Šlev. 214,
v
p
1924. Posamezna Številka slane 1'5d Dfrt LelO UL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec ...... Din 20
sa pol leta ..... .120
sa celo leto .... .240
za inozemstvo;
mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno
V	Jugoslaviji .... Din 40
V	inozemstvu.... . 60
Cene Inserafom:
Enostolpna peiitna vrsta meli oglasi po Din l-50 tn Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50. veliki po Din 5 - in 4 —, oglasi » uredniškem delu vrstica po Din 6' — .
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoStoins plačana v uolovial.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon SO. upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24.797.
Ko je g. Ljuba Davidovic sestavil vlado narodnega sporazuma, so dvignili pristaši bivšega korupcionističnega režima silen krik, češ: Država in dinastija sta v nevarnosti, to je nevaren eksperiment z državno celoto in »vlada federalističnega bloka« ni nič drugega nego »trojanski konj«, v čegar trebuhu se nahaja »izvidna patrulja Moskve«. G. Davidoviča so že imenovali jugoslovanskega Kerenskega in njih revolverski tisk je napovedoval propast države ob določenem dnevu in uri. Lahkoverni čitatelji so čakali, a države ni hotelo biti konec. Ni bilo nemirov, »šumadinska burja« je izostala, nasprotno pa je s tiste strani posijalo svetlo solnce najširjega zadovoljstva. I opet ništa...
Svetozar Pribičevic in Nikola Pašič sta S svojo vabanque-politiko doprinesla zadnji, a najmerodajnejši dokaz, da sta bila absolutista ter da jima je bila demokracija ne samo španska vas, marveč objekt najstrast-nejšega sovraštva. Imela sta jo na ustnih iu jo oskrunjevala. To se je pokazalo, ko je drugi ustavni faktor napravil nevzdržnemu stanju konec in poveril vlado parlamentarni večini. Stalno so intrigirali okoli najvišjega mesta z obrabljeno frazo, da stremi največja revizionistična stranka za formalno spremembo vladavinske oblike. Da se torej opoziciji ne sme in ne more izročiti oblast. Ta ostudna in nizkotna fraza je prevladovala v njihovem tisku in v takem tonu so pošiljali na vse strani svoje grožnje. Igrali so se najvernejše sluge dinastije, kar jih pa ni motilo, plašiti in groziti v dvorskih krogih z neverjetnimi izmišljotinami. Tu se je pokazal pogojni monarhistični čut v svoji nagoti ...
Stojimo tik pred »republikanizacijo« kraljevske vlade, kakor je ironično omenilo glasilo slovenskih mladinov. Pogojni pristaši monarhizma naj se nikar ne vznemirjajo, kajti dinastija še ni bila nikdar tako utrjena, kakor sedaj, ko ji bodo svetovali tudi štirje hrvatski republikanci. Republika ni dogma, za socialno revolucijo — je dejal Radie — pri nas ni terena in ne potrebe. Ali še hočete več? Le kdor je s slepoto udarjen, vidi v današnji situaciji nevarnost za državo in dinastijo. Trajnosti tega položaja se boje korupcionisti in aferaši od La-zice Markoviča do Rade Pašiča, konsolidacijo razmer v duhu socialne, gospodarske in politične enakopravnosti pa pričakujejo od učvrščene vlade g. Davidoviča vsi pošteni in zares rodoljubni Slovenci, Hrvati in Srbi. Na Danskem je poveril kralj sestavo vlade izključno socialnim demokratom, torej samim republikancem, toda monarhija še vedno obstoja, kljub najtemeljiteišim na-tranjim reformam g. Stauninga. V Angliji je načelni republikanec dobil prednost pred starodavnimi monarhisti. In Nj. Vel. kralj Jurij V. je baje zelo zadovoljen z osebnostjo Ramsay Mac Donalda. V Davidovičevi vladi sta nekoč sedela socialista Divac in Bukšeg, toda vprašanja o obliki vladavine ni tiščal nikdo v ospredje. Zbesneli opozicionalci iz neposredne bližine demonskega Pribičevi-ča pozabljajo, da o tem vprašanju sploh ni bilo govora, ko se je sklepal sporazum. Predvsem gre zato, da sc uvedejo v naše državno življenje metode in manire evropskega parlamentarizma, da sc uvede poštena uprava in polovijo ter kaznujejo vsi veliki in mali korupcionisti. To delo bo trajalo dalje časa, morda celo leto dni. Do tedaj se bodo oblike notranjih strankarskih borb že tako omilile in prilagodile duhu zapada, da nobena skupina tostran in onstran Save oziroma Drine ne bo več rabila zradikalizira-nih gesel.
V ospredje bodo stopile mnogo važnejše stvari, kakor je vprašanje oblike vladavine. Rešili jih bodo Srbi, Hrvati in Slovenci brez »specijalistov« Pribičevičevega kova in brez saveta nesposobnih starcev ter nespodobne žerjavščine. Misel sporazuma je danes vodilna, vse drugo stopa v ozadje. In to je glavna stvar.
Tragikomična je vloga »čuvarjev« države in dinastije. Svoj čas so se sklicevali na parlamentarizem in ustavnost. Ker je krona storila, kar ji veleva ustava kot najvišji zakon, so nenadoma zbesneli. Pribičevic pravi v »Reči«: »Monarhisti v opoziciji, republikanci (ne vsil) na vladi. To je nemo-
goča situacija. Še več: to je usodna situacija«. Pribac ima prav: gre za usodo Lazice Markoviča et consortes. Jugoslovanska drža-
va in dinastija sta danes trdneje fundirani kot takrat, ko so v njej »gaziil« pogojni pristaši monarhistične misli.
PRED DRUGO ETAPO SPORAZUMA.
Zagreb 18. septembra. (Izv.) Danes sta se vrnila v Zagreb dr. Maček in posl. Predavec in takoj poročala Radiču o poteku pogajanj med HRSS in vlado. Jedro njihovega poročila je, da je vlada sprejela predloge HRSS za vstop poslancev HRSS v vlado. HRSS dobi štiri ministre. Predlog za splošno rekonstrukcijo kabineta ni prodrl. Verzije o nekem junktimu med vstopom poslancev HRSS v vlado in med rešitvijo hrvatsko-srbskega spora niso resnične, ker je vsako od teh vprašanj ostalo vprašanje zase. Dr. Korošec in dr. Spaho sta pristala, naj postane V e s e n j a k minister za vere, dr. Behmen pa naj prevzame ministrstvo za narodno zdravje. Davidovic je izrazil željo, naj bi dr. Maček in posl. Predavec takoj ostala v Belgradu, kar jima pa ni bilo mogoče ,vrnila pa se bosta čimprej v Belgrad.
Zagreb, 18. sept. (Izv.) V razgovoru z vašim dopisnikom je izjavil dr. Maček, da je HRSS hotela imeti spočetka le enega zastopnika v vladi, ki bi tvoril zvezo med vlado in HRSS, toda pozneje je HRSS pristala tudi na aktivno sodelovanje v vladi. Glede
sporazuma je izjavil, da sporazum z vlado še ni definiitven, in da je HRSS le začasno dobila ministrstva za agrarno reformo, za gozde in rudnike, za socialno politiko in za izenačenje zakonov. Zato pa bo tudi še nadalje ostala vsaka stranka pri svojem programu. Splošno pa smatramo, da se začenja druga etapa za končni sporazum.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Narodni poslanec dr. Viatko Maček je podal pred svojim odhodom v Zagreb izjavo o vstopu HRSS v vlado. Glede prevzema listnice agrarne reforme je poslanec dr. Maček izjavil: Mi smo izrazili željo glede prevzema resora za agrarno reformo, ker to vprašanje najbolj interesira Hrvate in ker je prejšnja vlada v tem napravila največje nepravilnosti. Naše načelo je, pomagati najprej siromašnemu kmetu in šele potem bi prešli na kolonizacijo. Mi moramo to izvesti zato, ker imamo veliko oporo v ljudstvu in ker nam ni treba volivcev pridobivati z oddajanjem zemlje. Tudi ne mislimo s kolonizacijo ustvarjati volivce za sebe, kakor je delal to dr. Krizman.
s mtalsl
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik poročal o razgovorih, ki so jih imeli načelniki vladnih strank s poslanci HRSS dr. Mačkom in Predavcem. Ravnotako je Lj. Davidovic poročal o dosedan jem delu za vstop HRSS v vlado. Ministrski svet je sprejel poročilo z odobravanjem na znanje. — Kakor je izvedel Vaš dopisnik, ni proti vstopu HRSS v vlado nobenih ovir. Pričakuje se, da bo vstop HRSS izvršen tekom prihodnjega tedna.
Ministrski svet je nadalje pretresal vprašanje o ustavitvi izvrševanja razsodb agrarnih sodišč v Dalmaciji. Zlasti so razpravljali o pravni vrednosti sklepa ministrskega sveta od marca 1921, ki se tiče tega predmeta. Določili so nadalje, kdaj se bo ugotovila pravna veljava navedenega odloka. Govorili so o raznih upokojitvah. No-
tranji minister Petrovič in gradbeni minister Pečic sta predložila ministrskemu svetu razne ukaze iz svojih resorov.
Nadalje so sklenili beguncem iz grške Trakije in Makedonije, ki so pri bežali k nam in optirali, razdeliti zemljo v južni Srbiji. Nahajajo se v veliki revščini, ker se v Trakijo in Makedonijo naseljujejo novi grški begunci iz Turške. Zunanji minister dr. V. Marinkovič je poročal ministrskemu svetu, da dobi naša država iz Nemčije na račun vojne odškodnine po Davvesovem načrtu za oktober 4 miljone zlatih mark v na-turi. Končno so se še razgovarjali o zakonskem načrtu o pobijanju korupcije, ki ga je izdelala posebna komisija v pravosodnem ministrstvu na podlagi prejšnjega načrta. Razprava o tem zakonskem načrtu se bo na jutrišnji seji ministrskega sveta nadaljevala in končala.
SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Ministrski predsednik Lj. Davidovic je pol ure razpravljal s skupščinskim predsednikom L'u-bo Jovanovičsm v predsedništvu parlamenta o sklicanju skupščine. Dan še ni določen, pričakuje se pa, da se bo skupščina sestala začetkom oktobra, najbrž 5., najkasneje pa 10. oktobra.
MINISTRI PRI KRALJU.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Vojni minister je danes odpotoval v Belje, da poroča kralju o tekočem poslovanju v svojem reso-ru. Tudi notranji minister je nocoj odpotoval v Belje, kier bo predložil kralju v podpis nekaj ukazov in mu poročal o vstopu HRSS v vlado. V Belgrad se vrne v soboto. Pričakuje se, da se bo vstop HRSS v vlado izvršil najkasneje bodoči četrtek.
KONFERENCE MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Belgrad, 18. sept. (Tzv.) Danes pred-poldne je konferiral ministrski predsednik g. Ljuba Davidovic v predsedstvu vlade z nekaterimi ministri o razmerah v Južni Srbiji. G. Davidovic je razen tega dalje časa konferiral z ministrom dr. Korošcem o vstopu HRSS v vlado ter o razdelitvi port-feljev.
VISOK OBISK PRI DR. SPAIIU.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Finančnega ministra dr. Spaha sta danes obiskala nadškof dr. Bauer iz Zagreba in dr. Aksamo-vič iz Djakova.
DA VIDO VIČ PRI DR. KOROŠCU.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Ministrski predsednik je obiskal dr. Korošca in se z njim razgovarjal o političnem položaju in vstopu HRSS v vlado. Nato je obiskal dr. Spaha.
SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Danes pred-poldne se je vršila seja demokratskega kluba, na kateri so razpravljali o strankinih zadevah.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Na predpol-danski seji demokratskega kluba je Lj. Davidovic poročal o razgovorih z zastopniki HRSS in nienem vstopu v vlado. Klub je poročilo z odobravanjem sprejel na znanje. Razpravljali so o raznih vprašanjih, ki zanimajo poslance v poedinih okrajih.
IZ DIPLOMACIJE.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) V zunanjem ministrstvu so se zglasili avstrijski, španski in čehoslovaški poslanik. Zunanjega ministra dr. V. Marinkoviča je obiskal naš poslanik v Sofiji Milan Rakič in poročal o poslednjih dogodkih v Bolgariji. — Bolgarski poslanik Vakarelov je obiskal zunanjega ministra Marinkoviča radi poslednjih dogodkov v Bolgariji.
SPREJEMI V PROSVETNEM MINISTRSTVU.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Danes je dr. Korošec sprejel v avdienco odposlanstvo jugosl. profesorskega društva radi nekaterih šolskih vprašanj, posebno radi novega srednješolskega zakona. — V ministrstvu prosvete so bili pri ministru dr. Korošcu sprejeti katoliški škofje, ki se nahajajo v Belgradu in z niim razpravljali o raznih tekočih vprašanjih. Prosvetni minister je nadalje sprejel dopisnika holandskih in flamskih listov Alberta Jan Ver-beeg van den Sanden.
IZPLAČILO POVTŠANITf PLAČ TOBAČNEMU DELAVSTVU.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Povišanje plač delavcem v tobačni tovarni v Ljubljani in drugje so po posredovanju poslanca Go-stinčarja odobrena tudi od računskega od-
delka v finačnem ministrstvu. Finančni minister in monopolna uprava sta poviške že prej odobrila, izplačani pa še niso mogli biti, dokler jih ni odobril računski oddelek. Sedaj je zadeva končana in čim pošljejo tovarne formularje, se bodo poviški izplačali. (Mislimo, da bi ti obrazci morali že davno biti v Belgradu. Op. ured.)
POSLANIK DR. SMODLAKA.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Naš poslanik' pri Vatikanu dr. Smodlaka je danes razpravljal s pomočnikom zunanjega ministra Jovo Vučkovičem. Jutri bo prejel od zunanjega ministra nova navodila.
Z ZAGREBŠKE UNIVERZE.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Kakor je izvedel Vaš dopisnik, so nekateri zagrebški vseučiliški profesorji opozorili prosvetnega ministra dr. Ko.-ošca še na neko kršenje avtonomije zagrebškega vseučilišča razen onih, ki jih je akademski senat že prej predložil dr. Korošcu. Tako bodo zahtevali, da se popravijo krivice na zagrebškem vseučilišču s tem, da se vzame v pretres predlog bogoslovne, modroslovne in medicinske fakultete in akademskega senata ministrstvu prosvete, s katerim se popravijo krivice, storjene z nepravilno vpokojitvijoi profesorjev na bogoslovni fakulteti: Zago-deta, Pazmana in Mihaloviča. Istotako bodo zahtevali, da se o tej zadevi uvede preiskava po vseučiliških zakonih.
POSOJILO ZA POPRAVO 0BD0NAVSKIH NASIPOV.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) V poljedelskem ministrstvu so danes razpravljali o popravi nasipov na Donavi, ki so bili uničeni od poplav, ker dosedaj v tej zadevi še ni bilo nič storjenega in ker se velik del zemlje še vedno nahaja pod vodo tam, kjer je voda podrla nasipe, je minister dr. Kulovec dal vodnim zadrugam posojila v znesku 3 milijonov dinarjev, da so more takoj začeti z delom. Ta posojila se bodo vrnila, kadar dobe zadruge od državne hipotekar-ne banke posojila v to svrho. Vsi stroški za popravo znašajo okrog 20 milijonov Din.
