Uredništvo in upravnišfvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopolcL
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 92,
Maribor, dne 12. avgusta 1912.
Naročnina listo:
Celo leto...................12	K
Pol leta.....................6	K
četrt leta...................3	K
Mesečno ......	1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati a]i oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste*; 'pri večkratnih oznanilih velik popust.
Letnik IV.
Dan Orlov — dan Slomsekov.
Dan Orlov, diari Slomsekov, 'smo praznovali včeraj 'V Št. Juriju ob južni železnici. Nebo nam ni bilo milo in naše slavlje se ni moglo razviti tako, — kot je bila želja naiy vseh, kot smo nameravali. Vendar, kljub slabemu vremenu, je bilo lepo, ostane dan vsakomur, ki se ga je udeležb, v nepozabnem spominu. Ce prav je že v jutro bilo nebo Zastrto ž oola-ki 3n je že v zgodnjih predppldatnslkih urah naletaval dež, to vendar Orlov ni ostrašilo, Vperapjnji hap so bili posvetili svoji organizaciji, so ga. bili namenili proslavi velikega Slomšek a, zato so prišli v impozantnem Številu od blizu in daleč. In kdor je videl vrste naših Orlov zjutraj, ko so korakali skozi šentjurski trg V cerkev, vsakomur je moralo zatrepetati srce veselja in radosti. Narodu, ki inm tako odlično avaintgaröo, kot je bila ona, ki je stopala včeraj odločnega in možatega koraka po šentjurski cesti, se ni treba bati prihodnjosti. Tlaka mladina ga bo obvarovala vjsegia, naj pride karkoli.
In dobil je včerajšnji dan tudi svoje politično obiležje. Vzletele so v zrak krilate besede, ki s pro-gramatično resnostjo dajejo novega) globokega, temelja vsem, našim letošnjim Slomšekovim slavljem in kot zvezde 'vodnice določujejo smer vsega našega političnega delovanja. Govoril jih je naš voditelj dr. Korošec in njihov smisel je:	„.Škof S lom Šel k je u-
stvaril paši domovini! nove meje v cerkvenem oziru, delajmo p o ‘ ta j e g o -vem vzgledu in ustvarimo pod varnimi poroti mogočnega orla Habsburžanov nove meje velikiinlepi skupni h' r v a š k o - s li o v e n s k i domovin L“1 ' Ko bo besede padle, so jim zbrane čete Orlov navdušeno ploskale. Zažarelo je preko oblačnega neba, razgrnile so se za hip težke megle in mlada zora, vsa lepa in ljubljena, zora nove domovine nam je zasijala.. Svečan in velik je bil trenutek, ko je izrekel dr. Korošec .zgor.'»(jŠnje besede ter so mu zborovalci burno pritrjevali, a ne vem, ce so se ga vsi zavedali. Meni se je pa zdelo, kakor da že vidim uresničeno veliko misel in spomin na Slomšieka, ki nam; mora, biti rar di svoje vstrajnosti in odločnosti blesteč vzg]eli pri našem delu, mi je,postal še enkrat tako ljub in drag. In rodilo se je v meni prepričanje:	če bomo imeli
velaio take vrle predbojevnike, kot s'o na£i Orli, bomo tudi uresničili misel h r v|g ško-slo v e n ske domovine.
S p r e j e m.
Št. ‘Jurij je praznoval včer,aj velik praznik. — Oblekel' 'se je bil v slavnostno obleko in že od zgodnjih ranih ur je vladalo praznično razpoloženje. Celo jutro so prihajali udeleženci 'Slonššekovegk fjav-lja. Na bogato okrašenih vozovih so se pripeljali Orli iz nekaterih bližnjih krajev. Glavni sprejem je bil na kolodvoru po deseti uri, ko.stai privozila vJlakaiod juga in severa. Prvi je pripeljal ljube brate Orle iz Kranjskega in iz spodnjih krajev. Oodba jim je zaigrala pozdrav. Kmalu nato so se pripeljali živahno pozdravljeni Orli in mnogobrojni gosti iz severa, In ko so se Orili uvrstili v mogočno vrsto, ’sta jih prisrčno pozdravila župana tržke in okoliške občine gospoda Pisanec in Ratej. Klicala sta» jim: Dobrodošli ir nasi sredi, <v lepejn Št, Juriju. V imenu Orlov se je zahvalil predsednik podzveze dr. Verstovšek. Po-vdarjal je, da bi morale biti šentjurski olbčini zgled drugim spodnještajerskim občinam. Gospod JeloČnik, načelnik zveze Orlov s,e je tudi zahvalil za prisrčen pozdrav. Rekel je: Po nebu se pode megle, .a, v naših srcih vlada veselje. Ne bojimo se oblakov in stopamo nevstrašeno naprej.
i , Pohod skozi trg.
Po pozdravnih nagovorih se je raizvil impozanten pohod’ skozi trg v cerkev. Na čelu je korakala godba, za njo mogočne čete Orlov v krojila. Bil je lep m svečan pogled. Srca so se topila radosti neštevil-nim množicam, ki so gledale imponujoče vrste naših fantov. Zlasti lep je bil pogled, ko se je sprevoP pomikal po strmemj klancu proti cerkvi. Krasno je bilo videti iz vrha krepko korakajoče čete naših O rio v, škoda samo, da je tačas začel naletavati dež. S skrbnim, toda še vedno upajočim pogledom se je ljudstvo oziralo proti nebu, ki ni hotelo spremeniti svojega krmežljavega obraza in je še vedno 'bolj [zatemneva-
lo.	Ce prav je ‘že precej močno deževalo, ko smo šli v cerkev, vendar smo se še vsi tolažili z lepim Vremenom, ki bo nas pozdravilo, ko bojmo šli Iz cerkve. Varali smo se. Med celo sv. mašo 'je nepresftano lilo in med hudim dežjem smo korajkali po ms|ši na zbo-rovalni prostor v Katoliški dom.
• S v. m a Š a.
Sv. mašo je služil mnogozaslužni ; organizator slovenske mladine dr. Hohnjèc. Pred sv. mašo je zbrani mladini, v prvi vrsti mladeničem, krajsno pro-povedovatl. Na podlagi Slomšekdjvi/h naukov je pokazal kakšen mora biti slovenski mladenič, če hoče, da bo slovenski nđrođ vreden mož, kakor je bil Siomšek. Prisrčne besede priljubljenega govornika so gotovo našle pot v srca zbranih mladeničejv. Iz srca so prišle, v srca so šle. Med sv. mašo je prepeval zelo lepo in ubrano domači e'erkveni pevski zbor. Cerkev je bila napolnjena, do zadnjega 'kotička, in je vladala ponekod že nevarna tesnoba.
Slavnostno z b o ir o v a n j e.
