Leto 1X1. Mm 89. v UtiOssi t sredo n. bpiHo 19Z6. Ceno Din 150 I tfcaja vsak dma popoldn«, UrzcaUi sedtlj« lm prani*«. — lamali do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2J 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 a — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „SltftaiU Karo««' velja letno v Jnjzoslaviji 240 D. za inozemstvo 420 D i Upravntstvo: Kanilov» alloa štev. 9, pritličje. — Teiefoa atev. 304. Orctfalatvo: Kanilora alloa ŠU 5, I« andatropie. — Telelon slev. 34« BnT Poštnina platana v gotovini. Okrog korupcije Okrog korupcije se vrti današnja politična in parlamentarna, situacija v Beogradu. Res samo okrog nje. Vse go* vori in piše o korupciji, bojimo pa st>, da temu stoglavemu zmaju ne bo prišel nihče do živega. Tudi korupcija je rela* tiven pojm; vsi jo obsojajo pri drugih, v lastnih vrstah pa korupcija ni korup* cija, ampak le bojno in taktično sred* stvo, ki je dovoljeno. Vrhu tega je tudi objektivno težko določiti, kaj je korupcija in kaj ne. Preganjanje uradništva je za tega korupcija, za onega ne favo» riziranje strankarskih podjetij, prote* ziranje strankinih pristašev itd. obso* jajo nasprotniki vedno kot korupcijo, lastna stranka vidi v tem samo naravno posledico vladne moči. Dvomljivo je tudi vprašanje, kje se začne korupcija v uradih in pri posameznikih. Ako da ta ali oni slabo plačanemu uradniku na* grado, da poišče v preobloženem uradu njegov akt, pospeši njegovo zadevo, jo reši v nadurnem delu, a pri tem ne gre za nikako nezakonito ali protizakonito stvar, je to po mnenju nekaterih korup* cija, po uverjenju prizadetih gotovo ne. Ni pa dvoma, da so se godile in se gode pri nas stvari, ki jih mora vsakdo označiti za zločin. Korupcija je, ako referent namenoma ne reši tvojega akta, dokler ga ne nagradiš; ako država na-menoma ne izplača svojega dolga, dok* Ier ne dobi ta ali oni posredovalec mastne provizije; ako ne moreš priti do svoje pravice, dokler pošteno n« mažeš; ako dobi ta ali ona tvrdka dr* žavna naročila, čeprav je stavila naj* slabše pogoje, a je v prijateljskih zve* zah s kakim ministrom ali referentom; ako doseže ta ali oni nezakonite prhi* legije itd. itd. Take in še hujše stvari očitajo drug drugemu naši politiki. Ni sg pojasnjeno, koliko je na teh konkretnih očitkih resnice, vsi pa vemo in čutimo, da jo je žal le preveč. Globoko bi si oddahnili, ako bi se začel resničen boj proti tem škandaloznim razmeram, ki bolj kot vse drugo ovirajo razmah naše države in ubijajo zaupanje v njo. Zadnje vladne krize so stale v znamenju boja prot korupciji. Kdor motri in pazljivo zasleduje razvoj političnih dogodkov, seveda ve, da je bila korup-cri vladnih kriz ravno tako malo kriva, kakor današnjega aprilskega vremena. Bila je le izgovor in parola za množice volilcev. Glavni oznanjevalec vete vojne proti koroupcijski hidri je bil in »e Stepan Radić. Ko je padel Pašić, je napovedal da bo zdaj »zgrabil korupcijo za vrat*. Tako naiven pa tudi sam ni, da bi mislil, da se to stori lažje potoni napadov na javnih shodih, kakor pa s stvarnimi protesti v ministrskih sejah. Da je na sejali molčal* govoril pa na shodih, je dokaz, da je protikorupciiska vojna tudi njemu le demagoško sredstvo. Ako bi bilo pobijanje korupcije res njegova glavna naloga, njegov prvi namen, bi pač pustil svoje ljudi še naprej v vladi, ko se je moral sam umaknitL Saj bi pet radičevskih ministrov v kabinetu gotovo lahko zatrlo m preprečilo več zlorabe in nezakonitosti, kakor bo mogla storiti HSS v opoziciji. Vrh tega pa je znano, da rudi radi- čevcem očitajo celo vrsto dejanj, ki jih tudi ni šteti drugam kakor pod korupcijo. Radičevci niso odgovorili na znano interpelacijo Posl. Krelžarja o milijonskih vsotah, ki jih je baje izplačala Trboveljska premogokopna družba. In ravno danes nam'gujejo beograjski listi na nove škandalne afere« radikali pa napovedujejo ser zaci jonama odkritja o ra^čevskih poslih. Pošteno javnost obhajata stud m žalost, ko onazuje ves ta boj. Tolaži pa io lahko zavest, da bo to medsebojno blatenje in klanje vendar odprlo gnilo rano in s tem omogočilo proces čiščenja in izboljšan ia. Čim več primerov komocije bo razkritih in žisrosanih, tem manj bo novih. In oddahnili si bomo že, ako bomo imeli zavest, da snv> na potu k ozdravljenju. Proslava Pašićeve 80 letnice Pašic dobi novo visoko odlikovanje. — Beograd. 20. aprila. Priprave za svečano proslavo 80Ietnice Nikote PaŠiča so v polnem teku. Za to priliko namerava vlada ustanoviti najvišje odlikovanje, ki ga bo kot prvi deležen Nikola Pašič Doznava se tudi da bo Nj. Vel. kralj Aleksa.ider I. s posebnim pismom sporočil jubilantu svojo zahvalo za dela ki jih je izvršil v korist državi in naroda tekom svojega dolgega živ-danja Hov opoziclionolni blok z t Radićem? Zanimiva izjava dr« Korošca. —•* Opozicijonalni šefi o kortipcij-skih interpelacijah. — Še en poslanec v Nikicevem klubu« — Uzunović ima volilni mandat? — Beograd 20. aprila. Predsednik SLS g. dr. Korošec se je vrnil v prestolih iz Subotice. Sotrudnikom beogradskih listov je dr. Korošec izjavil sledeče: «Naj se mi oprosti, da se mešam v hrvatsko politiko. Mislim pa, da v zadnjem letu sploh ni bilo hrvatske politike. Ako bi HSS hotela nadaljevati hrvatsko naciionalno politiko, tedaj bi obžalovali, da razpada v frakcije. Enotna hrvatska politika bi mogla koristiti rudi nam Slovencem. V takem vzporednem delu bi dosegli velike uspehe. V ostalem se veselimo, da se je zopet pojačila opozicija. Mislim, da g. Radić ne bo stal na strani, nego da bo podpiral tisto linijo, ki obstoja danes v sodelovanju med demokrati, SLS, IMO in zemlioradniki. Ta linija more sedai računati na mnogo večji uspeh, ker je g. Radič zavrgel vsa ekstremna gesla, ki so prej onemogočale izvrševanje skupnega programa. Povsem gotovo je, da hoče sedanja vlada razcepiti vrste HSS, ker ve, da nima večine, ravno tako pa je gotovo, da se ji to ne bo posrečilo. — Beograd. 20. aprila. Danes dopoldne so se sestali v prostorih dr. Ko-roščevega kluba v narodni skupščini gg. Davidovič, Kumanudi, Joca Jova-novič, Behmen in dr. Korošec. Po daljšem posvetovanju so izdali sledeči komunike: «§efi onozicijonalnih skupin DS, SLS. IMS in zemljoradnikov so se danes sporazumeli, da bodo pri razpravi v Narodni skupščini o interpelacijah glede komocije zahtevali, naj bo preiskovalna komisija tako sestavljena, di dobi v komisiji vsak klub po enega svojega predstavnika. Naloga preiskovalne komisije naj obstoja v tem. da preišče samo tiste afere, ki so predmet interpelacii, ker so te afere v teh interpelacijah navedene konkretno in so aktualne važnosti. Šefi opozicije bodo tudi zahtevali da se istočasno poleg te komisije imenuie še druga komisija, ki naj preišče ostale obtožbe iz prejšnjega časa in proti vsaki prejšnji politični osebnosti Šefi opozicije so razpravljali tudi o vprašanju zakona proti korupciji, ki je bil sestav] j en in predložen Narodni skupščini že za Časa Davidoviče-ve vlade. Pri tej priliki So sklenili, da se ta zakon, ki ie vseboval v glavnem le odredbe glede postopka, revidira in izponolni po potrebah sedanjega časa. na kar naj se takoj predloži Narodni skupščini. Končno so sklenili šefi opozicije, da vlože posebno interpelacijo glede nepravilnosti, ki so v zvezi s Standard Oil CortTDanv. Ta komunike opozicije je vzbudil v političnih krogih pozornost, ker je iz same njegove stilizacije očitno, da gotovemu delu opozicije ne gre za raz-čiščenie koraociie na vse strani in proti vsakomur, nego da igrajo tu politični momenti davno vlogo. Opozicija bi rada izkoristila obtožbe Jovanovičeve-ga zeta Dragiše Stojadinoviča proti Rade Pašiču ter hotela ž njimi zadeti Nikolo Pašiča in radikalno stranko. V nasprotju s tem stališčem zastopa poslanski klub SDS stališče, da se mora izvršiti preiskava gleds komocije strogo in dosledno na vse strani brez političnih zahrbtnih špekulacij. Danes dopoldne ni bilo v prestolnici nobenih dogodkov. Večina poslancev je izven Beograda. Ministrsko predsedništvo so obiskali dopoldne le poedini ministri v resornih vprašanjih. Kabinet ministra dr. Nikica sporoča da je prejel telefonično obvestilo ra-dičevskega poslanca Ivana Krajica. izvoljenega v Koprivniic. ki se priključuje skupini dr. Niklča in Štrperine. S tem je klub narastel na 11 poslancev. Niki-čevci trde* da bodo prihodnje dni pristopili še 4 radiče^ski poslani v njihov klub. Dr. Nikič je sklical za 25. aprila v Beogradu prvi klubski sestanek. Pašičeva okolica trdi, da bo zasedanje glavnega odbora 25. aprila poteklo povsem mirno in dane bodo ustvarjene grožnje, ki so bile zadnje dni raztresene v javnosti. V ospredju so razne kombinacije. Govon se, da je ministrski predsednik Uztmovič prejel pri sestavi nove vlade obenem volilni mandat kar pa zanikajo merodaini radikalni krogi, ker se bo vse poskušalo, da se sestavi delazmožna vlada, ki bo reševala najnujnejše gospodarske in dr. žavne probleme. Govori se tudi. da je kombinacija z DavidoviČevo skupino mnogo realnejša kakor s klerikalcih ki prihajajo šele v drugi vrsti v poštev. • 9 Splošna rndikolskn ofenzivo proti Radiću Korupcijske obtožbe proti korupcijskim obtožbam. — Preiskave proti radićevskim ministrom in visokim uradnikom« — Beograd, 20. aprila. Prilično sen z** cijo je vzbudila hišna preiskava pri biv* šem šefu kabineta trgovinskega ministra, dr. Pečarju, ki jo smatrajo politični krogi kot prvi ofenzivni udar radikalne stranke proti najnovejšemu Radićevemu geslu «pro» ti