OBTOŽNICE PROTI BIVŠIM MINISTROM.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Razen že predložene obtožnice proti bivšemu ministru dr. Lazi Markoviču bo jutri izročena narodni skupščini proti bivšemu prometnemu ministru dr. Velizarju Jankoviču obtožnica, ki vsebuje 4 točke in sicer: 1. da je podelil koncesijo delniški družbi »Put-nik« za prodajo železniških kart. S tem je državo oškodoval za 7 milijonov Din; 2. da je s famoznim odkupom orientalskih železnic za 799,600.000 Din ogoljufal državo; 3. da je dal popravljati vagone v zasebnih železniških delavnicah, ki v nekaterih slučajih sploh niso obstojale, in oškodoval državo za 9 milijonov Din; 4. da je favoriziral zasilne železniške delavnice za popra-vilo^vagonov, ki so ta dela zaračunavale dražje, nogo državne delavnice. Ugotovljeno je, da so posebne delavnice zaslužile mnogo več, nego je bilo potrebno in sicer delavnica v Brodu 45 milijonov Din, sme-derevska 22 milijonov in subotiška 15 milijonov. Ravno tako je dovršena obtožba proti bivšemu prometnemu ministru dr. Dragutinu Kojiču, ki je obtožen mnogih zlorab v svojem resoru.
ODLOŽEN MANDAT.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Radikalni poslanec za užiški okraj g. Petar Bjelica je odložil svoj mandat, da bi po sporazumu mogel priti v skupščino njegov namestnik Sava Radojevič.
IMENOVANJE.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Za načelnika ravnateljstva plena je imenovan Ljuba Djorič, sodnik na sodiščti prve instance v Jagodini. Za načelnika pravosodnega ministrstva je imenovan Rankovič, sodnik na sodišču prve instance v Kragujevcu.
PRIZNANJE ZASLUŽNIH MOŽ.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Skupščinski odbor za pretres zakonskega načrta o priznanju zaslužnih mož bi bil moral imeti danes svojo sejo, vendar se ista ni vršila, ker ni bilo navzočih dovolj poslancev. Kakor je izvedel Vaš dopisnik, se bodo pregledali vsi tozadevni akti, ki jih j« podpisal bivši minister zunanjih zadev, češ da je bilo odlikovanih mnogo oseb, ki pa nimajo nobenih zasluc.
ZAKON O POBIJANJU KORUPCIJE.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Zakon o pobijanju korupcije jo končnoveljavno urejen. Glavni del zakona določa, kako naj so v slučajih korupcije postopa, kazensko odredbe bodo pa vzete iz kazenskega zakonika.
IiUSKO-MAŽARSKA POGAJANJA.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) 0 pogajanjih med Mažarsko in Rusijo je prišla v Belgrad sledeča brzojavka. Pomočnik ministrstva g. Kanya in odpravnika poslov g. Jungert sta v imenu mažarske vlado stopila v zvezo z zastopnikom sovjetske Rusije v Berlinu Krestinskim z namenom, da pridobita za mažarsko industrijo odjemalce. _ Pogajanja so po tej budlmpeštanski vesti popolnoma zasebnega značaja in se ne tičejo političnih vprašanj.
Pogajanja z Mažarsko.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Danes se Je Vršil v zunanjem ministrstvu sestanek naših izvedencev za pogajanja z Mažarsko pod predsedništvom načelnika naše delegacije dr. Ninko Peričem. Temu sestanku so prisostvovali dr. Ryba? in pomočnik prometnega ministrstva Branislav Avramo-vič. Ugotovili so, da je ostalo na prvem sestanku še 12—13 stvari nerešenih. Posebno so važna vprašanja ukinjenja se-kvestrov, vprašanja plačevanja predvojnih dolgov in to v katerem denarju in po katerem kurzu, vprašanje pokojnin itd. Razpravljalo se je o stališču, ki ga mora naša delegacija zavzeti pri prihodnjih pogajanjih. Za nekatera vprašanja bo ministrski svet dal navodila.
FAŠISTOVSKI NAPAD NA KOMUNISTE.
Rim, 18. sept (Izv.) Včeraj ponoči so udrli fašisti v prostore komunistične stranke, kjer so pohištvo razbili, spise pa sežgali.
ZNIŽANE VOZNE CENE ZA ROMARJE V RIM.
Rim, 18. sept (Izv.) Povodom jubilejnega leta je železniška uprava dovolila za romarje do 50 odstotkov popusta na laikih železnicah.
POTRESI V ERZERUMU.
Zarigrad, 18. sept. (Izv.) V okolici Erzeruma je 13. t m. silovit potres podrl okoli 150 hiš.
Belgrad, 18, sept. (Izv.) Po zadnjih Vesteh je bilo v bojih med pristaši Todora 'Aleksandrova in Aleko Paše ubitih pri Džumaji okrog 150 oseb. Boji se nadaljujejo.
Kongres proti trgovini z
Gradec, 18. sept. (Izv.) Danes je bil otvorjen kongres za pobijanje trgovine z 'dekleti in otroci. Profesor Ude je kot predsednik pozdravil zastopnike skoro vseh držav. Iz Jugoslavije so prišli na kongres Vladeta Miličevic, tajnik v ministrstvu za notranje zadeve, Vladimir Vasilje-vic iz Zagreba in dr. Robič iz Maribora. Po pozdravih deželnega glavarja dr. Rin-telena in graškega župana Muhitscha je govoril dr. Robič, ki je izjavil, da bo vlada kraljevine SHS vedno podpirala plemenite težnje kongresa.
RUSKO-ANGLEŠKI INCIDENT
London, 18. sept. (Izv.) Po poročilih iz Moskve je neka ruska ladja 22. avgusta na iVranglovem otoku, kjer je bil leta i923 Anglež Stephenson razvil angleško zastavo, razvila rusko zastavo. Zaradi tega otoka že delj časa obstoja spor med Rusijo in Anglijo.
KOMUNISTIČNI NEMIRI V PRAGI.
Praga, 18. sept. (Izv.) Včeraj dopoldne 80 priredili komunisti protidraginjski shod. katerem je prišlo do nemirov, ki jih je poli-fcija na konjih energično zatrla. Zaraditega je prišlo danes v mestni posvetovalnici, v kateri se je vršila seja zaradi protidraginjske akcije, do burnih prizorov, ker so komunistični občinski svetovalci protestirali zoper postopanje policije. Končno se je vpostavil mir in so se sprejeli razni protidraginjski sklepi.
MEDNARODNA DIJAŠKA ZVEZA.
Varšava, 18. sept. (Izv.) Na včerajšnji »eji Confederation internationale des etudi anto je bilo izvoljeno sledeče predsedstvo: Jan Balinski (Poljak), Matadan (Anglež), Ma-thien (Francoz), Gressler (Danec), Techsen ■(Švicar) in Deak (Mažar).
PROTI ANGLEŠKO-RUSKI POGODBI.
London, 18. sept (Izv.) Zveza angleških trgovskih zbornic in Zveza industrij-cev sta sklenili protestirati proti sklepu angleško-ruske pogodbe.
UPOR NA KAVKAZU.
Pariz, 18. sept (Izv.) »Chicago Tribune« poroča iz Trapezunta, da je upor v Georgiji ponehal, vedno bolj pa se razvija v Aserbeidžanu. V okolici Bakuja so uničili 37 petrolejskih vrelcev.
POSEBNE POGODBE.
Ženeva, 18. sept. (Izv.) Danes so se posvetovali v Društvu narodov o posebnih pogodbah. Sprejeli so resolucijo, da Društvo narodov priznava posebne pogodbe, dokler se ne ustanovi obligatorično razsodišče, a posebne pogodbe naj se predlože Društvu narodov.
PORAZ ŠPANIJE V MAROKU.
London, 18. sept. (Izv.) Španija je (sprejela pogoje, ki jih je stavil Abd-el-ke-
**i m Pn tni	finoTiuo enmn
roških beguncev.
Ženeva, 15. sept. 1924.
k! še vedno ne more pozabiti brutalnega nastopa g. dr. S p a 1 a j k o v i č a leta 1921 na seji Društva narodov. Takrat je bil dr. Spalajkovič prvi delegat naše države in je pri razpravi o pomoči gladnim v Rusiji v imenu Pašičeve vlade izjavil na zgražanje vseh, da njegova vlada ne da niti vinarja za gladne v Rusiji. Naj vsi pomrjo ali pa vpostavijo carizem. Od tedaj so pri Društvu narodov mislili, da so vsi naši ljudje istega mišljenja kakor g. Spalajkovič, ki še vedno sedi v Parizu. Zato je bilo dobro, da je g. dr. Pitamic ta slab vtis s svojim korektnim nastopom popravil in tujemu svetu pokazal, da žive v Jugoslaviji tudi drugačni ljudje in ne samo taki, kakoršne so predstavljali radikalni stebri dr. Spalajkovič, Laza Markovic in dr. Jajce, kakor imenujejo enega naših še vedno aktivnih diplomatov v Švici, ker mu je država, ki bi jo moral reprezentirati, poslednja briga, pač pa mu je edini posel trgovina z jajci.	Viktor Schweiger.
Za številne ruske begunce, Idi so se po zlomu carizma raztepli po celi Evropi, so skrbele v začetku razne humanitarne organizacije. Ker pa je število teh beguncev stalno naraščalo in je po katastrofi avanturista Wrangla doseglo skoraj 2 milijona in ker je bila tudi beda teh ljudi stalno večja, niso posamezne organizacije več zmogle težkega dela preskrbe in zato se je pod protektoratom Društva narodov osnoval poseben odsek za preskrbo ruskih beguncev pod vodstvom znanega prijatelja ruskega naroda dr. N a n s e n a.
Ta odsek je posredoval pri vladah posameznih držav, da so sprejele na njih odpadajočo število rufkih beguncev in da so jim dale potrebna sredstva za njihovo preskrbo. Posebno rade so se odzvale slovanske države Češkoslovaška in Bolgarija, v Jugoslaviji pa so predvsem begunci Wranglove armade dobili gostoljubno streho. Odsek je obenem sam razdeljeval večje podpore in skrbel tudi zato, da so se ustanovile posebne šole za otroke in dijake; na Češkem se je ustanovila celo posebna univerza.
Kmalu se je uvidelo, da ne bo mogoče stalno vzdrževati tako velikega števila beguncev, katerih nade, da se bodo vrnili šele po zopetni vpostavitvi carskega režima, so postale ničeve. Zato je ta odsek že lansko leto pričel z veliko akcijo za repatriacijo beguncev, ker je dobil od sovjetske vlade zagotovilo, da bodo begunci sprejeti ne glede na njihovo propagando in politično delovanje v tujini. Akcija je imela uspeh, ker je skoraj večina beguncev radevolje odšla v svojo domovino in kakor se vidi iz letošnjega poročila dr. Nansena, je vsak od teh našel tudi v sovjetski Rusiji svojo domovino, če je hotel delati. Dr. Nansen prihaja vsled tega v svojem poročilu do sklepa, da je nadaljno vzdrževanje posebnega odseka za pomoč ruskim beguncem nepotrebno. Kdor je hotel, ta se je vrnil v Rusijo. Oni, ki so ostali v tujini, pa morajo gledati, da se sami preskrbujejo računajoč pri tem seveda na gostoljubnost posameznih držav. Dr. Nansen zato predlaga, da preide nadaljna akcija na Mednarodni urad dela, katerega dolžnost bo pomagati beguncem, ki ostanejo v tujini, da dobe delo. Ta predlog je bil sprejet tako za ruske, kakor tudi za armenske in grške begunce iz Male Azije.
V debato o tem vprašanju, o katerem je razpravljala peta komisija, je posegel tudi naš delegat vseučiliški profesor g. dr, Pitamic.
G. dr. Pitamic je v glavnih potezah pojasnil delo in skrb jugoslovanske vlade za ruske begunce. Mi smo jih vedno radi sprejemali in pri tem nas niso vodili ni-kaki politični oziri. Vse, kar smo v tem oziru storili, smo storili iz človekoljubja, predvsem pa iz slovanske solidarnosti. Za ruske begunce izdaja vlada mesečno nad šest milijonov dinarjev, kar iznaša dosedaj nad 300 milijonov. Če se sedaj prenese delo na Mednarodni urad dela, je treba opozoriti na problem pouka, ker je velike važnosti za bodočnost ruskega naroda, da ruska mladina ne ostane brez potrebne vzgoje, kajti gotovo je, da se jih bo pozneje še mnogo vrnilo. V tem pogledu je naša država ustanovila razne srednje šole, več tehničnih kurzov in kurze za rudniško eksploatacijo in električno inštalacijo. Ker je bil precejšen del beguncev iz inteligenčnih krogov, se je tudi za njih posebej skrbelo, da so dobili njim odgovarjajoče namestitve. V zadevah civil-no-pravnega značaja so ruski begunci popolnoma izenačeni z našimi državljani in tudi v pogledu javnega prava seje za njih storilo kar največ mogoče: deležni so vo-livne pravice za občine in tudi za narodno skupščino.
To je mogoče dokaz redkega zaupanja, ki se da razlagati iz čustev simpatije in bratstva napram velikemu ruskemu narodu. Ta čustva niso v nobeni zvezi s sedanjim političnim stanjem v Rusiji, ona so inspirirana predvsem iz čuta slovanske solidarnosti, ki je vedno vezala naš slovenski narod z velikim narodom ruskim.
Simpatična izvajanja g. prof. dr. Pi-tamlca so iznenadila posebno dr. Nansena.
Na Kitajskem od leta 1911—12, ko se je strmoglavila dinastija, neprestano vre. Ogromna država se nahaja v rokah raznih generalov, ki se med seboj borijo za prvenstvo. Bilo bi pa napačno sklepati, da bi se v tem kaosu ne vršil razvoj v čisto določeno smer. Kitajska išče v državljanskih borbah in strankarskem metežu sebi primerne vladavine. Gre pravzaprav za iste principe kakor na zapadu: ali centralizem ali avtonomizem. Dobil poznavalci kitajskih razmer so prepričani, da enkrat nad vsemi generali, politiki in avanturi-sti zmaga silna osebnost, ki bo politično življenje ogromne države uredila iu ji dala pravo obliko vladavine.
V sedanjem momentu si stojita nasproti vojaški guverner južno od Šangaja nahajajoče se province Čekiang, Lu, in vojaški guverner severno, zapadno in jugozapadno od Šangaja ležečih provinc Kiangsu, Anhui in Kiang-si, Či. Lu in Či pa izvršujeta samo voljo in namene dveh najmočnejših potentatov sodobne Kitajske, Čang Tso Lina iu Vu Pei Fua. Prvi je gospodar Mandžurije, drugi obvladuje severno Kitajsko s Pekingom in centralno vlado, oziroma parlamentom in predsednikom republike. Vrhtega je posegel v njimo borbo znani Sun Yat Sen, predsednik kantonske vlade, ki podpira Čang Tso Lina.
Sedanje borbe so zategadelj dalekosežne-ga pomena, ker se vrše okoli Šangaja, ki je največje in najbogatejše kitajsko pristanišče, kjer imajo inozemski trgovci velikanske interese. Zato so vse prizadete velesile — Anglija, Amerika, Japonska, Francija in Italija — odposlale v šangajske vode svoje bojne ladje, da ščitijo svoje podanike-trgovce, v ostalem pa se drže stroge nevtralitete. Kitajci seveda gledajo inozemske zaščitnike Šangaja z velikim nezaupanjem, boječ se, da ne bi se iz tega iz-cimila zopet kakšna okupacija kitajskega ozemlja po tujcih kakor za časa boksarske vstaje.
