namesto zelja in kumar grah, krompir, peso ali čebulo? Raziskovalec zatrjuje, da nakopiči sčasoma presnavljanje v tleh snov, ki zatira rastlinstvu koristne bakterije. Krstil jo je za Jiakleriofaga«. Če bomo j>oprej namakali ali samo pobrizgali seme s kulturo primernih bakterij, bomo poljubno zadržali ali celo jmpolnoma odstranili sicer neizogibno »izčrpanost«. Jetika ni dedna »Revue de Pariš? prinaša presenetljivo razpravo znanega strokovnjaka prof. Deprea, ki za- : trjuje, da ni jetika nobena dedna bolezen. Otroci ; okužnih staršev se rodijo kol zdravi. Celo zame- j tek v okuženem materinskem telesu ostane do j konca razvoja jx>polnoma prost Kochovib palčic. Bavarske poklicne lovce šolajo čisto po vojaško. Arabci izučili v tihem delu in zatajevanju, so dane« spet vsa na delu. Arabski nemiri v Palestini pa kažejo, da si Arabci žele in zahtevajo čisto drugačne rešitve vzhodnega vprašanja, kakor si ga pa zamišljajo Angleži, Francozi in Društvo narodov. Spomenik generala Allenbyja, ki je osvojil Jeruzalem s pomočjo Arabcev samih, je danes tarča arabskih bomb, katere so si uvozili iz vseh strani sveta Otroci se okužijo šele pozneje, če bivajo pod isto streho z odraslimi bolniki, ker je jetika nalezljiva. Nova ugotovitev je velikega socialnega pomena. Otroci jetičnih slaršev lahko zrastejo popolnoma zdravi, če bodo stanovali ločeno od njih, v neokuženem stanovanju ter imeli dobro hrano. Pnija:tcl)j A: Beži no, beži, kaj se bo« delal norca iz mene. Priiatoli B: O, koliko norcev t>a bi se dalo narediti iz tebe? Prij-atcli A: (V naglicii) Več že, kakor pa k tebe! ★ Zdravnik (na javnem predavanju); To zdravilo prodajam že nad 50 let in še nikdar nisem slišal, da bi se kdo pritožil. Kaj naj to pomeni? Glas iz publiikei ... da mrtveci ne morejo govoriti! SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPB ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NO Dl PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULK3A 6 IL NADSTROPJE Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legija „ Nazadnje je prišel naš kapitan kakor vihar. Bil je ves rdeč od besnosti. Pripeljal se je s tramvajem, na katerega so domačini neprestano streljali. Večkrat se je voznik hotel pre- ! strašiti, se vstaviti in se skriti pod voz, toda veliki nemški seržan iz naše kompanije je na- 1 meril nanj revolver in ga prisilil, da je ostal \ na svojem mestu. Po vsej ulici so žvižgale kroglje, ki so padale iz hiš na levi in na desni. Tisto nekaj legijonarjev, ki so bili v tramvaju, je streljalo skozi okno voza. Kapitan je bil, kakor sem bil že dejal, ves besen. Zdaj so se vračali tudi gonjači mezgov iz Damaska, ki so si priborili pot s silo. Tri so domačini ubili, nekaj pa jih je bilo ranjenih. Kapitan je poklical trdnjavo: »Pošljite mi pol tucata tankov!« Kljub temu, da je kapitan besnel, in kljub strahovitemu trušču in zmedi, je telefon brezhibno posloval. Uro pozneje smo zagledali pet malih tankov. Drdrali in ropotali so, nazadnje pa so se postavili v vrsto pred vojašnico. Mlad topni- ! carski poročnik, brezhibno oblečen, se je javil kapitanu. Očitno je bil dobre volje. Streljanje je med tem malce potihnilo in zavladala je tišina. »Kaj želite, gospod kapitan?« je vprašal mirno, poročnik. -Kako naj Vam pomagam s svojimi tanki?« »Streljali so na mene in na moje ljudi, ubili so mi tri gonjače,« je rjovel kapitan. »Poglejte, ali ne bi mogli podreti nekaj teh kolib, da si malce oddahnemo.« »Tres bien«, je odgovoril mladi častnik. Vrnil se je s svojimi tanki, ki so takoj začeli rigati ogenj. Topovi kalibra 37 so metali iz sebe strel za strelom, šrapneli so se zabadali v hiše, odkoder so Druži streljali. Večina teh hiš je zgrajenih iz ilovice in iz lesa. Rušile so se druga za drugo, kadar je katero zadela krogla. Mi smo gledali skozi okna in se zabavali nad tem prizorom Kapitan pa se je medtem sprehajal seni in tja ter si zadovoljno mel roke. Zraven je mrmral: »Izvrstno, krasno«. Kadar pa se je podrla hiša, je še pristavil: »Dobro je!