Takoj po sv. maši se je vršil (občni zbor štajerske podzveze Orlov. Dvorana K^tolifŠ(kega doma je bila natlačeno polna in mnogo ljudi je stalo tudi zunaj na hodnikih. O,tvoril je občni zbor predsefeiik podzveze dr. Verstovšek. V svojem otvoritvenem nagovoru je povdarjal, da smo sle 'zbrali, da na novo u-trdiimo cilje in načela, za kältere hočemo delati in se boriti. Pozdravil je v prvi vrsti duševno 'mater štajerske podzveze Zveze Orlov v Ljubljani in njeno krušno mater S. K. S. Z; v Mariboru. Zjborovalci so pri tej priliki gromovito 'ploskali bratom iz Kranjskega, ki prinašajo med nas vedno novega navdušenja in vedno z nova podžigajo na|šo voljo ter dr. Hoh-njeeu kot zajstopniku S. K. 'S. Zj. !Z’a tem je še pozdravil poslance dr. Korošica, Terglava, Vrečka in Gostinčarja, župana tržke in okoliške občine, častito duhovščino in konečno vrlo šentjursko ljudstvo, ki je s toliko požrtvovalnostjo izvršilo v&e priprave za veliko slavnost. Zbrane stotine so pri vsakem pozdravu navdušeno ploskale in pozdravljale razne odlične goste.
Po pozdravnem nagovoru se 'je vršila cela vrsta navdušenih pozdravov.
Načelnik zveze gospod- Jeločnik, gromovito pozdravljen, izvaja:	„Zunaj pada dež, v naših srcih
sije solnce in z veseljem 'konstatiramo, da naša mlada aripaCa rasle. Nasprotnik se zaganja z vso togoto v na,s, nobeno sredstvo mu ni preumazano, tali smo pa veseli, ker se ne bojimo onemogle jeze in vemo, da je bodočnost naša. Se bolj se zbirajmo, še bolj se družimo, da bo vsa domovina preprežena z orlovskimi organizacijami, da bo ‘imela vsaka vas svoj od-
PODLI§TEK.
Žrtev slabe vzgoje.
Povest iz sedanjega čapa.
Al. Leben..
(Konec.)
Trgovec Jagodič nekoliko pomišlja, potem pa začne:
i„Ako se va,m, gospod župnik, zdi umestno, pa* sprejmem 'jaz majhnega otroka, ker sem itak brez otrok ; samo moram še poprej s svojo ženo govoriti o tem in jutri vaju prinesem odgovor.“
„In jaz vzamem oba fanta“, poseže vmes Kmet Gostinsek, „ljubi Bog ' 'mi je dal toliko premoženjia, da ta dva revčka lahko preživim.“
„Bog vama povrni to krščanski) ljubezen, prijatelja moja!“ je radostno vskliknil župnik, („in on vama bo tudi gotovo povrni, saj sam pravi:	Kdor
sprejme enega izmed teh malih v mojem imenu,,, mene sprejme.“ In jaz bom materi preskrbel pošjieno Službo, Ca, se ji ne bo freba, z beračenjem boriti za kruh.“	f
.„Častivredni so dobro ukrenili!“5, reče nato Go-stinšek, ,„da na tak način odstranijo beračenje. Kajti beračenje ‘vodi do lenobe, ki je pa^ vseh grdob grdoba. ker iiz nje izvirajo vsakovrstne pregrehe.“
Nato so se naši trije prijatelji še prav živahno razgovarjali o raznih žalostnih, razmerah sedanjega časa, kakoršnili nekdaj svet ni poznal.
.„Zakaj pa jo vendar sedaj tako?“ vpraša natilo sleč' GostinŠek,
„Zato, ker je brezverstvo f sedanjega ; Časa izpodrinilo krščanskega duha.“, odgovarja mirno župnik. „Že zdavnaj so skušali pretrgati po mnogih javnih in skrivnih društvih in strankah duhovno vez vere s človeško družbo, vez^ brez katere si složnega, skupnega človeškega življenji i niti misliti ne more-
mo. To se jim je deloma posrečilo. A tako so tudi ob enem uničili 'vso slogo, ljubezen in blagostanje med človeštvom.“
„(Tedaj mi nismo več kristjani?“ vpraša zavzet trgovec Jagodič.
„ižalibog! “ vzdihne župnik, -Jn z bolestnim srcem moram priznati, da nosijo premnogi le ime kristjana, a duh Kristov ni v njih.“
„Kako je moglo tako daleč priti?“ c povprašuje trgovec dalje.
„Kako? Vidite, tako!“ razlaga duhovpik resno in počasi. „Katoliška vera, katera druži človeštvo z višjim postaivodajjalcem na eni strani, na drugi strar ni pa drži v prijateljski ‘slogi vse človeštvo, je bila že od nekdaj predmet krutega, brezobzirnega preganjanja,. Sovražniki so; jo napadali enkralt s silo, dru-gokrat z lažjo. Zaničevali so in zasramovali njene nauke, njene zapovedi in ‘njene obrede. Njene božje resnice so razglasili in raztrobili kot neumnosti in babjeverstvo, njene služabnike so razvpiti ‘kot mračnjake, nazadnjake in nasiprotnike omike in kulture, so jih na najpolejše načine obrekovati z besedo in pisavo, da bi tako oslabiti njih vsoelv 'in vpliV med ljudstvom. S svojim, satanskim 'delovanjem so dosegli, dia so začeti katoliško vero mrzeti vladarji in za njimi tudi ljudstfvo. Vladarjem, so stikati odvisnost od višjih božjih postav kot nečasten, sramoten, jarem, ki dela zapreko njihovi neomejeni oblasti; ljudstvom pa so opisovati katoliško cerkev kot kr-|ko policijsko postajo in da tlači revno, trpeče ljudstvo. (Tlako se je zgodilo, da so se vladarji in ljudstva vzdigniti zoper katoliško cerkev. Žajjibog je sad od tega silno grenek in tegla vživamo sedaj mi. Katoliška, zavest je več ati manj izginila, pravica se vpepovsod ’ umika nekemu nasilstvu, pogodbe in obljube *e nesramna rušijo, o-troci istega, naroda se strupeno sovražijo, zvestoba in zaupanje, brez katerih ni mogoče nobego zagotovljeno blagostanje, ,sta, vrženi na tla, in tako se množijo zločini vsake Vrste. Da, ta verski propad in ta po
njem povzročena nenravnost je izvor vedno naraščajoče strašne socialne bede ; in zopet se uresničuje izrek Gospodov: Greh dela narode nesrečne.“
Med tem se je že pa lepi nedeljski dan polagoma nagnil.
Morati so torej naši znanci v kmečki koči pogovor pretrgati.
Trgovec je obljubil, ‘da bo drugo jutro prinesel odgovor glede otroka.
Kmet je zatrdil, da bo oba fapta pobožno in versko vzgojil.
Župnik je odšel s pozdravom, ki mu je danes prav posebno prikipel iz globine njegovega j milega srca:
„Hvaljen bodi Jezus Kristus!“
Sllivnioai, Sl. jul. 1912.
Smešnice.
N a P r 1 e š k e nj.
Sosed pride obiskat soseda, ki je bil prejšnji dan na gostiji.
Prvi sosed: Pje Naca, zakaj pa se tajk frdaoa)-no grdo držiš, kak da bi brano požrja ati pa gratile za froštikl poja, (pojedel)?
Drugi sosed: . Eh, nič me ne pitaj (vprašaj), Ludva, (Ludvik)! — V če ra sem bija pri Pücl'ekovih na gostüvanji, pa mi je nekši vrag v želodci obleža.