Zelo je na kitajskih dogodkih interesira-na Rusija. Vu Pei Fu, ki ima na osrednjo vlado kitajske republike največji vpliv, ima največ zaslug na tem, da je le-ta z Rusijo nedavno sklenila važno politično-trgovinsko pogodbo, tičočo se predvsem vzhodnokitajske železnice. Njegov nasprotnik Čang Tso Lin pa, ki ima v oblasti Mandžurijo, skozi katero ta železnica teče, te pogodbe ne priznava, za-radičesar se pogodba ne more izvršiti. Rusi ga dolže, da dela v korist Japonske, ki nasprotuje ruskemu vplivu v Mandžuriji in vna-nji Mongoliji. Sovjeti so se postavili na stran Kitajcev, katerim dopovedujejo, da jih hočejo kapitalistične velesile zasužnjiti. Pri tem seveda sami zasledujejo namen Kitajsko čimbolj privezati nase in se z njo okoristiti. Pri tem se dela seveda tudi komunistična propaganda, kolikor gre.
Ali bodo velesile prisiljene h kaki intervenciji, se še ne da sklepati. Očividno se je ogibljejo, ker bi iz tega nastale komplikacije imele preveč nevarne posledice.
vil, da slejkoprej trdno držijo z opozicijo. Povdarjalo se je, da so besede g. Mussolinija v Napolju samo — besede. Ni dovolj, da g. Mussolini izraža svoje dobre namere, treba je predvsem dejanj. G. Mussolini je pač prepovedal fašistovske manifestacije 21. t. m., toda vodstvo fašistične stranke je ob tej priliki izdalo razglas, v katerem se ponavljajo stare grožnje. Ni dosti, da vlada povdarja potrebo miru in zakonitega reda v deželi, treba je, da se po tem ravna tudi fašistična stranka. Dejansko pa se nasilja nadaljujejo in vlada jih ne kaznuje. V resoluciji, ki jo je vodstvo nato sprejelo, je rečeno: »Delovanje opozicije gre za tem, da ee neha vsako nasilje, da se vsi državljani razorožijo in da se vzpostavi disciplina ter enakoveljavnost zakona za vse državljane, ki mora stati nad vsemi strankami in frakcijami.«
Na kvaterno nedeljo pop. dne 21. septembra 1924 priredi Okrajni odbor SLS za kamniški pol. okraj velik
Ljudska tata na Homcu
na katerem bodo poročali poslanci o našem političnem, narodnem in gospodarskem položaju.
Ker je ta tabor zasnoval naS nepozabni dr. Krek, vas vabimo od blizu ifl daleč, pridite v obilnem številu, da W skupno spomnimo na prvoboritelja jugoslovanskih idej, katerega edina želja je bila, videti Slovenca svobodnega na svofl zemlji.
Odbore Kmetskih zvez opozarjamo, da se udeležijo tabora v čim večjem številu.
Nov nasilni čin španskega
španski diktator general Primo de Rfve-ra ne vlada nič menj nasilno nego Mussolini v Italiji. Znano je, kako je pregnal iz dežele znanega filozofa Unamuno, ki mu je očital zveze z neko kurtizano. Katoličane, ki stremijo za avtonomijo, diktator brutalno zatira. Ukinil je svobodo tiska in prepovedal vse politične shode vseh strank brez razlike. Zdaj se pa izve, da je organiziral tudi >Čeko<, tajno policijo, ki preganja nasprotnike diktatorskega režima.
Londonski listi poročajo zdaj o novem nasilju Primo de Rivera. Lotil so je enega najuglednejših španskih politikov, don Angela Ossorio, bivšega ministra v konservativnem kabinetu Maura. Tega so te dni zaprli na podlagi zasebnega pisma, ld ga je pisal prijatelju in katerega je tajna policija na pošti odprla!
Ossorio odkriva v tem pismu svojemu prijatelju razne umazanije diktatorja. Diktator je podelil monopol za telefonske naprave neki špansko-ameriški družbi, ki je v zahvalo zato imenovala diktatorjevega sina za pravnega konsulenta družbe z ogromno plačo. Sicer pa se korupcija pod diktatorjem širi v vsej politični upravi. Diktator protežira tudi razne lahkomišljene ženske in je osvobodil ia preiskovalnega zapora nekega trgovca s kokainom, ker je prijatelj diktatorjeve ljubice, neke kurtizane z imenom La Čatba. Ossorio piše v tem pismu tudi o uporu španskih čet, ki so bile poslane v Maroko. Tudi se pritožuje nad barbarskimi metodami diktatorja, ki neusmiljeno obračunava s svojimi političnimi nasprotniki.
Javnost je seveda zaradi tega aresta silno razburjena, ker dokazuje, da niti pisemska tajnost v Španiji več ne obstoja.
5> it
Govor g. Mussolinija v Napolju so sprejeli z velikim zadovoljstvom filofaši-stični liberalci in skupina takozvanih nacionalnih katoličanov. Smatrajo za pomembno, da je g. Mussolini povdarjal potrebo notranjega miru v deželi, da je priznal opoziciji potrebo do obstoja in priznal možnost, oziroma celo potrebo mirnega življenja fašizma in opozicijonalcev. Nekateri staroiiberalci zagovarjajo zaradi tega še bolj nego preje sodelovanje s fašizmom. Skupina nacionalnih katoličanov pa polemizira dalje s popolari, izrabljajoč nagovor sv. očeta katoliškim dijakom, češ, da iz njega sledi, da katoličani (popolari) na noben način ne smejo sodelovati z opozicijo, ker s tem pomagajo do oblasti brozverskemu socializmu.
Opozicija pa misli čisto drugače. Dne 17. t. m. se je zbralo v prostorih parlamenta vodstvo združene opozicije, sestoječe iz demokratov (mladoliberalcev), demokra-tov-socialislov, socialistov-unitarcev (II. Internacionala), nopolarov, maksimalistov (skrajnih levih socialistov), republikancev in zastopnika sardinske avtonomistične stranke. Tunini jc v imenu uoDolarov izja-
III
+ »Slovenski denar«. Na naš včerajšnji uvodnik se jo oglasil z odgovorom kot prvi »Slov. narode, toda tako nerodno, da se vidi že na prvi pogled, da ata smisla našega članka niso prav nič razumeli. Ata govore namreč najprej nekaj o »Mestni hranilnici« in o »klerikalcih, ki potrebujejo denar«, potem pripovedujejo nekaj o poštni hranilnici, »iz katere gre ves denar v centralo, odkar je na vladi SLS,« potem pravijo, »da so klerikalci od nekdaj branili vse upravne svinjarije in razsipnost« in očitajo »klerikalcem« končno, da so kot en mož stali za famoznim g. Kocmurjem«. Naravnost temo v pameti so pa ata zadeli s trditvijo, »da hočejo klerikalci ravnateljstvo osrednjega in okrožnih uradov za zavarovanje delavcev razpustitil Iz atove-ga odgovora je razvidno, da jih je morala vsebina našega včerajšnjega uvodnika silne zadeti in zato so poskusili celo zadevo za-vleči na drug tir in zato trde stvari, o katerih mi sploh nismo govorili! Bodi nam dovoljeno še enkrat povedati svoje zahteve glede okrožnih uradov, ki pa niso samo zahteve »klerikalcev«, ampak zahteve vset poštenih slovenskih delojemalcev in delo dajalcev, ki s svojimi prispevki vzdržujejc slovenski okrožni urad za zavarovanj« delavcev v Ljubljani. Mi smo rekli, da st steka v blagajno ljubljanskega okrožnegf urada Izključno slovenski denar — ata, ali je to res ali ni res? Dalje smo po vedali, da ta slovenski denar ne ostaia >
Sloveniji, kakor bi se spodobilo, ker je ta denar kljub državnemu nadzorstvu še vedno privaten denar slovenskih zavarovancev, ampak da ogromen del tega denarja odhaja iz dežele ven in se nikdar vež v deželo ne vrata — ata, ali je to res ali ni res? Povedali smo dalje, da velik del tega denarja »pbrača« z velikanskim profi-tom znana Žerjavova banka, ki v zahvalo za lepe dobičke skromen del teh dobičkov meče v večno zijajoče žrelo raznih Žerjavo-vih političnih podjetij — ata, ali je to res ali ni res? Na podlagi teh ugotovitev smo nato zahtevali ne le kot »klerikalci«, ampak tudi kot pošteni slovenski ljudje sledeče : 1. Da mora denar slovenskih delodajalcev in delojemalcev, kolikor ga even-tuelno preostaja, ostati doma; 2. da se mora ta denar kot zavarovanjski denar nalagati v pupilarno-varnih zavodih — če ga ti dajejo na svojo odgovornost in s svojim jamstvom kam dalje, to zavarovancev ne bo oškodovalo, ker jim jamči za njihovo premoženje p u p i 1 a r -no s t hranilnic; 3. pri hranilnicah, kamor bi se vlagal zavarovanjski denar, naj se Osnujejo po vzoru, ki ga imamo že pri Mestni hranilnici ljubljanski, posebni kreditni odseki, kjer bi dobivali potrebna jim mala posojila po nizki obrestni meri zlasti mali ljudje. — To in nič več smo povedali včeraj, in kdor te zahteve pravilno razume, mora priznati, da te zahteve niso prav nič ne »klerikalne« in ne »liberalne«, ampak da so p o š t e n e , da odgovarjajo popolnoma modernim upravnim principom in da so V eminentnem interesu celokupnega slovenskega zlasti kreditnega gospodarstva. 'Interes celokupnosti bo pa že še nekaj pomembnejši kakor interesi Žerjavovih političnih organizacij in njegovih časnikarskih podjetij. — Glede »famoznega g. Kocmurja« bodi omenjeno na kratko, da mi principijel-no branimo vsakogar, komur se godi kaka krivica in če se godi kaka krivica g. Koe-murju, bomo branili tudi njegovo pravico brez ozira na njegovo strankarsko pripadnost. — Še eno besedo o razpustu ravnateljstev. Ali nismo nikjer trdili, da želimo kakšen »razpust«, pač pa bomo povedali prav v kratkem, kdo vse sedi v raznih »ravnateljstvih« in »načelstvih« in zakaj. Potem bomo pa tudi glede te točke povedali, kaj je prav in kaj ni prav in kako bi moralo biti — ata, ali ni tako prav in res?
»Cisto navadna marijoneta« v rokah SLS je na ljubljanskem magistratu sedanji vladni komisar g. dr. Perič, pravi »Narod«. — Ampak bivši gerent g. dr. Krejči — ja, to so bili neodvisen in svoboden komisar in gerent, še bolj kot gospod baron Hein, Exzellenz, bitte sehr,Ju se jim še sam dr. Žerjav ni upal nič reči!
»Ogromna večina ljubljanskega prebivalstva«. Imenovanje občinskega sosveta za ljubljansko mestno občino, v katerem je tudi nekaj »klerikalcev«, imenuje »Narod« »nov udarec ogromni večini ljubljanskega prebivalstva«. Ta »ogromna večina« obstoji danes iz celih štirih oseb, ker pristavlja k neki mizi v restavraciji »Zvezda« pikolo vsak dan le štiri stole, čeprav bi bilo prostora pri tisti mizi vsaj še za štiri osebe. Včasih se sicer zgodi, da prisede k tisti mizi še kakšna peta oseba, toda ta je pa že čisto gotovo »klerikalec«.
»Klerikalni eksponenti« v »Mestni hranilnici«. »Narod« pravi, da »so klerikalci zato namestili svojega eksponenta v »Mestni hranilnici«, ker so potrebni denarja«. — Nemški pregovor pravi: Wie der Schelm selbst ist, so denkt er auch von anderen. Ali mar misli »Narod«, da bodo »klerikalni eksponenti« kar v žakljih odnašali denar iz »Mestne hranilnice« k sebi ha dom? Nam se zdi namreč vse nekaj dru-zega, da bodo namreč »klerikalni eksponenti« nekoliko pogledali v računske knjige »Mestne hranilnice«, pa ne zavoljo ugotovitve kakega nereda v njih, ampak zato, da ugotove, zakaj in na eegav pritisk se je Žerjavu tako mudilo razpustiti bivši občinski svet v Ljubljani brez vsakega pravega povoda in zakaj in na čigav pritisk se mu je zlasti mudilo postaviti nad »Mestno hranilnico« svojega gerenta. Samo to bodo »klerikalni eksponejiti« nekoliko ugotovili in bodo gotovo tak (prijazni, da bodo poslali svoje ugotovitve »Narodu« in »Jutru« v blagohotno brezplačno objavo.
Povišanje rent zavarovancev
pri Pokojninskem zavodu,
Stari pokojninski zakon in vsetozadevnc novele so se vsled dejanskih razmer preživele. Ljudje, ki so bili zavarovani dolga, dolga leta, so dobivali le malenkostne rente, tako, da niso mogli ne živeti ne umreti. Prva skrb novoizvoljene delegacije pri Pokojninskem zavodu za nameščence Slovenije in Dalmacije je bila, da se odpomoro starim rentnikom. Tozadevno je načelstvo Pokojninskega zavoda predlužilo že v decembru ministrstvu za socialno politiko načrt novelizacije, ki pa pod prejšnjo vlado sploh ni bil rešen. Sedaj sta pa načelstvo in delegacija izdelali nov na-
črt povišanja rent, katerega je minister dr. Behmen ugodno rešil. S tem se bo vsaj začasno in deloma odpOmoglo vdovam in sirotam ter rentnikom. Pripravlja se pa nov moderen zakon v duhu češkoslovaške in avstrijske modeme pokojninsko zakonodaje. Upamo, da bo ta zakon v najkrajšem času predložen parlamentu. Pri tej priliki pripominjamo, da sta veliko pripomogla, da se je ta pravilnik tako ugodno rešil naš dr. France Jež in pa ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Rudolf M a t j a š i č. — Glavno pri novem pravilniku je valorizacija predvojnih in povojnih premij ter 50% redno povišanje rent in uvedba izrednih doklad.
G. minister je dne 9. septembra 1924 z odlokom št. 66-IV. odobril sledeči pravilnik:
PRAVILNIK O DRAG1NJSK1H DO-KLADAH.
V smislu 61. 7 zakona z dne 12. majnika 1922, SI. Nov. št. 125, so izdaje z odobren jem g. ministra socijalne politike naslednji pravilnik:
$ 1.
Pokojninski zavod za nameščence daje radi draginje svojim rentnikom draginjske doklade, in sicer redno in izredno.
$ 2.
Pravico na redno draginjsko doklado ima vsaka oseba, ki prejema od zavoda invalidsko, vdovsko ali otročjo rento.
Tuji državljani in v inozemstvu bivajoči rentniki dobivajo to doklado samo tedaj, ako tudi dotične tuje državo plačujejo draginjske doklade našim državljanom, odnosno svojim rentnikom, bivajočim na našem ozemlju, v kolikor ne obstoje posebni mednarodni dogovori.
$ 3.
