fte«. 209. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— 11 pol leta „ „ 13"— ta četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2-20 V upravniStvu: 4a celo leto naprej K 20'— pol leta „ „ 10*— m ietrt leta „ „ 5 -it «n mese« „ „ Za poSllj. na dom 20 h mesec. Posamezne Stev. 10 h, 0 Llobllnnl, v sredo, dni 13. septembra 1905. Leto xxxm. LOVENEC Enostop. petitvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat . . . » 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. flredniŠtVO 1« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez urea t 'dvoHS^ nad tlskarno)> _ Rokopisi se Sie vraJajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie * Kopitarjevih ulicah Stev. 2. - _JL_ Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Delo »SUdmorke". Nemška oholost in vladeželjnost sta povzročili, da so ustanovili Nemci svojo »Siid-marko". Popolnoma nepotrebni „šulferajna v Avstriji, kjer so itak šole več ko preveč nemške, jim je bil premalo delaven. Da prej spravijo pod svoj široki klobuk one trmaste ljudi, ki hočejo na nikak način pozabiti svoje materinščine in tudi ne prepustiti zemljelačnim Vodanovim sinovom svoje rodne grude, so si ustanovili »Siidmarko". Na Mali Šmaren so Siidmarkovci poročali slovesno germanskemu svetu, kako izvršujejo svoje »hvalevredno" delo. Res z velikim zanimanjem smo čitali mesarsko poročilo Siidmarkinega načelnika dr. Fleischhackerja. Društvo je lani nekoliko napredovalo. Štelo je 1. januarja letos 228 podružnic, ki so prispevale 64 833 kron in 5 v. In zdaj se prične javkanje, ki je malo podobno tuljenju tevtonskih volkpv. Milo tožijo, kako majhna je ta vsota za Nemce v alpskih pokrajinah v sorazmerju s tem, kar žrtvujejo za svoje ljudstvo Italijani in gospodarsko slabi Slovenci. Kako majbna je ta vsota nasproti velikim ciljem, ki si jih je postavila Siidmarka. In zdaj pa prične v poročilu kregati nemške ptvovarnarje. Kakor znano, žrtvujejo velike vsote za narodne namene češki pivovarnarji. In Siidmarka je vprizorila pri nemških pivovarnarjih beračenje v največjem slogu za to ubogo zatirano vsenemštvo. A nemški pivovarnarji so pametni ljudje, ki znajo računati in kot dobri računarji so spoznali, da nemštvo v Avstriji ni še nikakor tako zatirano, kakor to slikajo Sudmarkini berači. Siidmarka je na-pumpala 80 nemških lastnikov pivovaren, naj del svojega izkupila žrtvujejo ubogi »Siidmarki", da bo reševala ubogo, zatirano umirajoče avstrijsko nemštvo. Odgovorilo jih je pet, da ne morejo s svojim denarjem reševati nemštva, 75 je pa ta dopis kar vrglo v koš. Ko so tako potožili, pa nadaljuje poročilo, da namerava »Siidmarka" gospodarsko podpirati »Nemce" ob jezikovni meji in duševno dvigniti nemško ljudstvo v alpskih deželah. Pravijo, da ni niti enega kraja na nemški južni narodni meji, ki ne bi bil v nevarnosti. Vedno več prošenfTRihaja za podporo, a ker manjka sredstev, je mogoče podeliti podpore Ie najpotrebnejšim prosilcem. Poročilo tudi toži, da vsled nezadostnih sredstev društvo ne more vršiti glavne svoje zadače, namreč naselje vTifTa n e m -ških kmetov ob jezikovni m e-j i. Denarja ni, pa tudi ljudi ne, ker vse sili v mesta in kljub temu niti vsak nemški mojster ne dobi nemškega pomočnika, kadar ga potrebuje. Pred vsem naglašajo Siidmarkovci, da obračajo pozornost na Italijane, ki silijo na nemško posest proti severu osobito v Adiž-ki, Fassatski, Lucernski in Aviški dolini A uspehi »Siidmarke" tu so malenkostni, ker ne more tekmovati z italijansko „Lego na-zionale", ki je imela že 1. 1902. 442 000 lir premoženja. Siidmarkovci se pritožujejo, da nemški Tirolci ne odpirajo dovolj svojih mošnjič-kov. Laška „Lega nazionale" nabere vsako leto med tirolskimi Italijani 70.000 lir, nemški Tirolci so pa darovali Siidmarki 1. 1904. le borih 4428 kron. Poročilo se nato peča s Slovenci in pričenja s Koroško. Pravi, da so na Koroškem razmere za Nemce ugodne. Vsi poizkusi nahujskati slovenske kmete proti Nemcem so se izjalovili. Malo uspehov imajo poizkusi slovenske duhovščine, ki je materialno podpirana s Kranj skega. Posebne važnosti je, da se uzdrži nemštvo v St Mohorju, Borovljah, R .žeku in Velikovcu. Ker so po mnenju Sudmarkovcev za Nemce razmere med slovenskim prebivalstvom tako ugodne, je sveta dolžnost vseh slovenskih rodoljubov na Koroškem delati na to, da skalijo Siidmarkovcem veselje in da bodo pričeli tožiti o zatiranju ubogega koroškega nemštva. Slovenski rodoljubi in trpini na Koroškem! Vemo, da ste požrtvovalni in vemo tudi, da delate za svoje ljud- stvo. A pomnožite'sVojQ: delo ^^Slrojo požrtvovalnost! Preprežtte,,sJov<;iiski starodavni C»Qrotan s k. s. izofe^^al^A^ra^l. Prepričali se boste, da bo kibvčnška* izobrazba in krščanska organizacija premagala nemški denar! Na Slovenskem Štajerskem hočejo skrbeti Siidmarkovci za vzdrževanje nemštva po mestih in trgih. Le v mariborski in šent iljski okolici se mora tudi gledati n a u z d r ž e v a n j a nemških kmečkih posestev. »Siidmarka" se je posebno bavila z nemškimi (?) Brežicami, z Vitanjem in Sent lijem V Brežicah je posodila »Siidmarka" 20.000 kron na 4% stavbeni zadrugi, ki je nakupila gostilno „K črnemu orlu", kjer zgrade Nemci »Das deutsche Heim", v Vitanju je preprečila Siidmarka veliko nevarnost, da ni prešla neka nemška hiša v slovenske roke in je sama za 4500 kron kupila dotično hišo; v St. Ilju je pa zgradila Siidmarka za 28.000 kron nemško gostilno. Na Kranjskem je obračala »Siid-j marka" svojo pozornost poleg Kočevja na : ohranitev nemškega posestnega stanja in varstva nemških manjšin v mestih in trgih. Posebno važna se zdita »Siidmarki" napredna industrijska kraja Jesenice in Tržič. No, skrbeli bomo, da nemška drevesa na Kranjskem ne zrasejo do nebes! Poročilo nadalje toži, da so zaspali Nemci v Gorici, a da napreduje nemško društveno življenje v Trstu in v Pulju. Upamo da vodilni slovanski krogi ne gledajo brezdelno vsenemškega napredka v Trstu in v Pulju! To oficielno poročilo je sestavljeno precej zvito in naredi tak vtisk, kakor da obrača svojo glavno pozornost na Tirolsko. No, prestari smo, da bi nas preslepili »Sudmarkini" diplomatje s svojim of.cielnim poročilom Ogledali smo si Judeževe groše, ki jih deli »Siidmarka" za vzdrževanje zatiranega nemštva, in iz tega smo posneli, da »Siidmarka" najbolj skrbi za nemšku-tarje na Slovenskem. Zlasti naši Kočevarji so v milosti pri »Siidmarkovcih." »Siidmarka' je izdala za šole skupno 11.335 K 92 v, za posestnike 13 254 K 77 h, nemški obrtniki so jo napumpali za 8335 K 70 h, uradniki za 2090 K, razna podjetja in društva pa za 22 260 K. Nas posebno zanima postavka za nagrade uradnikom in radi bi izvedeli imena onih uradnikov, ki jih je nagradila in ki jim je posojevala »Siidmarka". Na Kranjsko je prišlo sicer le 100 K nagrade in 100 K posojila nekemu uradniku in res radovedni smo, kdo je ta junak. Po uojslii. Berolin, 12. sept. »Berliner Ztg." poroča iz Londona: Japonska generala Nogi in Nodzu sta prosila, naj se jih umirovi. Ob enem sta izjavila, da sta z mirom zelo nezadovoljna. London, 12. sept. »Times" poročajo iz glavnega stana generala Nogija, da ruski in japonski vojaki občujejo prijazno medseboj. Večkrat pridejo ruski častniki z belimi zastavami v japonski tabor in se ondi pozabavajo. Peterburg, 12 sept. General Kuropatkin je odložil poveljstvo nad prvo armado in odpotoval domov. Tu se bo umaknil iz javnega življenja. Kuropatkin namerava izdati obširno knjigo, kjer bo razložil vzroke ruskih porazom Frankobrod, 12. sept. Japonski finančni agent K a n e k o je izjavil, da sta z Rooseveltom začrtala podlago za trgovinsko in politiško zvezo med Amerik« in Japonsko na Dalnjem Vzhodu. Rusija je sedaj odpravila tisto carino, ki je bila določena za nekatere ameriške izdelke. Berolin, 12. sepc. »National Ztg." poroča, da se na ruskem dvoru vedno bolj dviguje stranka, ki zahteva zveze z Japonci. Bojč se namreč, da ne bi Japonce zveza z Angleži bodrila za nadaljnjo prodiranje v Vzhodni Aziji. Demonstracije v Pragi. Preteklo nedeljo so priredili češki narodni socialisti v spomin kraljevega re-skripta z 1. 