Prvi sosed: No, kaj pa ste te ati takšega jeli (jedli) ?
Drugi sosed,: Pje, VeŠj, Imeli smo štiri Špiže. Prva je bila. kisla, repa, driiga je bila nakvašena repa, tretja je bila burldvana repa in Strta je bila glih na takšno foren (način), kak da bi repa bila.
Prvi sosed: Pa ste meli tildi muzikante?
Drugi sosed: i Onti,pate! 'Štiri. Efden je leseni klin (klarinet) griza, driigi je igra na cicile (gosli), tretji je po storem branišču (harfa) sen no to (semin-tje) vioča, Strti pa je po praznem fasti (boben) doj vrezova.
sek, Naši voditelji se nevstrašeno bore za pr avi c,e našega naroda, zakaj bi se bali mi. Korajžno in pogumno stopajmo za njimi! Na ždajr!“
Besede voditelja Orlov se ■ izzvale gromovito pritrjevanje. Kako so jim šle k srcu, si bral zbranim fantom lahko iz obraza.
Poslanec dr. Korošec, pozdravljen z Vzklikanjem in silnim ploskanjem, pravi: JVesela je doba, v kateri živimo, vesela je doba za slovensko katoliško TjiDstvo. Povsod vlada živahno delovanje, povsod valovi krepko življenje, V Slomšekovem duhu hočemo delati v bodoče še bolj kakor do sedaj. 'Slomšek je živel kot škof tam med, Nemci. Hojtel pa je priti, med Slovence, zato nam je ustvaril nove cerkvene meje, ustanovil nam je novo škofijo. Delajmo v njegovem duhu, po njegovem vzgledu. Lepa je naša domovina, vrl je naš rod, a mi smo ločeni in raztrgani, (Robje in sužnji še smo, a nočemo več 'biti. (Zaprti smo v različne kletke, toda pričeli smo že krepko majati na železnih dragih, za katerimi moramo žiVeti. Stene, ki nas ločijo, smo že namaknili. (Kakor nam je Slomšek ustvaril nove cerkvene meje, tako f hočemo mi ustvariti v okvirju monarhije nove meje i naši domovini. Zgraditi hočemo veliko in lepo h d vaško-šlov e n-;sko domqyino. Zvanje Orlov pri tem velikem bojuje, da gredo naprej. Pri vseh narodih je bila rgladijna prva, ko se je šlo za svobodo domovine, tako < mona biti 'tudi pri nas. Zato kličem Orlom: Junaki, robst-va nikdar, ampak naprej do prostosti, do svobodne domovine, do velike hrvaško-slovenske domovine pod mogočnimi krili orila Habsburžanov!“
Dvorana je odmevala od viharjev navdušenja, ki 'so ga izzvale te pomembne besede našega voditelja. —
Dr. Verstc^šek se je prisrčno zahvalil za prisrčen nagovor in ko je pozval navzoče, naj zakličejo dr. Korošcu krepak „Bog rg,a živi ! “ se navdušenje ni “hotelo poleči.
Dr. Hohnjec, ravno tako živfahno aklamiran, izraža sledeče misli: „Leži, leži, rafano polje, po polju bela cesta gre, po cesti 'fantje' stopajo, prelepi mladi fantje so.“ Na te Slomšekove verze se je spomnil. ko je videl v jutru pohod Orlov. Leži,. leži rar vno polje, ‘to polje je slovenska domovinai, in po njej peljejo bele ceste. Po njih stopajo krepko in možato naši Orli,. Le korakajte krepko naprej po naših cestah, Orli, ker vi spadate na ‘cesto kot branitelji in varuhi domovine. (Ob cestah rasejo koprive, |T,o so liberalne in,, nemškutarske koprive, kopriva ožge vse, kar se ji približa, zato se ne brigante ža koprive, — ampak mimo njih naprej!“
Tudi dr, Hohnječeve besede so izzvale velikansko pritrjevanje in so zborovalci priredili temu neutrudljivemu organizatorju naše mladine prisrčne o-vacije.
Med živahnim, vedno se ponavljajočimi ploska-njem so še govorili ^poslanec Gostinčar, ki je priporočal Orlom vstrajnost in možatost, kaplan Kavčič, ki je pozdravil v imenu šentjurskih katoliških nar. društev, brat Orel Valentin Piper i v imenu društva „Kres“ v Gradcu in graškega Orla, brat Šetinc iz Brežic1, ki je pozval Orle na boj proti alkoholu, brat Gaberc iz Rajhenburga, ki je pozival k vzgl’ednosti vsepovsod in v vsem, brat Baznik iz Hoč, ki 5e navduševal Orle za lepo petje in slednjič poslanec Terglav.
Gotovo nepozaben ostane v špomjnu vsem svečan trenutek ob krasnem Terglavovem govoru. Rekel je: „Vse naše delo bi bilo ničevo, če bi ne imelo vzvišene gonilne sile, če bi ne prišla pomoč od zgorni. Poglejte podobo Križanega; in spomnite se, da je Kristus prvi pretrpel vsa zasmehovanja, ce boste zasmehovani. Kdor ima vero in črpa iz hje, ne bo nikoli omagal. Kadar vas sivet razočara in se čutite potrte, pojte tja pred tabernakelj, tam boste našli bporo!“
Svečani so bili trenutki, ki so nastali ob govoru ponosnega savinjskega poslanca. Vsi zborovalci so Čutili globoko resnost, ki je dihala iz besed tega v življenjskih bojih preizkušenega kmeta, možar-od-ličnjaka. Globoko so segle besede v srca in vsi so bili ganjeni.
Po teh krasnih nagovorih se je zvršila druga točka občnega 'zbora: valitev predsedstva in načelstva štajerske podfzveze. Izvoljeni so bili enoglasno v predsedstvo: predsednik brat dr, Verstovšek, pod predsedniki bratje Stuper, Maks MoŠkon, Kpštomaj, tajnik brat Simonič, ; blagajnik brat Pintar, odbor: vsi predsedniki raznih okrožij; v načelstvo: načelnik brat Culk, podnačelnika brata Pišek in Majcen, vaditelji: Simonič, Moškon, Mirnik, KojŠtomaj
Dr. Verstovšeku so Orli priredili živafine ovacije.
Slava S 1 o m (š e k u !
Zaključek zborovanja je bil nad vse veličasten. Dr, Verstovšek se je spomnil Slomšeka kot moža, ki je znal ceniti zdravje telesa in bi bil gotovo zelo vesel, če bi bil videl krepke čete naših Orlov, saj je rekel: „iZdravje duše in telesa sta si najbližja soseda, saj bivata pod eno streho.“
Na poziv dr. Verstovšeka je zagromel ob koncu trikratni „Slava Slomseku!“ po dvorani.
'	Dež,
Cel čas med zborovanjem in še potem do štirih je neprestano deževalo. Ljudstvo, ki se je bilo zbralo od vseh strani, 'je med dežjem potrpežljivo čakalo in upalo na lej~JŠe vreme. Še le ko so potekle ure in ni hotelo nebo pokazati nič prijaznejšega lica, so se lju-
dje naveličali in odšli. 'Človeka je res obšla; žalost, ko je videl na slavnostnem prostoru vse tako lepo u-rejeno, kar je stalo ogromno dela, a se ni hotelo razvedriti, da bi to delo prišlo ! vsaj nekoliko do vpo-rabe.