Redna doldada je v obveznem 1 p. z.), prostovoljnem 28 p. z.) in neobveznem (§ 30 a p. z.) pokojninskem zavarovanju enaka razliki med rento, pripadajočo rentniku na podstavi določil zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 12. maja 1922, SI. Nov. št. 125, in naredb, izdanih na osnovi tega zakona, in med računsko rento, ki se dobiva po naslednjih določilih:
a)	letni znesek računske invalidske rente je enak 15 odstotkom svote vseh vplačanih premij, povečanim za 30 kratni povprečni znesek enomesečne premije, plačane izza 20. leta starosti. Pri tem se računajo premije, plačane do dne 31. decembra 1918, z 12 kratkim zneskom, premije, plačane od dne 1. januarja 1919 do dne 30. junija 1921, z 8kratnim zneskom, premije, plačane od dne 1. julija 1921 do dne 30. junija 1922, z dvakratnim zneskom, in premije, plačane po 1. juliju 1922, z enkratnim zneskom,
b)	osebam, ki prejemajo starostno rento, se poveča gornja računska renta za 103»;
c)	računska vdovska renta znaša 50 % moževe pravice na rento v smislu točk a) in b), otroška renta za enega otroka 25%, za dva 35%, za tri 40%, za štiri ali več otrok pa 45% roditeljeve pravice ua rento, renta sirot brez očeta in matere za eno siroto 50%, za dve 75%, za tri 85%, za štiri 90%, za pet ali več sirot pa 95%, ako računska renta ne znaša za invalidnega ali starostnega rentnika letno Din 3000.—, za vdovo Din 1800.—, za eno dvojno siroto Din 1200.— in za 2 ali več dvojnih sirot Din 1800.— se računska renta dopolni na te zneske.
$ 4.
Redna doklada iz zavarovanja na višje dajatve (čl. IV. p. z. od 25. junija 1914). je enaka 50 odstotkom zneska rente.
§5.
Redna doklada se daje iz sklada za redne draginjske doklade, v katerega se vnašata vsako leto 2 odstotka povprečnega zueska čiste imovine zavoda začetkom in koncem računskega leta (premijska rezerva in vsi skladi odbivši morebitni nepokriti primanjkljaj).
§ 6.
Izredno draginjsko doklado prejemajo rentniki zavoda, kojih obstoj je ogrožen, ker nimajo sredstev za preživljanje.
Izredna doklada se daje iz sklada za izredne draginjske doklade, ki se zbira:
1. iz prebitka letnega poslbvanja 42. t. 2. statuta),
2) iz dela varnostnega sklada, ki ga v ta namen določi glavna skupščina M '12 in 44 statuta).
Izredna doklada Se daje le do prekliča, kolikor je pač razpoložljivih sredstev, iu po osebnih razmerah rentnikov ter znaša 25%, 50%, 75% ali največ 100% rente z redno doklado.
Ako je rentnik prejemal doklado po zakonu o Pokrajinskem pokoju, skladu z dno 19. februarja 1922, SI. Nov. št. 142, ne sme biti izredna doklada skupaj z redno doklado manjša od doklade, ki pripada reutniku po zakonu o pokr. pok. skl.
$ 7.
Redno draginjsko doklado za že tekoče rente določa uprava pokojninskega zavoda po gornjih določilih, za novo likvidirane rente pa rentna komisija obenem z rento.
Izredno doklado določa reutua komisija.
Proti odloku uprave, odnosno rentna komisije, o redni draginjski dokladi se lahko pritoži na načelstvo pokojninskega zavodu, in sicer tekom 14 dni po dnevu vročitve odloka.
Proti odloku rentne komisije o izredni draginjski dokladi se ne more pritožiti.
§8.
Ta pravilnik stopi v veljavo, čim ga odobri gospod minister za socialno politiko, in velja za nazaj izza dne 1. junija 1924.
—	Odbor za I. Marijanski kongres ponovno prosi vse gospode, ki še niso poslali denarja za prodane izkaznice, da to precej store. Zaradi evidence prosimo tudi, da vrnete preostale izkaznice, stroške si odračunajte.
—Vukovarski »Sokol« razpadel... Na izrednem občnem zboru Jugoslovenskega Sokola v Vukovaru je bilo z 87 proti 5 glasovom sklenjeno, da se društvo razide. Proti je glasovalo pet Srbov, ki so izjavili, da bodo vložili pritožbo proti sklepu občuega zbora.
—	Sokolsko cvetke. Ugledna gospa nam piše: V nedeljo sem vstopila na postaji Škofljica na vlak, ko zapazim, da se vračajo Sokoli z neke veselice. Slika v vagonu: vpitje, smeh in obnašanje, ki ni bilo več človeško. V moji bližini jo začel neki gospod z damami svoje družbe razgovor, ki bi bil spadal v hlev ... Potem je sledilo ironiziranje Rakovnika, Marije. Same »duhovitosti«. Dotičnemu gospodu bi vsekakor svetovali, da si ob takih prilikah poišče ločen kupe. Tam vsaj ne bo nadlegoval sopotnikov s svojimi neslanimi razpravami o ženskem perilu in nagoti, lahko bo nemoteno pel svojo himno hudiču in se bril norca iz nabožnih pesmi, Marije in sv. Jožefa. Ali plačujemo železniško vožnjo zato, da moramo poslušati take budalosti? Seveda, »Slovenski narod« bo takoj zacvilil in bev-sknil, češ to je »klerikalno obrekovanje«, ki da ne more doseči »idealne«, »vsenarodne« organizacije za »krepitev« narodne »morale«. Hinavci!
—	Krivice v območju zagrebškega železniškega ravnateljstva. Železničar iz Zagreba nam piše: Slovenski železničarji smo bili tu v Zagrebu pod bivšim P.-P. režimom siromaki. Gorje onemu, ld ni bil naročnik Franič-Požežauinovega lista »Odjek«. Sicer so nas pa traktirali zelo ljubeznivo. Vpokojili so železničarje, ki so imeli komaj 10 let službe. Mnogi so bili odpuščeni pred prevedbo, kljub temu pa še danes vršijo službo kot dnevu i-čarji. Kje je tu pravica?! Mnogi od teh trpinov so izgubili samo mesečno po 800 Diu, ker niso bili prevedeni po novem zakonu. Kdo odgovarja za nezakonito uradovanje, Večji del je bil tako slabo preveden, da so kar deževale pritožbe na državni svet. Vse to so je dogajalo pod zloglasnim Franič-Požežaninom, ki ga js — hvala Bogu — že odnesel veter.
—	Trgovce s sadjem opozarjamo, da priredi sadjarska podružnea v Kamniku dne 5., 6. in 7. oktobra v Kamniku sadno razstavo, združeno s sadnim sejmom. V kamniški okolici, osobito v Tunjicah, je mnogo izvrstnega sadja (kanadke).
—	Izpit za učitelje telovadbe v srednjih šolah. Dne 4. novembra t. 1. se bo vršil v prostorih kr. moškega učiteljišča v Zagrebu (Me-duličeva ulica 33) izpit za srednješolske telovadne učitelje v smislu predpisov z dne 28. oktobra 1921, št. 47.428. Kandidati imajo predložiti mesec dni pred terminom izpita pred-pisno taksirano prošnjo s potrebnimi prilogami Kr. ispitnom povjerenstvu za ispitiva-nje kandidata uČiteljstva gimnastike u srednjim školama u Zagrebu.
—	Prenapolnjenost na sarajevskih srednjih šolah. 0'o pričetim šolskega leta se opaža v Sarajevu znaten porast vpisanih dijakov na srednjih šolah. Vse srednje šole imajo po več' paralelk, vendar je dosegla II. gimnazija s 7 paralelnimi razredi rekord.
—	Falzifikator Grauer — policijski komisar? Znani aferaš iz tvrdke »Nobilior«, neki Grauer, ki se je izognil kazni in služil pozneje kot detektiv pri našem poslaništvu na Dunaju (kjer je na pobotnicah falzificiral ime Stjepana Radiča) se je — tako poroča s-Hrvat« — nenadoma pojavil v Mariboru, in sicer kot policijski nadzornik. Grauer opravlja sedaj revizijo potnih listov.
—	Želja se mu je izpolnila. Te dni se je na svojem posestvu blizu Dolnjega Daruvara obesil seijak Jovo Jeftinio. Odpravil se je z ženo in vozom po detelo; medtem, ko je žena poklicala soseda, na j pride pomagat nekladat. Se je Iovo obesil ua staro bukvo. Kot mladenič se je trikrat poizkusil obesiti, vendar ho ga še vsikdar pravočasno rešili. Večina njegovih prednikov je umrla nenavadne smrti in pred 10 leti se mu je obesila prva žena.
—	Ponesrečen vojaški aeroplan. Pred-včerajšnem okoli pol 8. ure zjutraj se je dvignilo na vojaškem letališču na Cemomercu pri Zagrebu več vojaških aeroplanov. Ko se je eden aeroplanov spuščal na zemljo, se je pokvaril motor, nakar se je zaletelo letalo v gosto koruzno polje. Letalo se je prekucnilo, pri čemer se je vnel motor. Letalca sta pravočasno odskočila in sta se rešila, letalo pa je popolnoma zgorelo.
—	Usoda pijanca. Kočijaž Luka Zdrav-kovič, znan nasilen pijanec v Belgradu, se je pred par dnevi zopet enkrat pošteno napil. Ko je prišel domov je začel razbijati in pretepati družino. Poklicali so orožnika Mihajloviča, ki je hotel pijanca aretirati. Ta pa je navalil na orožnika in mu je hotel vzeti puško z grožnjo, da bo vse poslrelil. Med ruvanjem se je spro-
žila puška in krogla je zadela nasilnega pijanca v trebuh. Mož je padel in je obležal na mestu mrtev.
štajerske novice.
š Otvoritev novega Katol. društvenega doma se vrši v Konjicah dne 21. sept. 1924 s celodnevno prireditvijo. Ob 10. uri slavnostna pridiga, govori vseučil. profesor dr. Matija Slavič, in pontifikalna sv. maša. Nato blagoslovitev doma in otvoritveno zborovanje. Govorita gg. nar. posl. dr. Hohnjec in predsednik O. P. dr. Basaj. Popoldne ob 3. uri slavnostna akademija s telovadnimi, simboličnimi in pevskimi točkami.
2 Maribor. V nedeljo in pondeljek 14. in 15. t. m. se je sestalo 19 gimnazijskih abiturientov iz 1. 1899., da proslavijo per-indvajsetletnico mature. Izmed 46 osmo-šolcev v letu 1898-99 jih je 12 umrlo, 15 jih je bilo zadržanih ter so zvečine poslali pismene ali brzojavne pozdrave. Iz Avstrije je prišlo 6 tovarišev. Izmed profesorjev sta v Mariboru še dva, profesor Franc Jerovšek in msgr. dr. Anton Medved. Oba sta se slavnosti udeležila in prof. Jerovšek je v krogu svojih bivših učencev, ki so obhajali srebrni jubilej, slavil 501etnico svoje mature.
š Mariborske vesti. Zastopniki mariborskih kulturnih društev so na skupnem sestanku odobrili pravila snujoče se koncertne agen-ture, ki bo zaenkrat ter iz praktičnih razlogov združena z delokrogom uprave Narodnega gledališča (tel. 382). — Daues ob šestih zvečer se bo vršila v kolodvorski restavraciji odborova seja »Zdravniškega društva« v Mariboru. — Viteza Zagorskega zapuščajo njegovi kandidatje za občinski svet. Svoj podpis na njegovo listo je preklicala že cela vrsta volilcev; ker se Zagorski ne more vživeti v ta položaj, je zaprosil policijo, naj pouči >ve-rolomneže« »eines Besseren ...« — Protestno zborovanje proti povišanju cen električnega toka se je — po mnenju »Tabora« — malo-dane spremenilo v »predvolilno farso«. Več govornikov je ostreje ali stvarneje kritiziralo omenjeno povišanje in njega kvarni vpliv na industrijo. Debata, v katero so posegli gg. Fa-rif, Glaser, Kamenšek Itd., je bila mestoma burna; župan GrČar je zagovarjal povišanje s stališča občinskega sveta, povdarjajoč, da bi v slučaju nesporazuma med Falo in mestno občino moralo odločiti razsodišče, čegar odločba bi gotovo padla v korist falskega podjetja. V tem slučaju bi se cene zvišale petkratno, dočim so se sedaj le 3 do 3 in pol kratno. Povišanje da se je izvedlo na valutni podlagi in približanje cenam premoga bi bilo še višje. Končno je bila sprejeta resolucija, [ v kateri zastopniki mariborskih industrijcev, obrtnikovi in hišnih posestnikov protestirajo zoper enormno povišanje cen električnega toka. — 20. in 21. t. m. velja za ves teritorij mesta Maribor splošna alkoholna prepoved. Na intervencijo gostilniške zadruge je veliki župan mariborske oblasti dovolil, da se smejo dne 20. in 21. t. m. gostilne v občinskem okrožju poljubno zapreti. Izjemo tvorijo hoteli, restavracije in gostilne. — V »Mariborskem ženskem društvu« se je ustanovil poseben odsek za pospeševanje domače ženske obrti.
š Društvo kmetijskih strokovnjakov sa Slovenijo ima sedaj svoj sedež v Mariboru (vinarska šola). Njega člani imajo redne prijateljske sestanke vsak torek zvečer v mariborskem Narodnem domu. Udeležba ni ob-; vezna, a se priporoča radi potrebnih razgo-j vorov o stanovskih in kmetijsko-strokovnih ! zadevah. Pri sestankih so dobrodošli prija-j telii kmetijskih strokovnjakov in pospeševa-| telji kmetijske stroke. Organizacija je nepo-! litična. — Direktor Andrej Žmavc, t. č. načelnik.
lj Ljubljana ima nocoj ob 8. članski stanek. — Predsednik.
lj Za trgovske in industrijske nameščence (organizirane in tudi neorganizirane) priredi razna predavanja socijalno-političnega značaja v teku letošnje zime * Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev Slovenije v LjubljaniZačne se s predavanji koncem meseca septembra. Predavali bodo priznani strokovnjaki. Prvo predavanje: Pravice in dolžnosti nameščenca do bolniških blagajn. Kraj in čas predavanja se bo pravočasuo po časopisih objavil. Po predavanju se bo vedno otvorila debata in udeleženci bodo lahko dobili vsa potrebna pojasnila. Vstop k predavanjem bode dovoljen tudi poslodavcem.
lj Mestno kopališče na Ljubljanci se za letošnjo kopalno sezijo z 20. septembrom 1924 zapre.
lj Prvovrsten sladek mošt iz kleti Gospodarske zveze se toči vUnionskikleti.
lj Konec jesenskega zasedanja ljubljanske porote. Jesensko porotno zasedanje 6e je zaključilo s snočno obravnavo. — Obravnava proti Grobelniku in Marfanu, ki sta obtožena po § 127, se je namreč preložila na zimsko porotno zasedanje, ker preiskava, ki se je nepričakovano zelo raztegnila, še ni dovršena.
naHnaMHHaHnnsBauHnRHaBHniHnaiii*
Poravnajte naročnino!
lj Čudak v Ljudski posojilnici. Včeraj se Je zglasil v Ljudski posojilnici znan ljubljan-sld veseljak in vnet prijatelj vinskih hramov I. Hribar. Mož je nastopil — bil je seveda zopet precej sladko ginjen — zelo oblastno in je zahteval kar 18.000 Din posojila. Ko ga je uradnik pozval, da naj mu predloži potrebne listine, se je Hribar začudil in je trdil, da njemu ni potreba nobenih listin, on hoče samo denar. Vsak pouk je bil zaman, Hribar jc hotel samo denar in zopet denar. — Ker ni dosegel svojega namena se je možakar tako začudil, da je pograbil kladivo in je začel razbijati šipe pri vratih in oknih. Z zidarskim kladvom je razbil 6 dragocenih šip izložbenih oken, ki so cenjene skupno na 30.000 Din. Pobesnelega pijanca je pograbil brusač Anton Iler, ki ga je s pomočjo slučajno navzočih ukrotil in ga oddal stražniku, ki ga je odpeljal na policijsko ravnateljstvo. Po poti v policijsko hladilnico je vpil pijanec: Hudiči so mi doto požrli — jaz pa pijem, pijem, zmerom pijem pa tudi včasih šipe razbijem. — Ko se bo mož streznil v policijski hladiluici, ga bodo izročili sodišču, ki ga bo za njegovo pijanost in nasilnost primerno nagradilo.
lj Dvonožna lisica se je zglasila te dni pri Ivanu Dremelju v Rudniku in mu je odnesla iz zaklenjenega hleva 2 beli raci in 3 kure v skupni vrednosti 200 Din.
lj Ukradeno kolo. Dne 16. t. m. zvečer je bflo ukradeno iz veže hiše na Ambroževem trgu 7 trgovcu Rud. Predoviču kolo znamke >Puch«, vredno 3000 Din.
lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo vlcže-' nili 15 ovadb in sicer: radi tatvine 2, radi kaljenja nočnega miru 2, radi cestno policijskega reda 5, radi prestopka obrtnega reda 2 in po ena radi žaljenja straže iu nedostojnega vedenja.
lj Aretacije. Aretirali so štiri osebe in sicer Beti Hašekovo radi goljufije, Antona Ho-mana radi poneverbe, Marijo Jeromovo radi vlačuganja in Franceta Snoja radi izgredov y pijanosti.