1871. v Pragi več shodov. Po shodih so priredili po mestu izprevod. Na Vaclavskih namestih so zapeli »Hej LISTEK. Piščalka za abstinente, pivce in pijance. Mesečnik, posvečen protialkoholnemu gibanju na Slovenskem. I. Kaj pa je tebe treba bilo? so se popra-ševali ob prvem glasu, da se rodi, pomislite, | nov slovenski list in proti alko-| holu. Toliko nas je že!" so zdihnili bratci in sestrice po Slovenije livadah. Sosedje pa so rekli: Pa takšno ime! Kakor ga ni v celi rodovini! Zakaj ne kak-šnotakšno, kakor je v pratiki? Eni so šepetali, da je prezgodnjo in da ne bo dolgo. Drugi so namigavali, da ni prav — legitimno, da ni nič vprašalo za dovoljenje. Tretjim barva plenic ni bila nič po volji. Pismouki pa so se zgrozili: Antikrist (t) je rojen, vera je v nevarnosti. Izkušeni praktiki so sploh zoper vsako pisarenje o aikohoiu: Pri pijači ni treba nič teorije, vse praksa da! Zmerniki so bili v skrbeh zavoljo svete čednosti zmernosti, češ da bo izginila, če zavlada abstinenca. Slovničarjem ene enklitike niso bile prav prislonjene. Mnogim se je torej kamen odvalil, ko so začeli berači pripovedovati po celem Kranjskem: Kako je Herod pos'al svoje vojake na Jagnjenico in kako so novorojenčka krvavo umorili. Mene pa je bil oče naprosil za botra. Pa nisem bil nič kaj rad obljubil, ker pri tem so stroški in sitnosti in pota. Tistih govoric se sicer nisem bal; pač eno me je skrbelo: da bo prezgodnjo in slabotno, ker sam nisem pričakoval, *da bo tako kmalu. Ko pa sem novorojenčka zagledal in njegovo lepo rdečo barvo, in videl, kako je že močno, in kako že vpije, in kako prav profesorske zmožnosti že kaže, sem ga bil pa iz srca vesel in nič več mi ni bilo žal, da sem bil obljubil kumovati. Bila je to prva botrinja brez alkohola: biriom ia mežnarjem sicer nič všeč, pa se bodo morali tudi takih privaditi. II. Saj sem djal, da bodo sitnosti. Kamor se prikažem: Kaj pa Piščalka, pa zakaj Piščalka, pa kako dolgo Piščalka, pa tak ton Piščalka, pa konfiscirana Piščalka, pa na indeksu Piščalka! Pa se odgovarjaj, kakor da bi bil boter odgovoren za vsak glas, ki ga da novorojenček od sebe, ali za vsak korak, ki ga stori njegov oče, ali celo za vse prazne govorice in pobožne želje, ki jih berači raznašajo po deželi. Imena sem pa res kriv, ali vsaj sokriv, pa sem tudi pripravljen ga zagovarjati. Zakaj ne bi bila Piščalka? Imena časopisov apelirajo na slavnega občinstva vid (Danica) ali posluh (Zvon) ali pa na tisti čut, ki je razvit po vsem telesu, najmanj baje v laseh, in na katerega radi apelirajo pedagogi, (Brencelj) ali pa so personifikacije (Popotnik, razni — ljub-i, itd.) Lihko bi se bil imenoval »Abstinent", pa obzor bi bil preozek, in pa nerodno bi bilo seboj v žepu nositi Abstinenta ali pa celo še razne druge pivce. Danica, Kres, Zora, Svetilnik, Rdeči prapor so optična imena, na imajo nedo statke kakor optični telegraf: Ali se vidijo le po dnevi ali le po noči, ali pa jim hrbet obrneš, če jih nočeš videti. Mnogi itak kot noj glavo v grm vtikajo, di ne bi videli — alkoholnega vprašanja. Za take je treba uspešnejšega signala. Kakošao »Pozno Danico" ali »Novi Kres" bi prezrli. Občutljivejši bil bi kak Brencelj, Rogač, Sršen, Brus, Jež ali Goljufiva kača, oziroma ker je to vse že obrabljeno, kaka Osa, Bič, ali „Siba za razne pivce*, pa bi odločno še manj vgajalo nego Piščalka. Bilo bi občutljivo, pa ne posebno mikavno. Torej ostanejo še akustični signali in ti so res pripravni, se daleč slišijo in se jih težko prezre. Zatisne pač kdo tu Ji obe ušesi, da ne sliši kaj neprijetnega, pa dolgo tako tiščati je le nerodno. Torej inštrument! Pa katerega? Zvon, Zvonček, je že bilo. Razni Glasniki, Glas svobode, Resni glasovi, vse že rabljeno. Glas naroda pa je dosedaj še z a alkohol. Morda pa: »Boben za pijoči svet?" Ni kazalo izbrati, boben bodo tudi pri vojakih odpravili. Skoda ga bo, ima lep glas, pa je menda preneroden v vojski, in pa pravijo, da oslovskih kož zmanjkuje vsled vsestransko napredujoče kulture. Slovani*. K 1 • f a č je pred muzejem izjavil: „V prihodnjih dneh bodo ceste in ulice praške slišale onasl Nobenega odkritosrčnega Čeha ne sme manjkati pri demonstracijah. Pred nobenim se ne bomo umaknili, ker gre se za boj za splošno volivno pravico in za naše državno pravo. Od vlade predložena izprememba vol. in dež. reda se ne sme pripustiti v razpravo in naj velja kar hoče. Danes se bomo mirno razšli, t o j e p a 1 e mir pred viharjem. Izprememba v ministrstvu. O izpremembi v ministrstvu pišejo „Na-rodni Listy": Odpustitev dveh ministrov v času, ko se skliče državni zbor, je velika tajnost. Položaj v zbornici ni še nikakor tak, kakor si ga želi Gautsch, da bi mu stala zbornica na strani nasproti Ogrski in bi zato stranke zapostavile svoje narodne in kulturne zahteve. Neverjetno je, da bi zdaj izpremenil Gautsch svoje ministrstvo v ustavno. Češki državni poslanci morajo počakati, da se pojasni njihovo razmerje do vlade. „Hlas Naroda" pa svetuje češkim poslancem, naj pazijo, da ne bodo imenovani štirje nemški ministri. — Z Dunaja poročajo, da jct Hartel odstopil, ker mu je Gautsch odvzel poročila o opavskih vzporednicah, o brnskem vseučilišču in o italijanski fakulteti. „Fremdenblatt" piše, da so Hartelovi neuspehi večkrat spravili Gautscha v zadrego pri strankah. Drugi listi pa poročajo, da sta odstopila Hartel in Call, ker hoče Gautsch imeti 4 ministerske sedeže proste, da lahko imenuje za ministre v ugodnem trenutku parlamentarce. Gautsch želi, da bi zbornica rešila več predlog, s katerimi pa uradniško ministrstvo ne bi prodrlo in zato želi imeti v ministrstvu zastopnike velikih strank. Pri tem se namerava opirati na desnico, dasi ponudi brez dvojbe tudi levici kako ministrstvo. Gautsch bi rad, da zbornica odobri vojaške izdatke, ki so jih že odobrile delegacije, in več drugih prebivalstvo obteževalnih predlog, a to se upa doseči le z ustavnim ministrstvom. Ko izvrši svoje načrte, namerava šele razpustiti zbornico in razpisati nove volitve. „Neue Freie Presse" pa piše, da ni izključeno ustavno ministrstvo. List dvomi, da bi sodelovali nemški politiki v ministrstvu uspešno s slovanskimi. Nasprotne stranke se še niso zbližale. Najbrže računa Gautsch že s prihodnjo zbornico Izključeno nikakor ni, da vlada razpusti zbornico še prej, kakor poteče 6 letna zbornična doba. Vsenemški listi pa poživljajo Nemce, naj se pripravijo na boj proti Gautschu, ki se po njihovem mnenju približuje desnici. Nam se zdi, da hoče baron Gautsch zato imeti nekaj praznih ministrskih sedežev, da jih bo ponujal onim možem raznih strank, ki hrepenč po njih, ter jih imel tako na vrvici, da se bodo izkušali med seboj, kdo bo bolj priden. Kajti najgoreč-nejši opozicionalec se ohladi za nekaj stopinj, če se mu zasveti upanje po ministrskem pertfelju. Zdaj more baron Gautsch oddati: železniško, trgovinsko, učno in pravosodno ministrstvo. Pred odločitvijo na Ogrskem. Ogrska stoji zopet pred važno odločitvijo. Fejervary namerava odstopiti, ker vladar ni voljan odobriti njegovih načrtov in osobito tudi ne splošne volivne pravice na Ogrskem. Fejervary je baje zopet včeraj izročil vladarju prošnjo za odstop, a cesar se še ni odločil. Druge vesti pa poročajo, da je cesar odobril Fejervaryjev načrt. Goto- vega pa ni znanega prav ničesar, cesar baje ni voljan odobriti Fejervaryjevega načrta osobito zato, ker Fejervary ne more zagotoviti vladarju, da zmaga. Položaj osvetljuje morebiti najboljše poročilo lista »Ma-gyar Orszaga", ki trdi, da je pozval cesar k sebi v soboto Kossutha in Andrassyja. „Zeit" priobčuje, najbrže iz vladnih krogov, članek, v katerem naglaša, da je Gautsch zato posredoval proti splošni volivni pravici na Ogrskem, ker se je bal soc. dem. agitacije v Avstriji, ki bi morebiti celo preprečila delavnost ogrske zbornice. Fejervary je baje nameraval celo s silo izvesti ve livno pravico, kakor poročajo nekateri listi, kar pa uradno zanikujejo. Danes se posvetuje izvrševalni odbor združene koalicije o Fejervaryjevi obtožbi in bo tudi baje sklenil, da ne sprejme v svoj program splošne volivne pravice. Uslužbenci budimpeštan-skih cestnih železnic so predvčerajšnjim zvečer sklenili naprositi ravnateljstvo, naj jim dd 15. t. m. prosto, da se pridružijo manifestaciji za splošno volivno pravico. A najboj zanimiva vest je policijsko postopanje proti znani „£eizsigovi" brošu rici »Ogrska kriza in Hohenzollernci". Zaprli so sotrudnika lista „Pesti H.rlap", Ar-pada Zagonyja. Pri njegovi ženi so našli mnogo pisem, ki obtežujeje Zagonyja. Zaprti časnikar je priznal, da jo sodeloval pri spisovanju in razširjanju brošure in sicer v sporazumu nekega gospoda, ki živi z vlade v velikem prijateljstvu. Zagony se bo moral zagovarjati zaradi vele i z d a j e. Sokrivcev noče izdati t, a -g onyje b i 1 s v o j časBanffyjev tajnik in je bil zaradi poštnega pone-verjenja že dve leti zaprt. Na Dunaj sta došla dva budimpeštanska tajna policista, ki nameravata prijeti nekega sumljivega časnikarja. Zaslišana sta bila železniški uradnik Denes in neki bivši časnikar Fekete. Baje je baron Banffy vzadeviZei-zsigove brošure jako kompromitiran. lfesti z Balkana. Z e m u n , 11. septembra. Pri Prokup-lju se se spopadle srbskd obmejne straže z Albanci. Albanci so zavzeli stražnico, ubili stotnika K o n j e v i c a in več vojakov. »Pravda" poroča; da je tisoč Albancev zapalilo štiri vasi. Belgrad, 11. septembra. Uradno se poroča o istem dogodku: Oboroženi Arnavti in turški vojaki se pri K u r š u m -1 j i napadli srbsko obmejne stražo. Srbski vojaki so jih hoteli pregnati, toda turški vojaki so se na vso moč upirali Ko se je | približala srbska obmejna komisija, so Ar-1 navti in Turki oddali strele. Srbi so izgubili enega stotnika, dva podčastnika in enega vojaka, ranjen je pa en inžener, en podčastnik in trije prostaki. Srbski vojaki, ki se prihiteli na pomoč, so prepodili arnavtske in turške čete in zopet zasedli stražnice. Belgrad, 12 septembra. O