Telovadba.
Se le okrog štirih je dež nekoliko prenehal. To so telovadci takoj vporabili in na, ‘krasno pripravljenem telovajdišču { se je pričelo življenje. 'Telovadba bodisi prosta, bodisi na orodju ali v skupinah, se jo sijajno obnesla. Spretnost in izurjenost telovadcev je res občudovanja vredna..r Kljub mokrim tlom, kljub težkim čevljem so telovadili eksaktno in precizno, da je bilo veselje gledati. Zbrano občinstvo — bilo ga je v primeri z dnem še veliko (— je pazljivo sled*ilo mojstrskim proizvajanjem in so telovadci želi inuogo pohvale. Na ustnih vseh je bilo samo: (Tjo je lepe, zelo lepo, škoda da se ni prej zvedrilo. Videti naše krasne fante, je bil res užitek,
Po telovadbi se je ra'zviiaì. na malem delu veseličnega prostora živahna in animirana prosta, zabava. Pozabljene so bile neprijetnosti dneva v; neprisiljeni zabavi so hitro potekle urice. Kmalu je bilo treba misliti na odhod in V prvih večernih urah Sj odpeljali vlaki in vozovi udeležence slavlja, kar na vse strani. „„Bilo je lepo“, tako so pravili ljudje ab koncu, „če bi ne 'bilo dežja, bi bila slavnost taka, kakor jih je še malo videl Spodnji Staj er.
f Jožef Rojko.
Iz Hoč se nam poroča:
Kakor je že „Straža“ 'sporočila, je v sredo 7. avgusta zjutraj umrl tukajšnji gostilničar, mesar in posestnik; gospod Josip Rojko v starosti 61 let. Nenadoma ga nam je ugrabila — pljučnica. < Pogreb njegov v petek dopoldne je bil naravnost veličasten. Ogromna množica ljudi, posebno moških, je spremljala dragega rajnegjai Hoče že 'dolgo niso videle takega pogreba, Pred hišo žalosti je pevski zbor hočki pod vodstvom častitega gospoda Seškota zapel turobno „Nad zvezdami,“ Sprevod je vodil Ivelečastiti g. dekan Adam Grušovnik, prijatelj rajnega, ob asistenci; častitih gospodov:	Josipa Kranjca., bivšega
hočkega, kapliana in sedanjih kaplanov Seškota in Baznika. Krsto 'so nosili tovariši-gostiiničarji, noč-ko Bralno društvo, čegar velik dobrotnik je bil rajni, je poklonilo pokojniku v spomin velik krasen venec s širokimi trobojnimi traki; poleg tega 'jp bilo še več drugih vencev.. Sv. maše zadušnice sfo ob enem darovali v nadžupnijski cerkvi velečastiti gospod dekan Grušovnik in častita gojpoda, Kranjc in Šeško.
Na pokopališču je rajnemu ob 1 gomili 'govoril slovo njegov prijatelj dekan velečafctiti gospod Grušovnik. Slavil je Rojkota kot vzor moža, 'mirnega in dobrega soseda, vernega katoličana, skoz in skoz zavetrnega in značajnega Slovenca ter skrbnega očeta in gospodarja. Zadnje žalostinke sta, ob 'grobu zapela dva pevska zbora.
Sprevoda so se udeležili mnogi odlični možje iz celega okraj.',. Omenimo samo gojspoofa državnega in deželnega poslanca Pišeka, župana Crnejai iz Krama, Verinika iz Hoč in še več drugih županov iz o-kolice.
Rajni Rojko je bil res vzor mož! Z malega je že bil skrben in vrl' gospodar; začel je z malim, a s trudom si je pridelal lepo gospodarstvo. )Do zadnjega je bil delaven kot mravlja,. Svoje otroke je vse vzgojil v katoliško-narodnem duhu. ’J)eden je gostil-, nicar in mesar 'pri Sv. Trojici v Slov. gor., drugi je vrl samostojen posestnik v Spodnji Hoči, eden je dokončali letos gimnazijo* drugi pa slo še doma pri hiši. Upati je, da bojte Vsi sledili stopinjam svojega očeta kot vrli neustrašeni katoliško-i»arodni Slovenci! —
Pokojnika je vse Čislalo, celo naši nasprotniki, akoravno se je (vselej pokazal odločnega Slovenca. To je najlepši nauk za vse, ki si pred nasprotniki ne upajo pokajzati barve! Pri vseh volitvah je bil g. Rojko vselej na. naši strani. Ni se bal, da bi njegova krčma radi tega zgubila sloves, kakor se s tem izgovarja marsikateri krčmar. On je volil z nami, če je tudi v nasprotnem taboru bliskalo in gromelo. In kot gostilničar je bil mož poštenjak skoz in skoz! Klafanje ali tepež v njegovi gostilni ni imelo prostora. —
Mož je bil naročen samo na katoliško-narodne liste. 'Na njegovi mizi si najšel: „Stražo“, „Slovenskega, Gospodarja;“, „(Slovenca“, 1 „Naš Dom“1 1. t. d. Nemškutarske ali liberalne golazni ni maral. Lep vspodbuden vzgled za krčmarje na Spodnjem Štajerskem !
Rojko je vselej rad dal na razpolago svojo hišo za slovenske veselice in shode. Nešteto shodi v se je vršilo pod bi e novo streho. Da so torej Hoče slovenske, gre velika zasluga tudi našemu Rojkotu. In gotovo bo ta hiša tudi v bodoče taka ostala.
Vrlemu možu pa boldi zemljica Iphka !
Politični pregled.
Mam iiripoznan.
V soboto se je objavil jv državnem 1 zakoniku zakon o priznanju izlamia kot verska družba,.
Stranim, prava.
Vsepravaška konferenca, ki bi se imela vršiti te dni v Opatiji, se je prenesla na nedoločen <čas.
Ogrsko.
So ci a/1 d e m okr at i č n o glasilo „Nepsziva“ poroča, da ^ bo volilna, reforma, ki jo je izdelal ministrski predsednik1 Lukaes, podelila tudi onim ženskam volilno pravico, ki so absolvirale višjo šolo in ki imajo kako ia/Jtno premoženje. Teb Vodik bo 100,000 (Jo
200.000.
Balkan.
V petrograjjskih dipiomatičnih krogih se z vso gotovostjo 'trcŽL, da je biia dogovorjena in sklenjena med Srbijo in Bolgarijo defeiisivna in ofensivna pogodba za vse eventualitete na Balkanu. lOjst pogodbe je po teh zatrdilih očito naperjena proti T/určiji.
Papež Pij X. in mikado.