Orlovski vestnlk.
Odsek Ljubljana ima danes ob 8. zvečer v Rokodelskem domu svoj redni občni zbor. Glasom poslovnika udeležba za vse člane ob« vezna. Bog živil — Predsednik.
Poročil se je dne 16. sept. br. Cerovšek Jožef, zaveden član raškega Orla, trgovski pomočnik pri gospodu Maurer z gospodično Rozo Cerovškovo. Mlademu paru iskreno čestitamo. Raškl Orel.
Specielno za gospode DUHOVNIKE nudi črne
Bežne In Hofiertus-plašč®
ter PELERINE samo iz prvovrstnega in nepremoč-ijivega blaga konfekcijska in modna TRGOVINA
Fran Lukič, Pred škofijo 19.
Ljubljanska porota.
TOD STAREC - STRAH CELE SOSESKE.
Včeraj dopoldne se jevršila zanimiva obravnava. Obtoženec je prišel na zatožno Ido p kot morilec, ki je po izpovedi več kot 20 prič nastopal kot izvršilec ljudske volje, izvršilec vaške obsodbe. Obenem bi lahko služil ta značilen slučaj, katerega se seveda z ozirom na izvršitev vaške obsodbe in z ozirom na dejanje samo ne more odobravati kot svarilen zgled.
Obtožnica.
Kot obtoženec je nastopil 241etni fant Anton Bedenk, po domače Boštjanov, posestnikov sin in delavec v Podgorici v občini Peče na Gorenjskem. Obtožen je, da je dne 6. maja zvečer ustruelil z namenom usmrtitve skozi okno domače hiše s puško 601etnega starca Franceta Lovrača. Dve svinčeni zrni sta zadeli starca, ki je ravno obrezaval krompir, v tilnik, prodrli sta lobanjo in razbili lobanjsko bazo. Starec je bil na mestu mrtev.
Fanta toži državno pravdništvo radi hudodelstva nameravanega zavratnega umora po § 134 in 135 in predlaga obtožbi primerno smrtno kazen po § 136 in pa prestopka radi riošnje orožja brez oblastnega dovoljenja. Razlogi tožbe bodo razvidni iz zagovora obtoženca, njegov zagovor bo pa umeven posebno iz zanimivega pričevanja več kot 20 prič.
Zagovor obtoženca.
Na vprašanje predsednika, če se čuti obtoženec krivega, je odgovoril fant povsem mirno: Kriv sem, res je, priznam. — No, kako pa je prišlo do tega? — Sovražil me je starec in me preganjal in napadal povsod, kjer me je zalotil. Posrečilo pa se mi je, ker sem hil vedno zelo previden, da sem mu vedno ušel. In razmišljal sem, kaj bi mu napravil, da bi se me podivjani starec vsaj nekoliko bal. Z nožem ga nisem hotel, z roko ga nisem mogel, ker sem bil preslab. V tem razmišljanju sem'naletel slučajno nabito s šibrami, pripravljeno za lisice. Vzel sem puško, toda ne z namenom, da ga ustrelim, marveč da ga prestrašim. In zgodilo se je, da je starec razsajal doma, ko sem prišel pred hišo. Spodil je ravno ženo, katero jc vedno pretepava!, iz svojega stanovanja — mož je namreč stanoval v naši hiši. Pri tem je strašno zmerjal vse od kraja in rabil je pri tem najgnusnejše izraze. Med drugim pa je tudi zakričal usodne besede: Dosti sem že Boštjanu (mojemu očetu)
škode napravil, nocoj pa bom vso vas >v luft (
spustil«. Mož je namreč po občnem mnenju ; svoječasuo zažgal ponoči Boštjanov kozolec in mu je napravil za njegove razmere težko škodo. Prijeti ga sicer niso mogli kot požigal-ca, ker ni bilo zadosti dokazov. Vsi v vasi in soseski pa so bili uverjeni, da je on požigalec.
—	To je tudi zelo mnogo pripomoglo k temu, da se je bala podivjanega starca vsa vas in cela soseska. — Da bi ga torej enkrat pošteno ostrašil, sem naslonil po te.b besedah puško na okno, nameril nanj in sprožil. Razbila se je šipa, zaropotalo je v hiši, naredila se je tema in vse je bilo tiho. Ustrašil sem se, kaj sem naredil, zbežal in nesel puško tja, kjer sem jo dobil. — Strah pred tem starcem me je vedno zasledoval. Sanjalo se mi je o njem, kako je grd, kale o me tepe in kolje. Od mladih nog sem se ga bal, poznam in pomnim ga prav dobro že od svojega desetega leta. Državni p r a v d n i k: Zakaj pa ti je bil sovražen? — Obtoženec: Bal sem se ga že od mladih nog, ta huda bojazen pa je prišla od takrat, ko sem mu rekel v obraz: »Noben drug kot ti si kozolec zažgal!« Zato pa je bil starec seveda še bolj hud. — Večkrat me je napadel, čakal me je tudi z nožem in marsikako soboto sem prenočil, posebno če sem se malo zakasnil, rajši pri svojem gospodarju in sem šel domov šele v nedeljo zjutraj. Bal sem se namreč, da me počaka kje v zasedi z nožem ali kolom. Ovaditi pa ga nisem mogel, ker nisem imel prič — starec je bil vedno zelo previden — in pa ker smo se vsi bali, da bo divjak še bolj ponorel. — Tepel me je še kot otroka in ne vem zakaj. Nekoč je bil sam tepen in ni vedel, kdo ga je. Takrat me je obdolžil, da sem bil zraven. Ko je zagorel kozolec, v katerem smo imeli 8 oken pšenice, 2 okni rži in več drugih pridelkov, smo vsi sosedi vred delali in gasili, on pa je gledal skozi vrata — bilo je po 11. uri — ves oblečen in obut in se je smejal.
—	Vsi so rekli, da je on zažgal. Ko sera torej čul usodni večer besede, da bo vso vas spustil v »luft«, me je pograbila jeza in odpor proti starcu je tako narastel, da me je popolnoma obvladal. Skočil sem k oknu, naslonil puško in ustrelil, pri čemer nisem prav nič meril, česar tudi ne znam, ker sem imel puško prvič v rokah in sem vedel samo, da se sproži in poči, če se potegne za petelina. — Državni pravdnik: Vsi ste se ga bali! Vsi niso drugega vpili, kot da je za ustrelit, vendar pa niste imeli nobenega pooblastila, da ga ustrelite. — Gospod, nič, nobenega, moralo je že tako biti...
Kaj povedo priče?
Tako enotnega in enodušuo zvenečega pričevanja, kot je bilo to pričevanje in pri tem številu prič še skoraj nismo imeli.
Prva je bila zaslišana žena pokojnega Lovrača — »ta gluha Lojza«. — Povedala je, kako je bilo tisti večer, ko je bil France ustreljen. Prišla sva domov skupaj in hotel je imeti večerjo. Preklinjal je in zmerjal. Vse mi je rekel, samo človek ne iu me je nato pognal od hiše. Bežala sem. Jezil se je na vse posebno nad Boštjanove, ne vem pa, kaj sta imela. Ljudje so se ga bali, pa tudi sovražili so ga in če je prihajal kasno domov, sem morala iti po njega, samo zato, da bi imel pričo, če bi ga kdo napadel.
Njej je sledilo okrog 20 prič, sami domačini, ki so se izražali soglasno takole: Bo-štjanovega (obtoženca) je hudo sovražil. Nič ga ni bilo škoda, prav nič. Vsi smo se ga bali in nad vsakega se je spravil. Bil je nevaren človek in zares nič, prav nič ga ni bilo škoda. Vsakemu je Škodoval. Nadlegoval je tudi ženske, ja in še celo živino ni pustil pri miru. Bil je silno hud in je vedno koga preganjal. Bil je že veliko zaprt in tudi radi uboja. Tudi oni, ki ga niso poznali, so čuli veliko slabega o njem in vsi pravijo, da je Boštjanov prav naredil. Cule so se o njem take stvari, da jih je greh pravit. Umoril je brata. Vsa okolica je bila zadovoljna, ko se je zvedelo, kaj se je zgodilo in vsi so se oddahnili: Hvala Bogu, zdaj bo vsaj mir. Preganjal je fante, može, žene in dekleta. Nihče ni bil varen pred njim. Posebno pa je bil Še nadležen, če je bfl malo pijan. Bil je cel razbojnik in je imel vse lumparije nad sabo. Bil je tak, da se je slišalo od njega vse najslabše, vsega slabega je bil zmožen, posebno v pijanosti. In zopet smo čuli pričo: Prav je prav, samo, da je ta lump s sveta šel. Tudi mojega brata je sirovina zaklal. — Obtožcnčev oče je povedal, da je pokojni večkrat čakal njegovega sina z nožem. Tudi jaz sem sumil Lovrača za požigalca, naznanil pa ga nisem, ker sem se ga bal. Tudi mi je večkrat žugal. Kradel pa mi je tudi kokoši. — France Topolšek pravi: Slonel je mrtev pri mizi, v eni roki je držal krompir, v drugi pa nož — sam Bog ga je spravil s poti. Svojo ženo je tako šikaniral, da je bilo groza. Vrgel je kapo na tla in zakričal je nad njo: Poberi jo! Ko mu jo je žena pobrala, jo ji je pomolil pod nos in rekel: Kušni jo! pri tem pa jo je vsekal po glavi, da je odletela v kot. In tako je počenjal z njo brez vzroka in povoda. Ušla mu je večkrat izpod rok v pozni noči napol gola in je prosila sosede za nočišče in pomoč. — i človeka ubiti mi je ravno toliko kot mačko, tako je rekel večkrat sam. Večkrat je grozil gospodarju, da mu bo vse požgal, njega pa zaklak Silno nevaren človek je. Kazal je tudi večkrat nož, katerega je imel vedno pod suknjičem pripravljenega. Gospodinji ga je sam pokazal in ji zagrozil: »Tiho, misliš, da se tobe ne prime k Ljudje
so se ga tako ogibali, da so se ga pri lepem solncu bali srečati na samem in v vasi.
Uničevalna je bila označba pokojnega, katero so podali celo orožniki, ki so izjavili, da je živel Lovrač v vednem sovraštvu z Bo-Šljanovim in mu je res večkrat grozil, da ga bo ubil. Lovil ga jo s sekiro in zalezoval t nožem. Imel je razne slabe lastnosti in cela okolica je res izražala samo zadovoljstvo nad tem, kar se je zgodilo, ceš sedaj bo saj mir.
Prva aretacija.
£o se je doznalo za umor, so aretirali prvotno domača fanla Franceta Rebolja in Mar-čuna. Bila sta delj časa v preiskovalnem zaporu. Ker pa se jima ni mogla dokazati nobena krivda, so ju izpustili, med tem pa so osumili obtoženca in so ga aretirali. Fant je dejanje takoj po aretaciji priznal in je javil to svojemu tovarišu Rebolju, ko sta se sešla v zaporu, z besedami: »Kar domov pojdi, dober si, mene je Judež Iškarijot izdal!« Seveda sta bila nato izjavo oba osumljenca takoj izpuščena. — Važno je bilo tudi to, da obtoženec ni puške sam napolnil, marveč je dobil že »nabasano pri Erminu v senu,« kjer je prenočil.
Prerlkazni.
Obtožen? Bedenk ima samo eno malo kazen radi žaljenja časti — pač pa ima polno kazensko karto pokojni starec, kar je značilno zanj. Ima okrog 20 kazni, med katerimi so nekatere zelo težke. Vse kaže, da je bil starec res vedno nasilen človek. Obsojen ie bil, ker je tepel očeta in mater, pobil je brata s podkvijo, drugega brata je sunil z nožem v prsa in ga je zaklaL Vedno se je pretepal in vedno je postajal bolj sirov in težke kazni ima mož za seboj. Ni čuda torej, če se je dvignila proti njemu cela vas in da vidijo vsi v njegovi smrti božjo kazen, obtoženca pa smatrajo za eksekutorja ljudske volje in sodbe.
VpraSanja.
Senat je stavil po zaključenem dokazovanju porotnikom sledeča vprašanja:
1.	če ga je ustrelil obtoženec skozi okno z namenom usmrtiti ga — to je umor;
2.	če se je pregrešil zoper prestopek radi nošnje orožja brez dovolejnja in
3.	če se prvo vprašanje zanika, če je ravnal obtoženec ne sicer z namenom, da ga usmrti, pač pa v drugem sovražnem namenu z Lovračem tako, da je nastopila smrt.
Zagovornik je predlagal dodatni vprašanji, da je ravnal obtoženec iz strahu in bojazni v taki duševni stiski, da se ni mogel ubraniti, da ne bi tega storil in pa drago, da ni imel namena ne za umor in ne za uboj, marveč je hotel le sebe rešiti, pri čemer je nevarno ravnal z orožjem. — Državni pravdnik se je temu protivil in je ugotavljal sovražen namen obtoženca, vsled česar neprevidnost odpade. Neodoljivo silo pa popolnoma zanika. Obtoženec je prišel tiho pod okno in je napadel Lovrača zahrbtno. Ravnal je namenoma. — Senat je predlog zagovornika zavrnil in ostalo je pri prvotnih vprašanjih.