pobojih pri Kuršumlju na srbsko-turški meji je do-šlo na notranje ministrstvo sledeče ebve stilo: Oboroženi Arnavti in turški vojaki so v petek napadli srbsko obmejno stražo, da se polaste srbskih karavlov (stražnica) U p 1 j a r s k i Krš in Medljika Krti n j a k. Zaraditega so konsignirali v Kuršumlju srbsko vojaštvo, da bo pripravljeno. Isti dan je prišel srbski kmet P e r u t a Vukanovič iz vasi Stenja v zasedo, kjer so ga Arnavti ubili. Srbski obmejni vojaki so poizkušali zapoditi Arnavte, pa niso uspeli, ker so se udeleževali boja tudi turški vojaki. Mali boj je trajal do 1. ure popoldne. Pred stražnico U p 1 j a r-s k i Krš je prišlo do krvavega spopada. Ko se je kolibi bližala srbska komisija, ki navadno nadzoruje stražnice, so oddali Ar- Torej Trompeta, ali Rog za a. p. in p.? Eno diši premalo slovensko, drugo preveč po hlevu. .Gosli" bi bile preveč občutljive. Vidite torej ni ostalo druzega, kakor da sva z očetom izbrala Piščalko. Ta ima velike prednosti pred vsemi inštrumenti, za to jih pa take izpodriva. Zvonce so že povsod odpravili in nadomestili jih z piščalmi: na štacijonih, po fabrikah. Ostali so še pri cerkvah in na predsedniških mizah. Pa tudi predsedniki bodo v kratkem dobili piščalke Pruski vojaki nimajo trompet, imajo piščalke, Japonci pač gotovo tudi — za to zmagujejo. Piščal je za vse. Je znamenje miru in vojske, je simbol naturnega stanja in napredujoče kulture. Piščal je inštrument, ki ima še lepo prihodnost! Piščalka je simbol naravnega stanja, v katerem človek ne potrebuje umetnih dražil. Dokler fant piska na piščalko, ima še nepokvarjene srce in grlo in pije — vodo. Ko pa si kupi ali ukrade orgljice, že začne gledati v krčme. Ob harmoniki pa pride ob pamet in zdravje in denar. »Harmonika" se bo imenoval list, ki ga bodo izdajali tisti krčmarji, ki žive od pijancev in plesa. .Pa Piščalka je le preveč „špasno"! Ali se vam orgije zde močno .špasne", ki obstoje iz toliko piščali ? Piščal razveseljuje in tolaži in vabi človeka, ga ne draži in ne razburja, pač pa gre tudi skozi ušesa, če je treba koga poklicati in zdramiti. Ob glasu piščalke na železnicah in v tvornicah se rešuje socialno vprašanje. Naj se torej ob glasu „ Piščalke" rešuje tudi alkoholno vprašanje, ki tvori velik del socialnega vprašanja. Upam, da ste sedaj uvideli, da je ime bilo dano po dobrem prevdarku. Upam pa, da bodo izginili tudi drugi predsodki in pomisleki, ter da boste izpoznali, da je »Piščalka" sedaj edino moderno-napradno in slovensko-naredno glasilo za raznovrstne pivce. Ker je obenem tako lično in priročno za dom in po poti, je dve kroni za pol leta med brati vredno. A v s e e. navti in turški vojaki, ki se stražnico zasedli, več strelov. Na srbski strani je padel orožniški stotnik Ilija K o n j e v i c, podčastnika M i t r a in N e š i c ter pre-stak Gaja V e š k o v i d. Inženerja P o -p o v i c a , enega podčastnika in tri pro stake so Arnavti ranili in vjeli. Nato se je razvil pravi boj. Srbskim vojakom so prišli na pomoč kmetje. Boj se je končal šele ob 3. uri popoldne; Arnavti se se morali umakniti in so zapustili v stražnici umor jene in ranjene Srbe. Tudi pri stražnicah Vrelo in VišGlogovica je prišlo do prask. Turška vlada je baje zagotovila da bo stvar preiskala in krivce kaznovala Carigrad, 11. septembra. 150 mož močna grška četa je pod poveljstvom treh častnikov vdrla v vas Ostičani v kostur-skem okraju, da prepreči prestop bolgarskih stanovnikev k patriarhatu. En mož je ubit, tri ženske ranjene. Deret hiš in dvanajst žitnih shramb je požganih. V gozdu pri Vi-dolistu se je grška četa spopadla z bolgarsko. Turški vojaki zasledujejo četo. Carigrad, 11. septembra. 20 mož močno grško četo so srečali turški vojaki pri Kukušu ter jo napadli. Ubili so 4 čet-nike in 16 vjeli. Sofija, 11. septembra. Konzuli poročajo, da Turki pomikajo svoje čete iz Drame, Seresa in Kavale proti bolgarski meji, posebne proti Gomadšumaji. Vojsko zalagajo s konji, vozovi in vprežno živino. Carigrad, 11. septembra. Iz Aten poročajo, da se snujejo tri nove makedonske čete. Bolgarska vstaška četa, močna 200 mož, je baje prestopila turško mejo. Belgrad, 11. septembra. K preglašenju prestolonaslednika polnoletnim so čestitali avstrijski cesar, predsednik Loubet, car Nikolaj, kralja Italije, Rumunske ter kneza Črne Gore in Bolgarske. Belgrad, 11. septembra. Iz verodostojnega vira se glasi, da turška vlada organizuje turške čete, sestavljene iz turških, arnavtskih in tudi krščanskih zločincev. Te čete bodo pobijale bolgarske čete, srbske vstaše in vplivne prvake po selih, kjer bibilubitkak turški ogledu h. Nezadovoljnost na Japonskem. — Komurova rodbina umorjena? — Oklopnica ,,Mikasa" potopljena. Japonski zavezniki Angleži so jako nezadovoljni z svojimi japonskimi prijatelji. Vladni „Daily Telegraph" piše: S pravim obžalovanjem in presenečeni so čitali Angleži poročila o dogodkih v Tokiu. Angleži so že začeli dvomiti o vrednosti zveze z Japonci, kar angleški vladi ni nikakor všeč. .Speaker" piše: Jako neprevidno so postopali Angleži skleniti z Japonci zvezo, ki nas bo zapletla v podjetja azijskega naroda, ki nam je ptuj v svojih mislih in skrivnostno zakriva svoje častihlepne načrte. V Ozaki je bil velik shod, na katerem so sklenili zahtevati, naj Japonska prelomi mirovno pogodbo in naj odstopi japonsko ministrstvo. Udeleženci so priredili izgrede. Ranjenih je bilo pet oseb. Iz To kia poročajo uradno, da mikado ni potrdil prošnje ministrstva za odstop. »Tribuna" poroča iz Tokia, da so tokijski vstaši umorili Komurovo rodbino. „Daily Telegraph" poroča, da smejo v T o -k i u zopet izhajati vsi časopisi. Iz Tokia poročajo: Na oklopnici „M i k a s a" je izbruhnil 10. t. m. požar, ladja se je o polnoči potopila. Kako je nastal požar, ni znano. Predno se je še moglo rešiti moštvo, je dosegel ogenj skladišče za smodnik, ki je eksplodiral. Življenje je izgubile 599 oseb. „Mikasa" je bila Togova admiralitetna ladija, zgrajena 1. 1900, imela je 15.400 to-nalet, 50 topov in 18.5 vozalov brzine. Rusija. Kazaške nasilnosti. V bližini Smolenska je napadla neka kazaška patrulja neko večjo družbo, v kateri so bile tudi ženske. Kazaki so neusmiljeno pretepali ljudi s silo slekli deklice in jih onečastili, nakar so odvlekli vso družbo v zapor, kjer so ka-znilniški uradniki tudi zlorabljali deklice. V zaporu so jih tudi pretepali in jih izpustili šele prihodnji dan.. Ženske se protestirale pri gubernaterju. Časopisje zahteva, da se naj kaznuje napadalce. Preprečeno vtihetaplje-n j e orožja. Iz Helsingforsa poročajo: Pretekli četrtek ponoči je neki neznan parnik s 300 tonami vsled goste megle zadel na peščeno obal otoka Kaloša. Pri tem je bile čuti eksplozijo, ki je pognala parnik in moštvo v zrak. — Ladja je vozila puške in strelivo in po morju je plavalo po eksploziji veliko puškinih kopit. Našli so 1500 re-petirk in tri zaboje napolnjene z revolverji. Napis ladje je bil prebarvan, sodijo, da je plul parnik pod ameriško zastavo. Naprav Petrovem Dvorcu. V Parizu se razširjene govorice, da je bil napaden bivši ruski vojni minister Saharov. Kake so umorili s o c i a 1 i. sta Kasprcaka in posledice. O izvršitvi smrtne obsodbe socialista Kasprcaka poročajo iz Varšave: Ob 5. uri zjutraj se je podal vojaški duhovnik v ječo k obsojencu. Kasprcak je pa zapel pesem o „ R d e č i zastavi", ko je zagledal duhovnika. Pozneje je došel našemljeni ra-belj, ki mu je zvezal roki in ga oblekel v mrtvaško srajco Poldrugoletni zapor je po-staral Kasprcaka, da je bil podoben 601et-nemu starcu, dasi je bil šele star 45 let. Ko mu je dal rabelj na glavo vrečo, je začel klicati: Živela revolucija. Socialisti so protestirali vsled Kasprcakove smrti in so vpri-zorili v ponedeljek stavke. Tisoče in tisoče delavcev je krožile pe mestu Položaj v Varšavi je sila kritičen. Policijski nadmojster je izdal, kakor poroča »Vossische Zeitung* razglas, da se morajo tudi trgovine za je-stvine zelo zgodaj zapreti, kar je ljudstvo hudo razburilo. Vojaštvo je vdrlo vjudovsko m o 1 i v n i c o in več judov zaprlo. Isti dan so se zbrali poljski očetje, da sklepajo o tem, bi li nadaljevali bojkot proti šolam ali ne. Ker je bilo premalo udeležencev, so se vsi kmalu razšli. Gosudarstvenna duma. Posebna komisija pod načelništvom grofa Šolskega je končala posvetovanja e določilih za gosudarstvenno dumo. Odobrila je tudi zakonita določila za Poljsko. Zaprli so v Varšavi zdravnico gospico dr. H o r w i t z, ker jo dolže, da je hujskala delavstvo na splošno stavko, ker je bil smrtno kaznovan socialistični voditelj Kaprzak. Razsodba proti mornarjem »Pobjedonosceva". V soboto je vojno sodišče v Sevastopolu razglasilo po lOJnevni obravnavi obsodbo proti 75 mornarjem ladje „Pobjedenoscev". Na smrt so obsojeni 3, na prisilno delo 19, h kazenskim stotnijam 33 mornarjev, 20 obtožencev je sodišče oprostilo. Pomiloščenje. Car je pomilostil na dosmrtno prisilno dele morilca Suvaleva, ki je bil obsojen na smrt. Varnostne odredbe pri Petrovem Dvorcu. V vaseh, ki leže okolu