korupciji*. Radikali hočejo Radića s sen* zacijonelnimi odkritji o delovanju njegovih zastopnikov v poedinih ministrstvih temelji* to blamirati baš na samem terenu protikc* rupcijske politike. •Samouprava* prinaša uvodnik, v kate* rem ostro napada Radićeve manire. Člankar zavrača te manire, ker škodijo ne samo Ra* dićevi stranki kot taki in njenemu politič* nemu vplivu, nego tudi politikom stranke, ker bodo prišli ob vsak kredit. Razven tega lahko postavijo te manire na dnevni red zelo neljubo vprašanje zakonske odgovor* nostL V kampanji Jovanovićeveea zeta Dragiše Stojadinoviča proti Rade Pašiču je na* stopil nov moment. Bivši podravnatelj to* varne svile Ljuba Srećković objavlja v beo* gradskih listin senzacijonalno izjavo, v k a* teri obtožuje Dragišo Stojadinoviča, da je pri svojih inšpekcijah kot inšpektor trgovin* skega ministrstva zakrivil razne zlorabe. Enako senzacijonalno je učinkovala tu* di izjava Standard Oil Companv v današnji •^Politiku, v kateri povdarja, da je bila kam* panja proti tvrdki le zlohotno inscenirana brez najmanjše podlage. — Proti preiskavi družbinih knjig od strani bivšega trgovin* skega ministra dr. Krajača je tvrdka vložila protest na finančno ministrstvo in na pred* sednika vlade. Tvrdka trdi v izjavi, da je 20. februarja odpotoval iz Beograd« pose« ben emisar k centrali v Pariz in zahteval pet milijonov dinarjev, da se preiskava in po* sčopek proti tvrdki ; »tlačita. (Gosp. Stepan Radić je v svojih izjavah med drugim oči* tal bivšemu finančnemu ministru, da je do* volil družbi Standard Oil velike protizakonite koncesije.) Pozornost je nadalje vzbudila objava skupine dr. Niki ća in Superma, da k nji* ma pristopila nadalina trojica Radi^evih po* elancev in to poslanci Žnidarič, Kapic in Cimer. Skupina minj-trov dr. Nikića je zelo optimistična in trdi, da bo še pred sestati* kom narodne skupščine 5. maja razpolagala s takšnim številom poslancev, da bo vladna večina brez tuje pomoči osigurana. Senzacijonalna hišna preiskava* — Beograd, 30. aprila. V prestol-niški javnosti ie vzbudila silno senzacijo hišna preiskava, ki je bila izvršena v stanovanju dr. Mirka Pečarja, bivšega šefa kabineta trgovinskega ministra dr. Krajača. Policijske oblasti so imele nalog, da pregledajo stanovanje dr. Pečarja, ker obstoja sum. da so iz trgovinskega ministrstva izginili važni dokumenti, kakor tudi protokol o preiskavi v Slavenski banki glede afere Standard Oil Compagnv. Hišna preiskava je trajala več ur. Policija je zaplenila vso obsežno dr. Pečarjevo zasebno korespondenco. Značilno je, da se ie hišna preiskava vršila baš v trenutku, ko napoveduje dr. Krajač skupaj s Stepanom Radićem borbo proti korupciji. Dr. Pečar je po hišni preiskavi izjavil novinarjem, da ima hišna preiskava politično ozadje. Stojadinovic proti Radiću* — Beograd, 20. aprila. Današnja •Politika* objavlja daljšo izjavo bivšega finančnega ministra dr. Milana Stojadinoviča, v kateri odgovarja bivšemu prosvetnemu ministru Stepami Radiću na njegov napad, da je kot finančni minister prejemal plačo generalnega direktorja Anglo-sroske banke ter to mesto po demisiji na novo prevzel. Dr. Stojadinovic imenuje ta Ra-dičev nanad grdo kleveto. Dr. Stojadinovic nadalje podaja v svoji izjavi pojasnilo glede očitkov, ki jih je uperil nani Stepan Radič z ozi-rom na afero Standard Oil Compasmv. Dr. Stojadinovic izjavlja, da je o tej zadevi zaznal Šele od ameriškega poslanika do jovratk- iz Združenih dr- žav. Ameriški poslanik se ie zelo pritoževal nad postopanjem bivšega trgovinskega ministra dr. Krajača. Dr. Stojadinovic pledira v svoji izjavi za to, da se sestavi posebna anketa, ki naj pregleda delovanje vseh ministrov od osvobojeni a naprej. Končno izjavlja, da bn g. Stepana Radića tožil. Vsi groze Radiću s tožbami. — Beograd, 20. aprila. Iz radikalnih krogov se potrjuje, da bodo vsi oklevetani ministri vložili proti Stepanu Radiću kazenske prijave radi razžalje-nja ministrov v službenem položaju. Iz najbližje okolice notranjega ministra Bože Maksimovića se obenem poroča, da hočejo v bodoče strogo uporabiti zakon proti g. Stepanu Radiću in njegovim pristašem. Zlasti bodo pazili, da se vporabi zakon o zaščiti države radi razžaljenja članov vlade. Kralj na levu v llidži — Beograd, 20. aprila. Zadnje dni je zavladalo v prestolici precejšnje politično zatišje, ker pričakujejo vsi politični krogi* kako se bo razrešila situacija še le po seiah HSS in NRS dne 22. in 2.5. aorila Karakteristično za zatišje je, da je prestolico zapustil kralj Aleksander, ki se nahaja na lovu v llidži pri Sarajevu. Kralja spremljajo general Hadžič, dr. Srskič, veliki župan sarajevske oblasti Nikolič. general Damjano-vič in admiral Priča. Po prihodu v Sarajevo se je kralj rako? odneljal v svojo vilo »Hercegovina*: v Ilidžah. Ostala suita se je nastanila v hotelu »Srbija*. V pondeliek si je kralj v spremstvu generala Hadžiča v avtomobilu ogledal mesto, na kar se je vrnil v Ilidže. Dvorski lov se vrši danes in jutri na planiki Ignian. USPEŠNA TRGOVINSKA POGAJANJA Z ALBANIJO — Beograd, 20. aprila. Trgovinska pogajanja, ki so se vršila zadnje dni med albansko delegacijo in zastopniki naših minisrrstev, so bila povoljno zaključena. Albanski delegati so sprejeii vse naše pogodbe. TRBOVELJSKI RUDARJI V BEOGRADU — Beograd, 20. aprila. Deputacija trboveljskih rudarjev k prispela v Beograd ter oddala v vseh parlamentarnih klubih in pri vladi spomenico, v kateri protestira proti postopanja Trboveljske družbe. V spomenici zahtevajo trboveljski rudarji, naj se imenuje posebna parlamentarna komisija, ki bo ugotovila razmere pri Trboveljski družbi. Odškodnina odstavljenim nemškim dinastijam — Berlin, 20. aprila. Kompromis, ki Je bil dosežen med vlado in strankami parlamenta radi odpravnine bivšim nemškim dinastijam, je zopet v nevarnosti, ker ga hočejo nemški nacijonalci onemogočiti. Državna vlada se ie priključila stališču ju-stičnega ministrstva, ki je mnenja, da predstavlja zakon glede odpravnine ustavno reformo, za katero je potrebna dvetretjinska večina parlamenta, ki pa je Pri sedanji konstelaciji strank izkijučena. Če parlament ne sprejme tega zakona, bo položaj odstavljenih dinastij mnogo povoljnejši, ker se lahko zatečejo k vrhovnemu sodišču, kjer ima njihovo stališče naklon ene zagovornike. Socijalno - demokratična stranka le ostro nastopila proti vladi, ker smatra, da zakonski načrt glede odpravnine nima ustavnega značaja in bi lahko bil sprejet tudi v parlamentu z enostavno večino. Teroristična centrala v Barcelo: Madrid, 1-5. aprila, d. Diktator Primo de Rivera je sporočil barcelonskemu magistra* tu, da pride začetkom maja kraljevska dvo* jica tj«)kaj, kraljica pa se je nenadoma zad* nj-; dni premislila in odpovedala svoj po* se* Da se kraljica b ... i iti v Barcelono, je razumljivo, ako se pomisli, da je bil lani pripravljen na kraljevsko dvojico atentat. Barcelonska poliera, ojačena z madridski* roi redarji, je tudi letos prišla na sled ter©» ristični centrali. Bije je bilo že več ljudi prijetih. Zarotniki so bili zelo dobro organizirani in so večinoma mednarxini anai* h/sti. Mednarodna arhitektonska razstava Beograd, 1"\ aprila, p. Prihodnji mesec so bo otvorila velika mednarodna arhitektou* ska razstava v Turinu, na kateri bo razsts* vila tudi naša država v posebnem oddelku. Turčija mobilizira ? EOJAZEN PRED ITALIJANSKI Al NA* PADOM, — London, 20. aprila. >Daiiy Tele-graph- poroča, da jc Turčija odredila mobilizacijo. Mobilizacija je naperjena proti eventualnemu italijanskemu napadu. Italija hoče baje napasti Turčijo predno stopi Nemčija v Društvo narodov, kjer se bo zavzela za Turčijo. — Pariz, 30. aprila. Vest o mobilizaciji Turčije je vzbudila v diplomatskih krogih veliko razburjenje. Mobilizirani so letniki 1920. do 1926. Vzrok mobilizacije je italijansko - grški dogovor, ki je naperjen protj Turčiji. Ameriški senator proti Mussoliniju London, 30. aprila. Reuterjev urad poroča iz VVashingtona* da io v ameriškem senatu senaior \Valcha zelo ostro nastopil proti italijanskemu predsedniku Mussolmiju in kritiziral njegove izzivalne govore, ki jih je imel tekom svojega obiska v Tripolitaniji. Iz teh govorov izhaja, da hoče Italija izzivati sosede, ne da bi imela v to kak povod. Sprejetje pogodbe italijanskih dolgov bi znatno pojačalo stališče tega diktatorja, ki bi ne okleval nastopiti proti svojim mirnim sosedom ter izzvati celo vojni spopad. Zato zahteva Walch, da senat odklonil ratifikacijo pogodbe * italijanskih dolgovih. KRIZA NA POLJSKEM — Varšava, 20. aprila. Ker so potefcU včerajšnji razgovori med strankami se-danjo vladine koalicije brez pozitivnega uspeha, se orfčakuje še tekom današnjega dne demisija; kabineta Skrzvrjskega. Falzifikatorski proces v Budimpešti Budimpešta, 17. aprila, s. Za proeco proti lalzifikatorjem francoskih frankov, ki je določen za konec maja, vlada že sedaj pri inozemskem časopisju veliko zanimanje. Ia vseh držav prihajajo neprestano prijave no* vinarskih poročevalcev. Sodišče je od 130 sedežev, ki so v dvorani odstopilo polovico za novinarje. Ker je večina od ostale polovice rezervirana za oficijelne uradne zastopnike in za diplomatski zbor ostala javnost ne bo več dobila prostora. Pogajanja med Litvansko in Rusijo Berlin, 16. aprila, s. «cVossischc Zeitun£% poroča iz RIge o pogajanjih Litvanske z Ru* sijo, da gre za posebno pogodbo Rusije, ki naj bi garantirala mejo ob Vilni napram Poljski in mejo ob Klajpedi naprem Nem* čiji. Ta posebna pogodba bi značila kršu tev pakta Zveze narodov in baltiške enofc« ne fronte. Odposlanci Letonske in sosednih držav so prispeli v Rigo, da sc pouče o stvari in proučijo položaj. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Lesni trg: Precej ponudb in dosti povpraševanja. Prodani 4 vagoni krajnikov brez lubja fco. nakladna postaja za. 100 kg 14 dinarjev. Žitni trg: Precej ponudb, malo povpraševanja. 23o% drž. renta za vojno šk:odo 300; 7% invest. pos. iz leta 1921 74—76; Ctljska posojilnica dd. 200—205; Ljubljanska kreditna banka 175; Merkantilna bank:* 100— 102; Prva hrvatska štedionica 866; Kre&tni zavod 165—175; Slavenska banka 50; Strojne tovarne in livarne —95: Trboveljska premogokopna družba 362— 378; Nihag d sv i ho poživljamo vse slušatelje in rbcoIv?nte ljubljanske univerze, ki nam ho* čejo pomagati pri naši akciji, da nam poš* Jjejo svoja dela najdalje do 30. aprila t. 1. Ker želimo, da prilejo v Almanah najbolj* Ša dela, bo vsa dela proučil, uredil in ocenil poseben uredniški odbor. Po zaključku red? akcije bodo vsa dela vrnjena. Prosimo, da se vsakemu delu priloži slika in biografski podatki avtorja in se naznači, v kako svrho jc bilo delo izvršeno, je4i izdelano poseb* no za Almanah ali v kako drugo svrho (dok* torat itd.). Krepko smo uverjeni. da bomo našli za našo namero odobravanje in vsestransko pomoč nr^e javnosti, ki ji leži na srcu uspeh in napredek naše univerze, kar je nešteto* krat dokazala. Prosimo, da nam z denarno pomočjo omogoči vstvarjenje naše namere in na ta način najbolje dokaže, da ji interes za našo univerzo ni samo na jeziku. Vsem, ki nam bodo za uresničenje te naše namere na kakršenkoli način pomagali, se že vna* prej nsiTopše zahvaljujemo. Vse slušatelje pozivamo, da povsod agi* tirajo za naš Almanah in tako izvršijo svo* jo dolžnost napram univerzi, ki ji dolgujejo vse svoje znanje. Svet slušatelja ljubljanske univerze. Načrt novega zakona o državljanstvu V dvorani beogradske ga c4crožnega sodišča ie predaval v soboto tajnik zunanjega ministrstva I. Subot Ć v načrtu novega Tiinoi o državljanstvu. Sedanji načrt je že tretji. Prvi je bil predložen Narodnemu veću I. 1919. Vlada je takrat ta naJčr-t umaknila, ker se je bala, da bi zakin ne nasprotoval mirovnim pog:dbam. Drugi načrt je pr?5e! pred Narodno skupščino kmalu po sprejetju ustave. Ker je pa naletel na os-i-ro kritiko, ga je morala vlada umakniti. Tretji osnutek je izdelala posebna komisij a notranjega mnistrsrva. Načrt obsega 30 členov. Zadnjih 10 členov določa, kdo se smatra za našega državljana na dan, ko stopi ta zakon v veljavo. Prvih 20 členov govori o bodečem postopanju pri sprejemu odnosno izstopu iz našega dndavijan. stva. Novi zakon predvideva za nase državljanstvo: rojstvo (deca, rojena od naših državljanov, so naši državljani — rojstni kraj ne igra nobene vloge), dalje pozako-ni:ev (-ezakonsko dc:e našega in tujega državljana postane z p uzakonitvijo od strani očeta naš državljan), možitev odnosno žejiitev in kjnCno prirolonje. Prirojen jc je dvojno. Navadno, k; jc daje notranje rrriniS'irstvo osebam, bivaj očim v naši dnžavi najmanj 7 let, in interno. Pri internem je potrebno predhodno dovoljenje državnega sveta. Državljanstvo preneha, če dolična oseba szsiopl z našega državljanstva, če se poroč' z inezemcem, če je po očetu, ki je tudi državljan, pozakorijeno. ali če vstopi brez dovoljenja v tujo civilno ali vojaško služb\ Zanimivo je. da predvideva načrt poseben privilegirani nalin ponovnega •prejema v naše državljanstvo za naša dekleta, ki ta poroce s tujimi državljani, pa se pozneje ločijo. Načr; regulira tudi vprašanje državljanstva za prebvalce Južne Srbije In za ruske emigrante. Novi zakon ie kombinacija principov starega srbskega in avstro-ogrskega zakonj.. Nekatere d "nčbe so posnete tudi po francoskem zakonu o državljanstvu. Ne silite v ljubljansko bolnico' K članku, objavljenem pod tem našlo* vom v številki 84. »Slovenskega Naroda*, nam pošilja ravnateljstvo bolnice to=le po* ja^nilo: Istina je, da je ljubljanska bolnica ve* činoma prenapolnjen«. Nasvet pa, katerega daje člankar ravnateljstvu bolnice, naj po* roea okrožnim zdravnikom o številu razpo* ložljivih postelj, je neizvrHjiv. ker se šte* •vilo oskrbovacev menjava ne le od dne do dne, temveč celo od ure do ure. Sploh bi bilo tako obveščanje, ce bi bilo sploh mož« no, povsem brez pomena, ker je dnevno medsebojno sporazumevanje med posamni* mi okrožnimi zdravniki, ki bi bilo za ta slu* caj neobhodno potrebno, povsem nemogoče. Tako bi se primer.lo. da bi od desetih strani došel za vsako prazno postelj po en bolnik. T^rotako je zagotovitev sprejema na piedhodno vprašanje težka in nemogoča, ker vedno lahko pro-i za sprejem bolniške nege še potrebnejši bolnik. Dalje je treba vpoštevati dejstvo, da je le malo v bolnico prihajajočih bolnikov vživalo že prej zdrav* niško pomoč, pač pa se premnogo bolnikov zateče naravnost v bolnico. Poleg navede* nega prihajajo dnevno v poštev tudi ranc£i ponesrečenci Trditev Člankarja, da ae spre* jemajo bolniki le do 5. popoldne, ni resnic* na, kakor ravno nanese potreba Pač bi bilo želeti, da po seča jo bolniki najbližjo bolnico v okolišu svojega bivali* šča. Ako pa imajo posebno zaupanje do ljubljanske bolnice, kar je za njo častno iu z o žirom na specijaliste umevno, jih radi tega ni mogoče zavračati, ker jim je daljna pot povzročila že itak dovolj težav in stro* šleov. Prosveta Poziv slovenski javnosti Poteklo je 15 let, odkar j© preminul eden največjih slovenskih slikarjev, Ivan Grohar. Dolžnost hvaležne domovine je, da postavi svojemu velikemu shau vsaj skromen spomenik. V ta namen so podpisa* na društva osnovala odbor, ki zbira prispevke in vodi vse tehnične priprave za posta* vi te v spomenika. Prispevke prosimo nasloviti na: Ljub* ljansko kreditno banko pod značko: «Grr> harjev spomenik*. Za Strok, udruženje jugosh cbl. umetnikovi Lojze Dolinar, preds., ing. Fetur, tajnik. Za Narodno Galerijo: Janez Zor man, preds., dr. I, Cankar, tajnik. Za Umetnostno zgodovinsko Društvo: Dr, Fran Vidic, preds.. — dr, Fr. Mesesnel, tajnik. • a * — Pevski zbor slovenskega uclteljstva je imel v soboto 10. t. m. ob 3. popoldne svoj prvi občni zbor, na "katerem je bil sprejet društveni poslovnik, ki ureja v glavnem razmerje zbora do »Društva učiteljev glasbe« in narobe. V zbor je bilo sprejetih 100 članov in članic. Pri volitvi je bil izvoljen za načelnika g. MaTko B a J u k, za namestnika pa g. Vilko J u r k o. Za odbornike in odbornice so bili izvoljeni gg.: Dekleva Nina, Rak Zora, Primožič Ivan, Sežun Andro, Zupančič Drago, Dermelj Mirko: za namestnike pa gg.: Cepuder Ljuba, Golob Adela. Grčar Tit; za računske preglednike gg.: Brnobič Josip in Knez Rudolf. — Novi član; se lahko priglase in naznanijo bivališče, da Jim bomo mogli poslati obvestila za prihodnji tečaj. Priglase zbira tov. Mirko Đerme H, strokovni učitelj v Ljubljani, gluho-nemnica. Vabijo se posebno tenoristi k pristopu v pevski zbor. Pevski zveza, ki združuje v Slov. kršč. soc Zvezi včlanjene pevske zbore, je praznovala v nedeljo svojo petletnico, med drugim z velikim koncertom v urrlonski dvorani v Ljubljani. Na koncertu je poleg »Ljubljane« sodelovalo več pevskih okrožij, večinoma zbori kmečkih fantov In deklet, ki so želi veliko odobravanje hvaležne publike. Pod vodstvom prof. Bajuka, ki ie duša Pevske zveze, je nastopilo naposled še par skupnih zborov, ki so tudi zelo ugajali. Koncert je pokazal, da imamo po deželi mnogo dobrega pevskega materijala, kl rabi samo sredstev in trajne Sole, da se bo poprijel lahko tudi težkih, čtsto umetniških nalog. Gostovanje tenorista Šimenca v Prati Pretekli teden je po posredovanju Jugo- slovenskega Kola v Pragi gostoval naš tenorist Mario Šimenc v Pragi in nastopil najprvo na koncertu, na.o pa v »Tosci«. Na programu koncerta so bile večinoma skladbe čeških in jugoslovenskih komponistov. Tenorist Škr?enc je dosegel s tem koncertom velikanski uspeh. Vse čacpisje poroča zelo laskavo o njegovem glasu in ga stavi v vrste velikih pevcev, še večji uspeh je cosegel v »Tosci*, kjer mu ie cočinstvo priredilo pri odprti ;>ceni ovacije. Njegov nastop v Narod rtom divadlu ne bo zadnji. Veselimo se uspel.a našega rojaka in si pri tem zopet želimo, da bi ga češče sijali tudi v L-ubljam- Nova pevska zvezda. Banj* luč ar. Krsto Ivić, k! je lani pri polaganju izpitov na konzervatoriju vzbudil pozornost najodlič-nejših glasbenih kapacitet na Dunaju, je bi! angažiran za beogradsko opero. Gospod Ivić debitira v Beogradu v »ToscK Mestno gledališče v Celju. V torek so vprlzOTili celjski diletanti !; :dsko igro »Deseti brat« v Govekariev*! dramatizaciji. Gledališče je bilo le srednjedobro zasedeno. V vlogi Dolefa ie gostoval g. Danilo, ki je preiel med predstavo, burno pozdravljen, krasen venec in dvoje šopkov. Ciavno vioge so brc v rokah g^. Salmiča (Kr:ave!j). Resa (Martinek Spak). Pieiferja (Kvas) in Pogačnika (Firkav) ter gdčne. Zlate Marnove (Manica). Igralo se ie prilično dobro in deloma naravno. Odrska izgovarjava je lrila nepopolna, istotako tudi scene rila in iltrra-nscija. Med igro in trrcd odmori je sviral orkester »Ilirije«. Pri pevskih točkah n: bilo prave harmonije med pevci in orkestrom. Delo kakor tudf igranje nista napravila globljega utiša. Velik del občinstva ie kljub temu prišel na svoj račun in ni štedil z aplavzi zlasti g. Danilu. Avtovožnie u Kalilo. Obveščam p* n. občinstvo« da prevzemam otl danes dalje