11 talijanski list „Perseveranzaf poroča, da je gojil umrli japonski «esar srčno željo, dobiti od papeža Pija X. lastne jčno pismo. Neki ‘škof-inisijonar na Japonskem je prepustil cesarju neko podobo, pod katero je papež Pij X. lastnoročno napisal nekaj vrstic. A cesarju to ni zadostovalo, (Rad bi bil dobil od blagega Pija X. kakšno bolj obsežno lastnoročno pismo, katero bi naj bilo naslovljeno na. cesarja samega. Cesar, ne meneč se za 'obstoječe dvorne predpise, je pisal papežu lastnoročno daljše' pismo, v katerem mu je izrazil sivoj o prošnjo. (Pismo je došlo v Vatikan, toda nobenega 'niso imeli, kateri bi bil pismo raztolmačil, ker je bilo pisano v japonskem jeziku. Končno je pa predložil državni tajnik, kardinal Merry del Val papežu pismo. (Papež Pij X. ni niti trenutka premišljeval in je takoj napisaj pismo na. cesarja, v katerem se mu v prisrčnih besedah zahvaljuje za cesarjevo 'željo ter je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je bil ravno cestjr tisti, kateri je katoliški veri pripomogel do večje svobode.
Proces proti Jukiču in tovarišem.
Zagreb, 9. avgusta.
Dtines je jei govoriti, prvi zagovornik dr. VI. Prebeg. Uvodoma svojega govora je med drugim nagla-al. ; da mora iz etičnih razlogov pač vsakdo obsojati Jukičevo dejanje, toda zgodovina bo pokapala, da so nesrečne razmere na Hrvaškem, ki jih vsi težko občutimo in, pod katerimi težko trpimo, f potisnile blazniku v roke revolver, s 'katerim je streljal na kraljevskega komisarja, misleč, da s tem reši svojo domovino. Govoreč o revolucionarni organizaciji, ki jo hoče državni pravdnih podtakniti obtožencem', po-vdarja zagovornik, da o takšni organizaciji ni sledu, ker se državnemu pravdniku ni posrečilo eksistence takšne organizacije dokazati z drugim, kakor s štar tutom dijaškega društva „Narodno ujedinjenje“ v — ! Belgrado. V tem statutu pa. je govor samo o kulturnem ujedinjenju Hrvatov ia*'Srbov. Vsakdo izmed Hrvatov, ki čuti narodno, bi se torej lahko vpisal v tak- j Šno društvo.
Nato je dr. Prebeg v objektivnem oziru doka- ; zoval, da Jukičevo dejanje ni kvalificirati kot zavrat ni umor, marveč kot napaden umor, odnosno glede stražnika Borščaka kot navaden uboj. 'Da bi bil kdo izmed obtožencev zagrešil hudodelstvo jalvnega, na-silstva, je popolnoma izključeno, ker niso ničesar zar krivili, kar bi se dalo subsumirati pod ’le ta paragraf.
Nadalje je dr. Prebeg dokazoval, da se Jukjč pri izvršitvi atentata ni zavedal svojega dejanja Kr ostro in vspešno kritiziral mnenje sodnih psihijatrov, ki sta s svojim f odanim mnenjem poJÜizalai, da nista na višku svoje naloge. Qba psihijatra sta pa. izrecno vprašanje, če Jukič simulira, kategorično odgovorila, da ne. Mogoč je torej samo ta-le sklep : Ako Jukič ne simulira, 'potem mora biti blazen, sicer pa je Jukič zagrešil atentat iz patrijotizma, iz ljubezni do domovine, o kateri vsi vemo, da se usiha ja v obupnem, da neznosnem položaju.
Glede ostalih soobtožencev je rekel zagovornik dobesedno:	„To so naši najboljši otroci. Jaz bi bi]
vesel’ in ponosen, ako bi imel take otroke!“
Koncem svojega govora je zagovornik dr. Pre- ! beg naglašal, da je Jukič izvršil atentat pod neposrednim vpliVom vesti o poskušenem Kovucsevem a- ! tentatu na grofa Tiszo. 'Izvedenci so glede Kovacsa izjavili, da je bil tako razburjen, da ni bil odgovoren za svoje dejapje. ‘O Jukiču pa, so izrekli izvedenci, da se 'je zavedal svojega dejanja, dasi je dokazano, j da je hereditarno duševno bolan.
Po or. Prebegu so govorili tudi krajšno in prepričevalno drugi zagovorniki dr, Katičič,, 'dr. Taler, ! dr. Budisavljevič, Razsodita se razglasi 11. t. m.
Raznoterosti.
30.000	naročnikov je dosegel z dne 4. avgusta „Domoljub.“ Slovensko katoliško časopisje je res ve-lemoč postalo. Glejmo, 'da si to moč ne samo ohranimo, ampak še bolj utrdimo! (Agitirajte za našo: „(Stražo“ in ji pridobivajte vedno zopet novih naročnikov !
Naša kmetijska šola. Tretji lOmesečni tečaj na deželni kmetijski šoli v St. Juriju ob južni žel. se bode končal' z javnim izpitom, k začne dne 22. t. m. ob 1411. uri dopoldne. Otvoril se bo s petjem, pozdravom in letnim poročilom ravnatelja. Nato bodo \ izpraševali pomožni in stalni učitelji iz raznih pomožnih, utemeljevalnih in strokovnih predmetov. Končno se bodo razdelila spričevala. Po nagovorih se bode sklenilo ‘s cesarsko pesmijo, Ta izpit naj pokaže javnosti vspehe tega tečaja, naj pa tudi nudi navzočim
gostom, kmetovalcem, kaj zanimivega* v obče. Udeležba gostov bo[ie pokapala zanimanje za ta< največjim potrebam spodnještajerskega kmetijstva služeči 'zavod. Vabljeni so torej ne samo roditelji učencev, — temveč vsakdor, ki se zanima zato, posebno pa vsi pospeševalci zavoda.
Kongres nemških katoličanov v Aacheimi na Nemškem, V staroslavnem mestu Aachenu se je pričel dne 11. L m. 1'etošnji kongres nemških katoličanov. Kongres se vrši v 'znamenju žalovanja nad izgubo velikega kolinskega kardinala dr, Fischerja.
Liberalci tiho. V „Slov. Narodu“ od 9. V m, napada neko liberalno motovilo romaSrje na Brezje, ker so šli „zapravljat“ denar na božjo pot, Ti liberalni kristjani morajo takoj 's svojimi umazanimi napadi- na dan, če naši ljudje zadostijo svojim verskim, potrebam f in se nekoliko oddahnejo od vsakdanjega dela. Mesto da skrbite za naše kmete, ukrenite, da ■se ne bo toliko pijančevalo in zapravljalo po raznih sokolskih in drugih liberalnih prireditvah. Potem mogoče ne bodo liberalni učitelji in uradniki vedno kričali po zvišanju plač. Ce kmet kaj zapravi, je to denar, ki ga je sam zaslužil, liberalci pa navadno zapravljajo denar, na katerem po večini vise kmečki žulji.