Državni pravdnik
je ugotavljal uvodoma, da to porotno zasedanje lahko imenujemo krvavo zasedanje. Imeli smo do sedaj devet razprav in med temi sta bila dva uboja in nič menj kot štirje umori. Če je tudi obdolženec čutil silovitost svojega nasprotnika na sebi in pri drugih in če je bil pokojni tudi res silovit in nasilen, vendar obtoženec ni imel pravice, da bi izvrševal zase in za dmge obsodbo. Nepobitno dejstvo je, da je bil Lovrač zadet od krogelj od zadaj v tilnik in da je nastopila smrt takoj. Izvršil je zavratni umor. Oddal je strel komaj pol metra oddaljen od svoje žrtve, ko je ta nič hudega sluteč s sklonjeno glavo s hrbtom proti oknu lupil krompir in si torej ni mogel pomagati. Slab in hudoben namen izpričujeta tudi huda rana in bližina. Učinek puške je poznal tembolj ko je vedel, da so šibre v njej. Moral je torej imeti namen spraviti moža v smrt. Res je sicer, da pokojni Lovrač ni bil na najboljšem glasu in ni moj namen, da bi to, kar je črno, spreminjal v belo. Sovražil ga je. Vendar pa ne sme vsak onega, ki ga sovraži, kar tako ubijati. Poleg tega pa je obtoženec tudi grdo ravnal, ker je pustil dva nedolžna tovariša sedeti v zaporu skoro cel mesec in je zmerjal onega, Id ju je rešil iz zapora z besedami: »Judež Iškarijot me je izdal!« Predlaga, da naj se presoja dejanje tako, kot je ne glede na osebni opis Lovrača. Dejanje se je izvršilo z namenom spraviti moža iz sveta. Obtoženec je hotel smrt in jo je tudi povzročil
Zagovor,
Zagovornik je prosil uvodoma porotnike, da naj presojajo ta slučaj popolnoma brez obzira na prejšnje porotne slučaje. Vsak slučaj ima nekaj posebnega zase. Danes imamo pred seboj človeka, ki je priden in pošten in še I skoro nekaznovan. Ugotavljam, da mu je delala obtožnica že v naprej krivico, ko ga je označila za lenuha in pretepača. Tako se je začelo tudi danes pri razpravi. Poglejmo, če je res obtoženec tak morilec, ki je res pravi izvržek človeštva. Kakšni nagibi pa so ga gnali, da je pograbil fant za puško ln oddal usoden strel. Poslušajmo njegov zagovor, ki ne laže in se popolno krije s pričami. Lovrač ga je zasledoval s koli, z nožem in ga je ča-' kal ob potih, ko se je vračal od dela, tako, da si večkrat ob sobotah ni upal niti domov.
On pravi: Vse se ga je balo in jaz posebno in sanjal sem o njem, kako me kolje. In prišlo je tako daleč, da je prišel do zaključka, da ne more živeti, če on živL Kaj je bil obtožencu Lovrač? Strah, pred katerim se je vedno tresel in pred katerim se je tresla ž njim vred cela vas. Ravnal jo torej tudi pod težko psihologijo cele številne družbe. Požigalec je bil ta strah, ničvrednež in fant je ravnal pod sugestijo. Desno roko ima fant pohabljeno, puške še ni imel v rokah in kljub temu je z levico ravno tako nesrečno ustrelil. Vpošteva pa naj se tudi to. Fant pride s puško pred hišo, ravno ko starec ozmerja in napodi svojo ženo iz hiše. Obenem zagrozi, da bo spustil celo vas v »luft«. Premagalo ga je, začutil je puško v roki in mesto da bi zbežal, kar je storil običajno, je skočil k oknu in ustrelil. Sam obžaluje, da je tako nesrečno zadel. In ko sem ga prvič vprašal: Zakaj pa si to napravil? mi je odgovoril obtoženec prostodušno: »Če bi ga ne bil, bi bil pa on mene gotovo enkrat.« — Vsa družba je pokojnika obsojala. Imel je že čez 19 kazni in samo pet teh kazni znese že dva meseca čez devet let in družba ga je sama obsodila in izbacila. Zakaj ga niso naznanili? Jasno je, da so se ga vsi bali. Njegov zagovor je verjeten in verjetno je tudi, da fant ni mogel računati s tem, da ga bo tako zadel, da bo nastopila smrt. Res je ,da je ravnal neprevidno. On ni hudodelec morilec in tudi ni zloben. Lagal vas ni in je vse po pravici povedal.
Pravorek.
Po temeljitem resumeju, pri katerem je poudarjal predsednik uvodoma, da je slučaj vse drugačen od sedanjih, ker imamo tu priznanje, tam pa se je morala obtožencem, ld so trdovratno tajili, njih krivda šele dokazati. Po primernem pouku so porotniki po kratkem posvetovanju prvo vprašanje glode umora soglasno zanikali, potrdili pa so tudi soglasno vprašanje gleile nošnje orožia in slede uboja.
Sodba.
Obtoženec je bil obsojen na podlagi tega pravoreka radi hudodelstva uboja po § £40 z ozirom na vse olajševalne okoliščine po § 142 na eno leto težke ječe in se mu všteje v kazen preiskovalni zapor od 26. junija.
OBSODBA VLOMILCEV V LJUBLANSKE
BARAKE.
Druga obravnava, ki je bila zadnja v tem zasedanju, se je vršila proti predrznima vlomilcema Ignaciju Salaju in V. Obruni, ki sta izvršila več predrznih vlomov v razne barake ljubljanskih branjevcev in branjevk in pa vlom v trgovino Antona Merkuna v Kolodvorski ulici.
Maja meseca so razburili ljubljansko občinstvo predrzni vlomi, ki so se vrstili skoraj; dnevno. Skoro vsako drugo ali tretjo noč se je izvršil kak predrzen vlom. Policija je napela vse sile in vlomilca sta se zbala in stai pobegnila. Kljub temu pa jih je doletela pravična usoda. Že 14. maja so aretirali obtoženega Obrima v Kranju, o. junija pa so zalotili njegovega tovariša Salaja v Dolnji Lendavi. Oba sta nevarna vlomilca in sta po dolgem preiskovanju priznala
5 tatinskih vlomov ih sicer: Dne 4. maja sta vlomila v barako Frančiške Živec na Gosposvetski cesti, kjer sta odnesla glasom izpovedi priče: 30 klobas, 20 krtač, preste, čokolado, čez 100 pomaranč. Vse to sta zložila v veliko vrečo, ld sta jo tudi ukradla in iz katere sta stresla po tleh' seme. — Drugi vlom sta izvršila v barako Marije Kozičeve na Glincah. Tam sta ukradla dežnik, salame, klobase in pa 2 ključa- — Dalje sta vlomila 8. 5. v barako Marije Lov* šetove na Tržaški cesti, kjer sta odnesla poleg branjevskega blaga tudi veliko ogrinjalo. Dne 14. maja sta vlomila v barako Marije Škuljeve na Glincah, kjer sta si nabrala precej suhega mesa in mila in sta izpila par steklenic pive. Najbolj predrzen pa je bil vlom v trgovino Antona Merkuna v Kolodvorski ulidi, kjer sta odprla vrata s »klamlami«, katere sta pustila v trgovini. Odnesla sta 36 raznih »ševro« kož, 10 parov čevljev, par škornjev in črn' usnjat suknjič.
Obtoženca sta pod pritiskom dokazov priznala vse vlome. Samo vsoto ukradenih predmetov sta hotela skrčiti v skupni vrednosti pod 40.000 kron, da bi zmanjšala kazen in sta trdila, da nista ukradla onadva vsega v, obtožnici navedenega blaga, marveč, da so prišli za njima še drugi tatici, ki so izrabili lepo priliko.
Oba vlomilca imata za seboj že veliktf kazni in sta zelo nevarna vlomilca, dasi sta še oba zelo mlada. Oba sta podvržena slabim strastem, posebno tatvini. Salaj ima do sedaj 4, Obrul pa kar 10 in to zelo občutnih kazni radi vlomov in tatvin.
Pra,torek in sodba.
Državni pravdnik je predlagal z ozirom na priznanje in dejstvo, da je vsak dvom izključen, ostro obsodbo. — Porotniki so po. trdili vsa vprašanja glede vlomov kakor iudi vprašanje glede skupne škode čez 10.000 Din soglasno. Obsojena sta bila Ig. Salaj na 3 leta, njegov tovariš V. Obrun pa na 5 let težke ječe, pri čemer jima je državni pravdnik zagrozil, da prideta pri prvem prestopku oba v prisilno delavnico in se proglasita za tatova iz navade, kar jih spravi že pri najmanjši tatvini zopet pred poroto.
Gosp odarsfvo.
Težave z denaturiranim
Dosedaj je 6mel denaturirani špirit prodajati vsakdo, ki je dobil dovolilnico od finančnega oblastva. Dovolilnico je dobil le trgovec, ki je bil v dohodarstvenem oziru neoporečen pod pogoji, ki so izključevali vsako zlorabo. Dogajali so se vsi mogoči dohodar-etveni prestopki, nikdar se pa ni zgodilo, da bi kdo porabljal denaturirani špirit za druge, nego običajne namene, ali celo za uživanje. Odkar se je žganjekuha oprostila skoro vsake kontrole in tudi davščine, je zloraba denatu-riranega špirita tem bolj izključena., Kljub temu pa je zakon o taksah in pristojbinah prepovedal prodajo denaturiranega špirita vsem točilcem pijač. Na eni sirarn jim je naložil občutne točarinske takse, na drugi strani jim pa omejil prodajo predmeta, po katerem je v Sloveniji, ker se uporablja za kurivo, polituro itd. živahno povpraševanje. Vsi tožilci pijač morajo sedaj vsled strogega izvajanja prepovedi vračati dovolilnice in prenehati s prodajo denaturiranega špirita. Kakor trgovcem tako tudi občinstvu ne more biti prijetno, da prvi ne morejo nuditi svojim odjemalcem tudi denaturiranega špirita, občinstvu pa ne, ker mora od prodajalne do prodajalne povpraševati, kjer bi se moglo nabaviti gorivo. To so nevzdržne razmere, ki so tem bolj občutne, ker prepoved stvarno ni utemeljena in tudi ne zadosti premišljena. Ako bi generalna direkcija posrednih davkov, ki Je predlagala uzakonjenje prepovedi, zadevo natančnejše proučila, bi morala brez dvoma priti do prepričanja, da je taka prepoved nepotrebna, ker so interesi finančne uprave že ■ dosedanjimi kavtelami zadostno zaščiteni.
Skrajšanje dostavnih rokov pr! SHS železnicah.
Po sklepu železniške konference, ki se Je pred kratkim vršila, se bodo s 1. oktobrom t 1. skrajšali pri nas od it. januarja 1923 v veljavi stoječi pri bitki k dostavnim rokom in sicer:
I.	za brzovozno blago za vsakih začetih 200 km a) za žive živali 3 dni, b) za živila, sveže meso, 3 dni, c) za drugo blago 6 dni;
II.	za tovorno blago za vsakih pričetih 200 km a) za žive živali 6 dni, b) za živila, »veže meso, 6 dni, c) za drugo blago 12 dni.
Da bi se moralo skrajšanje teh občutnih pribitkov k dostavnim rokom izvršiti že zdavnaj, ker se v taki višini ne najdejo pri nobeni evropski železnici, ni treba posebej poudarjati. Posledice teh pribitkov k dostavnim rokom naj ilustrirajo sledeči primeri: Brzovozno pošiljko, manufaktura, Ljubljana— Kranj, daljava 30 km, more železnica z vpo-števanjem normalnega roka in odpremnega roka izročiti šele po 8 dneh.
Tovorno pošiljko, petrolej, v isti relaciji tekom 14 dni.
Pošiljko drv iz Ljubljane v Belgrad — 641 km — tekom 52 dni!
Šele pri prekoračenju teh dostavnih rokov bi bila železnica primorana plačati odškodnina
Bilo bi želeti, da bi se pritegnili k do-fični železniški konferenci tudi strokovnjaki iz trgovskih in transportnih krogov, da bi se upoštevalo pri določitvi novih dostavnih rokov
ne samo interese železnic« temveč tudi interese tistih, ki uporabljajo železnico.
g Carinjenje konj in kobil pri iarvoju, — Radi tega, ker je v gt. h. izvozne carinske tarife določeno carinjenje konj iu kobil po njihovi starosti (do 8 in preko 3 let), je nastalo vprašanje, kaj naj služi carinarnicam za določitev starosti konja ali kobile, ki se carini za izvoz. Zato je finančni minister odredil, kakor smo že včeraj poročali, da mora služiti pri določanju starosti carinarnicam v prvi vrsti živinski potni list. Z ozirom na okolnost, da se v živinskih listih vpisujejo leta starosti konj in kobil po tem, koliko let je dovršila dotična žival, bo carinarnica v slučaju, če se nahaja v kakem živinskem potnem listu zaznamek »star tri leta«, carini dotično žival po št. 5. točka 1. izvoznocarinske tarife, ker je dovršila 3 leta. Ce pa nastanejo dvomi o točnosti podatkov o starosti v živinskem potnem listu, se bodo carinarnice obrnile na obmejnega veterinarja iu zahtevale, da a pregledom določi starost živali.
g Število zavarovanih delavcev v naši državi. Po podatkih centralnega urada za zavarovanje delavcev je znašalo meseca julija t. I-število zavarovanih delavcev v celi naši državi 455.000.
g Not tunel pod Ivan-planino. V prometnem ministrstvu se izdeluje projekt novega tunela skozi Ivan-planino. Skozi stari tunel gre povprečno na dan 400 vagonov. Po otvoritvi proge Užice-Vardište bi pa promet na-rastel na 700—800 vagonov. Tunel bi stal ca. 100 milijonov dinarjev, toda ti stroški bi se povrnili po dveletnem obratovanju.
g Tehnična ocetna kislina. Generalno ravnateljstvo posrednih davkov javlja, da ie nad 40 stopinj močna tehnična ocetna kislina, ki je neuporabna za uživanj o, prosta davka. Koliko stopinj ima ocetna kislina bodo določili kemični laboratoriji carinskih oblasti.
g Obnova progo Zagreb—Belgrad. Iz Belgrada poročajo, da se prometno ministrstvo pogaja z neko avstrijsko firmo glede reno-vacije proge Belgrad—Zagreb. Stroški bi znašali ca. 100 milijonov dinarjev-
g Krediti za ministrstvo za gradbe. Ministrstvu za gradbe so daui na razpolago novi krediti. Vporabilo se bo za adaptacijo in razširjenje vinarske šole v Vukovaru 218.000 Din, za zgradbo novega mostu preko Milošev-ske Rijeke pri Priboju 404.000 Din, za popravo poslopja okrožnega urada v Ktadovu 97 tisoč dinarjev, za zgradbo ceste Vinkovci— Vrpolje 225.000 Din, za novo cesto med Nilcši-čem in šavnikom 298.000 pin.
g Bankovci sa 100 in 5 Din. Narodna banka pričakuje, da bodo koncem tega meseca prispeli naročeni bankovci po 100 in po 5 Din, katere bo sledečega meseca pustila v promet.
g Zvišanje diskonta na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da je generalni svet ogrske Narodne banko sklenil z ozirom na jesensko kampanjo žitaric zvišati diskont za 2 in pol odstotka na 12.5 odstot.
g Zamenjava bolgarskih in romunskih bankovcev. Bolgarija bo vzela iz prometa bankovce po 1 in 2 leva, namesto njih pa pustila v promet kovan denar iz aluminija. Rok zamenjave teče od 31. decembra 1924. Za notranji promet v Bolgariji so zopet veljavni bankovci za 1000 levov. Ravnotako se sedaj vrši tudi v Romuniji zamenjava bankovcev po 1 in 2 leja.
g Razstava proizvodov industrije za izdelavo pijač, ki se je imela vršiti v Berlinu od 18. do 19. t. m., se je radi tehničnih ovir preložila na nedoločen čas.
g Dvig carskega rublja t Budimpešti, — Pod vplivom angleSko-ruskih pogajanj je v mažarski zakotni trgovini narastel v zadnjih dneh carski rubelj od 50 na 1220 mažarsldh kron. Na podlagi tega dviga so importirali v Mažarsko iz Carigrada cele vagone carskih rubljev, vsled česar je padel rubelj zopet na 70 o. K.
g Francosko posojilo v Ameriki? Iz pariških bančnih krogov javljajo, da bo tudi Francija kmalu po emisiji nemškega posojila v Newyorku poskuSala plasirati pri ameriških bankah veliko posojilo v znesku 300—400 milijonov dolarjev.
g Znižanje železniških tarif v Nemčiji. — Dne 18. t. m. so »e znižale v Nemčiji železniške tarife za tovorni promet za 10 odstotkov.
g Žetev t Uniji in Kanadi. Oficijelno poročilo kanadske vlade ceni letošnjo žetev pšenice v Kanadi na 292 milijonov bušlov (bušel ima 27 kg) napram 474 milijonom lani. — V severnoameriških Združenih državah cenijo letošnjo žetev pšenice oficijelno na 833 milijonov bušlov, kar pomeni 50 miliionov bušlov več kakor lani.