avtovožnje tudi za ITALIJO. - PAVLE ŠTELE. avto taksi, t^ol anska cesta 3. — Tek fon ^42. Izpred sodišča Brezposelnost povzroča rudi pri nas naraščanje pustolovstva. Marsikdo propada pod tem težkim socijalnim pritiskom, mar* sikdo pozabi, do kam sme. Žrtev teh razmer smo imeli včeraj pred senatom deželnega sodišča. Mlad čeden fant je bil. a ni mogel do* biti dela. Taval jc okrog, iskal in prosil, a vse zaman. In pri nekem takem prisiljenem obisku, je ukardcl neki znani stranki v Ši* ški — ko jc prišel, je biio stanovanje od* prto in prazno — srebrno uro z verižico in pa žensko ročno torbico, ki pa je bila praz* ra. Bil pa je fant pri vsem tem neroden. Na vrtu je odvrgel v papir zavit kos kruha, ki pa je dobil pri sosedi v isti hiši in pa izpraz* iijno torbico. V kavarni pa so ga prijeru Ker je bil že predkaznovan, so mu prisodili sodniki šest mesecev ječe. Kot drugi je stopil pred zeleno mizo rrlad fant, ki je bil obtožen poskusnega — bratomora. — Bilo pa jo tako. Brata sta dobila nekje puške in sta hotela streljati. Prvi je streljal, drugi pa je sel gledat cilj, neko smreko. In nesreča je hotela, da je zadela krogla brata, sreča pa, da ga je samo malo oprasnila. Ker so uvideli sodniki, da brat gotovo ni imel brrtomornega namena, ga je senat oprostil radi osumljenega bra* fromora, pač pa so ga obsodili na pet dni zapora, da si bo fant zapomnil, da za take otroke še niso smodnik, puška in krogle. žBeležnica KOLEDAR. Danen: Tnrek. 20. aprila 1926: Sulpicij, Dragislav; pravoslavni: 7. aprila. Georgije; muslimani: 7. sevala 1344; židje: 6. ijarja 5686. Jutri: Sreda, 21. aprila 1926; katoličani: Dragomira; pravoslavni; 8. aprila, Irodion; mtrslirnani; 8. sevala 1344: židje: 7. ijarja 5686. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama in opera zaprta. Kino Matica: ^Ljubosumnost*; Ljvh* Ijanski d\*or: «Crni angeb>: Kino Ideal: «Cir« kua Barnum». JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gtedfjdiče: drama aPvgmalion*, opera zaprta. Ktno Matica: «Ljubosumnost*; LjublJBiu tki dvor: «Črni angel*; Kino Ideal: «cCirkus Barnum-*. DEŽURNE LEKARNE. Torek: Bohinc, Rimska cesta; Levstck* Resljeva cesta. Sreda: Piceoli. Dunajska cesta, Bakar« čič. Karlovska cesta. Solnce zaide danes ob 1831, vzide jutri ob 5.7 in 18.52. Mesec vzide jutri ob 12.9 in zaide v četrtek ob 2.27. Humorističen kotiček Odsrrditev. »K eda j poročiš Mirkota?« »Oh. to sem odložila za nekaj Časa.* *Ker sc je poročil z drugo.« V zaporu. Paznik: »Še mene je sram. da ste zopet tukaj.« Aretiranec: »Dobro — pa mc zapodite ven!« Odpovedana predstava, v Ali si že slišal? V Kinu so včeraj odpovedali večerno predstavo. Zakaj pa?« »Radi nepričakovane 'obolelosti glavnega igralca.« On že v©. >Danes sem napravil dobro delo,« pravi trgovec svoii ženi pri kosilu. »To je bilo lepo od tebe,« mu odvrne žena- »Komu pa s j pomagal?« »Našemu knjigovodji. Hotel se je poročiti. Zahteval je radi tega povišanje plače, pa sem mu odklonil. Zdaj se ne bo poroči!.« Nonšalantno. k AH ste mi izročili pravo tinkturo? Da in! niste dali strupa mesto tinkture!« »irvtffte poizkusiti U Poslušna sinček. Mali Janezek je razbil sktedico* Oče ga kaznuje s tem. da ne sme celo uro fiičesar govoriti. Med obedom mu naroči mamica, iaj gre po vrč sadjevca v klet Po obedu mu Javi oče, da sme zopet sovo rit i. »Hvala Bogu,« odgovori Janezek, »da smem sedaj povedati: Odprl sem pipo in je nisem mogel zapreti!« 3 zvezde Lyo de Puiti (flerner Krnuss Seorj Alexan&r v modernem salonskem velefilmu Dsaes! Popolnoma aovo Elitni Kino Matica. vodilni kino v Ljubljani Telefon 124. Jack London: £9 Roman treh src Carica je odkimala z glavo. Okrog njih so žc padali s strehe goreči šopi slame; Izgubljene duše so stale na bregu in prepevale bojne pesmi. Carica je izpustila Francisovo roko in hotela planiti v svojo spalnico, nato ga je znova prijela za roko in potegnila za seboj. Začudeno ie gledal, kako je zaprla in zaklenila kovčeg, v katerem je bilo vse neizmerno bogastvo Izgubljenih duš. Nato je odstranila z nogo preprogo in odprla rov, ki je spajal spalnico z jezerom. Namignila je Francisu, naj potegne kovčeg k rovu in ga spusti v jezero. — Niti svečenik solnca ne ve za tajni rov, — je zašepetala carica, prijela Francisa za roko in ga potegnila na verando, kjer sta ju čakala Henry in Leoncie. — Zdaj je pa skrajni čas, da zapustimo ta kraj, — je dejala carica. — Objemi me, Francis, vzdigni me in skoči z menoj v vrtinec! Midva pokaževa pot. Skočila sta in izginila v vrtinci?. V hipu, ko se je zajela goreča streha podirati, je vzel Henry Le-oncio v naročje, jo pritisnil k sebi in skočil za Francisom v vrtinec. Kakor Torres, tako so tudi naši begunci srečno preplavali mimo skal in podzemna reka jih je prinesla h kraju, kjer ie zlezel Torres na skalo. Henrvju je bilo lahko, ker je znala Leoncie dobro plavati. Pa tudi Francis je kot izvrsten plavac z lahkoto držal carico na površju. Ravnala se je točno po njegovih navodilih. Ni ga prijemala za reke, niti vlekla navzdol, kakor vleče utopljenec človeka, ki mu je prihltel na pomoč. Ko so priplavali do skale, so zlezli vsi štirje iz vode, da si odpočijejo. Obe ženski sta takoj razpustili mokre in skuštrane lase ter jih začeli ože-mati. — To ni prva gora, v kateri sem bila z vama, — je dejala Leoncie smeje Morganoma. Njene besede so bile namenjene prav za prav carici. — Jaz sem pa z nožem prvič v življenju v notranjosti gore. — se je zasmejala carica v odgovor in ostrina njene ironije s# je globoko zapičila v Leonciino srce. — Zdi se mi, Francis. da se tvoja žena in moja zaročenka ne bosta posebno dobro razumeli, — je dejal Henry. hoteč ublažiti mučen vtis, ki ga je napravilo na oba Morgana zbadanje med Leoncto in carico. In kakor vedno je bil tudi to pot rezultat moške odkritosrčnosti še bolj neprijeten in mučen molk. Obe ženski sta bili zadovoljni, da so vsi umolknili, francis se je zaman trudil, da bi našel primerno besedo, Id bi pomirila razburjene duhove. Tudi Henry je razmišljal, kaj storit?, da potolaži ljubosumno Leonck>. Naenkrat je vstal, češ, da si mora ogledati okolico, in povabil carico, naj ga spremi. Francis in Leoncie sta sedela nekaj časa molče. Prvi je spregovoril on. — Najraje bi vas pošteno premikastil, Leoncie. — Kaj pa sem storila, da se jezite name? — je vprašala izzivajoče. — Kakor da ne veste. Vaše vedenje je bilo skrajno neumestno. — VI ste se vedli nedostojno, ne jaz. — je dejala in malo je manjkalo, da ni zaplakala kljub trdnemu sklepu, da Francisu nikoli ne bo dala povoda misliti, da je ljubosumna. — Kdo vas je pa prosil, da se poročite z njo? Saj niste vi potegnili kratke bilke. In vendar vam žilica ni dala miru. Protovoljno ste storili korak, k! bi ga nihče drusi ne tvegal. Mar sem vas prosila, da se žrtvujete ža druge? Srce me je zabolelo, ko sem slišala, kako ste Henryjn izjavili, da se poročite z njo. Mislila sem, da omedlim. Niti za svet me niste vprašali. In vendar sem jaz pTedlagala, naj odloči žreb. Hotela sem vas na ta način rešiti te nevarne ženske. Da, da, prav nič se ne sramujem priznati, da sem vas hotela rešiti zase. Henrv me ne ljubi tako. kakor me ljubite vi. Saj ste mi sami priznali. In tudi jaz nikoli nisem ljubila Henrvla tako, kakor sem ljubila in ljubim še vedno vas... bog mi odpusti ta greli! Francisa so njene besede zadele v živo. Objel jo je in pritisnil k sebi. — Tako delate na dan svoje poroke! — ga je pokarala. Njegove roke so omahnile. — In vi govorite to v hipu. ko sva oba nepopisno srečna? — je zašepetal ves potrt. — Zakaj pa ne? — je vzkliknila užaljeno. —> Ljubili ste me, sami ste mi povedali, da me ljubite. Danes ste pa kar na lepem zavrgli mojo ljubezen in se poročili s prvo žensko, ki je vam prišla ped roke. — Ljubosumni ste! — je vzkliknil Francis in se razveselil, ko je prikimala z glavo. — Vem, da ste ljubosumni — obenem se pa poslužujete ženske pravice in lažete. To, kar sem storil, ni bilo lahko. Poročil sem se s carico zato, da rešim sebe in vaju. Ne smete misliti, da sem izgubil moško Čast. — Moška čast ni vedno tisto, kar potrebuje ženska. — je ugovarjala Leoncie. — Mar bi vam bolj ugaialo, če bi ravnal podlo in brezvestno? — je vprašal Francis. — Ženska sem, ki ljubi — to je vse, — je odgovorila z drhtečim glasom. — Strupena osa ste, — je vzkliknil ves iz sebe od jeze. — In krivični ste! Stev. 89. •SLOVANSKI NAROD, dne 21. april* 1926. Stran 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dnt 20. aprila 1926. — Not kraljev kip. Znana umetnica ga. Iva Deapič Je izdelala kip kra! a Aleksandra. Kralj je bil z ničnim umotvorom zelo zadovoljen. V znak priznanja le odlikoval umetnic u z redom sv. h-a ve IV. stopnje. — Re\lzila Narodne banke v Zagreba. Guverner Narodne ban*« dr. Dragan Nova-ković ia viceguvemer g. Protić sta prispeia v Zagreb, da izvršita revizijo zagrebške podružnice Narodne banke. — Letošnji kongres UJU. V soboto se i« v Beogradu vriiia seia izvršilnega odbora UJU Na se i so razpravljali o prerne-ščenHh učitdjstva iz Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. NadaJie o g'avni skupščini in kongresu vseh učiteljev in o sporu mej zagrebškim poverienlsrvo.-n UJU in bivšim Savezom hrvatskih učiteljev, ki ie že L 1521. likvidiral svoie delovanje in pristopil v UJU. Na seji so nato iliiaall sestaviti pred-■ ig. ca se popravijo pogreške, ki jih je zakrivil bivši prosvetni minister Stepan Radić s premešeenjem velikega števila učitel siva Ta pismeni predlog je bi! včeraj izrečen r.o-MCTfl prosvetnemu ministru g. Trifunoviču Končno ie biio sklenjeno, da se letošnji kongres jugoslovenskega uclte'rstva vrši 8-. 