Letošnje avstrijske velike vojaške vaje. Dne
24.	avgusta se prično brigadne vojalšfce vaje korne-ga nadpoveljstva graškega. 6. topničarski polk bo izvajal vaje v okolici Grosuplja; 29. pešpolk okoli Sežane, Divače in 'Štanjela; 22. domobranski polk pri Gornjemgraidu. Meti 26, in 29. avgustom se vrše velike divizijske vaje in sicer! bodo manevrirali:	6.
topničarski polk pri Velikih Laščah na Dolenjskem, 23. polk v okolici Divače ' in 22, domobranski polk pri Litiji. Kolesarski vojaški oddelek iz Rovinja odide dne 25. avgusta v Temešvar na Ogrskem. Dne
30.	avgusta pa prično velike cesarske vaje, katerih se udeleže 'prestolonaslednik Franc Ferdinand, načelnik generalnega štaba Schemua, artilerijski nadzornik Konrad, vojni minister vitez Auffenberg in minister za deželno brambo pl. Georgi. 'Teh vaj se ne bo smela udeležiti nobena civilna osebla,, ker se gre za nekatere popolnoma nove vojaške uvedbe, — glede katerih se varuje še najstrožja tajnost.
Slovani pa taki, „Narodni Listy“ 'poročajo, da je peterburška vseučiliška, knjižnica poslala praškemu mestnemu svetu, Ki ji je bil ob priliki sokolskfih slavnosti poslal neko publikacijo, ' Zahvalo i v nemškem jeziku. Slovani pa taki,. Slovanska vzajemnost naj živi!
Hmelj. V lanskem letu so zelo naraščale cene hmelja, ker je bil lep in ga je bilo malo. Letos ja pa pričakovati dobre in obilne žetve, Vsled česar cene padajjo. Na hmeljskem trgu v Žatcu 'sc> prodajali o-grski in štajerski hmelj po 200 K do 210 K zaiSO kg. cene, katere se danes ne dosežejo več. Na i hmeljs-kem trgu v Norimbergu padajo isfotako cene dan za dnevom. Pop rodalo se je tanjjkaj 'nekaj stotov letošnjega ogrskega in štajerskega hernija ( po 153 kron. V sled teh nizkih cen nimajo pivovarne, kakor pišejo listi, nobenega vzroka, da bi poliražile pivo.
Pijača na železnici prepovedana. Norveški parlament je sklenil iz 61 proti 59f glaisovom zajkbn, po katerem se kaznuje vsak, ki v železlničnihi Vozovih alkoholične pijače pije. Tudi lastne pijače, če jo ima s seboj, ne sme piti. Postaja je že stopila .'«daj ' v veljavo.
Kongres svetovne zveze bolniških strežnic. V Kolinu na Nemškem zboruje te dni svetovna zveza bolniških strežnic. Prišle so skupaj 'zastopnice iz vseh petih delov sveta. Na Nemškem je 70.000 strežnic: 26.000 je katoliških sester, 12.000 je protestantskih diakonis, 4500 strežnic je 'organiziranih v raznih bratovščinah in okoli 30.000 Oseb se peča1 zasebno s postrežbo bolnikov. Lepa, armada krščanske ljubezni in usmiljenja.
Za „Slovensko Stražo.“1 !Na primiciji gospoda novomašnika Fr. Zagoršeka se je nabralo za «„jSlov. Stražo“ 40 K. Prištetih 12 K 44 vin. je 'dobila gospa Vičar (Puklova) pri licitaciji jabolke, za katero se je dolgo bojevala.
v	*
Štajersko.
Smolnik. V četrtek dne 1. t. m. smo spremili na puščavsko pokopališče iz Činžata k večnemu počitku našega občinskega tajnika gospoda ! Iv, Lamprehta. Umrli — iz ugledne hiše Žvajgarjeve, doma na Smolniku — je bil občinski tajnik ' treh občin: Smolnik, Činžat in Kume n in si je kot tak pridobil veliko zaslug : za svoj rojstni krajj. Bil je neumorno ■delaven kakor mravlja pri svojih poslih in je pornar gai z veseljem kot občinski tajnik, komjurkolì je Te mogel. Bil je kot navaden mož izvanrednih talentov in vsestransko izobražen, tako da je dobil večkrat celo od1 politične bblasti pohvalno priznanje. Zlbog svojih zmožnosti bi bil dobil z lahkoto kje drugje boljše mesto, pa ljubezen do zelenega Pohorja, Üb rodne grude ga je vezala na kraj, kjer je tekiji njegova zibel. — Prav lepo mu je govoril ob diprtem grobu velečastiti gospod župnik Zrnko iz Puščave, k.i se ni •spominjal samo njegovih zgoraj naštetih ‘čednosti in lastnosti, ampak tudi omenjal, kako globoko veren mož je bil rajni. Brez verskega čustva, ni ljubezni do rodne zemlje, ni zaslug za domovino, ker od onega, ki ni veren, ni pričakovati, da bi kaj storil za svojo domovino, ni niti vstrajnosti, da ibi dosegel ^voj cilj. '35 let vstrajnega in neunjprnega in zvestega dela je posvetil rajni svoji rojstni občini Smolnik, 30 let pa
tudi še sosednim dvem občinam, — Da je bil obče priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Iz vseh treh občin zastopniki' so se udeležili pogrebnega sprevoda, smolniiška. občina pa mu je poklonila lep venec z napisom: „Svojemu zvestemu tajniku, občina Smolnik.“ Zbralo pa se je tudi razen sorodnikov veliko drugega občinstva, ki je spremljalo pokojnika. ki zadnjemu. počitku in mu darovalo v znak spoštovanjiai in ljubezni več vencev in šopkov. Blag mu Spomin! N.
p.	v m. !	L, H.
Pragarsko. (Divja vožnja avtomobila.) Pretečeni četrtek je drvel v divjem diru neki avtomobil, ki je imel znamko E 20, proti postaji na Pragarsko. Neki kmet, ki je v istem Času peljal težak voz z. dvema konjema«, 'je dal opetovano svarilno znamenje, za katerega se pa šofer niti zmenil ni. Konja sta se spiar šila in sta se spustila v divji bleg. Kmeta je (vrglo raz voza. Zlomil fei je nogo. Kdaj bo konec .te divje vožnje z avtomobili?
Ptuj. Kmetijska podružnica za, ptujsko okolico naznanja, da priredi sedaj poučna zborovanja dne
15.	t. m. pri Sv. Marku ob 548. uri predpoldne jv Išali in dne 18. avgusta v Ptuju v Zupančičevi dvorani ob
9.	uri predpoldne. 'Predaval bo c. kr, okrajni živino-zdraivnik gospod Pirnat iz Slovenj gr.|dca o pijvi pomoči pri oboleli živini in pri porodu. Ude podružnice, pa tudi vse druge kmetovalce nujno vabimo, da se udeležijo tega f gotovo zelo potrebnega i pouka1 v obilnem številu. — Odbor.
Celje. fV nedeljo je prevzvišeni knezoškof blar goslovil tukaj razširjeno kapucinsko cerkev in posvetil dva nova, stranska; oltarja. Pri tej priložnosti je bil imenovan preč. g. provincijal kjonzistorijalnim in vlč. gospod gvardijan duhovnim svetnikom. Odlikovanima gospodoma naše najiskrenejše čestitke!