Petrovega Dvorca, so zgradili nove vojašnice, v katerih so nastanjeni donski kazaki. Rusko Poljsko. Iz Bjalostoka poročajo: Na policijskega načelnika sta vrgli dve osebi v delavski obleki bombo, ki mu je zdrobila obe nogi in ranila nekega pol. podčastnika in dva izprehajalca. Napadalca sta ušla. V Varšavi so bili v petek zvečer ubiti trije, ranjena pa dva policista. Proti Nemcem v Afriki. B e i o 1 i n , 12. septembra. Grof G o e t z e n poroča, da mu je javil okrožni urad Langenburg (severno od Njassa jezera), da se je uprlo zamorske pleme V a n g o n i. Uradno se še poroča, da se se jele nemške čete pomikati proti četam vstaškega vodje Hendrika Vitboja. Nemci so prišli po velikih težavah do Kleinfonteina. Hotentoti so se jim umaknili proti zahodu. Major Meister zasleduje neko drugo četo, ki je prekoračila črto Gorab-Duvisib. Vstaše, ki so iz Kilosse pokradli živino, je dohitela četa pod poveljstvom nadzdravnika Brunna, pobila 50 zamorcev in odvzela živino Anarhija na Kavkazu. T i f 1 i s , 12.septembra. General Širin-kin zahteva, da se v obrambo proti napadom Tatarjev v enajstih zakavkaških okrajih osnuje ljudska vojska pod poveljstvom častnikov redne armade. Nemiri so iz mest segli na deželo in je že mnogo vasi požganih Gruzinska cerkev v Tiflisu ie razdejana, dragocenosti oropane. V Suši je ubitih 11 vojakov in 200 prebivavcev; pogorele je čez 200 hiš. V Baku je vlada poslala 1300 pudov kruha. Peterburg, 12. septembra. „No-voje Vremja" poroča 7. t. m iz Bakua: Nemirov je v prvi vrsti kriv generalni guber-nator B a 1 a j e v. Ko ga je prosil upravnik družbe za čiščenje nafte nujne in izdatne pomoči, je gubernator sila hladno in kratko odgovoril, da zadostuje vojaštvo, ki ga ima za sedaj pri roki. Pozneje je izjavil, da ne more storiti ničesar. Ta dan so zažgali izgredniki vrelce družbe Batuša. Berelin, 11. septembra. Iz Peterburga poročajo, da je bilo 10 t. m. ponoči v Baku zopet krvavo klanje. Na cesti je bil zaboden neki armenski časnikar, ki je poizkušal pomiriti ljudstvo. Tatari so tudi posilili in žive nabodli njegove hčere. Vstaja je zopet hujša. Vojaštvo ostro nastopa. Po cestah je vse polne mrličev. Iz Čari-c i n a poročajo da je prenehala trgovina s petrolejem. Tudi astrahanske tvrdke so prenehale predajati nafto onim lastnikom paro-brodov, s katerimi nimajo pogodb, ker dvomijo, da bi še nadalje dobivale nafto iz Bakua. Lastniki ladij so prisiljeni ustaviti promet in odpustiti več tisoč mornarjev in delavcev. Tudi izdelovalci soli v Baskunčaku na- meravajo prenehati z izdelovanjem soli. N o v o j e V r e m j a" poroča, d a je Jseh nemirov v Baku kriva oblast. Izgredniki so oblegali 400 uradnikov in delavcev družbe »Nafta" v Ba-lakanu. Sicer so se obleganci rešili, rezervoarje so pa izgredniki vse zažgali. Nekateri listi trdijo, da so ruske oblasti naščuvale mohamedanske Tatare proti krščanskim Armencem. Policija je baje očito podpirala po-žigalce in morilce. Nemiri pri volitvah na Španskem. Do zdaj je bilo v korteze izvoljenih 213 vladnih, 104 konservativnih, 31 republikanskih, 3 neodvisni, 7 regionalistiškib, 12 Villaverdčvih in 3 karlistični poslanci. V»litve so burne in so bili na več krajih krvavi boji. V Valenciji je bila ubita neka mlada deklica, ranjenih pa več oseb. V Valenciji so se stepli po nekem volitvenem shodu udeleženci. Streljali so iz revolverjev. Ranjenih je bilo 8 republikancev. Rumunski vladni dementi. Bukarešt, 11. septembra. Romunska vlada izjavlja, da ji ni ničesar znano o tem, kar so poročali inozemski listi, da namreč namerava grška vlada od-poklicati svojega poslanika iz Bukarešta. Voditelj nizozemskih soc. demokratov zaprt. ,Koln. Ztg." poročajo: Kolinska policija je prijela 11. t. m. popoldne voditelja nizozemskih revolucionarnih socialistov Do mela Nujuwenhuisa, ki je name raval potovati proti jugu. Mednarodni protiaikoholni Kongres. Budimpešta, 12. sept. Tu so ob 9. zjutraj slovesno otvorili deseti protiaikoholni mednarodni kongres. Ogrski naučni minister dr. L u k a c s je povdarjal idealno nalogo shoda in obljubil, da bo država tudi s floancijelnimi sredstvi podpirala stremljenje antialkoholnega kongresa. Ministerski svetnik C h y s e r je izjavil, da bo tudi zakonodaja ozirala se na rezultate kongresa, kar je gotovo med vsemi točkami najvažnejše. Zastopnik dunajskega knezonadškofa kardinala Grusche, Otto K o z 1 i k je povdarjal, da katoliška cerkev vidi v treznosti enega prvih pogojev, ki ji omogočujejo delo na moralni povzdigi človeštva. V imenu mladine je govoril Anton O r e 1 z Dunaja. Potem se je sestavilo predsedstvo, v katerem sta med drugimi tudi profesorja F o r e 1 iz Šidce in Delbriick iz Nemčije. Od Slovencev so na kongresu gg. Janez K a 1 a n, Fr. A v s e c in Jožef Kosec. Štajerske nouice. š Smrtna kosa. V Spodnjih Gor-čah pri Braslovčah je umrl nadarjeni mariborski gimnazijec Ivan B a š, star 19 let. — Dne 2. sept. je bil pri Sv. Ani na Krem-bergu v Slov. goricah pokopan g Alojzij V a k a j. Rajnik je bil iskren narodnjak; v mladostnih letih se je pečal mnogo s pisateljevanjem. — V Cerknici pri Št. Ilju je umrl veleposestnik I. R e p n i k , star 56 let, ena glavnih opor tamošnjege nem-škutarstva. š Slovenjegraški okr. glavar g. Capek je prestavljen k namestništvu v Gradec. š Iz smrtne nevarnosti sta rešila realec T. O z v a 1 d in gimnazijec M. Zadravec na Grabah pri Središču po-tapljajočega se učenca ljudske šole K e 1 e -mina. š Pri okrajnem sodišču v Celju je prevzel kazenski oddelek g. dr. Friderik Bračič, o katerem je uradno poročilo, katero smo tudi mi posneli, pravilo, da je kot adjunkt premeščen iz Ptuja. Bil pa je v resnici imenovan sodnim tajnikom, da imamo enega nemškomi-slečega sodnika več v Celju. Od 17 sodnikov v Celju še petina ni slovenskih. Nemci pa kriče, da se jim godi krivica! š Ptujski pek Ornig — ognje-gaseč. Iz Ptujske Gore se nam piše: Nedavno se je peljal ptujski pek-župan Ornig s svojim sinom na Goro. Naenkrat zapazi na polju blizu Sternthala ogenj. Ornig obrne takoj voz in požene konje proti Sternthalu. Ornig je namreč mislil, da gori gozd Ko pa pride na lice mesta, vidi, da gori velik kup »redkve"! — Ko je pozneje kmete vprašal, zakaj niso šli gasit, so se mu kmetje smejali in rekli: »Saj smo jo sami vžgali, za gašenje »redkve" pa rabimo le gospode!" š Nemške laži o Slovencih. „Marburger Ztg." prinaša v svoji predzadnji: številki sledeče nesramno poročilo: .Gnjusni prvaški sinovi. Družba s približno 85 osebami bindišarske »inteligence" peljala se je dne 28. p. m. v treh vagonih iz Ljubljane in je izstopila ob 2. uri 53 minut v jutro v Celju. Na to vstopile so dame. Ko pride v Storeh sprevodnik v voz, v katerega so vstopile dame, opazi, da se iste niso vsedle. Vzrok mu je bil takoj pojasnjen. Ljubljanski bindišarji porabili so vagon za — stranišče!" Tako »Marb. Ztg." in znani celjski »Rauberblattl* je to nesramno in inperti nentno laž seveda takoj ponatisnil. To je višek nemške nesramnosti! Dotična družba obstajala je iz kranjskih posestnikov, ki so se peljali v Žalec, da si •gledajo tamošnje hmeljeve nasade in sušilnice. š Sokolska slavnost v Ormožu, ki je bila 10. t. m., se je krasno obnesla. Prišlo je, kakor pravijo, kakih 4000 ljudi v Ormož in to je storilo, da so biLi Nemci popolnoma nevidni in da se je vse vršilo v najlepšem miru in redu. Vladal je sprva velik strah, da se slavnost ne bo mogla vršiti, zakaj v četrtek je dobil starosta ljutomerskega .Sokola", g. dr. Chlou-pek, odlok] od ptujskega glavarstva, v katerem se hrvaškemu »Sokolu" prepove udeležba in obenem vsaka svečanost pod milim nebom. Ker velike dvorane nimamo, bi bila s tem slavnost nemožna. Razburjenje je bilo nepopisno. Naši nemškutarji so zvedeli za prepoved en dan prej kakor mi ter skakali samega veselja. Prvo njihovo delo ie bilo, da so strgali plakate raz zide. Dne 7. t. m. se je peljal dr. Grossmann iz Ljutomera v Gradec k namestniji. Tam pride skupaj z Robičeminpas telegrafično v Gradec pozvanim dr. P 1 o j e m. Vsled njihove intervencije je namestništvo razveljavilo odlok ptujskega glavarstva. š Očeta in otroka vlak povozil. Pri St. Lovrencu v bližini Knittel-felda se je na progi igral otrok železniškega paznika, ko je privozil po progi brzovlak. Prestrašeni oče je skočil proti otroku, da ga reši. a vlak je oba raztrgal. š Poizkušen umor in samo-umor. V Gradcu je neki Jožef Sulbavy obstrelil v neki zloglasni hiši 21 let staro prostitutko Julijo Pelheimer ter nato sebe s strelom smrtno nevarno ranil. š Svojega brata je v tepežu zabodel in težko ranil 16 let stari Jožef Makošek p. d. Jursnik pri Oplotnici. Pred porotniki v Celju je bil obsojen zato v 13 mesečno ječo. Dnevne novice. Cesarjeva zahvala. Povodom rojstnega dne cesarjevega je poslal premil. gospod knezoškof ljubljanski Nj. Veličanstvu vdanostno brzojavko v imenu kranjske du hovščine in vernikov ljubljanske škofije. Na to vdanostno izjavo je došla premil. gospodu knezoškofu potom c. kr. deželnega predsed-ništva najvišja zahvala Nj. Veličanstva. Ljubljanski