Borze.
18. septembra 1924.
DENAR.
Zagreb. Italija 3.1209-3.1590 (3.1550 do I 3.1850), London 319-322 (323-50-328.50), ' Newyork 71—72 (71.80—72.80), Pariz 3.8410 ' do 3.9010 (3.8660—3.9080), Praga 2.1390 do 2.1690 (2.1725-2^025), Dunaj 0.100450 do 0.10245 (0.1015-0.1035), Curih 13.49-13.59 (13.6125—13.7125), - efekt dolar 70 do 71 (70.6225—71.6225).
Curih. Bslgrad 7.35 (7.40), Budimpešta 0.0068 (0.0069), Berlin 1.26 (1.25), Italija 23.25 (23.25), London 23.69 23.60), Ne\vyork 529.25 (28.30), Pariz 28.25 (28.30), Praga 15.85 (15.85), Dunaj 0.007480 (0.007475), Bukarešt 2.80 (2.80), Sofija 3-85 (3.08).
Dunaj. Devize: Belgrad 987—991, Kodanj 11.990—12.030, London 317.300—318.300. Milan 3109—3121, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3787—3803, Varšava 13.550—13.650. Valute: dolarji 70.-160 — 70.860, angleški funt 315.500-317.100, francoski frank 3745—3775, lira 3090—3110, dinar 982—988, češkoslovaška krona 2120—2136.
Praga. Devize: Lira, 118.75, Zagreb 47.125, Pariz 181.75, London 151.80, Newyork 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 2 in pol odstot. drž. rente za vojno odškodnino 119—120, zaklj. 120, Celjska posojilni«), d. d. Celje 210, Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana 220—235, zaklj. 220, Merkantilna banka, Kočevje 123, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Slavenska banka, Zagreb 100—102, Trbovelj, prernogokopna družba 485, Združene papirnice Vevče [123 do 130, 4 in pol odstot- kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 90.
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 108—112, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 60, Jugoslavenska banka, Zagreb 103 do 106, ljubljanska kreditna banka, tu 221 dO 230, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Slavenska banka, Zagreb 100—104, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb 900, Narodna šum-ska industrija 70, Našica 84, Guttman 890 do 915, Slavonija 79—80, Trboveljska prernogokopna družba, tu 455, 7 odstot. inv. posojilo 63, Vojna odškodnina 114—115.
Dunaj. Zivnostenska banka 810.000, Al-pine 375.000, Grelnltz 145.000, Trboveljsko družba 421.000, Leykam 160.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 55.000, Avstrijske tvornice za dušik 172.000, Mundus 6'JO.OOO, Slavonija 71.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les : Štakete od 1.40 m dolž. 2 in pol do 4 cm na drobnem koncu, tek. meter, fco nakladalna postaja 50, deske 6 mm, fco meja 1390, deske 7 mm, fco meja 1260, deske 8, 9 mm, fco meja 1125, trami monte, fco meja 410, remeljni polovičarji, 35-70, I., II., III., fco meja 698, oglje Ia, vilano, fco meja 125, drva Ia, suha, bukova, 1 m dolžine, fco nakladalna postaja 3 vag. 25, 26, 26, zaklj. Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 365, pšenica bačka, fco Bačka post. 75-76 345, koruza bačka, fco Bačka postaja 285, koruza, umetno sušena, fco slov. postaja, dob. oktober, november 290, oves bački, fco Bačka postaja 260, suhe gobe, srednje, fco Ljubljana 48—56, laneno seme, par. Ljubljana, konopla mandžurska, btto za ntto, fco Ljubljana 880, krompir uzančni, fco nakladalna postaja Slov. 115. — Stročnice, sadje: fižol ribničan, fco Ljubljana 635, fižol prepeličar, fco Ljubljana 550, fižol man-dolon, fco Ljubljana 400. — Seno, slama: Seno Ia, sladko, prešano, fco Ljubljana 75. —« V i n o : Vino belo, dolenjsko, štajersko, hrvatsko, po vzorcu, fco nakladalna postaja 71E3 do 800.
Pevski vestnik.
Kamniško pevsko okrožje je priredilo dne 24. avgusta v Domžalah prvi ljudski koncert, ki je izpadel v vsakem oziru zelo povoljno. Kratko odmerjeni čas (trije tedni) in delo na polju sta sicer nekoliko ovirala priprave, a vseeno smo bili s prvim nastopom izredno zadovoljni. Po petih litanijah, pri katerih so veličastno odpevali vsi zbori, se je v kratkem napolnila obširna dvorana Društvenega doma. G. fin. konc. Slavko Savinšek je v lepem govoru razložil pomen in namen skupnih pevskih prireditev, na kar je nastopil pevski odsek iz Doba. Zbor je z lepim prednašanjem — dokaz marljivosti pevovodje g. kaplana M. Jagra — na mah osvoji srca poslušavcev. Pevski odsek iz Kamnika (pevovodja g. nadučitelj I. Primožič), glasovno dobro zaseden, se je potrudil kar najboljše izvesti svojo nalogo, vendar je izvajanje trpelo vsled sopranov, ki so očividno lezli v nebeške višave. Izredno častno se je odrezal pevski odsek iz Nevelj (pevovodja g. župan N. Novak). Zbor ni sicer mnogoštevilen, a glasovno lepo zaokrožen in bo s pridnim ter vztrajnim vež-banjem dosegel popolnost, da so bo lahko z uspehom kosal z najboljšimi zbori. Prijetno spremembo je prinesel v spored moški zbor »Krivček« iz Kamnika (pevovodja g. Iv. Primožič). Za svoje lepo ubrano petje je žel splošno in zasluženo priznanje. Kot zadnji se nam je predstavil pevski odsek iz Domžal (pevovodja g. župnik Fr. Bernik). Dokazal je, da razpolaga z dobro vpetimi glasovi in se ne ustraši tudi daljših in težjih skladb, ki jih' kolikor mogoče točno obvlada. — Vihar navdušenja pa je izzval skupni nastop pevskih društev. Čudili smo se, da se je mogla s polurno vajo doseči enotnost, ki je dostikrat težko dosegljiva posameznim zborom po večurnih" vajah. Prednašanje jo bilo ubrano, izrazilo, vpadi točni, lepo izpeljana dinamika. Skupno petje, ki ga je vodil g. nadučitelj I. Primožič,-je nadvse ugajalo in se jo morala na splošno zahtevo ena pesem ponoviti.
Charles Pettit:
Zgodba o grbavcu m mandarinu
Prvo poglavje.
Tisti večer se je gnetla velika množica v znamenitem gledališču »Zlati Nenup-kar«. Slavna carska skupina igralcev je na turneji v Chong-Cho predstavljala igro, ki je bila menda napisana v davnih časih dinastije Yuen; in vsi književniki mesta Hou Non so bili prisotni v prazničnih oblačilih? Bilo je tam tudi mnogo ljudi, ki niso bili sicer mnogo izobraženi, pa bi se vsaj radi zdeli kot taki; in nato še nekaj radovednežev, ki so pravzaprav prišli gledat mestne imenitnike zbrane v gledališču.
Gledalci so sedeli okoli simetrično razporejenih mizic, kakor je pač v vseh kitajskih gledališčih. Nekateri so praznili ča-šice čaja, drugi netili s papirnimi palčica-mi droben tobak v svojih pipah iz bele kovine; zopet drugi so si graciozno svežili zrak s pahljačo, ali pa si močili sence z majhnimi cunjicami, pomočenimi v gorko vodo, katero so jim nudili kuliji.
Toda vzlic vsem najrazličnejšim malim opravilom so se vendar vsi delali, kakor da z največjim zanimanjem slede dolgim tiradam, katere so izgovarjali igralci z vre-ščečim tradicionalnim, glasom.
Po pravici povedano je bila igra popolnoma zmedena; treba je bilo zelo dobro obvladati staro kitajščino, da si lahko razumel nekatere izraze; zapletek sam je bil popolnoma zakrit. Toda ravno na tem je temeljil uspeh, kajti vsakdo je hotel prepričati svojega soseda, da prav do pofan-kosti razume vse alegorije in najbolj ab- ,
straktne simbole. In bojazen, da ne bi kdo I veljal pred drugim za tepca in barbara, je ' izpreminjalo zdolgočasena pokimavanja v pohvalno prikimavanje učenih opic.
Predstava se je odmotavala že od jutra od 10. ure brez presledka in v polnem redu. In mislili so, da bo končano tako okoli srede noči, kakor se je nadejal ljubeznivi ravnatelj, ki je ob začetku nagovoril igralce:
»Gospodje, ne utesnjujte se nikar, toda izvolite končati še nocoj.«
O mraku je bil kratek premor, medtem ko so kuliji povsod obešali mnogobarv-ne svetilke.
Večina književnikov se je z odličnim izgovorom, da gredo občudovat solnčni zahod, izmuznila za nekaj trenotkov, da zopet nekoliko vsrkajo svežega zraka; kajti večino izmed njih je bolela glava od preobilice umstvenega dela. Toda iz strahu pred nadležneži in vsiljivci in tudi pred svojimi učenci, ki bi jih lahko kaj vprašali o igri, so vsi glavni matadorji urno švignili mimo nosilnic, razpostavljenih pred vhodom in se porazgubili v poltemo, kjer so izginili.
Tudi'častiti Cheng-Ki-Ping, ki je nosil koralni gumb in je bil mandarin prvega razreda, se je to pot prvič hotel umakniti povsem neopazen; naenkrat pa se je izločil iz sence majhen starikav grbavec, ki ga je spoštljivo in vsiljivo prijazno pozdravil.
»Vaše blagorodje,« je začel neznanec, že deset let sem hrepenel po tej časti, da bi bil sam z vami. Ker se mi je ponudila tako lepa prilika, jo bom porabil v to, da bom razrešil problem, ki me silno zanima.c »Gospod,« je vljudno odgovoril slavni , Cheng-Ki-Ping, »v veliko čast mi je vaša
[ zaupnost; toda ne bi li mogli premakniti vaš razgovor na poznejši čas, ker odmor najbrž ne bo dolgo trajal.«
»Bodite brez skrbi, vaše blagorodje! Saj vas ne bom dolgo mudil; sklenil sem, da se obesim takoj, ko bom dobil odgovor na vprašanje, ki mi tesni srce.«
Cheng-Ki-Ping se je oklonil:
»Vidim, da ste pameten človek. Govorite torej, pa hitro, ker se vam tako mudi zapustiti ta nizkotni svet.«
Grbavec je naredil važen obraz:
»Vaše blagorodje, evo vam vprašanja. Ali ste razumeli količkaj v igri, katero sedaj predstavljajo carski igralci? Prosim vas, bodite odkritosrčni! Ne bojte se izdajstva, kajti jaz se bom obesil.«
Cheng-Ki-Pinga je spravilo to vprašanje v hudo zadrego; nekoliko je okleval, nato pa je priznal:
»Najbrže še popolnoma ne razumem visokega miselnega poleta te igre. Najbolje bo počakati razpletka. če bi hoteli biti tako ljubeznivi 5n odgoditi vaš samomor za par ur, vam bom morda pozneje lahko bolj jasno povedal o mojem vtisu.«
>Vaše blagorodje,« ga je odločno prekinil grbavec, »saj ne rabim nobenih razprav ... Ali razumete igro, ali je prav nič?«
Razburjen vsled tolike nevljudnosti je Cheng-Ki-Ping pomaknil velika očala skoro do konca svojega razbitega nosu in ostro premotril svojega sobesednika, katerega je vkljub poltemi spoznal za silno grdega in odvratnega.
»Gospod,« je izpregovoril končno, »mika me, da bi vas nekoliko opozoril na vaš netakten eovor. Toda ker boste tako
in tako kmalu izginili, mislim, da je nekoliko pozno, pa tudi ne potrebno, če bi vam skušal vdihniti spoštovanje do književnosti in do onih, ki jo goje.«
Grbavec je bruhnil v nebrzdan smeli.
»Vaše blagorodje si brez dvoma ne upa priznati, da vam je silno težko, ker ne morete najti smisla v stvari, ki ga nima.«
»Pri Bud h i!« je vzkliknil Ceng-Ki-Ping, »to pa že presega vse meje.«
Toda mali spak jc nadaljeval razigram
no:
>Za nore bi vsak imel one, ki bi hoteli iz temne kleti občudovati zvezde ... Kaj naj šele rečem o gledalcih, ki v temi brezsmiselnega teksta iščejo smisla!«
Cheng-Ki-Ping je skomizgnil z rameni:
»Prej ne razmišljujem, kaj naj pomenijo vaše male parole ... Kaj' hočete? ... Mudi se mi, moram na svoje mesto. Žc slišim zamolkle zvoke gonga in pritajeno godbo flavt... nočem, da bi prišel prepozno. Obesite se torej, če vam že to najbolj prija: želim vam vso srečo, toda pustite me, da grem.«
Že se je hotel obrniti, toda grbavec ga je zadržal za rokav:
»Vaše blagorodje, samo eno besedo. Priznajte, da je igra oslarija!«
»Nikdar, gospod!«
»Torej me puščate, da umrem brez tolažbe, da sem poznal le enega moža z dobrim okusom. Pa vendar sem takorekoč vaš tovariš. Jaz sem dramatik, vaše blagorodje.«
Prvi nastop kamniškega pevskega okrožja nam je pokazal, da razpolaga z izvrstnim pevskim materijalom in da je v pevcih mnogo dobre volje, ki jih bo podžigala, da bo prihodnje leto nastop še lepši, še popolnejši.
Žr.l nam je, da je manjkalo mnogo dobrih zborov tudi iz najbližje okolice in da ni nastopil niti eden organist s svojim zborom.
Upamo in želimo, da se udomači vsakoletni pevski praznik in da se bo prihodnje priFeditve udeležilo najmanj deset zborov.