Križe pri Podsredi, Dne 15. t. m., na Veliko gospojnico, i priredi ob 3. uri popoldne ! naš «državni in deželni poslanec i gospod * dr, Frančišek Jankovič javen shod. Zborovanje se vrši v prostorih gospoda Jianeza Omprzela v Pečicah. Ker je to prvo zborovanje y najši občini in se bodo razpraivüjala razna važna vprašanja,, tičoča se naših krajevnih razmer, je pričakovati obilne udeležbe. Gospddarji 5z Križ, Pečic, Osredka in sosednih krajev, prihitite v obilnem številu. Gospodinje, fa/ntje in dekleta, ne zamudite lepe priložnosti! Pridite vsi! Nla tem 'sestanku se hočemo (poznati in pogovoriti o naših težnjah. iNa veselo Svidenje dne 15, t. m. v Pečicah.
Sv. (Frančišek na Stražah. Gornjesavinjčani ! Po vsej Sloveniji1 proslavljajo letos spomin SOletnice smrti nepozabnega vladike Slomšeka, Ali naj mi zaostajamo, za tem ogromnim številom krajev, ki poveličujejo in ‘slabijo moža, ki je dika in ponos našega naroda, moža, ki si je priboril največ zaslug za naš narod? Naša sveta dolžnost je, da tudi mi kolikor le mogoče slovesno proslavimo njegov; 'spomin! V ta-le namen priredimo začetkom ( meseca septembra primerno slavnost v središču Gornje-Savinjske [doline, pri Sv. Frančišku na Stražah! Spored, slavnosti objavimo v (kratkem!
Žalec. S. K. Z. priredi dne 18. t. m. po večernicah ob 4. uri javien društven shod v prostorih g. Nidorferja, (p. d, Gorjupa). Govorijo državni poslanec dr. Korošec in deželna poslanca, dr. Benkovič, in Terglav.
Žalec. Izobraževalno društvo ima v nedeljo 18. t. m. ob /A. uri svoj občni zbor pri g. Nidorfexju z navadnim, vsporedom.
Iz mozirske okoliee. Na večer dne 3. (avgusta je spravil Blaž Merzlak iz Lepenjive nad 20 fantov iz sosedne občine Šmartno na! Paki v Ljubijo; k ponočevanju in popivanju. V gostilni Frančiške Rovš-nik v Ljubiji je popivala cela družba« do prve ure po polnoči. iBrez vsakega« prepira in povoda 1 je udaril B1.y> Merzlak s pivovo steklenico po glavi Pavja Muzga,, tovarniškega delavca ‘iz Ljubije, Sodelavec Pavla Muzg.a, neki Hočevar iz Gorenja, je pograbil Merzlaka in ga vrgel, na prosto, kjer je planilo potem več fantov ha njega, ga preteplo in osavate tako hudo, da je Blaž Merzlak vsled poškodbe črev in ledvic že dne 6. t. m. umrl. Stari ljudje komaj pomnijo, da je v tukajšnji fari vsled tepeža kdo umri. In zete žalostno je, da tudi sedaj ta slučaj nl: izostal. A najbolj žalostno pa je bite videti, ko je bilo dne 7. t. m. 20 fantov ■ iz sosedne občine j pred preiskovalnim sodnikom v pisarni okolice Mozirje. Fantje so stari večinoma olì 16 do 20 let in so komaj iz šole izstopi-
li.	Mladim manjka pač doma« dobrih vzgledov ter še nadalnje krščanske izobrazbe, vsled tega popolnoma posu rovi jo in se žatlibog prevečkrat pretepejo in okrog razgrajajo. Nekaj fantov od te družbe že sedaj glava boli vsled slabe tovarišije!
Prvenci pri Sv. Marku. Tu je umrl mlad in vzoren kmet Lovrenc Janžekovič, ki je bil Že kakor mladenič -zvest pristaš Slovlenske kmečke zveze. Bil je komaj 30 let star. Vsak pomiluje ubogo, zsupuŠČe-no siroto. Mir njegovi duši!
Svetinje. Na Slomšekovo slavnost pridite d}ne 15. «avgusta, [katero , priredite svetinjsM I mladinski zvezi na vrtu, gospoda Mat. Pihlarja s sfedečijn vsporedom: 1. Predgovor. 2. Igra: „Faibijola in Neža,.“
3.	Slavnostni govor. 4. „Antonu Martinu SlomŠeku“, dramatičen prizor. 5. Prosta zabavaj z raznovrstnim vsporeftem. Z)ačetek točno ob 3. uri popoldne. Dne 15. avgusta torej ha veselo svidenje!
Središče. (SlomŠekova slavnost.) Sestrazredna ljudska šola v Središču prirefcM dne 15. t. m., lo je na Velike maše dan, na šolskem telovadišču ' v Središču Slomšekovo slavnost v spomin na ' SOletnieo
njegove smrti. Spored: 1, Pozdrav, *2. Slomšekava koračnica. Dvoglasni zbor. (Poje višja stopnja. 3. Slavnostni govor, 4. Deklamacije petje nižje stopnje.
1.	Zvonček vesti. Bog za vse skrbi. Gorski zvon. — Predica, Pesem. Besede Slomšekove, uglasbil dr. G. Ipavic. Zapuščena sirota. Besede Slomšekove, uglasbil G. Majcen. 6, Lavdon pri Belem gradu. Besede Slomšekove, 'Narodni napev. Oümor. 5. Deklamacije in petje višje stopnje. Vila. Slovenija in Slomšek. Bajka po R. Vrablu. Goljufan Boštjan. Deklamacija. Pesmi sladki glas, Veseli hribček, iTiriglasni f zbor. Narodni napev. Kje je ljubi Bog doma. 'Cetveroglaisr ni zbor. Luna Valček. Dvoglasni zbor. 6. Slomšeko-ve Zlate resnice. Dramatičen prizor. Priredil A. K.
7.	Večernica, Zbor, pojeta nižja ' 'in viJšija stopnja. Narodni napev. 8. Živa slika z dramatičnim uvodom. Pevske točkjb se proizvajajo ,s äpremljeVanjem «klavirja in harmonija. Med odmorom ,svirata gdč, Brandlovi iz Maribora (gosli in klavir). Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: stojišče 30 v, sedeži 80 v. Cisti dobiček se uporabi za šolske namene. V slučaju sljatoe-ga vremena se vrši slavnost v šolskih prostorih.
Zmede v Turčiji.
Bolgarija in Tl u r ÖÜ j a.
Turšfki poslaniki v Zofiji* Naflby Bei, Ui se je mudil Carigradu, se je moral pretečeno soboto nemudoma Vrniti na svoje mesto. Med Bdlgarijo in pa Turčijo sc razmere še vedno zete ostre., ft r ' V A 1 b a n i j i.
Iz zanesljivih virov se poroča), da Albanci ne odkorakajo proti Üskiibu, Dne 8. t. m., je bil sestanek med vodjema Albancev Hasanom in Rizza ter mec! šefom specijalne komisije, ‘ki jo je odposlala turška vlada v Albanijo, Ibrahinom paša. Na tem sestanku so podali Albanci svoje zahteve. Vrše se ne-neprestana "pogajanj*,:	i i
' ! Italij a nško-turška vojska.
Dne 8. t. m. proti 4. uri zjutraj je zgrajbilo približno 1000 Arabcev italijanske utrdbe pri Zanzuri, Boj je trajal 'do 8. ure zjutraj. Ker so metali Italijani iz zrakoplova bombe na Arabce, so se poslednji le končno umaknili.