knez in škof dr Anton Bonaventura Jeglič je poslal gospodu županu Hribarju sledeče pismo: Na Gori-čanah, 13. septembra 1905. Blagorodni gospod! Dne 10. septembra odkriti Prešernov spomenik ima nad pesnikom pohujšljivo, nesramno odgaljeno žensko podobo. Kot poklican varih krčanske nravnosti z gnjusom obsojam, da se je za pesnika tako pohoten spominek odbral, še bolj obsojam, da ga je mestna ljubljanska občina sprej^Ja in v svoje varstvo vzela, najbolj pa obsojam, da se je nesramni kip postavil ravno pred cerkev, posvečeno prečisti Devici in Materi Božji Mariji v pohujšanje pobožnih vernikov obojega spola. Ta pohujšljivi kip je neprestano razžaljenje Božje, za katero je odgovoren odbor, ki je tak gnjusen spomenik odbral, in mestna občina, ki ga je na to mesto postavila in v svoje varstvo vzela. V imenu svojem, v imenu svetne in redovne duhovščine, v imenu vseh poštenih Ljubljančanov, posebno v imenu rahločutnih gospa in sramežljivih gospodičen ljubljanskih, v imenu nedolžne mladine, pa tudi v imenu vsega vernega ljudstva slovenskega, katero rado v Ljubljano prihaja, prosim Vas, gospod župan, prosim občinski odbor, odstranite pohujšanje, odstranite razžaljenje Božje, izvolite ta sveto sramežljivost globoko raz-žaljivi kip nad pesnikovo glavo odstraniti in zameniti ga z drugim spodobno oblečenim. — f Anton Bonaventura, škof. ,, Slov. Narod" obupan. Naše popolnoma stvarne in do pičice resnično poročilo o Prešernovi slavnosti je spravilo „Slev. Narod* tako iz uma, da nas je včeraj mislil grozno ozmerjati. Začel je metati na nas psovke: »Klerikalna stranka je za-nikern plevel na njivi", te so »degenerirani p r o d a n c i ", »so ostali v svojih brlogih", »lajajo", »Slovenčevo cviljenje". Ke se je take izpljuval — po turško seveda, kajti celo noč so slavili „ Prešerna" — pa priznava: »Saj se je res zgodile več napak. Tudi mi kar a a j|- odločneje obsojamo, da se gostom ni priredil sprejem, iste-tako obsojamo, da se je priredba banketa oddala nemškemu re-stavraterju, in tudi še to in ono zasluži graje." No, saj ravno to smo mi povedali. Kaj pa nas zmerjate in pljujete po turško na nas, če je pa vse res, kar je .Slovenec" pisal! Prodanci pa ostanejo Schwegljevi hlapci! Ušla so mu — šibka telesa! Dr. Tavčar, ki ni vedel mnogo povedati o Prešernu, je nameraval pri slavnostnem govoru povedati kaj več o vrlinah „Sloven-čevih". Žal, da ni bilo vse govorjeno, kar jie izšlo tiskano v poročilu »Slov. naroda". Tu namreč čitamo v dr. Tavčarjevem govoru, da smo mi ljudje, „ki vidijo vse črno na svojem bližnjem, vse svetlo pa na šibkem svojem telesu". Žalibog so mu „šibka telesa" na poti ušla, in to je velika škoda. »Hrvatsko Pravo" bi bilo sicer gotovo moralo konstatirati, da je dr. Tavčar povedal vsaj eno idejo. Doslej je namreč vsak bravec »Slov. naroda" mislil, da ima vsak klerikalec tak trebuh kakor bi bil vsaj pol globusa pogoltnil. Zdaj je pa hotel dr. Tavčar povedati: Poglejte nas liberalce, kako smo obilni, kaj bedo tista šibka telesa! — A šibka telesa so urnejša kakor liberalni mogotci. Ušla so mu, ravno tako kakor literarno zgodovinski polži. In to se ni zgodilo prvič kajti .Slovenec" je vedno urnejši, hitrejši in tudi prebrisanejši, kakor pa počasni nerodnež »Slov. narod". Prešernov spomenik in — škofovi zavodi. »Slov. narod" trdi, da »klerikalci" niso baje nič dali za Prešernov spomenik, ter nadaljuje: „Kaj pa se torej jezite, kako se ta denar uporabi? Ce niste nič prispevali, tudi nimate nič govoriti. Glede denarja, katerega smo mi (liberalci) nabrali, bomo tudi mi določili, kako se porabi. Ne suibus sanetum! Zatorej klerikalci roko proč od svetinje, ki jo zaničujete!" Seveda ni res, da bi bili liberalci sami nabrali denar za Prešernov spomenik. Saj poje Gregorčič v slavnostni pesmi: »In tebe mar slavi ta spomenik — ki z dobro voljo, toda s šibkimi močmi — zgradili smo ti ga Slovenci vsi!" In Hribar je pred spomenikom izjavil, da je spomenik postavljen »s požrtvovalnostjo vsega slovenskega naroda". — A mi pa z vso pravico obrnemo te besede na škofove zavode ter pravimo: »Kaj pa se vi liberalci vedno vtikate v škofove zavode, vi, ki ne le da niste nič dali, ampak ste celo z vsemi sredstvi druge ed tega odvračali! Ce niste nič prispevali, tudi nimate nič govoriti! Glede denarja, ki smo ga mi (klerikalci) nabrali, bomo tudi mi določili, kako se uporabi. Ne suibus sanetum! To se pravi slovensko: Liberalci, roko proč od škofovih zavodov! Ne lev — ampak jelenec. Pri včerajšnji zatveritvi razstave šolskih učil je g. c. kr. deželni šolski nadzornik Leveč precej prijel tiste »hujskajoče elemente", ki so onemogočili deželno učiteljsko konference. G. Jelenec, ki je bil tako glasen proti dr. Laginji in Spinčiču, ker je zagotovo upal, da si s tako pogumnim nastopom pribori direktorske mesto, je — umolknil. Ni se oglasil in je ves potrt molče poslušal svojo obsodbo. Mi vemo, da je bil osel tisti, ki je brcnil mrtvega leva, vendar ker naš nasprotnik ni lev, ampak le Jelenec, si upamo salvo honore reči učiteljem: Ali ni imel »Slovenec" prav, ko je vedno trdil, da pod takim vodstvom, kakršno si je izbrala »Zaveza", ne bo prišel učiteljski stan naprej! lznebite se »Učiteljskega Tovariša" in njegovega terorizma ter nastopajte v nepolitični, pametni organizaciji, ki naj ima kot svoj edini smoter zboljšanje učiteljskega položaja, pa boste vživali veliko višji ugled, kakor zdaj! Zasedanje dež. zborov. Z Dunaja poročajo, da skliče vlada dež. zbore 10. okt. Pogovor hrvaških poslancev se je vršil v O p a t i j i v ponedeljek in torek. Udeležili se se ga zastopniki Dalmacije dr. Pero Čingrija, V. Milič in d r. T r u m b i <5 ; iz Hrvaške so došli dr. Vrbanid, kanonik R u b e t i č , dr. AvgustHarambašič inStjepan Z a g o r a c kot delegati, da se dogovore o skupni konferenci banovinskih onozicijenal- nih, dalmatinskih ter slovenskih poslancev glede krize v monarhiji. Obrtni odsek. Radi velikih priredb na Slovenskem zadnje dni, smo morali za nekaj dni prekiniti s članki iz parlamentarnega obrtnega odseka. Danes smo zopet pričeli s priobčevanjem teh člankov, za katere se kaže med obrtniki izredno zanimanje. Duhovniške vesti. Premeščeni so bili čč. gg: Alojzij Strej» katehet pri uršulinkah v Ljubljani, kot spi-ritual v duhovsko semenišče; Karol C e-r i n iz Kostanjevice kot prvi kapelan v Škof j o Loko; Bertold Bartel od Stare cerkve v Kostanjevico; Antonje-r i č , začasno vpokojeni brezoviški kapelan kot kapelan k Sv. Duhu; Mat. Okern z Breznice na Dovje; Anton Medved, bivši kapelan na Preski, na Breznico. — Stalni pokoj je dovoljen čast. gosp. Ivanu Zagorjanu, župniku v Radečah pri Zidanem mostu. — Z manevrov na Štajer-, skem. Mnogo slovenskih fantov je bilo j letos na divizijskih manevrih na Štajerskem v smeri Gradec Zeltweg Judenburg. Od Juden-burga je prišel 17. pešpolk, lovci, huzarji in artilerija, od Gradca pa 7. in bosenski pešpolk, dragonci in artilerija. Slovenski reservisti 7. pešpolka so mnogo pretrpeli radi napornih potij čez strme in visoke planine, dolgih maršev, pa tudi radi nemške podivjanosti ! Polku št. 7. je prideljenih mnogo primorskih Slovencev radi pomanjkanja vojaštva na Koroškem. Ker pa ne znajo izveli-čalnega nemškega jezika, so jih morali mnogo slišati ne le iz ust častnikov in podčastnikov, ampak tudi od nemškega moštva. Žalitve najnižje vrste so letele na Slovence, nemško zabit® ljudstvo pa je gledalo grdo nas in Bošnjake. Za drag denar smo komaj kaj dobili, Nemec pa vse pol zastonj. Če smo kje začeli peti slovenske pesmi, so začeli nemški tovariši žvižgati in hajlati. Nato pa je prišel še kak podčastnik ter nam ukazal molčati. Slovenci smo bili tako vojaki nižje vrste! Neki poštni uradnik v vojaški ebleki je rekel nam na kolodvoru v Knittelfeldu. da moramo tu molčati, ker smo le gostje Nemcev! Infamna nemška nadutost! — Kako pa lepo ravnajo Slovenci z nemškimi vojaki, kadar pridejo med nje! Postrežejo jih in jim dajo, kar le morejo. Peti smejo, kakor hočejo. Slovensko gostoljubnost pa plačujejo nam Nemci s surovostjo. Pa kaj vse se je slišalo iz ust teh nemških vojakov. Peli so »Die Wacht am Rhein" in hajlali materi German ij i ! Ko so se pogovarjali, je bilo čuti, da v slučaju vojne proti Nemčiji bi streljali v zrak ali odložili orožje, najrajše bi pa prestopili vnemški tabor Ipsissima verba nemških vojakov! Tako držijo dano prisego! — In ta narod uživa v blaženi Avstriji največje udobnosti in privilegije ! — Umrla je dne 8. sept. v Stari Loki blaga žena in skrbna mati Ivana Hafner (vulgo Jamnica). Svoje dni je bila 16 let cerkvena pevka ter daleč na okrog znana kot izborna sopranistinja. Naj počiva v miru ! — Zeni odrezal jezik. Iz Budimpešte javljajo, da je tamkaj v ponedeljek neki ekonom upotrebil zele radikalno sredstvo, da zaveže jezik svoji ženi Šilom jej je odprl usta ter jej izrezal jezik. Moža so seveda zaprli, ker taka sredstva niso dovoljena niti prot; zlobnim jezikom. — Iznajdba Hrvata. Koloman Gudic iz Djakova je iznašel avtomatično pripreganje železniških voz. To je zelo praktična iznajba, ker pri tem človek ni izpostavljen nevarnosti. Sedaj je izumitelj že dobil patent petih držav: Avstrije, Nemčije, Francoske, Angleške in Zjedinjenih držav severne Amerike. — »Legino" šolo so otvorili v sv. Ivanu pri Trstu. Tu se je pokazala dvojna mera, ki jo rabi na Primorskem slavna vlada. L. 1903. je hotel magistrat ustanoviti tako šolo pri sv. Ivanu, a ker bi to bilo očito krivično za kraj, kjer ni nobenega Laha, ampak mala peščica slovenskih poturic in egremna večina zavednih Slovencev, je vlada stvar malce zavlačevala, pa se je, kakor se vidi, hitro udala judovski kliki. 