9 hi ln. avgusta, v Ueosradu. Glavna točka kongresa bo razprava o prosvetni politiki. — premeščeaja v carinski si a i b L Glav-r\ revizor centralne carinske blnga ne v LrobPar.i, g. Janko Jan kovic. te premeščen kot glavrr! revizor h glavni carinski blagafni v Beograd. — V finančni službi sta i . en \<*na za frspdrtorla finančne uprave na Jesenicah g. Alojzr Vrče lin i. za irtspektona sre->ke uprave finančne kontrole v Celju pa £. Aleksander L a b a §. — Osebna vest. Na lastno prošnjo jc bil vrokojen šef kmetij. podod«eka za Jiub-riamko oMart klftarski nadzornik gospod Fran G o m b a č. — Inženjerski kongres v VarsavL Mednarodna zveza inženjerskih organizacij ie obvestila tudi naše inžcri;er^ko udrnZenie. e t: vrši* o<5 13. do 16. ma a v Varšavi •r.ćd:!arodJii inženier>ki kongres. Na dan pred otvoritvijo kongresa se bo vršila Pie-rjrna sefa slovanskih inženjerskih organi- . ca kateri se ustanovi Zveza slovan* inženjerskih crgan'zac!.. — Pravilnika o izpitih za šumarsko službo. V ministrstvu za sume in rudnike - 2. podpirana pravilnika za državne strokovne izpite uradnikov II. in III. kategttriie. Pravilnika sta stopila v veljavo 1& aprila. sc prično takoj po pravoslavnih velikonočnih praznikih. — Gospod Paceli In g. Radie". PotorTei-* glasilo g. Pnclja poroča, da se posla- rec Pucelj ne bo pridružil skupini dr. Nikiča. ampak bo ostal pri g. Radiću. Baje so po-nu a'i g. Pjc! u ministrsko mesto, a Je on to ^nil. V nedeljo. 2. maja, priredita gg-Pu:e:j in Radič shoda v Celju fn 2alcu. — Shod rroti beograjskemu prahu. t Ženski Pokret« v Beogradu bo skupaj z ostalimi ženskim! crganizacjiaml prestoUce priredil javen shod proti prahu na btneredkih ulicah. Shod bo zahteval, naj posveča mestna občina več pažnje čaščenju in nego- j ulic. Da bi le ka* zaleglo* — Beograjska mocistke. Po vzfdcdu nstaUh proiesij so beogradska rrrKiistke imeie sestanek, na katerem so sklenile, da o*nujc*o udruženje modistk, da ria ta način ra^irl.o interese svojega stanu. — Za rezervne oficirje. Prejeli smo: Pododbor Udružena rezervnih oficirjev \ ratnika v Ljubljani priure prilwdn;i teden razpošiljati svojt nu čicnstvu tiskana navodila o brezplačni voz:'.ji. prijavljeni*, prenočišču, prehrani, dopustih za uradnrsi-vo, programa svečanosti, povrarVu s svečanosti in splošne priporr.be o priliki rarvit-ia zastave in letošnjega zbora Udružena rezervnih oficira * ratnika, kl se vrši dne 23. in 24. maja 1926 v Zacrebu. Te1 sveča-os;i i o po dosedanjih dispozicijah prisostvoval N Ve', kralj, udetežiU se ie pa bedo tulljanie prijav m* pododbor ;e določen do vk' :^no 5. ma'a t. 1. — Razlastitev r!bars*?n !ovi?č. Pre'e'i *mo: V zadnjem času se širio iz n+h krogov vesti, da brtdo tajaoavo? ribaar-ki revirji razlaščeni. Te vesti so neosnovane. Po obstoječem ribarske t. t okorni razla-stfttv lovišč spoh ni mogoča. Osnutek ni ^rvenega ribarskega zakona predvidela le možnost raz'astitve (ne pa ohlhratnr-no razlastitev) privatnih ribolovnih pravic ra maniših vodah V korist občine. Okrajni ki odbor fe tt opetova-K> storil ra me-' -tih mestih korake, ds t<> dOloCto ne postane zakon, vsaj ne za Slovenijo, ker bi --"-astilo na^e ribarstvo. Vr ostelem pa je - su itek ribarske ga zakona še tako nep >pr'n m potreben poprave, da ni računati, da po-<*.ne v bližni bodočnosti zakon. Ni torej pove ia za V7nemir;an.ie. — Okrajni ribarski '-. r v L *.j bi lan?. — Zagrebčan! v Skoplfo. V nedeljo so --isneli v 54cop4?e maturanti zagrel>škfc trke akademije, ki si ogledajo Skoplje in ve:;e kraje Južne Srbije. — Samo dva gosta na koncertu. Sara-;^Vj »Večern;a Posta« od 16. t. m. ni?e: '~'ž: bi se bil -mora! vršiti koncert Le!e --vic. Ker pa sta koncert pose:11a le cva tx>sta. ie bil odložen. Neuspeh je treba ^ a ti nezadostni reklami. — Tatvine po deželi. V noči od 10. na II. t. m. )C bilo v Dol. Suhorju vlomljeno v * a nova nje krojaškega mojstra Leopolda Kemanića- Tat je odnesel razno blago v vrednoti 4220 dinarjev. — V isti n^č! je bilo v sosednji vasi v BuŠinju vlomljeno pri j^e^fVa Aloizfiu AmbroSču \n pri cžitka-ricj Katarini Rat. Tatovi so prvemo od- ra Z575 Din obleke, dniei pa za 225 dina r;ev obleke- — V časTi od 31. do 23. marca ie bBo viom^eno vri posesndku Janezu Kovaču v Zalemlogu. Tatovi so odnesli raz-predmete v vrednosti 1000 Din ter knii-go dolžnikov. Kovač je due 17. marca v Ijubl.anski bolnici omrl, njegovo smrt pa so izkoristili brezvestni lopovi. — Smrtna ne&reča. V nedeljo popoldne se ie na Primskovem pri Kranju primerila telka nesreča, ki e zahtevala mlado človeško življenje. Fran Richberger. lSletni čev-Ijarski vajenec iz Preddvora Pri Kran#u, se ;e okoli 17. na kolesu peljal v Piimskovo. Na nekem o\i..Uu je Richberger zaletel v nasproti prihajajoči avtomobil tovarnarja Alallvja. RiJibtrger je pri karambolu zletel s kolesa. Pri padcu se >e težko poškodoval na gJavi, dobil pa je tudi težje notranje poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko bol-iiico. kjer pa je včeraj popoldne ob 15. podlegel poškodbam. — Zadruga krojacev, krojačic in sorodnih o hrtov opozarja svo.e zadružnike, da se z-družni zbor v nedeljo 25. m. ob 9. dopoidiic v stekleni dvorani hotela Union. Načel s t vo prosi za poinošteviino adclsibo. — V norišnici se ie obesil. V norišnici v Vračaru se je obesil v ntdeljo dopoldne pek iz U žice Mirko Oželebdžič. Med kosilom je el doigo vrv. Zlezej je pod streho, privezal vrv za tram in se obesi). Mcž je imel fiksno idejo, da se mora obesiti. ia gospoda priporoča po solo smonlh cenah tvrtka An SmtCf Lfablfana iz Ljubljane —lj V društvu tSočat «e vrši v soboto 25. t. t v salona pri Lavu, #). ia z a 4 n j a predavanje v tej sezoni. Ta večer predava univ. prof. g. dr. Aleksander Bili-raovlč o temi gospodarskega značaja, ki se glasi: »Nekaj podatkov o položaja dela v. cev v Jugoslaviju. Scčarrl. posebno pa odborniki, naj se tega predavanja, udeleže vsi biez iz»eme. Dobrodošli tiidj prijaiciji društva. Po predavanju prosta zabava s petjem in drugimi zanimivimi točkami. Začetek ob pol 21. zvečer. Vstop vse n prost. —Ij Iz Spodnje Šiške nam pišejo: Podmladek Rdečega križa dekliške meščanske šole ie vprisoril IS. ia 1°. t m. s sijajnim uspehom trojo mičnih isric pod vodstvom g. učiteljice Vidmarjeve. Telovadnica j« bila oba dneva razprodana. Vs« mlad« igralk« so prav častno rešile svojo nalogo in žele zaslužeao pohvalo. Oder ie bil dobro pripravljen. ■—lj Tragična smrt. Za kolodvorskim skladiščem v Šiški je s strek>m v glavo končal danes zjutraj svoje mlado življenje 2Stetrrj železniški nameščenec Ludvik Wer-nrg. Ko je prisp»i» oolici ska komisija, je m i a de nič Se dihal, takoj nato pa preminul; vsaka pomoč je bila zaman. Kaj ga je po-gnr.lo a* prerano smrt. n« znano. Najbolj verjetno je. da ?e storil svoj obupni čm v hipni duševni zmedenosti; nedavno ie bii hudo bolan na španski, od takrat pa ie bil vedno pobit in silno nervozen. Naj v miru počival Noše sožalie njegovim svcoem! —Ij Tatvine In vlomi. Na Sv. Petra cesti M. 60 je v noči od 19. na 1*0. t m. neznan storfiec vlomit v mlekarno Prana Krištofa in odnesel 1 kg šunke, po! kg sira, za 300 dinarjev čokolade in 20 pomaranč. Skupna >koda znaša 490 dinarjev. Značilno ie. da je to že drugi vlom tekom enega meseca ▼ isto mlekarno. — Stranki Popovič. stanujoči rra Blefwelsov1 cesti, so bile fz kleti ukradene tri moške srajce, vredne 300 Din. -~ Trgovki Mariji Menccj na Ilovici St. 37 fe neka neznana ženska v trgovini ukradla 200 dirjaTjev gotovine. —ij Izročitev čeških odlikovani. Kakor smo že svojačasno poročali, je čsl. vlada od-likovaia z redi Belega leva tudi več oseb rz Slovenije. Redovi bodo odlikovancem sio-vesno izročeni v petek 23. t. m. cb 11. dopoldne v prostorih čsl. konzu!ata v L:*ubljani. Odlikovani so bili gg.: general Danilo Kala f a t o v i č, komandant Drav. div. oblasti: dr. Janko B a b n i k, predsednik vlS. dež. .a : dr. P. H r c n č i Č, unravnlk Narodnega gledc'išča v Mariboru; Engelbert G a n g 1. starosta Jagosiov. sokolskega saveza; Matej Hubad, intendant Narodnega g!edaM*ča v Ljubljani; dr. Albert Krame r, minister n. r.: dr. Ivo Lah, profesor; Rasto Pustoslemšek, ravnatelj; Franc b m odej, narodni poslanec, in Avgtist Ludvik, načelnik postaje v Ljubljani. I j Narodni muzej je sedaj zopet otvor-jen za splošen, brezplačen poset vsako nedeljo od 10. do 12. dopoldne. Od maja t. 1. dalie bo znova pristopna tudi prva dvorana muzejske galerije slik. kjer je bila zadnja leta Ctalnica francoskega instituta. Tu bodo občinstvu začasno na vpogled vse važnejše pridobitve, odnosno predmeti, ki doslej sploh še niso bili razstavljeni. Tako bodo nb severni Steni te dvorane poleg fragmentov r.^znornmanskcga in gotskega slikarstvi razstavljeni portreti Pes akove rodbine (m. dr. pesnica Lu,:za Pesjrkova in r. \n cče dr. lila: Cbrobat. Prešernov šjih umetnikov licrrleina, Lar.gusa in Stroja, dalje SchIa:rJorcr;cv por*ret Nik. Mercka ter izbor:; i Lcbcjeva dvojna nabožna slika; kasneje pride zraven še sfika M. B. e dete-i rz. -c k - de' i alijan .'