Po italijanskih poročilih, lei pa niso zanesljiva, so ‘imeli Arabci baje 200 mrtvih ip ranjenih, medtem ko so imeli Italijani samo tri ranjence, kar je pat povsem neverjetno.
Grozna nesreča.
Eksplozija v rudniku „Lothringen,“ se je dogodila v četrtek dne 8. t. m. ob 5410. uri predpoldne.
Nezgoda je znatno večja, nego se je V početku mislite. Do štirih popoline so privedli 25 trupel, tar ko sežganih ; in razmesarjenih, da jih ni bite spoznati, na svetlo, fOb 545, uri popoldne se je trdite, da število mrtvih znaša 40, Rapjenih da je okoli 20 rudarjev.
Nekoliko ur pozneje je prišla preko Dunaja 'iz Bochuma vest, ‘da so do 5410. ure zvečer potegnili iz rudni ko vih rovov 107 mrtvih. Trupla 'so popolnoma sežgana in razmesarjena, talko da jih je strahota pogledati.
'Očitno je že po dosedanjih f rezultatih, da so bila oficijelna poročila, češ, da se je nahajate v rudniku komaj 100 rudarjev, jednostavno ‘zlagana. Zatrjuje se, da je šlo v rudnik nad 650 rudarjev in da so se le malokateri rešili, tako da jih je najbrže nad 500 mrtvih.
Pred rudnikom se odigravajo > strašni prizori. Ljudi je skrb in žalost radi negotovosti svojcev, ki so odšlj v podzemske roye. Srce pretresujoči so prizori na «obupano tarnajoče žene, na jokajoče matere in -na groze in strahu tuleče otroke.
Preiskava doslej ni še mogla dognati vzroka te eksplozije.
RešUrtfa akcija je zete ovirana, ker je rov pri vhodu pokvarjen.
Nemški cesar Viljem, ki fee ravnokar nahaja v Essenu ob Ruhrt pri veleindustrijalcu Kruppu radi stoletnice njegove 'svetovne tovarne, je oznanil svoj prihod v Bohum.
m
Poznejša poročila.: Dosedaj je spravljenih iz rova 105 mrličev, 6 jih j,e Še v jami. Enega rudarja še pogrešajo.
Vzrok nesreče je baje ta, ker se je streljate proti predpisom z dinamitom.
Cesau Viljem se je pripeljali v Bochum, kjer so mu 'med drugimi predstavili 40 f rešenih rudarjev. Ganjen je poslušal cesar pripovedovanje teh mož o grozni nesreči.
Potres na Turškem.
Dne 10. L m. so imeli na Turškem hud potres. Najbolj so občutili potres ob evropsko-turškem obrežju ob Dardanelah. «Vsled potresa, kateremu s» siedali požari, so kraji Ganowo, Kora, Myriophito in še več drugih uničeni. V okolici Ganosa je vsled poža(-ra uničenih 15 vasi. V Cordi je zgorelo 300 hiš. U-smrtilo je več oseb. Brzojavna zveza med Carigradom in Dardanelami je pretrgana. Glasom najnoyejSìh poročil znaša število mrtvih in ranjenih 1000 bseb. V Gajipolu je ubitih več vojakov, Kakor je videti, obiskujejo Turčijo vse nesreče zaporedoma! Kar ni zar dosti političnih zmed pa 'pridejo Še elementarne katastrofe.
Nikdar sa ne bodete kesali - •
ampak zadovoljni bodete in vedno hvalili slovensko trgovino, ker si lahko veliko denarja prihranite če bodete vedno kupovali vse Vaše potrebščine v trgovini
J. N. Šoštarič, Maribor Gosposka ui. 5.
Veliko izbiro najboljšega n najmodernejšega blaga za moške in ženske obleke, platna, sukna, druka; satins, cefira. — Bogata zaloga gotovih oblek, srajce, kravate, ovratniki, naramnice, nogovice, dežniki itd. — Za telovadna društva vse potrebščine in kroji v zalogi. Cene veliko nižje kakor drugod.	Postrežba strogo solidna
Hotel Trabesinger
v Celovcu
cesta
it. 5 mss
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lojzka in Pepca Leon.
Loterijske številke: Dne 10. avgusta 1912. Trst	88	46	9	24	41
Line	73	28	31	4	71
Fr. Kampuš : Zg. Poljskava
pri Pragarskem
Aparat za lotanle
kakor ga
stoječa slika
in kateri bi v nobeni hiši naj ne manjkal, se dobi
uer Sc Co. 281 Sv. Jakob v Slov. gor.
Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	44
Jako priprosto ! Zelo praktično ! Nobena igrača !
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
„Straža“ je najuglednejši spodnještajerski list, torej inserirajte!
arstvo proti požarom
V
Ako hočete mirno spati, krijte strehe z
azbestnim Skriliem - • -
»ZENIT«
ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen, trpežen in ne drag.
ZAJEC & HOM, betonsko podjetje Ljubljana.

vsem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njemu stroje kupovat, ker zdaj jih ima okoli 2- do 300 doma, vsake vrste, ima zdaj najnovejše ročne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, plnge, brane, okopalnike in osipalnike, mline za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalk. ali pumpe za studence in gnojnico, s katero se lahko napumpa v «mi minuti eden p' lovnjak vode ali gnojnice, vsake vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere pustim sam postavit na svoj odgovor, stroje za seno kosit, obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno železje za mline in žage, tudi motorja na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar ali „dampf', največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin“ p. najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače, lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator“, po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo veliko časa in drv. Najnovejše mlin» za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnj. melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo; kolesa ali bicikeine, pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako mn piše, da se on sam pri kmetu oglasi, dobi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške ns dom, da se dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene priprave za mlatilnice se pri njem dobijo, katere mora vsak kmet imeti, kdor ima mlatilnico.	420
Pria jažM-štajerska kamnoseška ________________družba v Celju..
liTiiNirNRirif~iFikiiTni wrirriimnri[iwiiiiii»r[ifiiiriiMiiibiw'iiiitiiiiwiiiiiiii>iii'Hiiiiiiiwiiiii
tap. beasi la strali s strsjalm obratom. :: Zaoil za srarànii grb. :: tersali nasata spominibe in vsa Mniairttolna in stas-sss feesa ills iz to- in inszsmsbep materijala. “ ss Piogge za pfcitoe it msteraga marmorja. :: tftiifea zaloga
izptelpii mpÉsto spannlbav. :: Sajniljs eins. :: Holonfnl aa “ {Haliti ppfi. :: Naročila si izoršajijo točna, ss ss Essil in strokovni proračuni bnzpiagu.
Irzsja^i: toummelka dmžfa® :: Ceil®.
HOBEST aiEHL iSSS 5555 SSgl t
SpotajBštijtrski ljndska. posojilnica v Iiriborn I
registrirnim zadruga z neomejen® zavezo.	®
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 41/.0/ t proti tri mesečni odpovedi po 4%%- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojduiea sama.
Posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/o, na vknjižbo sploh po ö'/Wo. na vknjižbo in poroštvo po 5s/4% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojujo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Upadne upe
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. iu vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačujo denar.
JPoj aa.sia.ila. .s© dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12j uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.