NOVE UČNE KNJIGE iz zaloge Jugoslov. knjigarne v Ljubljani:
Komatar-Dr. Capuder, Zgodovina novega veka za višje razrede srednjih šol (izide začetek oktobra).
Bučar, Zgodovina srednjega veka za »višje razrede srednjih šol, vez. Din 60.—.
Kržišnik, Zemljepis za srednje šole lil. del, vezano Din 28.—.
Bučar, Zgodovina novega veka za ihižje razrede srednjih šol. Din 35.—.
Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev za višje razrede srednjih šol. {Izide začetek oktobra.)
Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Din 32.—,
Sodnik, Logaritmi. Petdecimalne lo-fgaritmične in goniometrične (trigonometrične) tabele. Din 28.—.
Ing. Novak, Zemljepisni atlas kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, sedem zemljevidov. Din 48.—.
V zalogi so tudi šolske knjige za vse osnovne, meščanske in srednje šole.
Prosveta.
pr Koncert slavnega pianista Borovskega se vrši v petek dne 26. t m. ob osmih zvečer v Uhionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni od pondeljka dalje.
pr Gcrhart Hauptmann je pravkar dovršil svoj veliki roman »Die Insel der grofien Mutter oder das VVunder vom Ile des Dainesc Roman izide sredi oktobra.
pr »Tnrandot«. Maestro Giacomo Puccini je dovršil opero »Turandotc. Prva predstava tega epokalnega opernega dela se bo vršila meseca aprila v milanski »Scali«.
Naznanila.
Izlet v Firenze. Umetnostno-zgodovinsko društvo naznanja, da je moralo nameravani izlet v Firenze zaradi velikih zaprek odgo-diti. Društvo se bo potrudilo, da se omogoči izlet v prihodnji zgodnji pomladi ter bo termin, pogoje in ev. olajšave pravočasno razglasilo.
Izlet v Velesovo, ki ga je nameravalo prirediti umetnostno-zgodovinsko društvo, je preložen na nedeljo, dne 21. t. m. Sestanek ob 6.45 zjutraj pred Kolizejem na Gosposvet-ski cesti; voznina znaša 40 dinarjev za osebo. Prijave sprejema do sobote opoldan tajnik društva (umetnostno-zgodovinski seminar na univerzi).
Predavanje v higijenski razstavi. V soboto dne 20. t. m. ob 16. uri predava v higijenski razstavi dr. Tekla Kenk, asistent zavoda za socijalno-higijensko zaščito dece v Ljubljani >0 rahitis«. — Vstop prost
Dijaški vestnik.
d Vpisovanje na belgrajski univerai traja od 25. do 30. septembra za vse fakultete. Za vpis je treba original zrelostnega spričevala, tri enake fotografije in kolek za 5 Din. Pojasnila daje kat. jugosl. akad. društvo sv. Cirila in Metoda, Kosovska 37. (Znamka.)
d Štipendije. Prošnje za državne štipendije se bodo vlagale početkom meseca oktobra pri univerzitetnih oblastih, kjer se dobe for-mularji za prošnjo. Prošnji je treba priložiti: 1. Od sodnije potrjen prepis zrelostnega spričevala; za starejše dijake so pogoji glede kolokvijev in izpitov isti; 2. domovnico; 3. ubož-no spričevalo, potrjeno od občinskega in davčnega urada; 4. obvezo starišev, da bo njihov sin služil po dve leti v državni službi za vsako leto, ki uživa v njem državno podporo, a v drugem slučaju, da oni povrnejo državi štipendijo z obrestmi vred. Obvezo mora podpisati oče oziroma varuh in potrditi občinski urad. Državna podpora znaša za vsa vseuči-liščna mesta mesečnih 600 Din, čeravno so življenski pogoji zelo različni. Ako plačujejo starši letno več ko 20, a manj ko 40 Din davkov, znaša štipendija samo mesečnih 400 Din. Če pa plačujejo več ko 40 Din, pa sploh ni mogoče dobiti štipendije. Ravnotako je pogoj, da so spričevala samo prvega ali drugega reda. Morebitne spremembe in rok za vlaganje prošenj bo objavilo kat. j. a. d. sv. Cirila in Metoda v »Slovencu«.
d Gg. abituricntom in akademikom na znanje. Stanovanje stane' v Beogradu in Zagrebu mesečnih 350—400 Din. Obed in večerja staneta v Beogradu najmanj od 500—600
Din mesečno. V Zagrebu je mogoče dobiti stanovanje v Akademskem domu za mesečnih 100 Din. Istotako obstoja v Zagrebu Akademska menza. Razen tega se more dobiti v^ Zagrebu v železničarski menzi hrano za mese6-nih 300 Din. Več informacij o razmerah v Zagrebu boste našli v zadnjih številkah »Narodne Politike« (tednik). V Beogradu ni niti Akademskega doma niti Akademske menze. Kakor lansko leto bosta tudi letos kat a. d. sv. Cirila in Metoda in Beogradska kat dijaška zveza z največjimi osebnimi žrtvami svojih članov nudila nekoliko stanovanj po 80 do 100 Din. V Beogradu priporočamo zlasti študij gradbene tehnike, večino grup filozofske fakultete (geografija Cvijič, primerjajoča književnost Bogdan Popovi6, jug. književnost P. Popovič, zgodovina Radonič, Anastasijevič itd.) razen nemščine in še nekaterih, začetne semestre medicine.
d Predavanji na belgrajski univerzi se prično 15. oktobra, vpisovanje (redno) se vrši od 25. do 30. septembra. Vpisovalo bo svoje nove člane društvo. Ako letos ne bo mogoče, jih bo telegrafično pozvalo. Zato naj takoj pošljejo potrebne dokumente na J. k. a. d. sv. Cirila in Metoda, Beograd, Kosovska 37. Na nekulturnem Balkanu je na belgrajski univerzi 381 abstinentov, ki so obenem nekadilci. Gg. abiturijenti, nosilci nove dobe, naj Vam glasno govori to dejstvo.
Poizvedovanja.
Izgubil se je moder velour-klobuk na poti Dunajska cesta, Sodna ulica, Komenske-ga ulica. Odda se proti nagradi Resljeva cesta 11, pritličje, levo.
Redim rplette (kite) lasna obročke. Barvanje lis z Orcal Hene.
M. PODI(RA]ŠEK
frizer n dame In gospode
kokošje, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka
E. Vajda, čakovec Kavarnarji pozor!
Dva skoraj popolnoma nova BILJARDA se ceno proda-sta. - Poizve se pri Matija PERKO, mizarska tvornica, Šiška - Ljubljana, telefon 372.
FRANC KORBER PAVLA KORBER roj. ARH POROČENA GORJE	BLED
15. IX. 1924.
STROJNO PLETENJE
sprejemajo se deklice v pouk za stroj, pletenje pod ugodnimi pogoji. - Ponudbe pod »POUK 8« na upravo lista.
Dobra kuharica
katera bi opravljala tudi druga hišna dela, se sprejme. -Naslov v upravi pod št. 5707.
2 manjši hiši
se prodasta v sredini mesta. - Ponudbe pod šifro: »HIŠI V SREDINI MESTAc. 5684
Kupim suhe
LIPOVE PLOHE
od 7 cm debeline naprej. -Ponudbe na Mih. HRIBAR, Ihan št. 44, pošta Domžale.
Brez vsakega posebnega obvestita.
Tužnim srcem javljamo pretresljivo vest, da je naš nad vse ljubljeni in skrbni soprog, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
MIHAEL MRAM0R
posestnik in trgovec
danes ob 4 popoldne v 60. letu nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v soboto, 20. septembra ob pol 5 popoldne.
Novomesto, dne 18. septembra 1924.
Žalujoči rodbini MRAMOR in KOBE.
Prodam: karico, švicarske pasme, in kompl. KOTEL, prosto stoječ, ne vzidan, za kuhanje voska i. dr. Naslov v upravi pod št. 5690 (osebno le popoldne).
mm-^mmmmm -

Kupim suhe gobe
po najvišji ceni in vsako množino. - Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na IVAN SEVER — VELENJE. 5648
Risalna orodia^Tč
Velika Izbira Itd, Zmerne cene.
Fr, P. Zajec
optik, Ljubljana, Stari trg 9,
Kakršenkoli PROSTOR
klet ali kaj podob, za uporabo DELAVNICE iščem v mestu. Prostor preuredim sam na svoje stroške. Najemnina postranska stvar. - Ponudbe na upravo pod šifro Delavnica II.
Contolf 5 mesecev star, rdi IlCll se odda takoj v dobro oskrbo proti plačilu. Takojšnje ponudbe pod šilro »Dobra oskrba« na upravo.
Gospodinja S? S
kmetskega stanu, se sprejme v župnišče v Breškem okraju. - Naslov v upravi št. 5664
Pisarniška moč
popolnoma vešč slovenskega, hrvatskega, srbskega in nem. jezika ter strojepisja, IŠČE primerno službo s takojšnjim nastopom. - Ponudbe pod »Delavec« na upravo lista.
Godbeniki, pozorl
Priporočam svojo veliko zalogo Šolskih iu solo violin, gitar, citer, vijol, čel, lokov, etui, velike in malo bobne, pristne turške in kineške činele, vsa godala za tam-buraška društva. — Ramovrstna lesena in pločevinasta godala v najčistejši izdelavi ia glasu, po najnižjih cenah. Posamezne dele in strune za vsa godala. Lastna izvršitev pločevinastih godal. — Popravila se izvrže točno 1n strokovno.
Vaclav Schramm, Celje.
Broj 9256-1924.
Kod podpisanog gradskog poglavarstva imade se u smislu zaključka gradskog zastupstva od 25. srpnja 1924, čl. XI. sjed. zap. popuniti mjesto
Zahvala.
Podpisana izrekam svojo najiskre-nejšo zahvalo za obilno sočutje in veliko udeležbo pri pogrebu svojega nepozabnega brata
Alojzija Merlaka.
Ljubljana, dne 18. septembra 1924.
Amalija Zaviršek.

Saj ni res
lcar trdijo mnogi nepoučeni ljudje, ki ne poznajo pomena inseratov, čei, da je proč vržen denar, ki ga izdaste za reklamo v časopisu. Treba pa je seveda, ako hočete,
da ima reklama
za Vas pravo korist, da jo naročite o pravem času, da je ista namenu primerno sestavljena ln natisnjena v časopisu, ki ga največ bero na deželi. — Na vse to Vam da točna, zanesljiva pojasnila uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo stroškov in truda ter zajamči
velik uspehi
»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»•»»♦♦♦♦♦♦MMMMtMMMM
pa za popunjenje tog mjesta razpisuje ovime natječaj.
Namještenje je u smislu § 4. Propisnika o statusu i uredjenju beriva urednika i službenika grada Sušaka prve godine privremeno, a definitivno če namještenje uzsliediti prema uspješnom službovanju prve godine.
Služba gradskog inžinira počima sa VIII. plačevnim razredom, a svršava sa VI.
Plača, doplatci i stanarina analogno kao kod državnih činovnika prema zakonu od 14. ožujka 1922 o prevodjenju na dinarske plače odnosno zakonu od 28. veljače 1922 o dodatcima na skupoču, a osim toga 50% povišice na lični i porodični dodatak, ovo potonje do uredjenja prinadlež-nosti i položaja gradskih činovnika prema novom zakonu o državnim či-novnicima, što če uzsliediti najkasnije sa 1. siečnja 1925.
Natjecatelji, koji moraju biti naši državljani, neka svoje propisno taksirane molbe podnosu ovom gradskom poglavarstvu najkasnije do D*- 25. listopada 1924	i molbi prilože: 1. krstni (rodni) list; 2. do-
movnicu; 3. svjedočbe (diplome) o stručnoj školskoj spremi; 4. svjedočbe o dosedanjem službovanju ili praksi; 5. svjedočbu o moralnom vladanju — i 6. uredovnu liečničku svjedočbu o zdravlju odnosno sposobnosti za vršenje službe.
Natjecateljima slobodno je staviti u molbi i svoje posebne zahtjeve. Naplate za vanjska uredovanja dat če se posebice za pojedina uredo-vanja ili paušalno.
Pošto gradska občina Sušak imade svoj vodovod, to 6e se izmedju natjecatelja dati prednost onima, koji se izkažu, da su u stanju oprava vodovoda s uspjehom voditi.
Gradsko poglavarstvo Sušak,
dne 16. septembra 1924.
Načelnik! KUČIČ ▼. r.
i RminiBniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirr.r.ii^r.:::!:
z 18°/o sladkorja, garantirano pristno blago z
otoka VIS
liter 7 Din se dobi pri Osrednji vinarski zadrugi za Jugoslavijo v Ljubljani, Celovška cesta 77 (Sp.šiSka).
Samo na debelo l Dobe so tudi stara vina.
lop pomočnik, zelo i\UICl| prjden, išče dela. Naslov v upravi pod št 5659.
Dve ABSOLVENTINJI
trgov, tečaja in meščanske šole, z dobrim uspehom, iščeti primerno službo. - Naslov v upravi lista pod štev. 5658.
Kovine
ROTGUSS, mehki SVINEC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah. Po robo pošljemo. - »BUTONIA«, Zagreb, Horvačanska cesta 29, telefon 2261.	5208
KUPIM
zdrav, olupljen SMREKOV in JELKOV LES od 2 do 7 m dolg, 13 do 26 cm debel. — Ponudbe z navedbo množine in označbe dobavnega časa na ALBERT OFNER, lesni trgovec, Karlovec. 5661
l/orlj za ZELJE ali sadje
i\OUI se prodajo. Naslov v upravi lista pod šiev. 5687.
Prodasta se DVE KRAVI
(dobri mlekarici) s teleti. -Poljanska cesta 55. 5703
INŠTRUKTOR cand. phil.
išče hrano ali stan. Vsi predmeti, franc., laščina. Naslov v upravi lista pod štev. 5653.
PERJE
kemično čiščeno, za pernice in blazine, kg Din 60.—. Belo gosje perje, skubljeno, kg Din 200.—, prima beli puh, kg Din 400.—, razpošilja po povzetju
Josip Brozovič
ZAGREB, Boškovičeva ulica št 18. Lastna tvornica perja
Izurjena šivilja
SE IšCE za šivanje oblek v boljšo hišo. - Naslov se izve v upravi lista pod štev. 5683.
Pohištvo
novo in snažno, se poceni proda v Ljubljani, Ilirska ul. 21, priti., levo.	5682
3 vrstna nemška HARMONIKA naprodaj. - Zgornja Šiška štev. 91.	5702
Pflllk " akademik, bivši
I UIIIV . knjigovodja, ser-viran v teoretični in praktični strani knjigovodstva, bi-lancist — nudi poučevanje tega predmeta trgov, dijaštvu »na dom«. Uspeh zasiguran. Na željo se obrača pri poučevanju posebna pozornost na knjigovodstvo v praksi. -Naslov v upravi lista pod šifro »UGODNA PRILIKA«.
edk-Zankl f
barve, irnlla, lake, kit, emajle, čopiče in zajamčeno čisti fčrnež najboljše kakovosti nudi
drulba o. z.
Maribor LJubljana Novi Sad
podružnica	centrala	skladišče
Tovarne
Ljubljana - Medvode.
Res fe, da
denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar nI
zavržen, zato ker
ima reklama
za Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vara da uprava »Sloveča«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi
vedno u§peh!