.e renesanse. \" vitrini sredi sobane pa bodo razstavljene rrzre kulturno - zgodovinske drobnarije, 7godo\ir:sk! spomini (avtograt komponista i a Mihevca!), topografske slike, stari jugos!ovcnsT;i novci ter arheološke na;dbe (rimske Izkopine Iz Ljubljane, Vrhnike in Polhovega gradca). Občinstvo bo zanimal ra:?en table z disparatnim? spomini na Inib-kl kongres gotovo tudi v to dobo segajoči izvesni ščit staro - ljub! anske gostilne pri UiJI::: ru (zum wi!dcn Mann), ki ca je muzeju poklonila Kranjska hranilnica. —]j Včerajscje francosko predavanje dr. Privata, docenta na ženevski univerzi in zastopnika Perzije pri Zvezi narodov, je Hlo na ljubljanskem vseučilišču prav dobro obiskano. Po pozdravu rektorja dr. Pitamica ie podal g. dr. Privat kratko s'iko o organizaciji Zveze narodov, o n:en:Ii c:T;ih in o po-trc^i či.n večjega populariziranja Ideje mirnega so.":t:a vseh narodov, kar je pač glavni cilj organizacije Zveze narodov. Da bo \se io mogoče čim laže doseči, je neobhodno potrebno uvesti po vseh šolah mednarodni jezik esperanto, da se bodo vsaj naši potomci z vseh delov sveta mogli brez težav sporazumevati pri velikem delu za svetovni *r:r. Cb Vencu se je predsednik akadem-. a kluba za Društvo nnrodov urist Mencinger zahvalil predavatelju in rektorja, čimer je bi večer zaključen. —Ij Odstranitev srnotfnišaic z EttbUan-skega polja. Poroča o ram: Ker se ie lansko jesen županstvo ene izmed prizadetih cbčin. ker se ima.o zgraditi nove smednia-nice. spiralo odstopiti zerr.ijišče. se je zadeva odstranitve ter nove zgradbe zavlekla. exdaj je zadeva urejena in Je zato upati, da bodo smodnlšnice tekom letošnjega poletja definitivno izginile z Ljubljanskega pol >a. —Ij Stavbna zadruga »EaJtar za zgradbo železničarskili stanovanjskih h^ bo pričela ob Dunajski cesti na zemljiščih, ležečih desno od ceste, z zgradbo 10 do 12 malih hišic z dvema stanovanjema in prlt*kKnami ter maHm vtom. —Ii Družbi sv. Cirila in Metoda sta darovala ga. Milka 50O Din v poča^čenje pokornega g. Antona FoerSterja ia g. Vilko Praprotnik 2*X> Din mesto venca pokojni ge. Ivatrt Beg - Praprotnik ovi. — Iskrena hvala! —lj NaMa so j# v nedelo zvečer otroka blu*a. Dobi se pri g. Repše, Poljanski nasip 22A Iz Celja —c Poroka. Poročil se je v soboto 17. t. m. z. P«vel C e r n e, adm. kapetan I. kl. v pokoju, t gdčno. Mimico Nov lak, po-sestnico iz Sevnice. Bilo srečno! —c Jiigcsrovenska Matica, podružnica Celje, je imela v soboto v Narodnem domu ovoj občni zbor. Predsednik f. Rafko Sal-m i č ie v svojem poročilu on.enil iivahno delovanje v preteklem letu, spominjal so umrlm članov ter omenjal denarne zavode, ki so hvalevredno podpira1; podružnico. Ic poročil funkcijonarjev je bilo razvidno, da je podružnica živahno delovala v minulem poslovnem letu. Predsednikom podružnice le bil ponovno izvoljen %. Rafko S a 1 m i č. —c Planinski dan na Celjski koči. V nedeljo 18. t. m. se Je vršil zelo dobro obiskan sestanek hrvatskih in slovenskih planincev na Celjski koči. Sestanka »o se udeležila društva »Sljeme«, Zagreb, turistovski klub >Skala«. Ljubljana, podružnici SFD Litija In Maribor, Savinjska podružnica in celjski odsek Sav. podružnice SPD. Mariborčani !n Zagrebčani so prišli iz Laškega preko Tovsta, Vršili so se razni nagovori, katerih jedro le v bistvu povedano sledeče: Celjska koča je po legi in zunanjosti lena postojanka in Celjani ssro veseli, da se je prvi tnristovs5c» sestanek leto* vT^il pri nas. Povratek se 5e vršil popoTdrte preJ-o Grmade, zvčrr *o bil do odhoda vlaikov pri-iatd'ski sesranek: v Celjskem donm. —c Mavrico smo letos prvič opazovali v ponede\;ck zvečer okrog 6. nre nad Cdjem. —c Smrtna kosa. V nedeljo je umrl na svojem posestvu v Škof ji vasi v vrsokl starosti posestnik g. Franc O k o r n. Pogreb se Je vr*i! drmes dopoldne v Vojniku. Naj v miru počiva! v Iz Maribora —m Stavbno gibanje v Maribora klHrb vsemu prizadevanju ne pride z mrtve točke. I^azen mestne občine, ki gradi dvo'e stanovanjskih hr$, letos bržčas ne bomo doživeli nobenih drugih novih zgradb. Lansko leto pričeta stavba Pokojninskega zavoda, kakor tudi mestne hranilnice, bosta tekom letošnjega poletja dogotovljeni. V prvi bo na razpilago 31, v drugi pa 4 stanovanja, za katera pa se pogaja že sedaj nad 230 strank, kljub temu, da so cene pošteno »soljene«. Mestna občfna Je uvedla posebno akcijo za pozvdigo privatne gradbene podjetnosti, vendar pa si strokovnjaki od te akcije ne obetajo povoljnih uspehov. Nekoliko živahnejše postaja v zadnjem času gibanje razniti stavbnih zadrug, ki pa bodo mogle rarviti svoje detovanle Se le potem, ko bo povoljno rešeno kreditno vprašanje. Tudi mariborski stavbeniki sami ustvarfajo posebno stanovanjsko akcijo in iščejo interesentov za enostatrovan^ke hrse po 10P.O00 drj 200.000 dinarjev. Doslej pa ss ni k nikdo javil, ker pač malokdo razpolaga s potrebnim kapitalom. Vsekakor pa bi bilo želeti, da bodisi občina, bodisi drŽava s primerno kreditno akcijo podpre stavbeno gibanje zlasti v Mariboru, kjer čaka $e vedno nad 700 strank na dodelitev stanovanj. —m Proračun mestne ofečk&e veliko županstvo s> ni ▼ celoti odobrilo. Odobren ie bil samo redni proračun, dočim bo potrebno za izredni proračun se nam kritje. V tozadevnem, dopisu Izjavlja veliki župan, da občina premalo stori za omiljenje stanovanjske bede. Izplačilo Kiftmannove hiše, ki jo je ohčlna dala v najem finančni upravi, iz iradbenetra fonda j€ veliki župan razveljavil ter izdal nalo*, da se sme gradbeni fond, v katerega se steka tovomlnski davek, npo* rahljati izključno samo v gradbene svrhe. Tozadevni obračun mora občina predložit! velikem« županstvu v pregled. Občina fco morala sedaj najetf ▼ avrho kritja izrednega proračuna primerno posojiio in so tozadevna pogajanja z raznlaii denarnimi zavodi že v teku. Darujte za Sokolski Tatar! prAlniprAseK način ranja Natnakaj'z„ŽENSKO HVALO" •«pirai s SCHICH TOVIM MILOM. Hesreče in Jugoslavije Ponesrečen vlom v davčni urad cegovini. — Umcr radi zemlje. električn V noči od nedelje na ponedeljek so nezjiani zlikovci * lomili v prostore davčnega urada v Karlovcu. Vlomilci so v sobe urada zlezli skozi dimnik. Navrtaii so manjšo železno blasraino, ne da bi >r> odorli, nato pa so se lotili druge. V tej blagajni je bilo poldrugi milijon dinarjev. Očividno preplašeni po kakem šumu, so pobesmli, pusteč na licu mesta vse vlomilsko orodje. Kar-lov§ka policija ie o vlomu takoj obvestila zagrebško. Oblasti so vlomilcem, ki sicer niso odnesli niti pribite pare, že na sledu. Nad Hercegovino je divjala v nedeljo silna nevihta. Nad selom Obarani se je utrgal oblak. Nastala je velika poplava rn voda je odnesla več koč. Pri nesreči je utonilo Tlctno dete nekega seljaka. V selu Putnjani prj Dtekovem se je včeraj popoldne odigrala nenavadna tragedija. Vzrok: snor za zemljo. S*x)r je imela rešiti sodna komisija na licu mesta. Ko je komisija prispela, je seljak Anton Rok, za čigar zemljo jc š:o, % vilami napadel svojega nasprotnika Petra Radakoviča in mu iztaknil obe v Karlovcu. — Poplava v Her-— Junaški orožnik, na« Smrt radi ega toka. očesi. Nato je uoieprnil saafiokres In Radakoviča ustrelil. Morilca so aretirali ter prepeljali v zapore osiješkega sodiSČa. • fe£ V nedeljo se je na Terasah v Beogradu odigral razburljiv prizor, pri katerem je pasa-itom zastala kn v žilah. Neki starček je hotel prekoračiti tramvajsko progo ba& v trenotku. ko je izza vogala kralj Aleksanrovo cest« pridrvel električni voz. Tramvaj je starčka podari na tla m dr^al pred seboj. Vsak trenutek ie bilo pričakovati, da pride nesrečnež pod kolesa* ker tramvaj ni mogel takoj obstati. V hipu je pritekel mlad orožnik, ki ie bliskoma skočil pred voz ter z nenavadno silo starčka potegnil izpod njega, pri čemur bi kmalu sam zašel pod kolesa. Pa-satrt je, ki so opazovali ta prizor, so na. to čestitali starčku, ki'je Ml ves bled in prepaden ter njegovemu junaškem? rešitelju. V Splitu je dne 17. t. na. v prosto* rih Karla Dvornika, ki žge žganje, električni tok ubil delavca JurHa Swidovaj Bil je takoj mrtev. Sport li nekatere nedeljske tekme MARIBOR: SK xMaribor : Merkur 4:1. Maribor tet. — Merkur rez. 10:0. HAZE* NA: SK Mifra~SD Ranid 9:4 (5:2). SIBOTICA: Zak—Kula 8:1. Sand— SMTC 3 : 0, Ba^k* — Scmborski Amaierjl 4 : Z JI LUSKA KRAJINA. Prvenstvena tek, m* II. razreda. Treviso : Gioria 3:1. Pri» lateljske: Ponziana : Cittavccch;* 6 : 0, L. Š. Triestina : Capodistria 3 : 2. Edera — L" d in esc 4 : 2. — Slanic prvenstva na Dunaju. Amater i i 17 tekem. 26 točk; Rapid 17, 21; Hakoah 19. 20. Vienna 16. 18; Slovan lf>. 18; \V. A. C. 17. 