« Ko se mu je zazdelo, da je vojašnica zadosti rešena neprijetne soseščine in da ne grozi več nevarnost, da bi nas nasprotnik znova napadel, je kapitan zapovedal, naj ogenj ustavijo. Poročnik je pozdravil, stisnil kapitanu desnico, I mali tanki so se z velikim ropotom začeli vra-i čati v Damask. Ta začetek, s katerim so nas obdarili v Damasku je bil res krasen. Drugi dan nas je spet čakala ekspedicija. Tri kompanije so morale sestaviti skupine, ki se bodo združile z našo in tako obkolile mesto. Korakali srno vso noč, sovražniki so pa neprestano streljali iz gozdičkov, izza ograj, iz koč, pa ga niti videti nismo mogli. Sovražnik je bil neviden in nedosegljiv. Kadar so spahiji slučajno ujeli kakega domačina, so ga takoj postavili ob zid, da ga je desetnija prostovoljcev ustrelila. Jaz se za ta posel nisem nikdar prostovoljno javil. Toda vsi vročeglavci iz moje kompanije niso bili tega mnenja. Po poti smo oropali in zažgali majhno vas. Divji Čerkezi, ki so nas varovali s strani, so lahko delali brez vsakega nadzorstva, kar so hoteli. Iz daljave smo slišali ženske krike. Tisto, kar se je dogajalo tam zadaj, gotovo ni bilo lepo. Ko smo prišli na prostor, kjer se bo utaborila osemnajsta kompanija, smo takoj šli na delo. Delali smo kakor ujetniki, da bi taborišče utrdili. Potem smo odšli. Druži so nas neprenehoma vznemirjali s svojimi streli. Potem smo pomagali devetnajsti kompaniji, da se je* udo-mila, nato pa smo vsi onemogli odšli v Kadem. Tedaj nas je bilo komaj še kakih šestdeset. Teden dni pozneje smo morali oskrbeti z živežem osemnajsto in devetnajsto kompanijo .. Vso pot smo se morali boriti. Okolica, v kateri smo sc pretepali, je bila krasna, vsepovsod sami orehi in platane, ki spominjajo človeka na francosko pokrajino. Med potjo so krogle kar pljuskale, pa nismo nič vedeli, odkod prihajajo. j Osemnajsta je bila osamljena in odrezana od | sveta. Čakala nas je z razprostrtimi rokami. Če I smo hoteli pri*' do devetnajste, smo se morali še hujše boriti. Tudi tam so bili vsi neurfmi od veselja, ko so nas videli. Stari prijatelji so se trepljali po ramah in se objemali. Potem smo se spet vrnili. Vračali smo se hitro, krogle so žvižgale, druge pa so mijavkale in se odbijale od zemlje. Nenadno so se streli pomnožili. Zdaj je postal ogenj vse hujši in hujši. Čez nekaj časa se nam je posrečilo, da smo ugotovili i smer, iz katere je sovražnik streljal. Streljanje je prihajalo \z vasi, ki je bila zakrita z majhnim gozdom. Polkovnih, ki je zapovedoval koloni, je izgubil potrpljenje. Dal je povelje bateriji poljskega topništva, ki nas spremlja. Topničarji so začeli postavljati topove kar po cesti. Kompanija sc je ustavila v njihovi bližini. čudili smo se, kako so bili ti topničarji pripravni. To so bili vse sami mladi vojaki, ki so prišli iz Francije. Kmalu so izračunali razdaljo in začeli uspešno streljati. Eden, dva, tri, štiri. Vsak top strelja skoraj tako naglo kakor revolver. V vasi prasketajo naše šrapnele. Dvigajo se oblaki dima in prahu. Vsako minuto pade take dvajset šrapnel v vas. Zidovi se rušijo, hiše so zbite v tla. Vidimo, kako se prebivalci spuščajo v beg. Strašno dosti jih je, podobni so mravljam, ki se vzpenjajo na bližnje vrhunce. Ko smo gledali ta prizor, nam je odleglo. Za četrt ure smo v vas vrgli več kakor dvesto šrapnelov. Vsa vas je uničena. »Slovenski doim izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva uliea (VllL Telefon 2994 in 299h Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izda.iateli: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košieek.