15. t. m. bo nova laška šola že otvorjena. — „Donau"-svalčice. S 16. septembrom t. 1. pride nova vrsta svalčic z ustnikom pod imenom »Donau* v promet po ceni 2 h od komada. — V Radečah pri Zidanem mostu je umrla Antonija Brun-š m i d , soproga bivšega radeškega, v Ameriko pobeglega župana, v starosti 29 let. — Povodom odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani je bil ves Mengeš v narodnih zastavah. t — Na .lovu ponesrečil. Lovcu Janezu Zmavcu pri Gornjem Gradu se je izprožila puška in mu je šel strel skozi levo roko. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. — Umrl je v Sarajevu uradnik pri nadsodišču v Sarajevu, Vinko Brozovid Jurjev. — Nos Je odrezal svoji ljubimki Miroslavi Markovic v Oseku neki Gejza Bassy, ker mu je vsled njegove surovosti odpovedala ljubezen. Storilec je po storjenem dejanju pobegnil. Policija se nadeja, da ga kmalu dobi. — Trgovci na Srbskem so sklenili, da ne bodo več naročali in prodajali Frankove kave, marveč bodo odslej jemali Cirilovo in Zvezdno kavo iz Ljubljane. Baje so Srbi naročili že 20 vagonov kave iz Ljubljane. — Učiteljske vesti. C. kr okr. šolski svet v KrSkem je v svoji seji 11. t m. imenoval za provizorične učiteljice: Učiteljico gdč. Marijo K a s t e 1 i c iz Mirne in sicer na trirazrednici v C^rkliah, absol-virane kandidatinje gdč. Albino R u p n i k iz Leskovca na štirirazrednici v Leskovcu, Frančiško Č e r o v iz Kostanjevice na tro-razrednici v Veliki Kolini, Alojzijo Trost iz Prundorfa (pri Veliki Loki) na troraz rednici v Tržišču in Lino L e n č e k iz Ljubljane na dvorazrednici v sv. Križu pri Kostanjevici. — ,,Hrvatski Sokol" v Zagrebu praznuje dne 17. t. m. svojo tridesetletnico in blagoslovlje-nje zastave. Slavnosti se udeleže deputacije iz Prage, Ljubljane, Brežic in de-putacija iz Lvova, na čelu ji predsednik poljske sokolske z^eze, Fišer. LjubljansKe novice. lj Predavanje o Prešernu priredi Slovenska dijaška zveza jutri, četrtek, 14. t. m, ob l/»7 uri zvečer v prostorih „Slov. kršč. socialne zveze". 1 Predava gosp. fil. A d o 1 f Robida: »Poezije doktorja Franceta Prešerna". lj Slika od Turkov ubitega srbskega stotnika llije Konje-viča (glej „V e s t i z Balkana") je razstavljena v oknu našega upravništva. Fotografiral se je kot poročnik. V srbski obmejni straži je deloval nad eno leto. Njegov brat g. Teodor Konjevič deluje v naši tiskarni. Izrekamo mu iskreno sožalje. Tolaži naj ga zavest, da je padel njegov brat v hrabrem boju proti sovražniku krščanske vere in sveboie slovanske. Ubiti stotnik Konjevic je bil star še-le 37 let. lj K Prešernovi slavnosti. Gostoljubnost nekaterih Lmbliančanov je bila naravnost kričeča. Tako so nekateri od srb skih gostov zahtevali za eno noč po 3 krone za posteljo naprej. Ali res izginja izmed nas slovanska gostoljubnost ? ! Občinskim svetnikom belgrajskim se je reklo v hotelih: „En dan imate prosto drugi dan morate plačati." Tako so menda hoteli, da hitro za-puste Ljubljano. Ali se gostom če se jih vabi izkaže polna gostoljubnost ali pa nič! — Vstopnic po 10 kron na tribuno so prodali samo okolu 10. Previsoko so leteli s cenami in tako so morali prositi drugo občinstvo, da je zasedlo tribune — Pri slavnosti se je pokazalo kako nujno je treba pomnožiti društveno godbo, da lahko nastopi v dveh oddelkih. Naj bi o tem premišljali merodajni faktorji, posebno občinski zastop. — G Za-b o 1 o t s k i j , ki je govoril imenom ruskega naroda, je ataše ministrstva prosvete v Peterburgu. — Aranžma pri kemerzih je bil pod niči«}. To je splošna sodba. Tako n. pr. se v »Narodnem domu* pri govoru g. dr. Iv. Milana Hribarja ni potrudil niti eden rediteljev, da bi napravil nekoliko reda in je tako moral govornik govoiiti samo svojemu omizju, ker je bil vrišč tolik, da se ga drugod ni moglo razumeti. Dr. N o v a k si je le s pomočjo nekaterih „Sokolov« ne-rediteljev priboril nekaj posluha li Belgrajski župan vseučil. profesor g. Glavinič si je včeraj v spremstvu g. župana Hribarja ogledal naše mesto. — Ogledal si je tudi naprave ognjegasnega društva, ki je, alarmirano, v 2 in pol minutah bilo pripravljeno za odhod. G Glavin c se je jako čudil izredni točnosti ognjegasnega društva in njegovi lepi uredbi V »Mestni dom" je prišel dvakrat ter si ogledal tudi uredbo elektrarne. Z županom Hnbariem ie cenjeni gost šel tudi na Grad. lj Shranitev srebrnih vencev izpod Prešernovega spomenika. V ponedeljek večer so darovane tri srebrne vence izprtd spomenika odvzeli in jih oddado v shrambo deželnega muzeja. Kakor čujemo, se bode vznožje spomenika primerno Se z zelenjem olepšalo. lj Zidje na trgu. Opazuje se, da je teh krivokljunih knčačev ob vsakem semnju več na našem trgu, ki delajo konkurenco ne le z razglednicami in vsakovrstnim pozlačenim „pcflom" nego tudi našim čip-karicam in pletkaricam. Kaj ko bt se jim stojnina tako zvišala, da bi iz strahu — zbežali. ij latovi v šolski razstavi: Šolsko razstavo v mestni 8razrednici pri sv. Jakobu so ob>skali razun drugega ob činstva tudi tatovi. Ko so včeraj odborniki zaključili razstavo, so opazili, da je bila ukradena draga zlata broža z rdečimi granati, dragocen daljnogled, ki je bil v rdečem etuiju, srebrna ura, več smodk in zbirka avstrijskega kovanega denarja. Kdor bi vedel kake podatke, ki bi mogli služiti za izsleditev tatu, naj jih blagovoli naznaniti mestni policiji. li Pogreb ponesrečenega zidarja Vodopivca je bil včeraj prav lep. K pogrebu so prišli mati, oče in brata ponesrečenega, tovariši so ga pa v obilnem številu spremili na poslednji poti. Pogreba se je udeležilo tudi „Slov. zidarsko društvo" z zastavo. O tej priliki bi opozorili policijo naj tudi ona nekoliko pazi kako so razni stavbinski odri narejeni. Ce kaka dekla strese na ulico kaj prahu, se hitro opazi, opazilo naj bi se tudi če ni pri stavbinskih odrih pododrov ter naj bi takoj posredovala, da se napravijo. Tako bi se preprečila marsikatera nesreča. lj Žepna tatvina. Uradniki soprogi g. Frančiški Sedmakovi je bila danes dopoldne v Šolskem drevoredu ukradena iz žepa denarnica s približno 10 kronami. Tatvine je sumljiva neka kmečka ženska. lj Aretovana je bila včeraj 371etna brezposelna služkinja Helena K a v -š k o v a, ki je dne 2. t. m. popustila svojo dveletno hčerko delavčevi ženi Mariji Gu-čerjevi na Ilovici št. 21. lj Iz občinstva se nam izraža želja, da bi električna železnica tudi po zimi »hranila sedanji vozni red in da bi se v tem smislu z ozirom na potrebo in udobnost občinstva zato zavzel tudi občinski svet. lj Kroaten — Advocaten. »Ta-gespošti* se je v poročilu o Prešernovi slavnosti vrinila jako zanimiva tiskovna pomota. Stavek o govoru zagrebškega župana se glasi, da je dr. Armuš govoril „im Namen der Advocaten. lj Pred Prešernovim spomenikom. Na večer po odkritju spomenika je stala gruča liberalnih dam pred spomenikom in občudovaje zrla gor na „muzoa. Kmet pride mimo in pravi: „Vi bi se go tovo rade vrstile, da bi vsaka nekaj časa tako zgoraj sedela." Kot bi pihnil, so šle narazen. Telefonsko In brzojavno poročila. Koprivnica pri Kočevju, 13. | septembra. Danes zjutraj ob 1. uri je umrl č g. župnik Jožef Porubski. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9. uri. Budimpešta, 13. septembra. Proti alkoholsktga mednarodnega kongresa se udeležujejo sloveči učenjaki. Dvorni svetnik Gruber iz Monakovega je slavil kot vzgled samovzgoje v zmernosti sv. Frančiška A s i š k e g* a. Budimpešta, 13. septembra. „Pesti Hirlap" ne veruje v odstop kabineta ter pravi: Tudi če bi Fejervary demisioniral, bi vladar demisije ne sprejel. V tem slučaju bo zbornica odgodena in potem razpu-ščena. Budimpešta, 13 septembra. Pododbor združene koalicije je odobril obtožnico vlade. Obtožnico je sestavil poslanec Polonyi. Išl, 13. sept. Znana igralka Katarina S c h r a 11 je obolela na pljučnici. Belgrad, 13. sept. Dne 10. t. m. je bil tudi spopad na srbsko-turški meji. En turški vojak je ubit en ranjen. Turška straža je prešla na srbska tla. Enega srbskega podčastnika so Arnavti ubili. Srbska vlada je vložila pri turški vladi radi zadnjih dogodkov na turškosrbski meji odločno pritožbo Inomost, 13. sept (K. u.) V Arl-berskem okraju je včeraj ob pol 2 bil mo čan potres, trajajoč 6 do 10 sekund v smeri od juga proti severu. Rim, 13. septembra. Papež je za ponesrečence pri potresu v Kalabriji daroval 25.000 lir. Rim se vračajo v svuje hiše. Mrtvi so že pokopani. Delajo se posebne kolibe. V okolici Monteleona je 609 mrtvih. Cosenza, 13. sept. (K. u.) Tu so bili trije novi precej močni potresni sunki, ki so napravili znatno škodo in paniko po večali. IMesina, 13. sept. Vulkan Stromboli izbruha lavo in gost dim, zemlja poka. Finančna straža in uradniki pri semaforu so zapustili svoja stanovanja pri ognjeniku Gdansko, 13. septembra Vsled kolere so ustavili klicanje vojaških novincev , 13. sept. Mir se vrača. Ljudje k vojakom. Število za kolero obolelih oseb se je za tri pomnožilo. New York, 13. sept. Witte je v Washingtonu zasadil mirovni hrast, ki bo poslan pozneje v Rusije. Peterburg, 13. sept. Tu je bila včeraj velika povodenj. /oda je stala dva čevlja visoka. Vasiljevski Ostrov je bil pod vodo. Promet preko dvornega mostu je zaprt. Plinova in električna razsvetljava ne deluje. Iz trdnjave done svarilni streli. Rim, 13. septembra. Japonski poslanik v Rimu, Ojama, dementuje vest, da sta odstopila generala Nogi in N o d z u. Pariz, 13. septembra. „Libre Parole" poroča, da kroži govorica, da s o v P e -terburgu vrgli bombo proti Bulyginu in generalu Saha-rovu. S a h a r o v je baje težko ranjen, razun tega je 33 mrt-v i h Atentat sta baje izvršila dva Armenca. Tavastehus (Finlandija), 13. septembra. Proti vozu, v katerem se je peljal gubernator in policijski šef, so vrgli peklenski stroj, ki pa se ni razpočil. New York, 13 sept. Baron Komura ima mrzlico Zdravniki domnevajo, da ima žolčno bolezen. Godzjadan, 13. sept. „N o v o j e Vremja" poroča, da v Mandžuriji še niso prenehali boji ob levem krilu. Rusi so izgubili tri častnike in 18 mož, 190 je ranjenih. Tokio, 13 sept. (Reuter.) Okoli Sin-gekina se napadli trije ruski polki 11. t. m. Sušan, pa so bili nd Japoncev odbiti. Iz proste roke se proda staroznana, gostilna dobro obiskovano 1869 s posestvom ali brez njega. 3-i = Proda se radi družinskih razmer. Naslov povč upravništvo »Slovenca". t Potrti od najgloblje žalosti naznanjamo podpisanci vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nepozabna, iskreno ljubljena mati, oziroma sestra, babica in tašča, gospa 1868 Ivana Bruss roj. Krenn uradnikova vdova danes v torek, dne 12. septembra ob 1. uri popoldne po kratki bolezni in prejemši svete zakramente za umirajoče v 90. letu svoje dobe zaspala v Gospodu. Pogreb bo v četrtek, dne 14. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Pred škofijo št. 13 na pokopališče k sv. Krištofu. Svete zadušne maše se bodo darovale v več cerkvah. Drago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, dne 12.septembra 1905. Frančišek in Karol Bruss, sinova. Jožef Krenn, brat. 1853 3-3 Poduk v glasbeni teoriji in klavirju daje gospodična z izvrstnimi izpričevali za prvo, drugo in tretje leto. Kje, pove upravništvo »Slovenca". Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. 1866 Ta teden Zanimivo potovanje po Krkonoših s prizori v zimi. Otvorjeno od g.—12. opoldne in od 2,—g. zvečer. V najem se odda pod ugodnimi pogoji s 1. januarjem 1906 občeznana gostilna 'Z „pri zlati kroni", ležeča tik glavne ceste, na najbolj obiskanem kraju v Metliki. lnte»esenti naj povprašajo do 1. oktobra t. 1. pri lastniku Niko Hranilovič, Sošice pri Jaški, Hrvatska. 1863 3—1 Lovpo Hacin, posestnik v Velesovem, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Maiije, Roze in Lovreta, da mu je po dolgi in mučni bolezni večkrat previden s svetimi zakramenti za umirajoče umrl dne 10. t. m. dragi sin, gospod Ivan Hacin skladiščnik mestne elektrarne v Ljubljani. Naj počiva v miru ! Zahvala« Med dolgotrajno boleznijo in ob prerani smiti mojega nepozabnega soproga, gospoda Ivana Hacina skladiščnika mestne elektrarne in vodovoda izkazovalo se mi je toliko lolažilnega sočutja, da mi ni moč vsakemu posebej izreči svoje zahvale. Bodi mi torej dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem vsem onim, ki so mi za časa soprogove bolezni stali ob strani z dobrim svetom in s pomočjo, onim, ki so se udeležili pogreba, v prvi vrsti gospodu županu Ivanu Hribar j u z mestnim uradništvom, vsem onim, ki so darovali pokojniku na krsto krasne vence, dalje slavnemu telovadnemu društvu .Sokol" za udeležbo in gg. pevcem za ganljivo ža-lostinko. V Ljubljani, 13. septembra 1905. Ivanka Hacin. j^nton Puc, c. k.r. f i na ni n e straže respicijent JV[ici Puc rojena Gregorčič 1871 1-1 poročena. Ljubljana, dne ?2. septembra 7905. Šolske knii9e T ^^ ^ " atsr za vse sole v najnovejših, odobrenih izdajah, pisalne in risalne, kakor tudi druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah is65 6—t priporoča L. SCHWENTNER, knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice 3.1 Obrtni red. Dunaj, meseca sept Dopuščani obrti. Obrtni odsek je dovršil razpravo o do-puščanih ali koncesioniranih obrtih. Obrtni red iz 1. 1883. našteje 21 dopuščan h obrtov, za katere je potrebna posebna koncesija. Na podlagi § 24. obrtnega reda pa je trgovinski minister z naredbami iz javnih ozi-rov proglasil še več drugih obrtov za dopuščane, kot: Naprave za elektriko, trgovino s cunjami v obmejnih okrajih, informacijske in potovalne pisarne, podjetja za pokopavanje mrličev, zobotehniški obrt in točenje piva v steklenice. /.a nastop kakega koncesioniranega •brta so v paragrafih 2. do 10 našteti splošni, za vse obrte veljavni pogoji; za nekatere koncesionirane obrte pa je bil po leg splošnih pogojev potreben še poseben dokaz usposobljenosti. Ti koncesionirani obrti, za katere je treba dokazati še posebno sposobnost, so: 1. Vsi obiti, ki se bavijo z mehaničnim ali kemijskim razmnoževanjem slovstvenih ali umetniških proiz vodov ali trgovina z istimi. Izvzeta sta kot prosta obrta obrt fotografov in heliografija, če je heliografsko delo podobno fotografskemu in se za pomnoževanje ne rabijo tiskarski stroji. 2. Podjetja, ki take proizvode posejujejo in podjetja za čitalnice. 3. Obrt brodnikov po notranjih vodah. Morsko ladjeplovstvo in parobrodna podjetja ne spadajo med obrte. 4. Obrt stavbenikov, vodnjakarjev, zidarjev, kamnosekov in tesarjev. 5. Dimnikarski obrt. 6. Trebljenje kanalov. 7. Izdelovanje in prodajanje orožja in strelivnih stvari. 8. Izdelovanje in pro dajanje ognjarskih pirotehniških tvarin. 9. Polaganje plinovih cevi, urejanje svečave in napravljanje vodovodov. 10. Izdelovanje parnih kotlov. 11. Izvrševanje podkovstva. 12. Pokenčevanje škodljivih živali s strupi. 13. Pripravljanje strupov. Gostilničarski obrt. Obrtni odsek pa je z ozirom na mnogo-stranske prošnje gostilničarjev sklenil, da se tudi gostilničarski obrt uvrsti med one obrte, za katere je potreben še poseben dokaz usposobljenosti, seveda z raznimi izjemami. O tej točki, ali naj se tudi za gostilničarski obrt zahteva poseben dokaz usposobljenosti, so mnenja jako različna. Poljski poslanec dr. D o b t s z y n s k i je predlagal: ,Osebe, ki že imajo koncesijo za gostilničarski obrt, ne potrebujejo dokaza usposobljenosti. Ali pa morajo novi prosivci za gostilničarsko koncesijo dokazati tudi usposobljenost, to določi z na redbo trgovinski minister z ozirom na krajevne razmere". Vlada naj torej določi, kje in v koliki meri mora gostilničar dokazati usposobljenost. Poslanec Pacher pa je v smislu nemških gostilničarjev na Češkem predlagal »Gostilničarji morajo dokazati usposobljenost v mestih in trgih z več ko 3000 prebivalci, v zdraviliščih, kopališčih in v onih krajih sploh, kjer je živahen promet tujcev. Dr. S t o j a n je v imenu moravskih gostilničarjev zagovarjal Pacherjev predlog s to razlike, da velja dokaz usposobljenosti za mesta in trge z več ko 2000 prebivavci V istem smislu govore Foerg, Hauck Boheim, Schneider in Hueber, Vladna zastopnika dr. Hasendhr in dr. vitez F r i e s govorita proti predlogu da bi se za gostilničarje vpeljal dokaz uspo sobljenosti. Posl. K i t s c h e 11 se le načeloma iz javi za predlog. Posl. Žitnik izjavi: Po moji sodbi gostilničarji z dokazom usposobljenost ne bodo tega dosegli, kar žele. Kaj pa je prvi in glavni namen gostilničarjev, ki nam pošiljajo spomenice ? Da bi omejili konkurenco. Tega pa ne dosežejo z dokazom usposob ljenosti, ker vedno bode dovolj oseb, ki morejo dokazati, da so bili preje štiri leta vajenci in pomočniki. Najboljši gostilničarski dokaz sposobnosti je dobra kuhinja, poštena pijača, postrežljivostinsnaž-nost Dobra kuhinja pa je v rokah kuharice ali gosp dinje in ne spada v izpričevalo sposobnosti Tudi poštena pijača ni odvisna od dokaza usposobljenosti, kakor ne postrež-ljivost in snažnost, ki vabijo goste Konkurenco gostilničarjev more omejiti le obrtna oblast, ki dovoljuje koncesije. Ker pa go stilničarji po mestih zahtevajo dokaz usposobljenosti, naj se jim dovoli, četudi ta določba sama ne bode dosti vplivala na razvoj gostilničarskega obrta. — Toda tudi pri tem vprašanju smo v isti zagati, kakor glede trgovcev. Z ozirom na razmere v naših južnih deželah nikakor ne morem glasovati za predlog Doboszynskega, ki pooblašča vlado, naj sama stori, kar hoče. V tem oziru bi že raje priporočal, naj deželni zbori v okviru drž. zakona določijo kraje in pogoje za gostilničarski dokaz usposobljenosti Se manj pa bi mogel glasovati za Pacherjev predlog. Ta zahteva drla»hiitU> kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln in srebrnln po izvirnih tovarniških cenah. Nikel. remont, ura......K 3'— sist. Roskopf patent ura .... , 4-— „ „ črna jekl. rem. ura „ 4-— švlc. izvir. RoskopI pat. ura . . „ 5'— Ooldln rem. ura „Luna" kolesje , 7 50 srebr. n „ „01oria" „ „ 760 „ „ , dvojni plašč . , 11-50 . oklep, verižica z rinčico "na pero In karab., 15 gr. teika „ 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z .Luna" kolesjem , 9'50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 —, Svarcvaldska ura K 2 —. Za vsako uro 31et.no pismeno Jamatvo! M kak rislko! Zamena dovoljena, ali ilenar nazaj! Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—22 Organisf ki je zmožen obenem prevzeti službo občinskega tajnika se sprejme v dolenjskih Toplicah. Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na Župni urad v Toplicah. 1820 3-3 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 912 29 F. H I T I Pred škofijo št. 20. B0~ Zunanja naročila se točno izvršujejo. 4 dijaki se sprejm6 na stanovanje in hrano na sv. Jakoba trgu štev. 4. Sobe so vse z 1826 3-3 razgledom na trg. Iščeta se takoj za vodovodne zemske zgradbe 2 akordna podjetnika z 30-40 delavci. 1860 3-2 Ponudbe na upravništvo ..Slovenca". Naravni dobri brinjevec 1673 16-5 se dobi pri L. Sebeniku v Sp. Šiški. ©©©© ©©©©©© Trorazredna Cesarja Fr. Jožefa L mestna višja dekliška šola v Ljubljani, Gosposke ulice št. 8. (S pravico javnosti, podeljeno z odlokom vis. c. kr. ministrstva za bogočastjc in nauk z dnč 12. jultfa 1900, St. 18.588. Vpisovanje bode dnč 16. in 17. septembra od 9. do 12. ure dopoldne v ravnateljev! pisarni. Dne 18. septembra od 8. ure nadalje bode sprejemni Izpit za tiste nanovo vstopivše gojenke, ki še niso dovršile 8. razreda ljudske ali 3. razreda meščanske šole. Dne 19. septembra se prične deseto šolsko leto s slovesno skupno službo božjo. Deklice, ki želč vstopiti v ta zavod, naj se v spremstvu roditeljev in njih namestnikov osebno zglase ter izkažejo z izpričevali o svojem dosedanjem šolanju, za sprejem v I. letnik pa še posebej z rojstvenim listom, da bodo dopolnile 14. leto vsaj do konca prvega polletja. Vsaka deklica plača pri vpisovanju 4 K prispevka za učila, za I. letnik pa poleg tega še 4 K sprejemnine. — Šolnina znaša za vsako polletje 10 K. Obvezni učni predmeti so: veronauk. slovenščina, nemščina, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis, risanje, ročna dela, odgojeslovje (v II. in III. letn.), gospodinjstvo (v III. letn.), zdravoslovje (v III. letn.) — prostovoljni pa: lepopisje, petje, telovadba, stenografija. Zavod ima značaj srednje šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem poučujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol. Z mestno višjo dekliško šolo sta združena: 1. pedagoški tečaj za tiste absol-ventinje, ki se hočejo pripravljati za zrelostni izpit na učiteljišču in 2. trgovski tečaj, namenjen razen absolventinjam tega zavoda tudi drugim deklicam, če so dopolnile vsaj 16 leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za predavanje trgovskih naukov. — Vpisovanje za pedagoški tečaj bode dne 16. septembra, za trgovski tečaj pa od 25. in 27. septembra od 11. do 12. ure. Vsa natančna pojasnila daje ravnateljstvo. 1800 3—3 V Ljubljani, dnč 4. septembra 1905. Ravnateljstvo cesarja Franca Jožefa I. mestne vtile dekliške šole. Gospodične katere se želč izobraziti v šivanju in krojnem risanju 1828 52—2 sprejema Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi kroj po živorni meri. ........»••.•»..«....•«..........•............. Hll!l!t!!!!!:!:i!!!!ll!:i!!l!!!:Mli!?liltll!i HISA na lepem prostoru pri glavni cesti poleg farne cerkve, z vpeljano trgovino z mešanim blagom na deželi, poldrugo uro oddaljena od mesta, kjer se sleherni dan strži 60—80 kron, ob nedeljah in praznikih črez 200 K, posebno pripravna za takega, ki je bil v Ameriki, se proda vsled rodbinskih razmer. Kje pove upravništvo „Slovenca". 1855 4-3 Razprodaja. Dne 15. t. m. ob 8. uri zjutraj se bo začelo razprodajati v Jesenicah na Dolenjskem pol ure od želez, postaje v Brežicah: 24 lepih prašičev, 24 glav krav in volov, konj, veliko ovsa, pšenice, koruze, ječmena, krompirja, IOOO stotov sena, ekvipaže, vozove, gospodarsko orodje, sploh vsa premičnina kakor tudi najfinejšega belega vina s posodo vred. Dražba se vrši ob vsakem vremenu in se nadaljuje prihodnji dan. pirker in tov. Knjigarna Kleinmayr & Bambcrg Ljubljana, Kongresni trg št. 2 priporoča svojo Vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, posebno na c. kr. I in II. državni gimntziji, c. kr. višji realki in c.kr. moškem in ženskem učiteljišču tukaj, zasebnih kakor tudi ljudskih in meščanskih šo'ah uvedenih mr šolskih knjig v najnovejših izdajali, v mehkih in trpežnih šolskih vezavah, po najnižjih cenah. 135210-3 Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj. ===== Ljubljanski šolski koledar 2 vinarja. ===== ^ill^pi^pu OZr4A]4lIiO. fla c. k r. umetno«obrtni strokovni šoli V Iijubljani se prične šolsko leto za oddelke: šola za obdelovanje lesa, šola za umetno vezenje in eipkarstvo, javna risarska šola za mojstre in pomoč« nike, javna risarska šola za dame *f3T dne 19. septembra Nanovo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu starišev ali njih namestnikov zglasiti v ravnateljevi pisarni (Stari trg 34, Zatiški dvorec) dne 16. ali 17. septembra dopoldne od 9. — 12. ure ali popoldne od 3. — 5. ure. Zimski kurzi za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke) se otvorijo dnč 3. novembra. Vpisovanje se vrši zadnje 14 dni pred pričetkom kurza. Vsak kurz traje dva zimska semestra. Namen tem oddelkom je, pripravljati obiskovalce za zakonito predpisani mojstrski izpit v navedenih stavbnih strokah. Šola za obdelovanje lesa ima dveletni pripravljalni tečaj za dečke, stoječe še v Ijudsko-šolski obveznosti. Tečaj pripravlja za vstop v strokovne oddelke (mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, kiparstvo in pletarstvo) ali pa za vstop v katerikoli obrt; v tem slučaju nadomešča spodnje razrede nižje realke. Sprejemni pogoji I. na šoli za obdelovanje lesa: A. V pripipravljavni tečaj: I. letnik: Dovršena ljudska šola in starost 12 let, (do 31. decembra 1905). II. letnik: Znanje učne tvarine iz I. letnika in starost 13 let (do 31. de embra 1905). B. V strokovne oddelke: Dovršeni pripravljavni tečaj ali meščanska šola ali pa tri razredi srednje šole (neugodni redi iz latinščine in grščine se ne upoštevajo); starost 14 let (do 31. dec. 1905). C. V pletarski oddelek: Dovršena ljudska šola in starost 14 let. II. na šoli za umetno vezenje in čipkarstvo: Dovršena ljudska šola in starost 14 let, izjemoma že 12 let (do 31. decembra 1905). III. na obeh javnih risarskih šolah se sprejemajo učenci in učenke celo šolsko leto, kolikor to dopuščajo prostori. IV. V zimske kurze za stavbne obrtnike se sprejemajo obiskovalci, ki imajo učni list dotične stavbne obrti in so stari najmanj 17 let. V Ljubljani, dnč 3. septembra 1905. 1736 3-3 C. kr. ravnateljstvo. Stalno se dd takoj v najem hiša blizu župne cerkve, v kateri se nahaja dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom. Prometa na leto približno 30.000 K, lahko pa tudi še več. Pod ugodnimi pogoji se hiša tudi proda. 1862 3-2 Naslov povč upravništvo „Slovenca". 2 UČENCA močna in zdrava z dobro vzgojo sprejme 1766 4 tovarna kanditov in sladčičarskih 0 o q izdelkov, o o o Jo s. Schumi v Ljubljani Gradišče 9. Pri neki inženerski vdovi se dobi izvrstno večkrat se preminjajočo poldansko hrano aii tudi večerjo. Kosilo se lahko ob 12. ali ob 2. uri pripravi. Tudi se lahko ugodi vsem gg. jedcem in samostojnim damam po njihovem ukusu, ker je vdova zmožna oskrbo\ati vse kuhinje avstro-ogrskih dežel. — Kje? pove iz uljud-nosti upravništvo tega lista. 1838 3—2 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri irebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na bor*l. PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE. TELEFON 154. NRJFINEJŠE BRRVE Z R UMETNIKE DRR. SCH0ENFELDR & KO. V DdSSELDORFU FINE OLJNRTE BRRVE ZR ŠTUDIJE DRn' SCHOENFELDR & KO. V DOSSELDORFCJ (pušicn 20 Vin.) - MEČILR, RPRRRTE, BRRVE IN PREDLOGE ZR SLIKRRSKI PRPIR PLRTNO, ČOPIČE IM VSE DRUGE POTREBŠČINE N ŽGRLNO SUKRN1E VELIKO IZBIRO LESEMIH IZDELKOV ZR VŽIGRNJE Ih POSLIKRNJE imrtr BRRTR EBERL MIKLOStfEVR CESTR 6 LJCJBLJRNR. TOVRRNR OLNJRTIh BRRV, LRKOV Ifi FIRNEŽEV ČOPIČI. - BRONCE. - KARBOLINEJ. - LIM. Menjarlfina delniška družba ,,niEii c u it" !., Wollzeile 10 in 13. Dunaj, L. Strebelgasse 2. fjSS?" Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kaznih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednoitnlh papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visoov.a obrestovala pri popolni varnosti naloienth orlavnlo. 18 150—98