18; Sportklub 15, 16; \Vacker 18, 16; rVacker 18, 1<>; Admira 15, 15, Smerina 14, 15; F. A. C. 15, 15; RudclMuigel 17, 9; Her. tha 17, 7. Petnajstletnica S« K. Ilirije Ilirija je izvršila glavna pripravljalna dela za proslavo klubove 15I^tnice, ki se bo \rsila od 8. do 16. maja. Ministrstvo saobra« čaja je dovolilo polovično vožnjo ra zun.i* rje udeležence, llirja si js zagotovila udeležbo odličnih klubov države, nekaterih tek* moranj se bodo udeležili tudi inozemski klubi. Tekmovanja so razvrščena sledeče: nacijonalni damski lahkoatietski miting 8. in 9. maja; mednarodni moški lahkoatietski miting 12. in 13. maja; harcn*kt turnir za kluboT jubilejni po« kal 12. in 13. maja. (ilirija. ASK. i* Zagreba. Mura iz Murske Sobote in ljubljanska Atena); nogometni juniorski turnir 8. in 9. ma* ja (dva zagrebška klub«, predvidoma Grud* janski ia Hask, Ilirija in event. s« en ljub* ijanski klub); nogometni turnir za jubilejni pokal 13. i 16. maja (Halk, Ilirija in še dva T-otfclna kluba ▼ drfavi. event. mesto enega teh kak inoacmaki klub); naeijonalnl teniski turnir med 13. in 16. majem. Program iapolnjuje slavnostni ebčni r bor dne 9. maja; isti dan večji med narod* na nogometa tekma ter 13. maja stafetni tek »kozi mesto. — Krw> m: Drozda (Koim) 4 :04: tek 800 m Drozda 1 :58; skok ob palici: Novy (Olo-mue) 3.60 m; tek 200 m V>fcovp» 99A; tek 50» m: VohralBc <2idenica) 15:42.4. lansko leto te bilo postttviicnih 99 novih rekordov; od teh jih >e postavil »am Vvkovpti 9. Češkoslovaški atleti so petkrat Martali v inozemstvu ter odnesli 11 prvih, 12 drugih in 7 tretjih mest. Vsem lahko-atletskim prireditvam je prisostvovalo okoM 300.000 gtedalcev. Meddržavna tekma Ce-fkostemaška: Italija jc kančaia z srnama Čehoslovakov v razmerju 74.5 : 53.5 tookje; Da najboljši je toiznaj, Colombo CeyIon čaj! Stran 4. •SLOVENSKI NAROD* dne 21. aprila 1*26. Stev 89 Gospodarstvo Skupščina Udruženja izvoznicarjev Lei^nje glavne skupščine Udruženja se je udeležilo mnogo delegatov iz vseh krajev države. Posebno Š.evilno so bih zastopani izvoznicarji iz Srbije. Skupsc.no je 0 tvoril v nedeljo dopkme predsednik udru. ženja g. Srečkov ć. Po njegovem govoru je prcčt^i tajn.k Popović poročJo o poslovanju Udruženja v preteklem letu. Psročiio le zelo cboežno. Naglaska v prvi vrsti, da se je udeležlo Udraže-nje izvoznicarjev v preteklem letu po svojih delegata vseh gospodarskih konferenc in kongresov. Udruženje je večkrat interveniralo pri me-rodajnih č:n:telj:h, da b. v izvozni sezoni s*e bilo nobenih zaprek v prometu in da bi se odstranile ovire, ki so jih delale na-šm irvozničarjem nekatere tuje države. Po tajniškem poročilu se je razvila živahna debata. Govornik: sd se dotaknili v prvi vrsti problema zaključki termin k h poslov pred 1. avgustom. Več na je biia :nnenja, da bi bUo treba onemogočili take kupčije. Sklenjeno je b lo poslati v tem smislu spomenico beogradski blagovni borzi. Poedni govorniki so naglašali. da imajo 1 z\*ozn carji znatno škodo s tem. da gre pri kupvanju deviz en odstotek za Naredao banko. To ovira razvoj naše izvozne trso-v~e. Zi:» ;e skupščina sk'enila zahtevati od Narodne banke in finančnega ministrstva, da se ta določna čim prej razveljavi. Skupščina je odločno obsodila nesolidno trgovino, proti kateri so nastopili izv^zni-čarj: s posebno resolucijo, ki jo pošljete vsem merodajnim organom. V novo uprav0 .so bili izvoljen- Branko Novakovi ć, Kalman Levi, Lujo Hirt in A. Danic. —g Površina gozdov v naši državi. Gozdna površina v naši državi znrša 7.500.000 ha. Od >:ega odpade na poseke, močvirja in gozdne pašnike 2238.709 ha. Srbija ima 800.000. Cma gora 100.000, Hrvatska in Slavonja 292.368, Bosma In Her-cegovina 1.909.107. Slovenija 28.386. Vojvodina 38.968 in Dalmacija 9786 ha držav-n;h srozdov. Privatnih gozdov je v Srbiji 350.000. v Črni gori 50.000, na Hrvatskem in v Slavon ji 1.203.636, v Bosni ra Hercegovini 613.6^9. v S1 oven: j i 7*M.noo. v Vojvodini 2l.f*& In v Dalmacji 117.440 ha. —g Zastoj v izvozu dalmatinskih vin. Zadnje čase se opaža zastoj v izv zu vina iz Šibenika in okolice. Manjše količine dalmatinskih vin gredo večin oma v Zagreb in Siovenijou Cene so več'noma nespremenjene. Belo vino notira 40—42 Din. opolo in črno 32—43. V okolici Šibenika je na razpolago 40.000 hI vina. —Z Nove taksne znamke. Da se v bodeče prepreči ponarejanje taksnih znamk, 'e uprava državnih monopolov sklen ia izdati v kratkem nove taksne znamke vseh vrednosti. Nove znamke se bodo znatno razlikovale od starih. Mesto ene barve bodo izdelane v veščih barvah. Klišej: so že izdelani. V kratkem dobi uprava državnih monopolov tudi stroje za tiskanje teli znamk. —g Podpora naš m poljedelcem. Posebna komisija p:l!edelskega ministrstva je •zdelala pravilnik o podpori večjim kmetij-ceirL Podpora se bo dajala v obMki poljedelskih strojev in orodja, semena, umetnega gnojiva itd. Dobivali jo bodo v prvi vr-r." pasivni kraii, ki se nahajajo v težkem gmotnem položaju. —g Pospeševanje našega pom-rsrva. V prometnem ministrstvu se je nadaljevala včeraj konferenca višj h uradnikov in zastopnikov naših ptvmorskih podjetij. Konferenca je zelo važna, ker zbira potrebne podatke v bodoči pomorski politiki naše države v zvezi z napredkom naše trgovske mornarice. —Z N°va gospodarska razstava t Os Jeka. Gospodarske organizacije Os jeka so poslale trgovinskemu m nistrstvu dopis, v katerem ga obveščajo, da prirede jeseni veliko gospodarsko razstavo za vso Slavonijo. Istočasno se bo vršil tudi vzorčni vel esej cm, ki bo trajal najmanj 15 dni. —K Finančne težkoče Francije, V zvezi s padcem franka ni pričakovati, da bi spravila Francija svoj proračun v ravnotežje. Po dosedanjih dispozicijah bo znašal pri. manj kij aj proračuna zopet S—10 milijard frankjov po sedanjem tečaju, To in ono Kapitana Ettneza so našli Španski letalec kapitan Estevez se je nedavno na poletu v Manilo izgubil. Njegova tovariša Lorige n G ali ar s sta se že vračala iz Ben Alani j a, dočim o Estevezu ni bilo duha ne sluha. Šele v sobo+o je pršla iz Kahire brzojavka, da so našli Estevez a na potu v Amman. Čim se je raznesla vest o Estevezovi nesreči, so poleteli štirje angleški le« talci proti Bagdadu, da najdejo ponesrečenega španskega letalca. Angleži so se dol^o zamn trudili. Končno je našel angleški letalec v puščavi 140 milj od Ammana Estevezov aeroplan, v kate« rem je bilo pismo z obvestilom, da je odšel Estevez s svojim pilotom peš proti Ammanu. Angleški letalci so ve* deli, da ni lahko najti potnika, ki tava po peščeni puščavi. Vendar so pa pole* teli v smeri pri Ammanu in končno se jim je posrečilo najt" Esteveza. Angle* ško letalo se je spustilo in vzelo oba Španca s seboj. Zdaj nadaljuje kapitan Estevez polet proti Filipinom. Usodna dedščina Pred 30 leti je izšla v »Neues Pestei-Journaiu* notica, ki je pozivala potom« ce nekega Leopolda Weissbergerja, naj se oglasijo, ker se jim obeta bogata dedščina v znesku 15,000.000 angleških funtov. Weissberger je umrl v Sydney» ju v Avstraliji. Med številnimi Weisbergerji je na« stalo veliko razburjenje in tekmovanje. Vsi so se spominjali strica Poldeta, ki se je izselil 1. 1850. v Brazilijo, pozneje pa v Avstralijo. Stric Polde je bil ro* jen v Humenu, od koder ga je pregnala rodbinska legenda. Ta legenda pri« povedu je, da je pred 200 leti hči neke« ga VVeissbergerja zanosila s hudičem in stari oče je proklel svojega peklenske* ga vnuka. Toda kletev menda ni imela uspeha, zakaj Weissbergerji so se ve« nemer plodili. Šele Leopold Weissber« ger ni mogel imeti potomcev. Zato je pobegnil v Avstralijo, kjer ženske niso tako lahkoverne kakor na Slovaškem, kjer je bii Weissberger rojen. Leopoldov brat Josef Weissberger, ki se je preselil v Užhorod, je dobival od svo« jega brata nekaj časa pisma in tako je biia vsa rodbina obveščena o svojem stricu iz Avstralije. Ko je pa izšel pred 30 leti omenjeni poziv, se je zavzel za ogromno dedšč no najstarejši sin Jose« fa VVeissbergerja, Bernard. Imel je že vse listine, ki so dokazovale, da je pra- vi nečak umrlega Leopolda Weissber» ger j a. Nekega dne sta se pa zglasila prt njem dva neznanca, ki sta se mu pred* stavila kot sorodnika in zahtevala rod« binske listine. Bernard listin ni hotel dati. Čez nekaj dni so našli njegovo truplo v stanovanju. Dozdevna sorod« nika sta brez sledu izginila in odnesla kovčeg, v katerem so bile rodbinske li* stine. Umorjeni Bernard Weissberger jc bival stalno v Budimpešti. Preiskava je dognala, da morilca ni* sta bila Weissbergerjeva sorodnika, temveč avstralska zločinca, ki sta se pozneje zglasila pri avstralskih oblastih in zahtevala izplač'Io dedščine. Avstral* ski sodnik je zahtevo odklonil, češ da morajo priti dediči po denar osebno. Pozneje se je zavzela za usodnih 15,000.000 angl. funtov sestra umorje* nega Bernarda, Helena Frankova. Po« I srečilo se ji je dobiti ukradene listine, ki jih je predložila nekemu odvetniku v Sibini. Nekega dne so listine iz od« vetniške pisarne izginile. Helena jih je začela zopet iskati, toda L 1911. so jo naenkrat poslali v norišnico, češ da dedščine sploh ni in da je sirota zblaz* nela. Čez nekaj mescev so jo izpustili Morala je pa obljubiti, da na dedščino ne bo več reflektirala. Obljubo je drža* U celih deset let dokler niso umrli vsi njeni sorodniki. Nato je prodala svojo hišo v Sibini ter se preselila v Budim« pešto, kjer je začela znova iskati izgub* ljene rodbinske listine. Gmotno se je pri tem uničila, ker je zapravila vse pre* moženje, pač pa je izvedela iz Sydney* ja, da je Leopold Weissberger res za« pustil svojim potomcem večjo vsoto, Ii dopisa, ki ji ga je poslalo avstralsko sodišče, je razvidno, da je umrl L 1888 v mestu Goulburnu neki Leopold Weissberger, ki je zapustil 4840 angle* ških funtov. Dedščina je bil« uradno razglašena. Ogltsilo se je mnogo sorod« nikov, ki pa niso mogli točno dokazati, da so res Wei6~'- srgerjevi potomci. Za« to jim dedščina ni bila izplačana. Po dežne plašče nepremoč!|ive, priznano od poznavalcev kot najboliše je treba iti k tvrdki Drago Schwab. Ljubljana Karijera in konec Geralda Champana Pretekli teden je bil v New Yorku justificiran eden najženijainejših zločincev, kar jih pozna ameriška kriminalna zgodovina. Gerald Chapman je bil pustolovec velikega kova. Pojavil se je leta 1921. in razburil s svojim frapantnim dejanjem vso ameriško javnost. V decembru omenjenega leta je s svojimi tovariši pri belem dnevu v New Yorku napadel poštni vlak in ga izropal. Zločincem je padlo v roke poldrugi milijon dolarjev, v naši valuti okoli 85 milijonov dinarjev. To je bil eden največjih poštnih ropov, kar so jih kdaj doživeli v Ameriki in časopisi so mesece dolgo ipriobčevali cele kolone o njem ter o Chapmanu. Po izvršenem ropu je Chapman brez sledu izginil. Policija je postavila na noge ogromen aparat, vsi njeni napori pa so bili zaman. Slučaj pa je hotel, da je prišel Chapman vseeno v roke pravice. Približno pol leta kasneje se je Chapman pojavil v Newyorku. Stanoval je v uglednem "penzijonu in plačeval običajno s čeki. Ceki pa so izvirali od roparskega napada na poštni vlak. Chapmana So prijeli. Policija sprva niti ni vedela, da ji je prišel v roke drzen zločinec in to šele odkrila potem, ko je Chapman sedel že več mesecev v ječi. Povodom zasliševanja so ugotovili, da je Chapman neverjetno razkošno živel in denar metal takorekoč skozi okno. Tekom pol leta je pognal pol milijona dolarjev. V Newyorku se je Cha-pman pojavil kot lord Gramerv in značilno je, da je imel dostop v najviš- je družabne kroge. Kretal se je samo v elitni družbi. Chapmana so obsodili na 25 let ječe. Dan in noč sta bdela pred Chapmanovo celico dva stražnika, zakaj oblasti so bile prepričane, da zna mož izrabiti vsako priliko, da pobegne. Toda Chapman je bil zvit lisjak. V ječi se je vedel naravnost vzorno, drugega ni delal nego čital knjige is se izobraževal, poleg tega pa koval sentimentalne pesmice. Dvojna straža je bila nato ukinjena 8 dni kasneje je Chapman pobegnil. Na begu je ustrelil dva policista, ki sta ga zasledovala. O njegovem drznem begu smo svoiečas-no poročali. Znova so oblasti vprizorile velikansko gonjo proti zločincu. Ves policijski aparat, agenti in policija, brzojav, radio in kino so stopili v akcijo, ali o Chapmanu ni bilo sledu. Končno so ga pa znova vjeli. Vsled hude mrzlice je moral v bolnico. Zdravniki So že izgubili vsako upanje da okreva, toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Chapman je ponoči skočil skozi okno bolnice in izginil v temni noči. Nadaljeval je svoje pustolovske karijere. Izvršil je niz najdrznejših vlomov, dokler ga niso v začetku preteklega leta zopet vjeli. Radi dvakratnega umora je bil obsojen na smrt na električnem stolu. Justifikacija pa je bila trikrat preložena, ker je Chapman vedno tik pred us mrče njem zbolel, kar so dognali tudi zdravniki. Končno je bil dan strikten ukaz, da se Chapman dne 8. aprila justificira, pa naj si bo njegovo stanje tako ali tako. Ukaz je bil izvršen. Značilno za ameriško mentaliteto je, da je bil Chapman nenavadno velik ljubimec ženskega sveta. Nekatere ženske so bile blazno zaljubljene vanj in so obupno plakale ko so izvedele, da ne uide električnemu stolu. Podjetni Amerikanci ki znajo pač vsako priliko izkoristiti za «busines». so stavili radi trikratne odgoditve justifikacije visoke svote, da Chapman sploh ne bo justificiran. Seveda so Šle te stave sedaj po vodi, zakaj ameriška justica ne pozna šale. POZOP Opozarjat« da eden pai nogavic z Žigom In znamko/ (tdečo, modro ali zlato) »ključ« (taja kakor Štirje pari drugih. Kupite eden par in prepričajte se* — Nogavice brez Žiea »ključ* so ponarejena Dunajsko pismo Dunaj, 19. aprila. V soboto je bila razglašena razsodba v korupcijskem procesu proti bivšemu glavnemu uredniku dunajskega dnevnika ccAbend*, VVeissu, in njegovemu inseratnemu akviziterju Fuchsu. Proces se je vlekel skoraj 14 dni in je vzbujal tudi v širši javnosti precejšnjo pozornost, ker je razkrinkal mnoge zakulisne intrige iz dobe inflacije, ki je prinesla dunajskemu prebivalstvu toliko gorja na korist malega števila brezvestnih špekulantov. Pred sodbo javnosti v tem procesu kot toženca nista stala Weiss in Fuchs, ampak sloviti Casttelioni in drugi inflacijski kon-junkturisti. Preprost Dunajčan nravi popolnoma pravilno, da bi tem financ" nim diktatorjem pač ne bilo treba podkupovati časopisja in se jim ne bilo treba bati groženj posameznih brez- vestnih časnikarjev, ako bi njihovn delo bilo pošteno. Razprava pa je pokazala, da so razna finančna podjetja kar na nebelo subvencionirala časopise in njihove izdajatelje. Zato je b:la tudi sodba obeh obtožencev razmeroma mila in sta dobila oba samo po par mesecev zapora .katerega dober del sta vrh tega odslužila že s preiskovalnim zaporom. Včeraj popoldne so na velikem aerodromu v Asnernu svečano otvorili letošnjo letalsko sezono. Otvoritvi ie prisostvoval tudi zvezni predsednik dr. Hainisch, ki je sedel po končnnih svečanostih v aeroplan in se pelial nr**ko Semmerincra in velikega dela NiSHe Avstrije. Vožnia ie traiala dve uri. Listi soglasn,-, nozdravljaio ta korak sivolasega predsednika republike, ki ea nekateri celo razlagajo kot nekpko demonstracijo proti vladi, ki posveča b-re letalstvu vse premalo pnžnje. Vsekakor si je dr. Hainisch s svorm poletom priboril nove simpatije dunajskega prebivalstva. V odpravo stanovanjske bede ie dunajska občina v jeseni Wa l°.?x sklenila Boradifi tekom per;h lef. t. j. do L 192«. 25.000 novih občinskih stanovanj. Občina se je lotila izvedbe tega grandijoznega načrta z vso energijo in je dela pospešila tako, da bo načrt izveden že letos. Že sedaj ie pr>d streho nad 22.000 stanovani. letošnio pomlad pa so začeli z zidavo preostalih stanovanjskih hiš. ki jih istočasno gradi okrog 14.000 delavcev na 56 stav-biščih. Ko bodo začeli graditi zadnjo niso. namerava občina prirediti velike svečanosti. Dr. Karlu Luegerju. slovitemu dolgoletnemu dunajskemu žunanu in voditelju avstrijske krščansko - socijalne stranke bodo postavili v I. okraju velik spomenik. Luegerjev kip sam bo visok 4 metre in težak 2000 kg. Čeprav je Dunaj danes po svoji večini sociia-lisričen, je Lueger še vedno silno popularen in velia kot simbol nekdanjih lepših časov. Kakor v raznih krajih Nemčije, so se zadnje čase pojavili tudi na Dunaju razni umetniki v gladovanju. Eden teh je bil 34 letni poslovodja Viljem Fuhr-maitn iz Nemčije, znan pod imenom «Nicky». Nicky je bil pripravljen gladovati 45 dni ter potolči rekord Ber-linčana Jollyja. Toda volja je trdna, meso pa slabo. In tako se je zgodilo, da je Nickv danes ponoči razbil svojo stekleno kletko ter utekel iz nje. Bil je popolnoma izčrpan ter so ga morali prepeljati v bolnico. Tam je zatrjeval, da bi vzdržal še dalje časa, da pa so ga razdražile diference z njegovima menažerjema. ki sta ga baje hotela goljufati pri razdelitvi vstopnine. Ker so se Dunajčani že naveličali gladovalnih produkcij, je bil skupiček na vstopnini že itak manjši, kakor je pričakoval, a še pri tem so ga baje hoteli ogoljufati. To ga ie razjezilo, da ni hotel več stradati. Sel pa bo v Nemčijo in nato v Ameriko, kjer se nadeja večjega uspeha. Na Dunaju je bil brez hrane 17 dni. X Rekord brezumno&fi. Iz Berlina poro« čajo: stradalec Ballman, ki je hotel potolči znanega Jollvja, svetovnega prvaka v str a.* danju, je na trideseti dan stradanja v svo« ji stekleni omari pobesnel in razbil kletko. Porezal si je roke in planil mimo radovedne ga občinstva na ulico, kjer se je zgrudil iz« črpan na tla. Prenesti so ga morali v bolni« šnico. — O drugem takem nesmiselnem re« kordu poročajo takisto iz Berlina. Plesalec Alfred Ferlando je stavil s svojimi nasprotniki, da bo vzdržal 130 ur nepretrgoma na plesu. V soboto zvečer je začel plesati, to* da že po 29*urnem vrtenju je začutil v pa* su tako močne bolečine, da je moral tekmo prekiniti in leči v posteljo, kjer preboleva hudo krizo. Poslooni lokali nasproti sodišču, obsto eči iz 5 sob, jako pripravni za odvetniško pisarno, se skupno, odnosno tudi deljeno v skupinah 2 oziroma 3 sob oddajo s 1. majem 1926 v najem. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1230 15 Ktll 131511! najpopolnejši STOEWER šivalni stroji s pogrezljivlm transporterjem (greeeljc) | a enostavnim premikom jo pripravljen aa stopanja, vezenje aH šivanje LUD. BARAGA LJUBLJANA v. utica ■ 1. Telefon M. M« 219-1. 0 0 o o o o o o Izvanredna novosti bl 1 Patentna preproga - postelja ki ne potrebuje modroca in jo more vsak človek nositi na rokah. Potrebna je v vsaki hisi, hotelu, kopališču, in ladji ter stane samo Din 390'— Po pošti s povzetjem. Nadalje imam veliko zalogo perja: za zgla-vnike in blazine, kg Din 60"-, pol belo kg Din 100- Josip Brozović kemična čisti Inica perja Boškovićeva ulica 18. u ■ 0 o ■ o o o o o o n Nekaj pohištva naprodaj na Taboru št. 6* II. nadstr., desno. 1245 Za srojo se odda k dobri rodbini lepa punčka 3 % meseca stara brez staršev. — Na* slov pove uprava «Slov. Naroda*. 1244 Dre prazni sobi s souporabo kuhinje išče miren zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod •cSnažne sobe/1211» na upravo «Slov. Naroda*. it Naprodaj manjša količina srebrnih kron« — Ponudbe z navedbo cene za komad na upra* vo «Slov. Naroda* pod «Srebro/ll°5». Mlada gospa vešča slov. in nemškega jezika, izurjena v stroje« pisju in vseh pisarniških delih — išče službo v pisarni — Ponudbe pod •Inteligentna 1170» na opravo «Slov. Nar.». iz lekarne dr. G. Piccoli, Ljubljana, Dunajska cesta št. 6 — krepča malo* krvne, nervozne ter oslabele odrasle in otroke. — Naročila se točno izvršujejo. 305/X ZA IABLUjIEI Goap. K. S. v K. piie doslovno-Ker se je sluialni bobnič, ki ste mi fa poslali vi, pri meni prav dobro obnesel in nisem v tem kratkem Času izgubil samo šumenja po ušesih, nego se je celo moj sin h precf j izbolj al, pros nt, da mi pošljete ie ea smšami bobnič. Pri nagltJinostl al osami bobnič »ea trpi ji v. — Nosi ae komaj vidno v ušesu, pa se rabi a velikim ospcliotn pri šumenju po ušesih, živčnih bolečinah v ušesih itd. Na tisoče v rabi. Nešteto zahvalnih pisem. — Pojasnila brezplačno